Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 9. marca 1956 Štev. 57. Leto X. (XVII.) ARIBORSKI Gena 1 Din VECERNIK HfMMvo in uptavac Maribor, Go»po»ka ul. 11 / r*i*ion uredni*tv»2440. iffiMHit 99 isHaja rasen n odet je In praznikov vsak dan ob 14. uri / Valja mesečno prejemati ^ /wi v upravi ali po poiU 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po canlku / Oglase mUb ^bTHL sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra1* v Ljubljani / Poitni čekovni račun St. 11.406 ®®BS2388g & vtadi BEOGRAD, 7. marca. Nocoj ob 19.45 ie bil izdan naslednji komunike: »Danes dopoldne ob 11. je bil sprejet v avdijenci pri Nj. kralj. Vis. knezu namestniku Pavlu min. predsednik in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ter je l>o tej priliki podal v roke Nj. kralj. Vre. kneza namestnika za kr. namestništvo kolektivno ostavko celokupnega kabineta. Nj. kralj. Vis. knez namestnik Pavle je rezerviral svoj odgovor za 16. uro. Za predsednikom kr. vlade je Nj. kra'lj. ^is, knez namestnik Pavle sprejel v po-febno avdijenco gg. predsednike senata 'n skupščine za konzultiranje. Ob 16. uri ■ic knez namestnik ponovno sprejel v avdijenco min. predsednika dr. Stojadi-'lo-viča in mu sporočil, da je ostavka vlade sprejeta ter mu istočasno v imenu kr. namestništva zaupal mandat za sestavo nove vlade. Ob 17. sta kr. namestnika dr. Stankovič in dr. Perovič sprejela v avdijenco dr. Milana Stojadinoviča. Ob 18. je bil podpisan ukaz o imenovanju nove kr. vlade, ki je sestavljena takole: Predsednik ministrskega sveta in zunanji Minister dr. Milan Stojadinovič, notranji minister dr. Anton Korošec, prometni mi 'tister dr. M elitne d Spaho, minister brez Portfelja dr. Šefkija Behmen, kmetijski minister Svetozar Stankovič, minister za soc. politiko in narodno zdravje ter zastopnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič, trgovinski minister dr. Milan Vrbanič, minister za gradbe dr. Marjko Kožul, minister za gozdove in rudnike Jijura Jankovič, prosvetni minister Do-krivoje Stošovič, finančni minister dr. Dušan Letica. poštni minister dr. Branko Kalugjerčič, minister brez porfelja dr. -Miha Krek, minister za vojsko in mornarico armadni general Ljubomir Marič, dosedanji načelnik glavnega generalfiega steba, minister brez portfelja inž. Voja Qj»rgjevič, narodni poslanec in glavni ■^Pravnik Zveze srbskih kmetijskih za-^rug, minister za telesno vzgojo dr. Jo-% Rogič, narodni poslanec. Ob 20. je npva vlada prisegla v sejni dvorani ministrskega sveta. hmskma k fidskusemm oiesd&fa v skufiSetui Beograjska policija nadaljuje preiskavo Dr°ti vsem, ki 'bi kakorkoli utegnili biti v Zvezi z atentatom na ministrskega pred-Sednika v narodni skupščini. Policija je 1,r> vselr aretiranih poslancih izvršila hiš-Preiskave. Pri poslancu Dragiši Stojakoviču je našla precejšnjo zalogo oro-^re'^cvo' pri kateri je stanoval po-, s*0 Arnautovlč. Njenim izjavam pripi-j J0 Preiskovalni organi -»osebno y.aiž-' Temni oblaki nad Evropo FRANCOSKI POLKI SO ZAVZELI SVOJE POLOŽAJE NA OBMEJNIH UTRDBAH. — PODPISNICE LOKARNSKE POGODBE RAZPRAVLJAJO. — NAJ PREJE PRED DRUŠTVO NARODOV ... — FRANCOSKI GENERALI SE POSVETUJEJO. Sobota 7. marca 1936 bo ostala pomemben in morda celo usoden datum v razpletu povojnih evropskih političnih prilik. Nemška vojska je vkorakala v demilitarizirano porensko cono ter zasedla vse ozemlje. Policijske čete so se pretvorile v sestavni del nemške armade, v Berlinu pa se je nenadoma sklical državni zbor, na katerem je imel govor kancelar Hitler, ki je razglasil odpoved locarnske pogodbe, ki da je postala v trenutku ratifikacije franco-sko-sovjctske pogodbe brezsmiselna. Hkrati je proglasil ukinitev demilitarizirane cone in odpoved vojaških določb versajske mirovne pogodbe. Namignil je tudi, da bo Nemčija stavila nove predloge, ki naj za 25 let zajamčijo mir v Evropi. Dogodek je zbudil po vsem svetu in zlasti pri zapadnih silah ogromno razburjenje in še ni predvideti kakšni bodo poslednji odmevi. PARIZ, 9. marca. Na pobudo francoske vlade sc sestanejo jutri v Parizu zastopniki signatarnih držav locarnske pogodbe, da zavzamejo stališče k predlogom kancelarja Hitlerja. Francijo bo zastopal Flandin, Anglijo Eden, Belgijo Van Zeeland, Italijo Cerutti. Radi tega se bo ženevsko zasedanje odbora trinajstorice vršilo šele v sredo, Sveta društva narodov pa šele v petek. PARIZ, 9. marca. Francoska vlada je preko nedelje izvršila celo vrsto varnostnih ukrepov vojaškega značaja. Več motoriziranih oddelkov je odrinilo iz Belforta v Alzacijo. Polki iz Metza in Tienvilla so že zasedli svoje postojanke na obmejnih utrdbah. Ministri za narodno brambo so pooblaščeni, da izvršijo nadalnje ukrepe po lastni prevdarnosti. PARIZ, 9. marca. Včeraj se je sestala francoska vlada, na kateri je vojni minister poročal o varnostnih ukrepih, ki so se takoj storili. Vojni in letalski minister sta se pooblastila, da pripravita dodatne ukrepe. Na torkovem zasedanju parlamenta bo vlada dala izčrpno poročilo. Tudi je francoska vlada sklenila, da v Društvu narodov protestira proti nemški enostranski odpovedi členov 42, 43 in 44 versajske mirovne pogodbe ter lokarnskega pakta. Vsi vojaški dopusti so se ukinili. Niso pa se pozvali pod zastavo rezervisti, ker se je francoska vlada postavila na stališče, da mora preje razpravljati o stvari svet Društva narodov na osnovi francoskega, belgijskega in še kakšnega dru gega protesta radi nemške prekršitve pogodb. PARIZ, 9. marca. Včeraj je bila v zunanjem ministrstvu konferenca, ki so ji prisostvovali vodilni predstavniki francoske zunanje politike ter so bili navzoči poleg zunanjega, tudi vojni, letalski in mornariški minister ter šefi vrhovnih generalnih štabov vojske, letalstva in mornarice. ŽENEVA. 9. marca. Na iniciativo francoske vlade se v petek sestane /Svet društva narodov, ki bo obravnaval položaj, ki je nastal radi odpovedi lokarnske pogodbe od strani Nemčije. BELFORT. 9. marca. V teku noči so se izvedla pojačenja v svrho mejne obrambe v smislu predvidenih varnostnih ukrepov. Posamezni vojaški oddelki so sc odposlali na francosko porensko cono. SARRAUT: POLOŽAJ ZELO RESEN. PARIZ, 9. marca. O priliki svojega govora v radiju, je ministrski predsednik Sarraut označil položaj kot zelo resen. Dejal je: »Ne mislimo prav nič na to, da bi pustili Strassburg pod ogenj nemških topov«. BLOMBERG: PAMET, NE STRAST. BERLIN, 9. marca. Oh priliki neke vojaške slavnosti je imel vojni minister Blomberg govor, v katerem je dejal, naj bi vodila evropske državnike pamet in ne strast. Enostranske vojaške zveze, sankcije in druga takšna politika pripravljajo samo bodoče eksplozije. PARIŠKI, LONDONSKI, MOSKOVSKI IN INOZEMSKI KOMENTARJI. PARIZ, 9. marca. »Journal« komentira dogodke in jih primerja z nevihto. »Echo de Pariš« apelira na Anglijo. »Liberte« pravi, da je vse to posledica ratifikacije sovjetsko-francoske pogodbe. »Journal de Debates« piše: Nemčija je vrgla od sebe versajsko pogodbo. LONDON, 9. marca. V pisavi tukajšnjih listov prevladuje misel, da je treba ohraniti mirno kri in hladno glavo. MOSKVA, 9. marca. Radek piše v »Izvestjih«: Če pokažejo zapadne sile pomanjkanje v enotni volji, potem bodo doživele še veliko preje vojno na zapadu. AMSTERDAM, 9. marca. V vodilnih inozemskih krogih se z ozirom na Hitlerjev govor povdarja tradicionalna nizozemska nevtralnostna politika. V Ubesipiii so utihnili topovi PRISTANEK IT ALI J. VLADE NA PREDLOGE ODBORA I3TORICE. - BAD0GL10 JE NA DUCEJEVO POVELJE UKAZAL USTAVITEV VOJNIH AKCIJ. RIM, 9. marca. Italijanska vlada je odgovorila odboru trinajstorice, da pristaja načelno na stavljene predloge in da je pripravljena sodelovati pri pogaja-i njih, ki naj razčistijo konflikt. ASMARA, 9. marca. Maršal Badoglio je kot vrhovni poveljnik italijanskih vojnih sil v vzhodni Afriki dal včeraj ob 16. iz Asmare na povelje duceja nalog, da se vse sovražnosti ustavijo. Od te ure naprej ni odjeknil noben topovski strel in ni bila vržena nobena letalska bomba. Italijani se omejujejo edino na izgraditev zavzetih pozicij ter izboljša nje komunikacij. nost. Veliceva je namreč izjavila, da so se v stanovanju posflanca Arnautoviča pogosto izvirali boljši ljudje. Preiskovalna policijska oblast je ugotovila, da se je atentat na ministrsikega predsednika pripravljal že delj časa. |a flfftoilliff &&$$$£■ 7X5 se tuižurtia V mali dvorani Narodnega doma je bil včeraj dopoldne zbor delegatov organizacije JNS za mesto Maribor in oba mariborska sreza. Na zboru bi imel poročati tudi minister v p. in senator dr. Albert Kr a m e r, ki pa radi nujne in nenadne zadržanosti ni mogel priti na ta zbor delegatov. Zbrali so. se ob tej priliki predstavniki poedinih organizacij JNS, pripadajočih najrazličnejšim poklicem in stanovom. Po_ tek ztoora delegatov je bil izredno živahen in je pričal, s kolikim zanimanjem se spremlja razvoj političnih prilik v naši državi. Važen pa je bil omenjeni zbor tudi radi tega, ker se je soglasno napravil sklep, da je treba intenzivno pričeti poživljati, organizacije JNS v obeh mariborskih srezih. Zbor delegatov je otvori! podpredsednik senata dr. Ploj. ki se je uvodoma z izrazi obsodbe spomnil atentata v Narodni skupščini, ki žali dostojanstvo Narodne skupščine in demokratični čut našega naroda. Nato so se na predlog g. dr. Lipo 1-d a izvolili v predsedstvo zbora dr. M, Gorišek kot predsednik, dr. P n č n i k kot podpredsednik in V. Špindler kot zapisnikar. Sledilo je preko enourno obravnavanje vseh aktualnih vprašanj zunanje in notranje politike, ki ga je s strokovnjaško temeljitostjo podal podpredsednik senata dr. M. Ploj. Pri izvajanjih, ki so se nanašala na gospodarsko stanje v državi, se je podrobno dotaknil vprašanja novega proračuna, vrednosti dinarja, obtoka bankovcev ter vseh aktualnih problemov, ki so s tem v najtesnejši zvezi. V okvirju svojih izvajanj je prečital komunike vodstva JNS, ki se je izdal kot rezultat beograjske konference od 10. do 14. febr. t. 1. Poučna tzvajanja govornikova so obudila toplo priznanje navzočih in je sledilo poročilo o trenutnem notranje političnem stanju, ki ga je imel narodni poslanec A. Lukačič. V svojem enournem govoru je poslanec Lukačič razčlenil v preglednih obrisih razvoj dogodkov od Jevtičevih volitev sem in je povedal delegatom mnogo novega in zanimivega, tako da je na koncu svojih izvajanj bil poslanec Lukačič deležen živahnega aplavza in so njegove besede zibudile obilo odobravanja. Praktični rezultati včerajšnje konference se tičejo poživitve poedinih organizacij JNS v obeh mariborskih srezih in se je v tem smislu sprejel konkreten predlog, ki ga je stavil bivši župan dr. L i p o 1 d, z dodatnim predlogom dr. G o r i š k a v smi slu katerega naj se uživitev organizacij izvrši v teku enega meseca .Ob zaključku je še govoril bivši narodni poslanec V. Špindler o predstoječdh občinskih volitvah v Studencih in Radvanju, ki se bodo vršile dne 29. t. m. V okviru diskusije, ki je sledila in ki so se je udeležili posamezni delegati, so se izrekle mnoge dobre misli in se je pokazala živahna zavednost vnetih pobornikov programa in ideologije JNS v Mariboru in v obeli mariborskih srezih. Predsednik zbora delegatov g. dr. M. Gorišek je po preko dveumem trajanju s prisrčnimi besedami in s pozivom k nadahijemu vztrajnemu delovanju zaključil lepo uspeli zbor delegatov. —s— ii iMBrign—— Kaj ie notesa pri Pokolninskem zavodu? Na zadnji seji upravnega odbora Po kojn Inskega zavoda so se obravnavale nekatere zanimive zadeve. Najpreje se Je sprejel proračun upravnih stroškov Pokojninskega zavoda v iznosu Din 3,761.000. Važno in hvalevredno je stališče, ki ga je v tej zadevi zavzela Zveza društev zasebnih in avtonomnih nameščencev. Od prvega dne, ko so njen: zastopniki stopili v upravo Pokojninskega zavoda, je bilo njeno prizadevanje, da se znižajo previsoki upravni stroški. V smislu njenega stališča je 43 uslužbencev Pokojninskega zavoda mnogo preveč. OUZD ima na primer na 500 zavarovancev enega uslužbenca. Ce bi to merilo veljalo za Pokojninski zavod, ne bi smel imeti več kakor 21 uradnikov. V zvezi z znižanjem upravnih stroškov so zastopniki Zveze predlagali na omenjeni seji, naj se zniža honorar predsedniku zavoda, in sicer naj bi se predsednikovi prejemki znižali za 20°/«. Zadevni predlog se je odkazal prihodnjemu občnemu zboru Pokojninskega zavoda v svrho sklepa- nja. Tudi so Zvezini zastopniki predlagali regulacijo potnin za službena potovanja v tein smislu, da ne bo dnevnica za uradništvo zavoda višja od svojčas znižane dnevnice članov samouprave. Tudi naj bi se črtale sejnine za uslužbenstvo, ki prejema za posebno delo itak precejšnje funkcijske doklade. Tudi se je na omenjeni seji upravnega odbora razpravljalo o razširjanju Pokojninskega zavoda na vso državo in je predsednik ob tej priliki izrazil upanje, da bo ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje upoštevalo predloge zavoda, ki gredo za tem, da ostane samostojnost Pokojninskega zavoda tudi po razširjenju na vso državo neokrnjena. Na omenjeni seji upravnega odbora se ie nadalje sprejel novi uradnik s plačo Din 3500 mesečno in je proti tej nastavitvi protestirala delegacija Zveze društev zasebnih in avtonomnih nameščencev, dočim so zastopniki vseh ostalih name-ščenskih skupin bili za nastavitev. jaška uprava. Vzroki zavlačevanja zamenjave in izvršitev sklepov bivšega občinskega sveta niso znani, ker je bila zadeva odložena z dnevnega reda zadnje občinske seje, pa se bo obravnavala na seji 10. t. m. Dokler zamenjava ni izvršena Mari>bor ne more misliti na prepotrebno novo carinamo in carinska skladišča. Vendar bi bilo tudi v interesu finančne in carinske oblasti, da v svojo korist sforsirajo to vprašanje na merodajnem mestu. Od zamenjave bi imela občina edino korist, da bi razparcelirala svet, na katerem stoje ob Einspilerjevi ulici carinska in vojaška skladišča, ga prodala za drag denar in ustvarila novo mestno četrt pod Meljskim hribom. Gradnja nove carinarnice in carinskih skladišč je projektirana ob Einspielerjevi ulici pri Počehovskem potoku na kraju, kjer stoji stari »hudičev« mlin. Skladišča pa so projektirana vzhodno od carinar- ne. Poslopje carinarne bo dvonadstropno. V pritličju in prvem nadstropju bodo nameščeni vsi carinski odseki in se bo tia preselil tudi izvozni odsek. Drugo nadstropje pa je določeno z- stanovanje. Severni del carinskih skladišč je določen za sprejem blaga od železnice, južni del pa za izdajo carinskega blaga, predvidena so tudi skladišča za avtomobile in posebno skladišče za občutljivo carinsko blago. Za prevoz blaga od železnice sta projektirana dva železniška tira s potreb nimi rampami. Projektirane so tudi praktične in moderne rampe, ki bodo pot streho, za izdajo carinskega blaga. V novi carinami bo administrativii-J poslovanje mnogo olajšano in ekspeditiv-nejše. Obenem pa bo pridobil mnogo tudi naš obmejni Maribor. Po izjavi načelnika carin pri finančnem ministrstvu bodo vsi načrti realizirani do konca letošnjega P ta. fftoei&mlU (tteUenu Vprašanje mariborske carnarne Načrti za novo carinarno in carinska skladišča v Mariboru bodo še letos realizirani — Nova carinarnica je projektirana ob Einspielerjevi ulici in bo zgrajena tam, kjer stoji danes ..hudičev mlin" niški in arhivski odsek, pa so leglo revmatizma in drugih nevarnih akutnih obolenj. Vsi carinski uradni prostori so skraj no nehigijenični. Vsa leta po prevratu se že vleče vprašanje mariborske carinarne in carinskih skladišč. Odveč bi bilo posebej naglašati kako važna ustanova je carinama za obmejni Maribor in kolikšne koristi ima od nje tudi mestna občina. Težki, milijoni se stekajo v kaldrminski fond in prav iz tega fonda je bila urejena in tlakovana Aleksandrova cesta in še nek a tete druge mestne ulice. Ko so bile kmalu po vojni ustvarjene tudi carinske meje, je dobil Maribor glav no carinarno s sedmimi potrebnimi odseki. Ker ni bilo nikjer primernejšega prostora, se je carinarna s skladišči naselila v vojaških železniških skladiščih ob Einspilerjevi ulici, in sicer v vsem južnem traktu, dočim je severni trakt še obdržala vojaška uprava za svoje potrebe. Objekti, v katere se je vselila carinama s skladišči, so bili provizorično zgrajeni v pretežni večini iz lesa. Če je les v teku tolikih let in brez popravil odslužil, ni čudmo. Danes so carinska skladišča in carinarnica v razpadu. Streha na nekaterih objektih je strohnela in jih carina sploh nemore več uporabljati za skladišča. Zgradba v kateri je nameščena Uprava z administrativnim odsekom je Mariboru v sramoto. Objekti kjer so nameščeni uvozni, izvršni, krivični, blagaj- V razpadajočem stanju so vsa carinska skladišča. Streha propušča na vseh kon-! cih in krajih, tako da morajo opravljati carinski uslužbenci svoj posel ob deževnem vremenu z odprtimi dežniki. Lesena tla v skladiščih so strohnela in globoke jame ogražajo življenje carinikov in carinskih uslužbencev. Ogromne količine občutljivega blaga so se že pokvarile in! nešteto pritožb carinskih posrednikov in eksporterjev je romalo na pristojna me-1 sta. Tujec, ki ima posla na carinami, se ne more načuditi, kako je kaj takega1 sploh mogoče. Načuditi pa se lemu ne more tudi mariborsko prebivalstvo, ki se predobro zaveda koristi in pomena mariborske carinarne. Vprašanje mariborske carinarne in carinskih skladišč je tesno povezano z vpra šanjem zamenjave vojašnic. Pogajanja med erarjem in mestno občino mariborsko se vlečejo že nekaj let. Občina je pripravljena zamenjati vse svoje vojašnice za staro dravsko vojašnico, za staro vojaško skladišče nasproti Franzovega mlina in za vojaška skladišča, ki jih deloma irporablja carina deloma pa vo- fosjtfdotska žiuijettie Nekaj misii o naši konjereji Za konjerejo se je končno pričela zanimati tudi vlada in se je že lansko leto vršilo več konferenc v Beogradu in po posameznih banovinah. Pred kratkim je bila konferenca v kmetijskem ministrstvu z zastopniki dravske banovine radi pospeševanja konjereje v tej. Doslej je banovina sama morala skrbeti za konjerejo in tudi sama vzdrževati žrebčarno na Selu pri Ljubljani, dočim je v vseh drugih banovinah država sama imela na skrbi konjerejo. Menda je sedaj konferenca v Beogradu rešila to vprašanje. Torej malo pozno so se na merodajnih mestih zganili v prid propadajoče konjereje, ki pa je bila nekdaj na visokem glasu. Naši konjerejci so si vsi od prevrata sem morali sami pomagati, da res ni ko-nierejstvo povsem propadlo. Primanjkuje dobrih plemenskih žrebcev, ki seveda stanejo dosti denarja in banovina si mora pomagati z licenciranjem žrebcev v privatni posesti. Tako imamo v Mariboru za velik okoliš mariborskih srezov edino enega licenciranega toplokrvnega žrebca amerikanske pasme v posesti g. Pirša v Mariboru, Tkalska ulica. Žrebec se imenuje »Corragio« (Ezer-Jo-Resi), ima 1.24 rekord in predirkanih nagrad nad Din 500.000, je temnorjave barve in V 14- letu starosti. Ima doslej 9 produktov samih lepili živali. S tem žrebcem je torej vsaj malo pomagano onim konje-rejcem v mariborski okolici, ki si hočejo vzgojiti dobrega, lepega in hitrega konja. umite Mnnan Vlomi v vinske kleti. V zadnjem času so bili v Halozah vlomi na dnevnem redu, ne da bi se moglo priti storilcem na sled. Vlomilci so si zbrali za svoje pohode le vinske kleti dobro situiranih posestnikov, kjer so pričakovali čim več plena. Tekom 14 dneh so nepridipravi opustošili vinske kleti sledečih posestnikov: Anton Topolovec v Gradišču, Kata* rina Emeršič, Veliki Okič, Andrej Kmetec, Gradišča, Franc Krajnc, Gradišča) Franc Kozel v Veliki Varnici, Jožef Petrovič v Mali Varnici. Alojz Bračič in Neža Bedrač v Veliki Varnici. Vlomil* cem se je svoj posel obnesel, kajti odnesli so iz vinskih kleti navedenih posestnikov veliko količino vina, žganja, svinjskega mesa, Špeha in raznih drugih stvari. Škoda na ukradenih stvareh znaša več tisoč dinarjev. Orožniki so uvedli obširno preiskavo in so aretirali tudi že dva moška, ki sta na sumu, da sta sodelovala pri vlomih. Osumljenca so orožniki oddali v zapore okrajnega sodišč'’ v Ptuju. M&mdedU navite Proračun trške občine za leto 1936-3^ izkazuje 328.695 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Proračun je za 455 Din nižji od lanskega. Osebni izdatki se kljub povečanju dela pri občini niso povečali-Izkazujejo skupno z uslužbenci podjetij 76.200 Din. Materijalni izdatki so predvideni na 21.700 Din in so se povečali za 500 Din in to radi predvidene davčne U' prave v Marenbergu. Prispevek za vzdrževanje sreskega načelstva se je zvišal za 237 Din. Prispevek za gasilsko četo in za napade iz zraka je predvidenih 6000 Din. Šole: Marenberg, Sv. Trije Kralji in Remšnik skupno 52.358 Din. Skrajni čas bi že bil, da bi se točno določili šolski o-koliši. Gradbenih stroškov je predvidenih 10.000 Din, podpore društvom 1400 Din* Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo Din 6300. Socijalno skrbstvo 17.200 Din. Zdravstvo: 1200 Din, za zaščito domačih spomenikov 2000 Din, občinska podjetja Pobiralo se bo 70°/« občinskih doklad, ki bodo vrgle 99.838 Din. Občinske troša-ki bodo vrgla 99.838 Din. Občinske trošarine 45.900 Din takse 8260 Din, dohodki občinskih podjetij 173.000 Din. ~ČUVAJTE JUGOSLAVIJO! ~ EVGENIJ SABANOV: MUtšfamje tteofesotja Hafaja ROMAN Odšla je v svojo sobo, legla na divan in se zastrmela v strop. »Ko bi mogla vsaj opozoriti ljudi na te načete! Preklicati kogarkoli na pomoč ...« Zavest, da je obenem z ljubljenim Galom docela brez moči, jo je skoraj strla. Zakrila si je obraz z rokama in krčevito zaihtela... Zunaj je takrat begal napol blazni profesor Kabaj po zasneženi noči, inž. Gal je -sanjal v svoji sobi o ljubezni, dr. Ser-vacij Evarist si je pa zadovoljno mel roke in se smejal: edini sovražnik, ki se je uspešno upiral, njegovi volji, je bil uničen... -Menite torej, da zmaga ni tako gotova?« je vprašal dr. Servacij Evarist in se z desnico pogladil po licu. »Dandanes ima človeštvo na razpolago ogromna sredstva za obrambo,« je odgovoril profesor Kabaj. >Res je, vendar sem trdno prepričan, mi znana; nobenega ni, ki ga ne bi poznal. Važnejše je pa drugo: človeštvo bi moglo zmagati samo ako bi bilo složno! To ne bo. Zgodovina nas uči, da ni mogla še nobena nesreča združiti človeštva k složnemu skupnemu nastopu. Kako žalostno so v štiridesetih letih propadla vsa prizadevanja za razorožitev, večni mir in vesoljno bratstvo. In kako žalostno je splahnela v nič evropska solidarnost ob ogromnem napadu rumene Azije na rusko sovjetsko unijo. Ne, dragi profesor, človeštvo se bo toliko časa posvetovalo in prepiralo, da bodo naše pošasti lahko mirno izvojevale zmago nad njim. Nekateri narodi bodo celo vriskali, ko bodo videli nesrečo drugih in se niti spom nili ne bodo, da pridejo za temi oni sami na vrsto. Ko bi mogli, bi pošastim celo pomagali. Pomislite le na Nemce in Fran coze! Jih more kdo v katerikoli dobi preprečiti, da je njihovo medsebojno sovraštvo pogubno enako za oboje in ob- da ne bo ničesar opravilo. Sredstva so enem še za vso Evropo?« »Nihče.« »Vidite torej. Človeštvo bo podleglo samo zaradi nesloge, medsebojnega sovraštva ter škodoželjnosti. Kako bodo najine pošasti izvršile svojo nalogo, sem že davno premislil. Sedaj, ko smo ugotovili, da upliva povečanje tudi na zarod povečanih živali in dosežejo mladiči enako velikost, se ničesar več ne bojim. Uničevalci človeštva se bodo sami množili dalje. Pomislimo le na muhe! Kako grozotno naglo se množe. Ni zaradi tega treba, da bi živali pokončavale ljudi, do-velj bo, da pokončajo rastlinstvo. Zato mislim, da moramo posvetiti največ zanimanja prav vzgajanju tistih vrst, ki se preživljajo z rastlinsko hrano. Nemški znanstvenik profesor dr. Walter Knocke je ugotovil že pred več ko pol stoletjem, da so puščavo v Sahari, in najbrže tudi v Arabiji, ustvarile prav za prav — koze. Ako so pa mogle te nedolžne male živali požreti tam vse rastlinstvo tako temeljito, da so ostala tla gola in je pogledal na vrh pesek, katerega so potem viharji širili vedno dalje in dalje, kako temeljito bodo opravile to delo šele najine ogromne pošasti.« »Da v tem primeru je uspeh zagotovljen,« ie pritrdil profesor Kabaj. »Priznavam, da na vse to nisem mislil, Vidini, da je vaš duh, ljubi doktor, v svetu iZ' ven moje ozke znanosti dosti prožnejši od mojega. Toda brez lastnega razmnoževanja živalskih velikanov svojega sni° tra vendarle ne bi dosegla.« »To mi je bilo vedno največja skru Danes je ni več. Usoda sama nama v°“ maga, odkar sva odstranila Kitajca. Oha, spomnil sem se nečesa! Veste, ka-ko je prišel dr. Vang-Čeng na Makien?* »Kako naj bi vedel?« »Priznati mu moram velik kombW' čilski talent. Prav za prav mi je iskreno žal, da je postal najin sovražnik. Bil lahko dragocena pridobitev. Velik, resnično velik, genialen duh! Bral je, kalcor milijoni drugih ljudi, o skrivnostni gradnji vzrejevališč, o kateri so pripovedoval' argentinski delavci. Med tem pa, ko drugi mislili, da je vse le časniška ra^; je bil dr. Vang-Čeng prepričan, da tič* za vsem morda vendarle nekaj resnice-Ko sem iskal kulije za svoje vzrejevali' šče, se mu je zdelo to najemanje tak1* skrivnostno, da ga je spravil v zvezo s tistimi argentiskimi vestmi. Priglasil s_e je, prišel kot neuki delavec in se prepr’' čal, da je iztuhtal pravo. Z lahkoto je tu' di doumel, kakšen je namen najinega de' la. Njegov bistri razum mu je poved«1 vse brez najinih besed.« Huui&atske in dtdtske Mcviee Tr umfalni uspeh »Trboveljskih slavčkov*' V soboto zvečer se je pokazala vsa priljubljenost, ki jo uživajo »Trboveljski slav cki« v Mariboru, ki se je zgrnil k sobotnemu koncertu v 'takšnem številu, da so bili unionski prostori natlačeno pogini. — »Trboveljski slavčki« so zanosno in s sve živi grli absolvirali poedine koncertne točke, od katerih so bile najtežje v prvem delu koncertnega sporeda. Ljubko in z izredno milino je 14 letna solistka Rezi Koritnikova v drugem delu koncertnega sporeda odpela ob spremljavi klavirja nekaj samospevov in se je pridružila ob zaključku še odlična altistka Pepca Vidrihar jeva. Nju« dvospev je povzročil viharen aplavz poslušalcev. V tretjem koncertnem delu je mladinski zbor ob spremljavi klavirja odpela 4 pesmi in se je navdušenje občinstva ob zaključku kar ni hotelo poleči. Dirig.ent Šuligoj je bil deležen navdušenega priznanja in je prejel lep šopek. Včeraj dopoldne je bila v nabito polni u-nionski dvorani matineja za šolsko mladino z nekoliko skrčenim sporedom, popoldne pa so naši »Trboveljski slavčki« triumfirali v Rušah in so se z včerajšnjim večernim vlakom odpeljali, polni prelepih vtisov, ki so jih odnesi iz Maribora.. O koncertu prinesemo v eni prihodnjih številk izčrpno strokovno kritiko. Zborovanje 3NS za II. mestni okraj V soboto zvečer je bil v kavarni »Jadran« redni občni zbor krajevne organizacije JNS za II. mestni okraj, tako da so bili prostori dodobra zasedeni. Občni zbor ie s primernim pozdravnim nagovorom o-tvoril predsednik g. Julij Guštin, ki je nato predal besedo podpredsedniku senata dr M. Ploju, ki je v zanimivih in poučnih izvajanjih podčrtal nevarnostii trenutnega zunanje političnega položaja in se nato dotaknil nekaterih perečih vprašanj naše notranje politike. Sledilo je izčrpno in zanimivo poročilo narodnega poslanca g. A. Lukačiča o razvitku političnih dogodkov v Beogradu po Je vtiče vili volitvah. Izvajanja obeh govornikov so navzoči sprejeli s toplim aplavzom in so nato sledile volitve ter se bo novo izvoljeni odbor na svoji prvi seji konstituiral. Pri slučajnostih so se obravnavale nekatere organizacijske zadeve. prizadevajo premotiti kmete in raznašajo vesti, da jutrišnjega sejma za živino v Ma riboru ne bo. Z ozirom na to kvarno delo, ki je v škodo našemu kmetu, nam sporoča sejmski odbor, da se bo torkov mariborski sejem za živino vršil nepreklicno in da so določene naslednje cene za kg žive teže posameznih vrst živine: voli I. Din 4.25, voli II. Din 3.75, voli III. Din 3.25; biki I. Din 4.—, biki II. Din 325; krave !. Din 4.—, krave II. Din 3.25; krave za klobase Din 1.80—2.50; telice I. Din 4.25, telice II. Din 3.50; teleta 1^ Din 6.50, teleta II. Din 5.50, teleta III. pa Din 4.50. Sejem se bo zaključil ob II. uri dopoldne. Pod navedeno ceno kmetje na jutrišnjem sejmu ne bodo prodali živine. Zjutraj ob pol 8. uri bo tudi sestanek sejmskih poverjenikov pred Birtičevo restavracijo. Vsak poverjenik bo dobil listek, na katerem bo točno označena kvaliteta živine in cena. U&H Ku turno in socialno delo mariborskega .Jadrana** Lepo uspeli občni zbor društva »Jadran" Jadranašt pridno pojejo, vršijo pa tudi veliko socialno delo V zgornji dvorani Narodnega doma je -•neto mariborsko društvo »Jadran« svoj 17. redni letni občni zbor, ki ga je vodil Predsednik g. dr, Slavko Fornazarič. Občni zbor je bil dobro obiskan, udeležili Pa so se ga tudi zastopniki drugih društev. Bratsko društvo »Nanos« je zastopal učitelj g. Reja, Ipavčevo župo g. Lukša, Jadransko stražo pa g. Ferdo Karis. Po pozdravu in po počastitvi spomina lani umrlih članov društva, je Podal društveni predsednik stvarno in obširno poročilo o društvenem delovanju v Pretekli dobi. Društvo »Jadran* je bilo ustanovljeno takoj po prevratu z namenom, da pomaga z narodno pesmijo dvigati nacionalno zavest, da pritegne v svoj krog vse primorske rojake in jih čim tesneje zbliža z domačini. S svojim odličnim pevskim zborom, ki je obenem tudi na glasu kot edini nevski zbor, ki veže mesto s podeželjem, ie »Jadran« dosege’ svoj namen. Dosegel ie še več. Pevski zbor »Jadrana« je danes med prvimi zbori v Mariboru in bi si ne mogli zamisliti narodne manifestacije brez pevcev Jadranašev. Dolga leta ie vodil zbor agilni in požrtvovalni pevovodja g. Jože Lah, ki pa je pred letom dobil v zborovodji g. prof. Ubaidu Vrabcu vrednega naslednika. Pod vodstvom Prof. Vrabca se pevski zbor naglo bliža umetniški višini, kar je dokazal z nekaterimi lanskimi javnimi nastopi. Mimo hvalevrednega kulturnega dela, Da vrši »Jadran« tud! veliko socialno delo. Pred leti je bil na njegovo pobudo u-stanovljen »Podporni meddruštveni odbor«, ki podpira siromašne in brezposel-le primorske rojake. Od kar deluje, je razdelil podpor v vrednosti nad 100.000 dinarjev. Ustanovil je lastno kuhinjo, kjer dobiva v zimskih mesecih hrano dnevno Pad 60 brezposelnih in obubožanih primor sfah rojakov. Na desetine revnih pa je Podporni odbor oblekel, jim pomaga! do kruha in jih tudi gmotno podprl. V letošnji zim! je razdelil nad 9.000 porcij hra-np« Redno pa podpira tudi več obuboža-11‘h primorskih družin s tedenskimi živilskim] nakaznicami. Tajniške posle »Podpornega meddruštvenega odbora« oprav-'a g. Guštin, blagajniške posojilnični ravnatelj g. Bratož, predseduje mu pa g. dr. Fornazarič. Končno je predsednik dr. Fornazarič v svojem poročilu še naglasil potrebo po čim tesnejšem zbližanju z emigrantskim društvom »Nanos« In priporočal tudiziitie obeh društev v eno, ker vidi v solidarnem in enotnem delovanju večje in lepše u-spehe. Sledilo je tajniško poročilo, ki ga je podal marljivi in agilni tajnik g. Ivan Andrejčič. Društvo »Jadran« šteje 380 članov. Pevski zbor je lani javno nastopil 83 krat. Lastnih koncertov v pretekli poslovni dobi ni imel. Skrbno je bil pripravljen za turneje v obmejnih krajih. — Svoj lep namen pa je opustil zaradi udarca, ki je zadel državne nastavljence. V širši javnosti je pevski zbor »Jadrana« priznan kot najagilnejši in najpožrtvoval-nejši. Sodeloval je tudi lani pri vseh nacionalnih prireditvah v mestu in pri vseh večjih narodnih prireditvah na deželi in ^b meji. Iz skrbno sestavljenega blagajniškega poročila, ki ga je podal zboru vestni blagajnik g. Ivan Kralj je razvidno, da je imelo društvo lani 13.318 Din dohodkov in 10.362 Din izdatkov. Društveno premoženje, o katerem je poročal goskodar g. Anton P i š č a n c je precenjeno na 10.000 Din. Na predlog člana nad zornega odbora g. Ivana Humarja je občni zbor izrekel razrešnico blagajniku, tajniku in ostalemu odboru s pohvalo. Sledile so volitve odbora, pri katerih je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Slavko Fornazarič; v odbor pa so bili izvoljeni gg.; dr. Joško Bergoč, Iv. Andrejčič, Ivan Kralj, dr. Ivan Cer k v e n i č, Odon Šorli, Angel Gombač, Jože Rojc, Ivan C e r g o 1, Joško Lukša, Ivan Humar, Joško Žiž-m a n in Joža L a h; za namestnika Filipič in Vidmar, v nadzorni odbor pa ravnatelj D o 1 e n c in Milan Hrovatin. Oboni zbor sta nato pozdravila gosp. Lukša v imenu Ipavčeve župe, g. R e-ja pa v imenu društva »Nanos«. Pri raznoterostih se je razvila stvarna in daljša razprava o bodočem delu, nakar je ponovno izvoljeni predsednik g. dr. Fornazarič zaključil lepo uspeli 17. občni zbor. Mariborski sefem za živino Akcija kmetov Rušenje cen živine je največja propast našega kmeta, ki je v svojem skrajnem ^bupu segel po samopomoči. Po vzgledu 'rvatskih kmetov si skušajo pomagati tudi štajerski kmetje na ta način, da ne bodo pod ceno, ki jo je določil poseben sejmski odbor, prodali niti glave živine. Po sejmskih poverjenikih so bili kmetje informirani o cenah toda vkljub temu so se pojavili na deželi razni prekupčevalci, ki si GRAJSKI KINO. Ne zamudite samo Se dva dni »JESENSKI MANEVRI«. Susi Lanuer, Hans Sohnker, Leo Slezak. V kratkem največja opereta »Vesela vdova«. Kino Union. Danes zadnjič velefilm »Golgota«. Jutri očarljivo lepa veseloigra »Igra z ljubeznijo«. Gustav Frohlich. 0 tet* in oaetH Kino-kavama dnevno od 20. ure koncert, kakor tudi prvovrstni spored. Jutri, nedelja od 17. do 19. ure koncert z ne-skrajšanim sporedom. Solidne cene. — Točna postrežba. Ali ste se že prijavili za Putnikov izredni vlak v Planico k senzacijonalnim tekmam ob priliki otvoritve nove mamutske skakalnice? Storite to čimprej pri Putniku Maribor ali Celje, ker je na razpolago le 400 sedežev. Prvovrsten spored, koncert ih zabava v Veliki kavarni in dancingu. V soboto bo unionska dvorana solnčno dekorirana. Pridite vsi! Vstopnice v pred prodaji dobite po Din 10 in 12. Za Dunajski velesejem dobite sejmske ligitimacije, vozne karte z vsemi popusti in šilinge po najboljši dnevni ceni pri Putniku v Mariboru in Putniku v Celju. $kd