Številka 18 TRST, v ponedeljek 18. januvarja 1909 Tečaj XXXIV ——— IZHAJA VSAKI DA K bb nedeljah ir« praznikih «b 5., at> ponedeljkih oc 9. zjutraj, fetami^ue ftter. prodajajo po 3 nvo. > 6 stot.) v mnogih obakarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, -ossojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-sini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvž. (10 stot.). SE PA6uNAJC NA MILIMETRE v širokosti 1 'V.r ut. CENE: Trgovii^ke in obrtne oglase po 8 »t. mm, ** ■ rtnice, zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po !0 st. mm. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, v^jifca Aafialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-pa 40 »tot. Ogrlase sprejema Ineeratni oddelek aprmv« ifi-nosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". HAROĆHI/IA ZNAŠA Giasiio političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. je moć 1 sa -nsfc leto 24 K, pol leta <2 K. 3 mesece O k; ea ročbe brez doposiane naročnine, se ce ozira. ItroMlAk aa a«i«ljiko lidaaj« „EDIk^ttl*" itasa: a*l*> ——— letno K 5-ao, pol Ista 2 »O — ■ ... Vai dopisi naj s® pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko- vana pisma te ne sprejemajo in rokopisi »n ao vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulioa Gicrgio Galattl :8 (Narodni dow) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost"*. - Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. ul. Giorgio Galatti št. 18. foSino-hranilnKnl rrtun 5t 841 652. TELEFOft it 11-57. Brzojavne vesti. oseba. Posl. Gangl govori kot zastopnik mesta Idrije, napada vlado in dež. odbor Demonstracije v Pragi. I zaradi prepovedi prezidati občinsko hišo PRAGA 17. Povodom današnjega j v čitalnico in zaradi razpusta občinskega bumela na Prikopih je občinstvo obkolilo 1 zastopstva. Dež. vlada in dež. odbor sta kulerske dijake. Nastopila energično je nastopila sovražno proti ljudsko-izobraže-velika sila policistov, ki je dijake rešila iz valnim tendencijam in proti avtonomiji ob-nevarnega položaja. Orožnistvo in redarji čine. Stavlja tozadevne resolucije, ki pa so potem izpraznili prikope. niso sprejete. Za posl. Gaugiem govori dež. Cesar v Budimpešti. predsednik baron Schvvarz, ki seveda opra- DUNAJ 17. Cesar se poda koncem vičuje postopanje vlade in vojaštva povo- januvarija v Budimpešto ; 1. februarija bo v budimski kraljevi palači ples, na katerem bo tudi cesar. Poires na Siciliji in v Kalabriji. MESSINA 17. V minoli noči je bilo dom septemberskih demonstracij. Skuša se oprati tudi očitanja, da podpira germanizacija in korupcijo. Njegov govor ni na ; pravil nobenega vtiska, njegov poskus opravičiti sebe, vlado in vojaštvo se je po- zopet več potresnih sunkov, zrušilo se je P°lnoma izjalovil. Posl. dr. Susteršič zavrač tudi nekoliko zidov. Ministerijalna komisija za popravo pristanišča je pričela svoja deia. Priplula je semkaj portugiška vojna ladija „Vasco de Gama** z r: zličnim po- predvsem napade posl. Gangla na dež. odbor, nato pa se peča z bar. Schvvarzom. Glede septemberskih dogodkov odobrava po večini izvajanja posl. dr. Tavčarja, ne možnim materijalom. Zdravje prebivalstva more se fpa pridružiti mnenju, da bi bil jt povoljno baron Schvvarz kriv sedanjega Slovencem sovražnega vladnega sistema v deželi. To Ljubljanska H. D. 0. so §e preostanki iz dobe njegovega ipredla IUBLJ ANA 18. Danes je bila vsta- .. , „ . T c v, 1o J J _ . . nika barona Heina. In Schvvarz sam ie le novljena prva skupina N. D. O. skupina mesarskih pomočnikov. in sicer ĆRNAGrORA. arz sam je posledica in žrtev tistih časov, kar se septemberskih dogodkov tiče, vidi govornik dva glavna prvotna krivca, to sta župan KOTOR 17. Govorica, da se je knez j Iyan Hribar> ki je za večer 18. septembra Nikola odpovedal prestolu, ni resnična. ; odklonil pomoć orožništva, ker je preveč Pač pa se širi govorica, da je knez Ni" zaUpal mestni policiji in barona Šchvvarza, Afera z „Dalmatio" Veliki protestni shod N. P 0. V zaključek vrste shodov v minolem vornik je izrekel neusmiljeno ostro sodbo tednu se je vršil včeraj v gledališčni dvo- : nad doktorjem Cimadorijem. Doktor Ci-rani »Narodnega doma* ob ogromni vde- j madori si je izmislil, da socijalisti žugajo kola preko Bara odpotoval v Petrograd. CETINJE 17. Vest o odstopu kneza Nikolaja je popolnoma izmišljena. ki je županu preveč verjel in ni poslal takoj orožništva na ulico; ko bi se bile dne 18. sept. demonstracije takoj v kali zadušile, bi ne prišlo k žalostnim dogodkom 20. septembra. Govornik hvali pri baronu Schvvarzu njegovo demokratično Kranjski deželni zbor. ,T^°rPT°!d?n?ka SeJf !5' o - mišljenje in graja, da nekaterniki ne vl-LTOestnika da on ni vplival, kakor se mu UUBLTANA 16. Poslanec dr. Orazen ... . . , , . , .. * f •> J »Iliru na r»i^rr» non<=»ne nnnrp lastnosti. (tO- ■ _____1 „ a l- pravi, da je stanje dežele obupno tako v > arodno-gospodarskem kakor v narodno-političnem pogledu. Vzrok tiči v prvi vrsti v sedanjem političnem sistemu vlade v de- : ž trli. Podpirajo pa ta sistem predvsem Nemci. Trdijo sicer vedno, da si žele miru in ga Slovencem ponujajo, ali ta mir je mir siovensicih grobov. Tega miru Slovenci ne sprejmejo temveč se bodo bojevali tako dolgo, da bodo Nemci sami za mir prosili; na Kranjskem so Nemci tako maloštevilni, da jih ni mogoče pnpoznati kot narod, zato je izjava govornikova, dasi ostra, opravičena. Kranjsko nemštvo se mora upogniti. Drugi podpornik tega sistema je »Kranjska hranilnica«, v tej hranilnici niso niti uloge varne, ker nikdo /anje ne jamči, ona pa tudi s slovenskim dijo na njem nobene dobre lastnosti. Go ! voreč o splošnem položaju Slovanov v tej državi, izvaja, da se mora Avstrija naslanjati v prvi vrsti na Jugoslovane, kjer je njena bodočnost iri iskreno želi, da bi kmalu povstala jugoslovanska država pod habsburškim žezlom. Govor poslanca dr. Šusteršiča je napravil na objektivne poslušalce kar najmučnejši vtisek, bilo je kakor bi bil advokat zagovarjal svojega klijenta. Nato govore še posl. baron Schvvegel, ki obsoja gospodarski bojkot, osobito na „Kranjsko hranilnico" ter posl. dr. Krek. Budgetni provizorij se nato sprejme in seja se ob pol 10. uri zvečer zaključi. LJUBLJANA 17. Župan Hribar je izjavil danes »Ljub. kor.«, da so izvajanja ležbi. Gledališka dvorana je bila do kotička napolnjena. A mnogo poslušalcev je moralo stati v veži. Shod je otvoril podpredsednik N. D. O. tov. Jaklič, ki je po primernem nagovoru podelil besedo tov. dru. Josipu M a n d i ć u. Ta se je najprej spominjal okoličanskih tovarišev voznikov, ki so po dolgoletnem trpljenju posegli po skrajnim sredstvom, ter s Štrajkom stopili v borbo proti zasebnim podjetnikom in magistratu samem. Razveseljivo je, kako ti dosedanji iz-koriščanci solidarno in dosledno izvajajo štrajk, tako da jim sleherni dan prinaša novih pogojev za zmago. Mi pa jim izražamo svoje srčne simpatije in želimo, da bi ta štrajk kmalu nehal z njihovo popolno zmago (dolgotrajen in buren aplavz). Nato je govornik prešel k predmetu samemu : k aferi z »Dalmatio«, a je na-glasil, da se danes ne bodo ponavljale že znane stvari, ampcik ozreti se nam bo le na dogodke po zadnjem velikem shodu. Po teh dogodkih je postal itak že veliki škandal naravnost vnebovpijoč, ki priča v kakih neverjetnih razmerah živimo tu. Najprej je omeniti slovesno izjavo na denarjem podpira in vzdržuje ;nemštvo na deželnega predsednika barona Schvvarza v kranjskem. Oboje bo treba slovenskemu i deželnem zboru glede njegovega nastopa-ljudstvu glasno povedati. Tretji sokrivec nje ob ljubljanskih dogodkih iS. in 1 q. in podpornik tega sistema je predsednik septembra 1908 netočna in da je govoril baron Schvvarz. Vpeljal je v deželi sistem Schvvarz vedoma neresnico. Hribar bo proti germanizacije in korupcije, ter je sploh za Schvvarzu ostro nastopil ter spravil stvar svoje visoko mesto popolnoma nezmožna pred državni zbor. PODLISTEK. je podtikalo. Kakor človek je namestnik poštenjak, ki mu momo verjeti. Ali ka kor namestniku mu .-,mem j očitati, da ni bil dovolj previden. Namestnik mora biti vrhni čuvar zakona pred katerim smo vsi enaki. V interesu države je, da se zakon ne krši. Ce smo res pravna država, potem se s kršenjem rušijo temelji države : To je revolucija v mirnem času. Zato je bila namestniku dolžnost vplivati nato, da ne pride do kršenja. Družba >Dalmatia« dobiva pa tudi od države letno subvencijo — milijon kron, ki jih ne plača Cimadori, ampak davkoplačevalci. Zato je bilo vladi v tem večo dolžnost intervenirati, da se davkoplačevalcem ne jemlje, kar jim gre po zakonu. Kar se tiče družbe »Dalmatia«, je ta afera zasebno-pravna in bo sodilo sodišče. Le toliko bi bilo pripomniti, da družba ni lastnina v lastni hiši in, da je le po imenu slovanska, ker gospodarijo v njej tuji Slovanom sovražni ljudje. S tem se je govornik obrnil k d.ru Cimadoriju, k temu glavnemu krivcu. Go- lo logom?! Zlepa ni mogel ž njo prav nič ravno sedaj; imela je bistre oči in bistro-opraviti ; da bi pa ojstro nastopil proti; umno besedo — ali kaj je bilo lepo, da 11 * 1 ____X I /vo i /-v l-.i-N.4-rt.ln +nlm mn^ltl \1 CQTT1P L-rnl Poljub. Povest iz gorskega življenja češkega ljudstva Spisala Karotina Svella. - Iz češčine prevel F P. A zmotil se je Lukaš v svojem trdnem upanju, da se Vendulka poboljša prihodnjega dne. Storila je drugega dne isto, kar prvega, a tretjega dne isto, kar dan poprej. Trdno je vstrajala pri svojem mnenju, da sedaj pred poroko med njima ne sme biti poljubov, ker bi s tem ne dala pokojnici mirno počivati, ki je revica morala oditi s tega sveta, da bi tu ona dva mogla skupno uživati srečo. Kako sta jej hotela to drugače poplačati in katero drugo ljubav jej storiti, nego da na ta način po-kažeta, kako cenita njen spomin. Lukaš zopet ni vedel, kaj bi si mislil o svoji nevesti, nič prav mu ni ugajalo njeno mudrovanje : ali kako *jo odvrniti od tega, ko mu ni pustila veljati niti ene besede, ki jo je izrekel proti njenim raz- ni njej, tega si ni upal, ker jo je imel preveč Iga je hotela tako mučiti iz same kratko-rad. Poskušal je torej s prošnjami. Ali ona j časnosti in se na tihem norčevati iz nje-u ni dovolila niti tedaj, ko jo je prosil gove ljubezni, misleča morda pri sebi: „S tabo lahko napravim, kar mi je ljubo, sedaj, ko te imam na varnem. Je ljudij, ki cenijo samo to, česar ne morejo doseči. Ako so kaj dosegli, pa se ne menijo več za to. Morda je tudi ona spadala med nje. Lukaš se je jel že resno srditi nad Vendulko in jej črez teden dni odkrito ponovil, da se mu ne zdi več tako dobrosrčna kakor pred tremi leti. Bodi, da Vendulka ni hotela umeti njegovih namigavanj, bodi, da jih ni sli- za poljub, ne morda iz ljubezni, temveč, po njegovem menenju, samo radi tega, da bi se mu spolnila volja. — Saj vendar nisi mali otrok, Lukaš? ga je karala radi te želje, — saj mora biti mož v vsem nad žensko! Zakaj ravno hočeš biti pod mano, kar se tiče dostojnosti ? Že radi tega se jezim nad tabo. Lukaš torej |ni zopet ničesar opravil, naj je govoril, dokazoval in silil, kolikor je hotel. Slednjič se ga je lotila misel, da ga nevesta nalašč tako draži, ker jo to šala, ali pa se zanje sploh ne ni zmenila : menda kratkočasi, ko tako zelo nori po dobil ni nanja nikdar poštenega odgovora, njej. Možno je bilo tudi, da se na tihem Ravnala je ž njim tako prisrčno, gledala veseli na njegovi očitni zmedenosti ? Kako ga tako blaženo, poskakovala je tako rabi ne bila zapazila, da mu sedaj v resnici dostno, da je je bilo videti, kako se po-trikrat bolj ugaja, nego pred tremi leti, čuti kakor v nebesih. Vsakdo se je moral in kako ga vsakikrat presune, ako jo ne- | razveseliti nad njenim srečnim obličjem in nadoma ugleda in nepričakovano začuje 'tudi Lukaš se je zelo radoval nad njo, njen glas. Toda ona je najbrže pogodila, čutil se tudi on kakor v nebesih, ko se da je ni imel še nikoli tako tako rad kakor mu je tako ljubeznjivo in odkritosrčno na- z generalnim štrajkom, si je izmislil pritisk namestnika in je slednjič — kar je najhuje — interveniral pri »Dalmatiji«, kjer je upravni svetnik na njeno škodo. Vrhu vsega pa je še nahujskal laško društvo »Fascio«, da je začelo to campanijo proti našim delavcem, da ne pridejo do zaslužka, ker so — Slovenci. Ali naj tak človek ostane na svojem mestu, da odločuje o usodi naših delavcev ? ! Ali naj ta Človek uživa še nadalje zaupanje odločilnih faktorjev ? ! To ne sme biti! Če slovenski delavci ne nastopijo sedaj po načelu : »Klin s klinom«, bi bil Cimadori pravi tepec, ako ne bi delal v bodoče tega, kar je storil sedaj. Tudi socijalni demokratje trde, da so nedolžni, Oni, da niso nikdar žugali z generalnim štrajkom. Ali vprašati jih moramo, zakaj so čakali tako dolgo ? Zakaj so molčali celih osem dnij ? Oni so sicer vedeli, da jih Cimadori izkorišča, ali prav jim je bilo, da škoduje slovenskim delavcem. Tu je govornik citiral zadnjo številko »Lavoratora«, ki naznanja, da je glasovito društvo „Fascio" stopilo v socijalno demokracijo. Kar se je torej zgodilo, je le en korak v akciji združenih nasprotnikov slovenskega delavca. Vidijo, da N. D. O. vspeva in, da naš živelj raste. Zato so se združili za skupen interes, ki je : uničiti slovenskega delavca. Združimo se v glasen protest in nastopimo z vso odločnostjo ! Ce se že krši zakon nam na škodo, zakaj naj bi se ne tudi nam na korist ? ! Će bomo molče trpeli vse to, bomo res sužnji, pokazati moramo, da so minuli tisti časi, ko je slovenski delavec trpel vsako krivico ' Naš idejal bodi : socijalna justicija, vsakemu naj se da, kar mu gre ! Neki italijanski socijolog pravi, da socialna justicija dviga narode in jim jamči bodočnost. Protestirajmo odločno, da tudi odločno premagamo nasprotnike ! Dr. Mandič je govoril s posebnim ognjem in so njegova izvajanja napravila na zborovalce visok utis, ki je prihajal med govorom do izraza v burnem pritrjevanju in raznovrstnih ogorčenih mejklicih. Tov. Slavoj Škrlj, tajnik N. D. O. v Ljubljani je rekel, da prinaša pozdrave smehnila. Ali, kakor je prišel k njej, ho-teč se ž njo zaupno pogovarjati o svoji ljubezni do nje, takoj se je izgovarjala, da mora opraviti neko delo, ki je čaka ; izvila se mu je in ni je bilo več. To malo časa, odkar mu je gospodinjila, izgledalo je v njegovi hiši popolnoma drugače. Vsaki kot je imel drugačno lice, da se je človeku kar smejal od same snage, Vendulka se je trudila od jutra do večera, da bi popravila, kar je zanemarila pokojnica, za kramljanje jej je res preostajalo malo časa: ali kaj se je brigal zaljubljeni I .u-kaš za vse njeno delo, snažnost, skrivnost in vsa druga modra in potrebna izboljšanja, ki jih je uvela v njegovem gospodarstvu ?! On je notel imeti svoj poljub, druzega si ni želel od nje in je tudi ne prosil; vse ostalo naj si je pripustila sebi. Kdo od nas se mu bo torej čudil, da je, ko ni mogel isprositi, niti ne doseči, po čemer je hrepenel, konečno izgubil potrpljenje?! Bil je dejansko razsrjen na Vendulko, sedaj ne več le za šalo, in v tej ogorčenosti je udaril z nogo ob tla.! (Pride še.) Stran IT >EDINOST c Štev. 18 V Trt?tu, dne 18. januvarja 1905 organizacije ljubljanskega delavstva. Mi Gledal šče ostane sedaj na razpolago j ne smemo nikdar izgubiti upanja v lastno plesom. Po pustu pa pride gostovat v to , t- j- t - u- - ~ i.,.,T,„0Aa ■ gledališče slavno znani komik Iv. Grasso, moč. Tudi v Lmoliani so krvaveče raz-, 6 _____ _ . . . . ,, , EDE.N. Danes je tu zanimiva vanete- mere med delavstvom, kjer Nemci strogo : predstava. postopajo proti slovenskim delavcem. Vi j tržaški delavci, je zaključil govornik, se Težaška masa kronika, borite tudi za zahteve drugih delavcev, j Hišna izginila — našli so jo mrtvo v Vaši vspebi so naši vspehi ! morju. Včeraj smo na kratko poročali, da Alojz Povh Mirodilnica: - urar = s pridejano delavnico Via del Bivo št. Apturo CasteS^eggio nasledniki G. MIZZAN Trst VJa del Rivo št. 28 Trst Trflt Campo s Giacomo 2.-Tel. 12-23 IzvrSuie vpafco popravljanje žppnih in stensfcih ur kakor tudi vsako zlatarsko in draguljarsko delo po —r------ - -tr--------j . t ... v., v -r- r 9 y , - • _ I najzmernejih cenah Govorila sta potem še tov. Kuku-; Je ^eT^lužila Dri rodbinie Rudolffze6 Jam8tV° M dve ,Bti Za VSak° POP^avIjanje petreiej in špirit. Mrežice za Auerjevo iuč. F L - -Slovensko podjetje!---(znamka zvezda) po 30 siotink. Trat, Campo S. Giacomo 2. Zaloo Sroi - im in šip, rovec in RadeŠČek. Poslednji je v ostrih besedah grajal postopanje dr. Ci-madorija in Pagninija ter predlagal, naj te odpošlje brzojavni pozdrav ljubljanskim delavcem. Predsednik shoda tov. Jaklič je potem pozval delavce, naj bodo složni in naj se vsi organizirajo, kajti v organizaciji je moč. Današnji shod je konec 12 shodov minolega tedna, ki jih je priredila N. D. O. Na to je zaključil shod. Po shodu so hoteli zborovalci pred urade paroplovne družbe „Dalmatia*', j štirje močni oddelki policije — vseh re darjev je bilo 150 do 200 — so jih iz ulice Vienn-i potisnili nazaj na trg pred »Narodnim domom«, kjer je prišlo do pono nih demonstracij. Policija je aretirala tri osebe. Okolu poludne se je množica ra/sla in istotako so odkorakali tudi redarski oddelki. Dnevne vesti. Odbor slovenskih starisev bo imel nocoj ob 8. uri svojo sejo v prostorih „Gospod, društva" pri sv. Jakobu. Predsednik. N. 0. 0. Premikači c. kr. glavnih skladišč so nujno naprošeni, da se vdeležijo današnjega sestanka v dvorani N. D. O. ob 8. uri zvečer. Tovariši premikači. ker je stvar zelo važna, je nujno potrebno, da se vsi udeležite tega sestanka. Štrajk voznikov tržaške okolice traja dalje. Vsi poskusi zasebnih podjetnikov, da bi se s pomočjo najetih tujcev vsaj deloma dovažalo v mesto gramoza, so se popolnoma izjalovili v očigled naravnost uzorni disciplini in solidarnosti vseh oko-ličanskih in istrskih voznikov. Tudi včeraj so prednjačili Lonjerci in Ricmanjci. Med vozniki obvladuje čim dalje večje upanje, da mora štrajk v kratkem nehati z zmago — voznikov. Da, — to upanje postaja z vsakim dnevom bolj — gotovost ! bochin v ulici Valdirivo št. 30. V petek zvečer jo je gospodar poslal kupit nek časnik in Gerželj je šla, ne da bi se bila več vrnila. Rodbina Zebochin je o tem obvestila sestro Gerželjeve, Josi-pinoPegan, ki je v službi pri rodbini SchifF-mann v ulici Stadion št. 26. IV. nadstr., in ki je stvar takoj prijavila policiji Gosp. Zebochin je potem povedal, da je Gerželj, ko je odhajala, vzela seboj zlato urico z dolgo tudi zlato verižico, par uhanov in hranilno knjižico, kar je bila njena lastnina. V soboto okolu 83/4 zjutraj je neki uslužbenec družbe za pristaniščna dela Adriatica", Ivan Guadagnini, iz Skednja, našel v morju pod Skednjem truplo ženske staro okolu 35 do 40 let, srednje velikosti, kostanjevih las. Truplo je bilo oblečeno v temnosivo obleko, in rdečkast jopič. perilo ni imelo nikakih začetnih črk. Pri ženski niso našli nič, iz česar bi se jo zamoglo prepoznati: imela je le novčarko s par stotinkami. rožni venec, naglavno ruto iz bele svile, pet medaljic in dva križca ; v ušesih je bilo par uhanov. Truplo so prepeljali v mrtvašni k sv. Justu, potem ko je škedenjski zdravnik ar. Freiberger konštatoval smrt. V začetku se je mislilo, da je to kaka izseljenka, a pozneje se je po informacijah, dobljenih v zavetišču za izseljence pri Sv. Andreju konštatiralo, da ni nikaka izseljenka in krčmar Angelj Marc iz Skednja je rekel, da se mu zdi, da mora biti utopljen neka branjevka, ki prodaja po mestu in okolici slaščice. Naš poročevalec je na policiji doznal, da utegne omenjena utopljenka biti izgi-nela hišna Fany Gerželj. Iz dejstva pa, da niso našli pri njej nobene reči, ki jih je pred odhodom vzela seboj, je naš poročevalec sumil, da je morda Gerželj postala žrtev kakega zločina in podal seje po informacije k gosp. Zebochin. Rodbina Zebochin ni bila od policije še obveščena, da se je našlo mrtvo žensko truplo v morju. Ko je pa naš poročevalec dal vsa znake o utopljenki, tedaj sta zakonska Zebochin kaj prepoznala v uto- VELIKA ZALOGA 1 ■ 1 a Skladišče šivalnih strojev __ GRTraH furlanskih sa* iRST, ulica Barnera vecchia st. 19. j J J Cene dogovorne, mm- Plačilo ia otroke. ^^^STLT^L TZ*. _ Sprejme S6 popravljanja Šivalnih stro ev Dnevni dohod. - Sir in slanina. — Specijalitet* vsakega zistema. Prodaja igel, olja in aparatov. \ .liptaueb^ Postrežba na dom Cene zmerne -® . j n 7 j . j Prodaja na drobno m debelo. Kupuje m prodaja že rabljene; 0 m ^ g iivalne stroje. V mirodilnici d Mario Ferlii} sv. Mar. Magd. Zgornja št. P. 3 vogal ulice deli' latria, blizo Sol dobi se VELIKA IZ BERA KRAMENIJ, BARV, ŠIP i ŽEBLJEV, PETROLEJA. ttedUnl prašek za pitanje svinj, krav, JtonJ, itd. tek i Dr. TRHKOCZY-Ja v IJnblJaai. Prodaja na drobno in debele : Nova prodajalnica ur in dragocenosti (ex drup Drag. Vekjeta) COBSO štev. 36 — TRST JfasprDii prejšnjs prodajal. DHAtf VESjET. Bogati Izbor zlatanine, srebrnlne, dragocenosti in žepnih ur. Kupuje rn zmenjuje staro zlato In srebro z novimi predmeti. — Sprejema naro?be In popravlja vsakovrstno, srebrnlna In žepne ure. |Cene zmerne. r R, Gasperini - Trst Telefon ig74. — Špediter — Telefon 1974 j Prevozno podjetje : c. kr. avstrijskih državnih železnic. : j Sprejme \ razcarinanje kakeršnegasšbodi blaga iz ! VBako aedeJJ® ^SiteS :dobij°86 Bledeža]a, da ne m re zadostno braniti svoje rodbiae. M rda je dopi»nik v zvezi s kako tako nečastno izjem ; potem pa naj izračuna • svojo vestjo, koliko ie krivde — na nj^m !! Kakor ni mož, čeprav je v f.tiski, aiijer. r moralno propast, tako ni siljena žena. Obema je v dolžnost, da se skušat* prehraniti s kfekoršnim-koii dele. m. D >pisnik namiguje res na par slučajev. Zato moramo — četudi ne radi — naglasiti, da ena dotičnic ie žena nekega organizira-nega &odruga. Ko ie. vsa objokana, prosila BTojvflja rocža. da bi jej dai zu kruh svojim izstradanim otrofičem, jei je prinesel — ko3 opek* ! V drugem sluća u je bila žena na dan Božiča prisiljena poslati svojega izstradanega 6i*nčeka k gostilničarju, da bi ji dal, ali pa dovolil kupiti pri peku kruha na njegov račun. Aii to ie bi-o že pred leti, ko je mož delai. a je hodil od gostilne do gostilne — seveda... ne trezen ! Kdo ie bil na nropadu te ženske ? Mari njegov delodajalec ?! Ali ie potrebno, da pišemo dalje ? Ne — le to dostavljamo še : dotičnemu dopisniku se ne čudimo, čudimo pa se giaii u eocijalnode-mokratične stranke, da se je dalo po takih mršavih informacijah zavesti v takov napad na čast našega ženstva sploh. a to v času, ko a ^eiira na našo solidarnost ter skuša vplivati na može teh na n ih časti tako kiuto užaljenih žena in r>oniža»:ih v njih ženski časti!! Aii dopušča vedr, ali re< cpr&nču e ćtriinki.rska strast, da so radi ene ali dveh neerečn;c meče grdo luč na vse ženstvo?! Tako meramo vprašati ter zavračamo obenem ta napad. Nikomur ni dovoljeno, Ga se igra s ča *j j žensk in redbiasko srečo, pa r.ai ie to tudi na korist — socijalno demokratične stranke ! Užaljeni možje. Gospodarstvo, Zimska setev v Ameriki — Iz Amerike piiha}&jo p ročila, da %e letos t&ko malo vzimui;:e k ttor že do go let ne. Vsled tega b^ gotovo cena žitu občutn-j poskoči.a. Kunci v Avstraliji. — Pri nas, kjer stane vsak kunec gotovo svoto denarja, se nam zdi nekoliko čudno, če Čitamo, da je prebivalcem v Avstraliji kunec ravno v tako nadlego in v še večjo škodo, nego so podgane na tovornih ladjah. Pripoveduje se, da si je naroČil kmet iz Viktorije leta 186o. troje kuncev: enega sanica in dve samici. Hotel jih je imeti v lastno zabavo in veselje. Tekom enega leta se je ta žival tako razplodila, da mu je segrizla ves s jčivni vrt, Vzlic neumornemu preganjanju s pomočjo prijateljev in sosedov, je bil ves kraj naenkrat poln te živali. Razširjala se je iz ene pokrajine v drugo. škoda, ki so jo napravili kunci na polju in nasadih, je znašala milijone. Leto 1880. je priskočila kmetom država r;a pomoč. Izdala je več deset tisočev. da ugonobi zaiego, ali vse to ni nič izdalo. Država je izmetala vsako leto več in zopet več — vspeh je bil vedno zelo minimalen in v nikakem razmerju z izdano svoto, ki jc presegala kmalu stotisoče in stotisoče. Da si vstvarimo približen pojem kako obsežno je prizadevanje oblastev, pokončati ob'.ii kunski plod, navajamo izdatek pokrajine Viktorije do leta 1905.: izvrgla ni nič manje nego nad 15 milijonov kron. Lovci so tobili sicer na milijone te živali, za nekaj časa je bila nadlega zmanjšana — zato so se zatekli kunci drugam. Pokrajina Novi South\vales je izdala 18M.—1905, nad 35 milijonov kron, s približno enako minimalnim vspehom kakor so; 'n:a Viktorija. Pokrajina Queensland je ' . i okolu 10 milijonov. X j novejše sreastvo, ki obeta Se največ vspehf., je naprava, ki jo je uvedla najprej \Vales. Na sto in sto milj daleč po deželi so razprežene močne mreže, skozi katere ne more noben kunec. Državnih fensov (iz angl. besede fence-ograja, plot) je postavljenih doslej v deželi v skupni dolžini nad 2000 km. K temu moramo prišteti še privatnih fensov v skupni dolžini blizu 70.000 km. kar reprezentira v zvenečem denarju lepo svoto 55tih milijonov kron. Da ima gonja proti kaninski zalegi vzlic vjernu kolosalnomu prizadevanju tako malo v.^ peh h . je pripisovati d vem okoliščinam: prvič izredno veliki plodovikosti te živali in drugič nesrečnemu terenu teh krajev. Med posamičnimi kmetijami leži mnogo neobdelanega sveta, ki je zaraščeno z nizkim grmovjem, ki daje kuncem najvarneje zavetišče. *** Razne vesti. < Koliko avtomobilov je na svetu? To; vprašanje hoče rešiti neka angleška revija.; Is^a pravi, da je na vsem svetu 326 175 av-j tomobilov. Na Avstro-Ogrsko jih odpada! 7425. j Nizko je pal. V Budimpešti se je te d: i ubii neki Rudoif Balla. Isti je pred nekolikoj :eti podedoval milijon kron ter se na to po-; dal na potovanje v razne prestolnice Evrope, j Za denar se je dal adoptirati cd nekega. madjarskega barona imenom LusrensLy ter! je potem odpotoval v Egipt, k er se je žareči! s sestro egiptovskega podkralja. Zaroka se; ie razveljavila, ker se je pravočasno doznalo, dje imetok B ille ?ač.-l propadati — Balla se je mejtem povrail v domovino, kjer jepro-| dal resestva iu kenečno je moral delati ka-; kor kolporter, da se ie preživljal. 7 č*su, bede dukoi.cui si je življenje s kr g;o iz revolverja. Zgodovinski podatki o potresih. — Zad-j nji potres na Siciliji in v Kalabriji spadaj med največe, kar jih je bilo do danes.! Največi potresi, za katere ve zgodovina,! so bili: potres leta 70 po Kr. rojstvu,j povodom izbruha Vezuva, ki je razdejal me- i sta Herkulanum, Pompeji in Stabije; potresi« leta 19. in 526 po Kr., ko je v deželah; ob Srednjem morju vsakikrat poginilo po j 120.000 ljudi; potres od 18. decembra j 1631, ki je ubil v Napolju 3000 ljudi;; leta 1692 je razdejal potres Port Royal; na otoku Jamaiki in ubil 3000 ljudi; leta j 1693. je razdejal potres na Siciliji 54 mest, i med njimi Katanijo, vničil je 300 vasi in. ubil 60.000 ljudi; leta 1724. razdejal jej potres v Južni Ameriki Limo in Calao in ^ pokopal pod razvalinami 18.000 ljudi. Poj j tres v Lizboni 1. novembra 1755. se jej čutilo preko dvanajstega dela vse zemelj- | ske krogle, razdejal je Lizbono in vničil i 60.000 ijudi; potres v Kalabriji od 5. fe-bruvarja 1783. je razdejal mnogo mest in vasi. Vsled potresa v Riobambi dne 4. februvarja 1797. sta izlasti trpele republiki Ekvador in Peru, ubitih je bilo pa 40.000 ljudi. Potres v Caracasu 26. marca 1812. je vničil nad 20.000 ljudi, 11. janu-varija 1839 je bil po potresu razdejan na Martiniku Fort de Fromen, a poginilo je 700 ljudi; 13. avgusta 1867. je potres opustoŠil Ariko, Ikik, Taku in druga mesta v Peru in Ekvadorju. Ubitih je bilo okolu 70.000 ljudi, vničenega imetka v vrednosti 1200 mil. kron. Potres na otoku Hijo 3. aprila 1880. je razdejal 14.000 hiš in ubil 3541 ljudi ; potres 27. avgusta 1883. in naval morskih valov, ki je sledil izbruhu Krakatarja, je razdejal meto And-šar na Javi in ubil 35.000 ljudi ; potres! na Iskiji (blizu Napolja) 28. julija 1883.1 je vničil Casamiciolo in 2400 ljudi; po-j tres v Overi Mino v srednje Japonski 28.1 oktobra 1891. je opustošil nad 200.000! hiš in ubil 7000 ljudi ; vsled potresa naj severni obali japonskega otoka Nipona-15. junija 1896. je propalo 27.000 ljudi ; potres meseca februvarja 1902. je razdejal Šemaho na Kavkazu in ubil 4000 ljudi. Dne 18. aprila 1902. je potres opustošili republiko Guatemalo, razdejal mnogo mest in ubil veliko število ljudi : potres združen z izbruhom Mont Pelea dne 18, maja 1902. je vničil St. Martinik in 20.000 ljudi. Meseca septembra 1905. je potres v Kalabriji razdejal Palmi in mnoga druga mesta. V živem spominu je še potresna nesreča, ki je zadela Valparaizo in St. Francisko. Zadnji potres na Siciliji in v Kalabriji je vničil okolu 160.000 ljudi. Volkovi v Liki. Iz Dobrosela poročajo, da so se tam pojavili mnogi volkovi. Nekemu kmetu so ugrabili in raztrgali 16 ovac. V Cemernici (občine Grb) so volkovi nedavno raztrgali in požrli 17-letnega pastirja. Našli so samo komad leve noge in obleko na niej. Koliko zaslužuje rabelj na Francoskem. Kakor znano je te dni francoski rabelj Deibler z guilotino obglavil v severno francoskem mestu Bethune Štiri na smrt obrožene roparje. Deibler je postal popularen ; ko se je iz Bethuna vračal v Pariz, so mu prirejali ovacije. Pred nekoliko leti ni Deibler smel iziti iz stanovanja v mestih, kjer je imel izvršiti kako obglavljenje, sedaj mu ploskajo in se mu odkrivaju. Deibler ima precejšnjo nagrado : vsak mesec dobiva pri blagajni dve plači: 500 frankov kakor lastno plačo m 666 frankov kakor nagrado za čuvanje quilotine; skupno dobiva torej na leto 14.000 frankov. Ko gre kam na deželo, mu še posebej plačajo potne stroške. — Prvi rabljev pomočnik dobiva 4000 frankov, ostali trije pa po 3000 frankov na leto. Rabelj nima pravice na pokojnino ali vlada mu zajamčuje na drugi način dosmrtno plačo. Tudi vdova rabelja dobiva navadno dosmrtno plačo. Nsjlepši kolodvor na svetu zgradi pen-silvanska železnica v Neu-Jorku. Vsa gradnja z ostalimi pripravami bo veljala 120 milijonov dolarjev. Živa zgorela. Mlinarjeva žena Costa v Pragi je polila svojo obleko s petrolejem in jo zažgala v hipu, ko je njen mož stopili v mlin. Čeravno so mož in drugi mlinarji! priskočili ženi na pomoč, se je nesrečna-žena tako opekla, da bo težko okrevala.! Mlinarica je izvršila ta grozen čin iz ljubo-) sumnosti. = 'šmMJMŽ 7 O U Trst, Piazza della Borsa 13. — Telef. v4i Najnatančneje izdelovanje Ipečatov iz kautchouha. HI ZALOGA klešč za svinec, utiski v suho, numeratorji. ---Lastna, mehanična delalnica.-- CENE JAKO ZMERNE. Escm Dela izvršena tehnično natanjko. rc si Tvornica dežnikov in solčnikov GIUS. FER1UTA-TRS 4T Oi ti !i I II Tovorna: al. Hontecucco 13. Prodajalnlca: Corso 36. Izbera palic za sprehode. S&3T* Izvršujejo se poprave in prevlačenja. "jt-JJ 3E E II Jj Ne pozabite na Skladilnico Tomaža Zacinika prej Škrinjerjeva v ulic j Farneto 5tv. 33 ' se dobi vsakovrstne barve, petrolej, čoplčov lr i&ini a Salua limska sezona !! V dobroznani prodajalnici Macoan & Fross- TRST. ulica Malcanton št. 9 dobi se velika izbera črnega in barvanega modernega blaga za moške obleke po cenah, da se ni bati konkurence-Specijaliteta: pana in biaga za moške obleke. Trpežno Sarmo blago iz toibažeme za delavce. Oglase treba aasiovijati na Inseratni oddelek „Edinosti" Prodaja tudi koruzno perj* za postelje M. ud. ZERQUENIK nlica Luigi ia Paiestriiia ■ iepi ni. Coroaeo , JIJEilLl! ^ j iiii o— mri m ifinirn V *L/A Delniška družba za za>arovanf<1 na življenj? in rente na Dunuja. .xn.xxvn.xn Ustanovljena 1890, s.nxxxxxxj (Dražba vs.|»rejema ljudska zavarovanja na živ ljenje v tedenskih obrokih od 10 »t. naprej Zavarovanja za vse sloje z zdravn. sprieevulora ali brez njedra. Dne 31. deceaibra 1907. je bilo v prometu 318.230 polic, z zavarovalno glavnico.......K 99.119.5tt'2-titi (4aran. fondi znašajo po bilanc 1.1907 Iv 12.799.579 "<> Za informacije in prospekte obrniti se je Glavno agencijo „ALLIANZ TRST*, via della Case^ma štev. 13 Vsprejemajo se lokaini ag-euti in pro dukterji) o Touarna Anf jilmif f ftut" "ny-\klu,m)a pneomotlKou »HIIUIIKIUMUIII žeblji patentovanega zistema A. GARCONNET & R. VE2IEL 11 Rue de Pariš, Clichi (Seine). Posebne poprave „Antiderpant-ov pneomatikov" in sapnih erev vsake znamke. — Delo natančno in zajamčeno. " Podružnica v Trstu ulica S. Lazzaro ši. iS. GLAVNI ZASTOPNIK ZA TRST IN PRIMORSKO tvrdke Dunlop Preumatic Tyre & Co. Pnevmaniki za avtomobile in motore. pisarna in ssrcdsfalna ttia Sineensa Selllm it. 13. Telefon Št. i402 ipoieg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga opr&ve uLca M&ssimo D* Aze^lio 6t. 18 Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše vrste v odprtih, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in lepo okrašene ledene rakve; čevlje, vence iz umetnih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠOEiJE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za eslučaj potrebe se uljudno pripoiočajo HFDiRIK STIBRf.J drag" IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Ant Ed. Roeper TRST ulica deli' Istituto, 10, III. Decimalni tabulator Qr t ran IV 5 EDINOST c s t 18 V Trstu, fine 18. j mm var ji li)09 o oo - redstvo za barva nie las ,.er J r,d H. LINK, zakonito zavarovano < 1 rez strupa) odlikovano zlato kolajno, Častnim križcem in častno diplomo DUNA1, F AR 12, LONDON, je za zdravje zajamčeno neškodljivo, barva trajno osivele in ru-dečks'ste iase in brado, obrvi — ne da b izgubile barvo pri umivanja oziroma v topii kopeli — črno tein no-kostanjevo. >vetlo-plavka->to in ternno-plavlrt-sto. Veliki karton 2 gl, za pobkusnjo 1 gl. poštm omot 15 kr. ^r-zer' Kosmetik m spe-• ili! ^ cijalist za barvanje Jas. DUNAJ. I.. Spiegelgasse 19 (vis-a-vis Doroteum) Barvanje v posebnem kabineta za g-uspo-dein ro'-pe. 1 leKti-ičn: aparat najnov. zisten a r - mm- Zaščitna znam?*: „SIDRU" — LIMIMEtiT, CAPSICi Comp. nadomestek za - Pairi - Expef !er> je splošno pr znano kakor najizvrstneje bolu-blažujoče mazilo pri prenlajenju itd — Cena 80 stoL, K 1 40 in K 2 ; dobi va te v vseh le&arnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemlje le originalne steklenice v Skatijah z našo za-čitno znamko: „SIDRO" potem je kupo-7-^leT o prejel originalni izdelek. — — Sr Hichter-a kkarita pri Zlatem levu v PRAGI ' | I ELIZABETU* A ULICA &lev 5 (novaj lili © Esposito & Bessa IS^t" - ulit:: ~:tu ^ otr.iiI. Trgovina manifakturat ga bis* a ir n : predmetov if-- snci zs. ?t-nsKe obleke Zaloga olja, vina In tes+.enin Pragiacomo T?st, ulica <5iov. Bocaccio 14. Odhajanje in prihajanje vlakov Ob k. državno železnica, HUGO FRESSAN, na dom. TRSI', ulica Acque- I od 5 ann, Trst. ulica Antoiiio Caccia št 11. Peveroni m Citriali v steklenicah_ TRST, ulica Gšuiiani it. 25 Trgorina iestviD, sveže blago 1603 cene zmerne. Gospodičn: Istrsko vino prve vrsta in burgunJec v steklenicah od do 15 litrov in v sodčkih od 30 litrov naprej. Napoljske testenine vsake oblike od 5 do 10 kilogramov naprej se priporoča konsumentom iz voznega red*, ve'jar3.n»>-lriU '.■>3 - -fedor tfZ* »ifuial3;2 da*;! so>o, stvaranja. dvoran .ider ims ^ prodati ijiSe, polji, dv^re« ; ku r '•'.•IS iMjaojila, fkiijižbe itd. proflati ali k-.i "S prearičalce ali peraoljone pr.-.-a-nese itd. «:rs- :tr> voz I. »n U. razreda^ 7.08 0 Herpelje—Divača—(Gorica - Ljubljanu - Dunaj j. ž.) G Herpelje—Pula (Direktni voz l ji II. ra«. 4.20 0 Herpele (Kanfanar-Rovinj)—PuU I) i ,-Gorica-UuMaj i. ž ). (Direktni voz I. in II. raz.) 8.^0 0 H'?rpplje (potem brzovink) Pu Direktni nz L i" fl raz.)—Divača—Ljubljana—Du n i ž Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikih. • 2.15 0 Kicrnanje — Bor^t—Draga— Fierpelie Trst—B-jje— Poreft. 6.10 M Koper —Kuje—l oreč ;n me'postaj 3 :0 M Koper—Buje—Poreč in medpostaj. 7. L0 M Koper in mtdpostaie (le do Bjj). 9.st) M Koper lžola—Portorose—Buje. f r^t—Gorica—Jes^nce—Celovec —Ou^aj—Draždane, Berhn—Moaakovo 5 50 0 do Gsrice (Prvačina—Ajdovščina). 7.45 8 Gorica Prvačina-'Aidovščma) Je3en;e< . ljak (Direktni voz I. in II. raz.) Cp'ovl'c, Dunaj j ž. (Dirk. voz 1. in II. raz.) Linee, Pragn (Direktni voz I , II. in III. razreda) Draždane, Berolin. ■<.55 0 Gorica—Jesenice—Ljubljana—Beljak—Fran-zensfeste—Bolcan —Gries—Inomo-t — M makovo— Celovec—Solnograil —Dunaj (zaho lni kol.) 0 Gorica (Prvačina — Ajdovščina) Jesenice — """""" Trbiž—Ljubljana—Celovec, /j) 3.50 3 Gorica—Jesenice --Ljubljana—Beljak— Franih zensfeste—Bolcan —Gries—Inomost — Mo:iu kovo—Celovec—Linec—Dunaj (čez Ljubno) 5.00 6 Gorica—Jesenice — Trbiž—Beljak, Celovec, Linec, Pratra (dirk. voz I in II. razr.j . naj—.Alonfliovo—Draždane—Beroliti. Oglase (Inserate) treba naslovljati ne /.25 0 Gorica (in medpostaje). na Uredništvo lista, in ne na Tiskarno ; TTaj q Gorica—Jesenice fčez Podrožnico v Beljak) (Dirk- voz I. in II. raz.) Inc.most—Alonakovo. skladišče oblek za moško in deoke Trst, via S. Giovanni 16, I. n. (zraven Restavracije Cooperativa ex iiacker> prodaja na mesečne ali tedenske obroke obieke in površnike za moške, perilo i. i« d. Najdogovornejše eene. Za one, M naročajo oglase na Tiskarno j »Edinost«, ne na „Narodni Dom" in ne na ^Hotel Balkan" v Trstu, ampak edino j irc „Inseratni oddelek" naše$& lista i == ali na Upravo. == Uredništvo, Tiskarna, Narodni dom 1 i in Hotel Balkan nimajo z oglasi nika- j kega opravila. To naj si dobro zapomnijo oni. ki na - Zabavna vlaka ob n-deljah m praznikih : 2.40 0 Gorica (in medpostajei. I * - < * / ^ .■.f, t-.,: 7 ^ Tt^ dclla Vali* im sv. Ivan (VnNsimi TEL SPON itmvtitM \1S7i Hermangi^d Trocca P>arricra. vecchia Rt. 8 iintv veliko za)oe<> mrt'^aikiK pradme^o^ L* (»troke in oara^ene pW Venci ^^ 'd j.oiceluna in bi?erc»v ve^anii! ^ žico, od umetnih cv«tlio ^ ko vi in nanisi. 5!'ke na porcelanastih ploščah za spomenike ujnišje icontarenino coui. ilova mlekarna TRST, ulica San Nicolo štev. 29 mariborsko mlako l>nevni dohodi Čajnega masla in jajc. — Pmrežba na. dom — Priporoča se slavnemu občinstvu.-- VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trat. via delle Gmbrelie 5 TELEFON št. 18-49 GDIDO e 000 COEN 100.000 buteljk od šampanjca - za refošk. ________ Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk. kampanje, bordeaux, rensko vino, konjak itd. Velika zalega buteljk od pol litra in l1 „ litra. Damjane iz stekla opletene. prevzamejo se dopoiiljatve na deželo. Kupuje razbito sleklo vsake vrsto. joaaooaoaooaaoa&i Čevljarski mojster Tctor -jidr^jau^L. ANTON 3KERL mehanik, zapriseženi izvedenec TRST, Carlo Goldonijev trg štev. II Zastopnik tovarne koles in motofcoles „M! Napeljava In zalogu elektrićnih zvončkov, luči ln prodaja gn mofoDOv, zoiKitonov, in foiiogratov. Zaloga priprav za točiti p:t,j Lastna delavnica za popravljanje Aiv. rtrojev, kolen, motokolea > Velika zaloga pripadkov po tovar, cenah. TELEFON štev. 1734. priporoča sv9]o zalego raznovrstnega : obuvala za gospe, gospode in otroke. Prihod v Trst. Fuia—(Rovinj)—Tr3l!. ? fl iz lJule (diiektni icz J in II 'fltr 1 K ^ -Hcrpeljs (Jescnic in t»oriceJ_ 3+0 i) iz. Pule (t. g.) Duuaj >t—Ljubljane, i>i\-ju: — Herpelj in medpostaj. 7.'K) 0 iz Pule (k. g.) (liovinja) iz Ounaja—I.;;il> 1 Ijanc—Divače—Herpelj in medposta •0 2-S B iz Pule, (osebni vlaki (K.vi.ija) z ■/ ez m brzovlat iz Dunaja —I.j ubijane j. i. Divače — Me, pelj. Zabavna vlaka ob nedeljah in praznikiu 9.2S »J iz Herpelj in medpostaj. Poreč— Buje— Trsi. 5.08 0 iz Bij, Kopra 'n medpostaj. j .^.40 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj i iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj ^^ ' i*lan3Kovo — Praga—Celivec — Jeeenice—Gorica Trst Punbjs — Solnograda — Celovca— M mukova idirek voz I. in II. ra.:r.) Inonm>ta, Boleana, Beljaka (k. g.), Ljnbljane, Jesenu-— Gorice. 7 35 0 iz Gorice (Ajdovščine) in medpostaj. 8.00 0 iz i>unaia—Ljubi ane—Divače—Herpe; 11 20 B iz Berolina Dražian—Prage — Linca—D.i i-ja—Olovra—Beljaka —Jesenic—Gorice (;n j^C j Ajdovščine). I 2.05 0 iz Celovca — Trbiža—I.iub'jane—Goricu Cy 1 (Ajdovščine) Berlina — Draži lan — Prai-e | Dunaja ^^ ! S.45 0 iz Celovca—Monaicova—Inomosta—Huk aru - ^ — Grie.^a—Beljaka — L.ubijane Jesenic- Gorice Prodaja najboljši bike Fredin globin, cavalier. ! >100 B iz Berolina, Praždan Prage, (direkt, i \oz I., II. in III. ra/.r.l Liaca, Dunaja j. ž. (dir-ct. Trst Beluedere 32 x OOK& Dr. A. Barkanović specijalist za notranje in živčne ~ - bolezni SVOJ AMBULATORIJ v Trata v aiici San i ta Atev. 8 UKDINUJE: vsak dan od 10.do 12.»/, ure zjutraj in 4.—5. popol. Prvo primorsko podjetje za prevažanje pohištva in speMcijsko podjetje RUDOLF EXNER - TRST Telefon i t. S4 7. - tri& della SteziOJie Štv. 17. - Tel*fo» it. 7 FiMlaike v PULI, GORiCI. REKI in GRADEŽU. PretraianjG pohigtva na vse kraje tn- in inosemiscva v »aprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov. - 'MDaajč predmetov, ti ss i&mii&ja u ^.tonme ii Bliga w m prsie.) = Sprejema te tudi pohištvo inl druoe predmete v ^raobo v iastnii za to pripravljena suha skladišča. V® Edini tržaški ravod = „VACUM-GLEA^ER OlSiJSNJE ii> hHRANJi;VAJi.IE FUJb'PttOfr - Točna d oatreihs i a niske cene. voz I in 11 razr.) CeI».V4-a, Inomosta. Beljaka, Jesenic, Gorice drž. žel. Ajdovi ne. 10 50 0 iz Celovca—Trbiža—Ljut/Jane. Zabavna vlaka oŠ nedeljah in praznikih" y. iv (» v/, •ior" *' :n meipostaj Proga Tržič— Će rvinjan. Smer Tržič—Ćervinjan. iz liMa j. i. iB et «0L iz Ciorice j. ž »41 iz Tržiča 6.4S, prihod v Cervinjan 7.13, v Bo netke 9.45 s zvezo na Padovo, Verono, Milmi Bolonjo, Fiorenco. Kim spalni vozovi Dunaj j. ž. —Benetke;. 9.00 iz Trs;a j. ž. < > 711), iz Gorice j. t 9.23, iz Tržič * 10.45, v Ćervinjan 11.30. '2 15 iz Trsta j. ž. (O 5t. 713). iz Tržiča I.J3. ;»ri-hod v Ćervinjan 2.05 v Bene-ke 5.20 s z'■>>■/. za Padovo. Verono in Milan. 6.50 iz Trata j. ž. (B -t_ il»3), jz Ciorice j ž 6 33 iz Tržiča 7.47, prihod v Ćervinjan 8 3 pn-hod v BeneUte 10 35, * zvezo na Padovo, Verono, Milan, Btdonjo, Fiorenco. Kim. 9.10 iz Trsta j ž. iO At. 717), iz Gor.ce j 9'3, iz 1 ržića 10 10. priho 1 v Ćervinjan 10.45 Slovenci in Slovani v Trstu Dolžnost je vasa, da se poslužu ete le v Slovanski brivnici v olici savRno Mercadanta sit, i (blizi uorei ^ Knjigarne) — V. GJUBi2>, brivec. FrateilT Rauber Skladišče ustrojenih kož, kože za čevljarje in sedlarje. La>tna tovarna ustrojenibgornjib kož (tomajei lzvranje naročbe za vse kraje v pokrajini. S Am s. e. mimm ELEKTR. DRUŽBA. INSTALACIJSKI BVREAU - TRST TELEFON 14-90 Ulica Lazzaretto vecchio štv. 57. Telegr. naslovi: SPANNUNG-TR1EST. Električne napeljave vsake vrste. zaloga elekričnega materijala Ulica Lazzaretto veechio 41. Smer Ćervinjan—Tržič. iz Ćervinjan a (O Atev. 712), prihod v Tržič t>.25, v Trst j. ž. 7.42, v Gorico j. ž. 7.1*> 6 20 iz Benetk (B št. 7unh j- ž.). 6 50 iz Benetk (B 5t 704), iz Cervinjana 9.22. pri hod v Tržič 9 47, v Trst j ž. 10.50, v (ior. • j ž. 10.47. s zvezo iz Kima, Florence, Bolon e Milaaa, Padove. Direktni vozovi L, II. in III. razreda so pri vlakih »ter. 701, 702 703. "04, 7.3, 71>, mel Tr-tom j. ž. —Ben« tkami in na?aj. i'.^ Podcrtane številke značijo popoludne 0 osebni vlak. — B brzi vlak. — M mešanec