LETO III. ŠTEV. 17.
TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA F.I.F.K. TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ
Ob prazniku
Ko ob prazniku dela ocenjujemo prehojeno pot naše delovne skupnosti, moramo v prvi vrsti dati nedeljeno priznanje tistemu delu naših delovnih ljudi, ki velikokrat ob slabih delovnih pogojih in skromnih zaslužkih ustvarja,-jo v procesu proizvodnje, kakor tudi vsem tistim, ki ta proces pripravljajo in skrbi-bijo, da se nemoteno razvija in izpopolnjuje.
V razdobju uveljavljanja delavskega samoupravljanja
smo poudarjali, da je naš gospodarski razvoj bistveno odvisen od izpopolnitve sistema samoupravljanja v tem smislu, da k neposrednemu odločanju o perspektivah in rezultatih .svojega dela pritegnemo čim večje število delovnih ljudi, ki bodo ‘sprostili svojo ustvarjalnost in 'ekonomski interes ob spoznanju, da so sami gospodarji svojega dela, uspehov in neuspehov. Ob letošnjem prazniku dela dodajamo k te-
Visok obisk v ZZA
V ponedeljek, 20. aprila so obiskali Zavod za avtomatizacijo v Ljubljani visoki gosti: predsednik Izvršnega sveta SR Makedonije, tov. Aleksander Grličkov ter član IS SR Makedonije tov. dr. Asen Simitčijev. Gosta iz bratske republike Makedonije sta spremljala podpredsednika Izvršnega sveta SR Sloveije, tov. Janko Smole in Beno Zupančič. V daljšem razgovoru o ustroju, delu in nalogah Zavoda za avtomatizacijo sta gostom odgovarjala na vprašanja direktor ZZA tov. Franc Dobnikar in direktor programskega sektorja tov. inž. Klaus. Po končanem razgovoru so si gostje z zanimanjem ogledovali laboratorije ZZA, nato pa so se odpeljali še na ogled Zavoda za raziskavo materiala in Zavoda za varjenje.
mu novo dozorelo spoznanje, da je naš nadaljnji razvoj v veliki meri odvisen od tega, koliko sredstev, ki so jih ustvarili, bo družba pustila delovnim ljudem, da si bodo lahko hitreje kot doslej uresničevali vizijo lepšega življenja, ki se je doslej včaisih bolj ali manj odmikala njihovemu dosegu.
Bolj, ko kdaj koli prihaja v ospredje človek in pogoji v .katerih dela in živi. Ne samo v tem smislu, da se mu manj vzame oziroma pravičneje razdeli, kar je ustvaril, ampak tudi v tem, da še bolj odločno posega in vpliva na dogajanja tam, kjer odloča o svoji prihodnosti in rezultatih svojega dela.
Položaj in vpliv- delovnih ljudi se bo lahko uspešno razvijal, .samo v izpopolnjenem sistemu delavskega samoupravljanja, ki bo izključevalo samovoljo posameznikov in zagotovilo tako smer razvoja, ki bo v interesu delovnega človeka.
Naše podjetje je v obdobju intenzivne rekonstrukcije, ki bo ustvarila pogoje rentabilne velikoserijske proizvodnje. V kolikor jo bomo/uspe-U uspešno izvesti in vzporedno z njo razvijati samoupravljanje, ter prek njega iniciativo vseh proizvajalcev, bomo v naslednjih letih, ob vsakem prazniku dela, lahko z zadovoljstvom ocenili prehojeno pot.
J.

r
Organi upravljanja, vse družbenopolitične organizacije in uredniški odbor čestitajo vsem članom kolektiva k
prazniku dela
Za prvomajske praznike nas vabi dolina Trente. gyja v Trenti — v ozadju Jalovec i
Slika kaže spomenik dr. Juliusa Ku-
in jim želijo še več delovnih uspehov!
V_____________________________________________J
Pomembna obletnica
Poslovno tehnično sodelovanje proizvajalcev avto» električne opreme CIŠ (»R. čajavec« Banja luka, »Iskra« Kranj, »Saturnus« Ljubljana), je praznovalo ob koncu leta 1963 prvo obletnico svojega pravnega obstoja. Sodelovanje med omenjenimi podjetji je obstajalo že vrsto let poprej — združitev v poslovno skupnost je bila le' logična posledica in ekonomska nujnost.
Letos se j« »trojici« pri- TEHNIČNA KOMISIJA družilo kragujevško podjetje Dasiravno je podoba, da »21. oktobar«, ki ima v Svo- sodijo tehnična vprašanja v jem proizvodnem programu domeno samih proizvajal-dobršen del artiklov, ki so- ceV» J-e nedvomna resnica, da dijo v področje opreme za jma tako združenje na tem, avtomobilsko industrijo. polju ^velike naloge. Teha.č-J	na komisija, sestavljena iz
Pomanjkljivost takšnih po- strokovnjakov na področju slovnih združenj je v tem, avtoelektrike, se ukvarja z da ne predstavljajo enotne raznimi problemi, ki žade-proizvajalne , enote z zvene-	skupne nastope zdruze-
čim imenom in že znano	nasproti domačim in tu-
poslovno tradicijo. To je jim strankam. Naj omenimo treba Šele ustvariti, smotrno samo nekatere od njih: ure-in potrpežljivo, upoštevajoč ditev internih standardov, pri tem interese tako po- formiranje skupnega labora-slovne skupnosti v celoti kot torija, usklajevanje proizvod-posameznih njenih članov. nesa programa s s edemi e t-Prav ti interesi so pripeljali ?im planom avtomobilsko posamezne člane pod skup- industrije (sodelovanje s no poslovno streho. Zato je »Crveno zastavo«, »TAM«, na čelu združenja štiričlan- »PAP«, »Tomosom« in drugi-ski odbor, imenovan s stra- *ni podjetji), osvajanj ono-ni organov delavskega sa- . artiklov, ustanavljanje moupravljanja, kateremu so servisov, vprašanje tropskih, v pomoč komisije za tehnič- *zvec^b izvoznih artiklov itd.
gaTwin S6rvi?”a	PROPAGANDNA KOMISIJA
Vprašanja. Tekoče operativ-	.	_.
ne posle vodi sekretar zdru- lahko voditi propaganda žen ja, ki je tokraf i» nA&aoca. ne akcije za račun različnih podie‘;a.	dbUa «a 7. «JtraniV ,
Kako smo gospodarili v letu 1963
Proizvodnja v marcu 1964
Tovarna	Plan v 009	Izvršeno v 000	%
Elektromehanska	1,161.429	1,117.663	96,2
Instrumenti	90.998	105.217	115,6
Avtoelektrika	734.560	481.811	65,5
Elektromotorji	113.937	124.316	109,1
Avtomatika	533.636	663.419	124,3
Elementi	568.762	374.297	101,5
Naprave	50.900	63.627	125,0
Elektron, instr.	92.570	138.857	150,0
Aparati	289.527	284.356	98,2
Kondenzatorji	170.000	, 177.521	104,4
Polprevodniki	58208	100.385	172,4
Usmer. naprave	75.670	44.645	58,9
SKUPAJ	3,740.197	3,676.114	98,2
(Nadaljevanje iz 16. štev.)
Na podlagi predhodno objavljenih podatkov o izvršitvi planskih nalog in gibanju osnovnih faktorjev proizvodnje v letu 1963, je mogoče realno oceniti tudi doseženi finančni rezultat, po zaključi nem računu podjetja.
Zaključni račun podjetja je izdelan na podlagi plačane realizacije, vključno s poizkusno proizvodnjo tovarne Elektronike v I. polletju in obrata Kontaktbrji v II. polletju 1963.
V primerjavi z letom 1962 je bil dosežen naslednji finančni rezultat:
1963 Indeks jfá	
celotni dohodek	149,3
poslovni stroški	139,6
dohodek	175,3
osebni dohodek	161,7
ostanek čistega dohodka	220,1
Doseženi porast	celotnega
dohodka, zlasti pa dohodka je izredno visok, kar je posledica zelo živahne proizvodne dinamike v zadnjem letu in povečanega blagovnega prometa. Na ugodno razmerje med poslovnimi stroški in dohodkom vplivajo v letu 1963 močno znižani izredni in drugi stroški. Tudi pri večini ostalih stroškov je porast nižji od celotnega dohodka.
Struktura v osnovni razdelitvi celotnega dohodka je takale:
Nižji so samo prispevki za vodni sklad in prispevki zbornicam in združenjem, vsi ostali prispevki pa so nasproti preteklemu letu večji. Razlike nastopajo zlasti pri naslednjih obveznostih,-ki so v odhosu na 1962 večje za obresti 398 milijonov; prometni davek 298 milijonov; prisp. iz dohodka 885 milijonov; prispevki v DIS 249 milijonov.
Potrebno je upoštevati, da obveznosti rastejo s povečevanjem celotnega dohodka, vendar je njihova rast v celoti za 18,2% višja od rasti celotnega dohodka.
Razpoložljiva sredstva podjetja so Se povečala za 68,2 % in so porazdeljena takole;
mikov v smeri povečane ekonomičnosti, rentabilnosti in produktivnosti.
C. A.
1962	1963 Indeks
	1962	1963	Indeks	»trosKi za izooraz. siroK. kadrov	1,2	1,2	160,5
sredstva za enostavno re				Osebni dohodki v poslov-			
produkcijo	63,7	59,1	138,7	nih str.	8,9	8,6	160,9
sredstva družbe	20,7	23,2	167,5	Neto osebni dohodki	72,3	69,5	161,7
sredstva podjetja	15,6	17,7	168,2	Skladi	17,6	20,7	198,7
celotni dohodek	100,0	100,0	149,3		100,0	100,0	168,2
Precejšen premik v ■ struktu-	znižanih sredstev za		enostav-	Razpoložljiva sredstva, ki	v strukturi	manjši.	kar ‘ugod-
ri je opazen pri deležu sred*	no reprodukcijo.			ostanejo: podjetju so v vseh	no vpliva na povečanje. .skla-		
štev, ki jih dajš podjetje Gibanje	porabljenih	'sred-	primerih porasla v približno	dov.
družbi na račun različnih	Jt>pnrn.rlnV-	coakem odstotku, največ. Porazdelitev celotnega do-
družbenih obveznosti. V pri-' . a e	... je-titlo	'v	sklmh ./v katere., je vključen	hodka glede na razmerje med
'bhžno : enakem razmerju se ctjo v podjetju je. bilo	v pri-	^u(j. j-ezervna sklad. Kljub	porabljenimi sredstvi in novo
povečujejo tudi sredstva, ki. merjavi z	letom 1962	tako-	absolutnemu povečanju Oseb-	nastalo vrednostjo kaže spod-
ostanejo podjetju na račun leí
nih dohodkov je njihov delež nja tabela:'
Vrednost porabljenega materiala Izdatki za storitve Vred. realiz. materiala in odpadkov	1962 58,1 9,3	1963 62,4 7,9	Indeks 149,1 117,9
	13,0	16,7	177,7
Amortizacija	2,3	2,5	154,2
Stroški za izvest, vzdrževanje^	2,0	2,1	142,7
Stroški za uvajanje nove proizv.. .	5,5	5,3	133,1
Stroški za reklamo, p rop. in reprez.	1,1	1,1	125,6
Stroški za prevoz, nakladanje in razkladanje gotovih izdelkov	0,6	0,1	32,6
Izredni stroški	4,7	1,9	57,1
Razni stroški	3,4	—	1,3
	100,0	100,0	138,7
Porabljena sredstva	1962	1963
Osebna potrošnja
(neto)	63,7	59,1
Prisp. družbi pred
ugot. dohodka	11,3	12^2
Delež podj, pred ugot.
dohodka	. 7,6	7,4.
Prispevki iz dohodka	1,6	1,7
Prispevki iz OD	4,4	5,9
Ostanek čistega do-	7,9	8,6	.
hodka
Celotni dohodek	3,5	5,1
109,0	100,0
Ta razdelitev celotnega dohodka je samo •povzetek- ki izhaja iz predhodne porazdelitve, ki je podrobneje razčlenjena in ne zahteva po-
sebnih dodatnih obrazložitev. Zanimiva, je Še delitev -celotnega dohodka z ugotovitvijo viška dela in sicer:
Opazna, je tendenca porasta zlasti pri porabljenem materialu, dočim drugje ni bistvenih odstopanj razen pri zadnjih treh vrstah stroškov.
V skupnih sredstvih za enostavno reprodukcijo znašajo stroški porabljenega materiala skoraj dve tretjini, kar pomeni, da odločilno vplivajo na razmerja v delitvi celotnega dohodka, že samo iz tega razloga bi bilo treba izkoriščanju materiala posvetiti
največjo pozornost in izkoristiti vse rezerve, ker. delež materialnih, stroškov v celotnem dohodku odločilno vpliva na ekonomičnost poslovanja1 in dohodek podjetja.
Precej večje premike pa je opaziti v porazdelitvi tistih sredstev; ki se iz celotnega dohodka izločijo za družbene potrebe. Delež družbi se je povečal za 2,8 milijarde in je porazdeljen' takole:.
porabljena sredstva osebna potrošnja (neto) višek dela celotni dohodek
1962
63,7
11,3
25,0
109,0
1963
59.1
12.2 28,7
100,0
	1962	1963	Indeks
Obresti	20,9	18,1	145,6
Vodni prispevek	1,9	0,3	30,8
Zavarovalne premije	0,8	0,8	158,1
Prispevki in članarine	1,0	0,5	823
Prometni davek	12,2	11,6	158,2
Prispevki iz dohodka	21,4	25,4	199,1
Proračunski prispevek Prispevek za socialno za-	12,9	12,5	161,7
varovanje	18,5	17,8	161,7
Ostali prispevki iz OD Prispevki v družb, invest,	6,9	6,8	161,7
sklade Prisp. za skupne rez. go-	2,7	5,1	323,1
spodarskih org.	0,8 100,0	1,3 109,0	229,2 167,5
Tudi v celotnem dohodku So 'porabljena sredstva bistvena postavka, saj je njihov- delež skoraj petkrat, večji od neto sredstev za .osebne dohodke, kar pomeni, da bi za vsak odstotek znižanja porabljenih sredstev lahko povečali za približno 5 odstotkov neto osebno potrošnjo, ne da bi zmanjševali višek dela.r Večja aktivnost v tej smeri bi bila brez dvoma dobro stimulirana.
Razdelitev viška dela na sredstva, ki ostanejo podjetju (18,8%) in sredstva, ki. v obliki različnih družbenih obveznosti pripadajo* družbi <81,2 %), je zelo neugodna, ker pretežni del sredstev predstavlja družbeno akumulacijo. Zlasti je to, problem
za naše podjetje; ki tako hitro povečuje proizvodnjo in potrebe po angažiranju novih sredstev rastejo hitreje kot lastna sredstva iz-delitve viška, dela.
Doseženi finančni rezultati, ki so nasproti letu 1962 ugodnejši tudi v različnih drugih primerjavah, pa glede na položaj, v katerem se podjetje nahaja, še niso zadovoljivi, zlasti.- ne zaradi postopoma večjih obveznosti, ki izvirajo iz rekonstrukcije.
Doseženi rezultati šo lahko le dokaz, da je podjetje po integraciji doseglo konsolidacijo, ki mora že v tekočem letu zagotoviti ugodnejši poslovni uspeb, ne samo zaradi znatno večjega obsega proizvodnje, temveč notranjih pre-
Odpovedi z
določenim
ciljem
Tovariš urednik!
Delavec, običajno je to strokovnjak, -ki se zaveda, da je tovarni potreben, odpove Službeno . razmerje. Vzrok je lahko razumljiv: — selitev, boljši delovni pogoji itd. Vse bolj pogosti pa so primeri, kjer nišo vzrok navedenega dejstva, pač pa je stvar popolnoma drugačna.
Delavec,' strokovnjak — ki čuti, da je tovarni potreben in bi zaradi njegovega odhoda iz podjetja; v proizvodnji nastala vrzel, odpove službeno razmerje. Vzrok? Po njegovem mišljenju, prenizki osebni dohodki, lahko tudi osebna, užaljenost zaradi morebitnih ’zavrnitev' njegovih osebnih teženj itd. Običajno se vsa stvar konča tako, da je. njegovim zahtevam ugodeno. Strokovnih -kadrov še vedno primanjkuje in tovarna nerada izgublja ljudi, ki so v proizvodnji vpeljani.
Predvsem se hočem Zadržati pri osebah, ki od časa do časa oddajo upravi odpoved, . istočasno pa začno razglašati to novico med sodelavci, seveda z gotovim namenom. Odpovedni rok teče, nadrejeni pa bi delavca radi obdržali, Nudijo mu eno in drugo ugodnost, naposled pristane in prekliče odpoved. Včasih pa uprava odpoved tudi sprejme, ker ve, da do zapustitve podjetja sploh ne bo prišlo, ker je uprava opozorjena, da je takticiranje poizkus izsiljevanja za dosego raznih' ciljev.
Končna ugotovitev je kaj žalostna. V času ko je podjetje v rekonstrukciji, ko potrebuje dobre in zanesljive delavce, taki primeri sejejo med kolektiv negodovanje. Se večkrat pa skušajo le-ti pridobiti na svojo stran tudi sodelavce, ki naj bi z njini vred zapustili podjetje.
Osebno take postopke zelo obsojam, ker sem že dolgo let. član kolektiva in mi je stvar, o kateri sem se razpi-(Dalje na 6. strani);
Po dolini Soče do našega počitniškega doma v Trenti
Od doma v Trenti je prekrasen pogled na goro Pihavec (2.414 m)
Kako deluje služba nege bolnikov na domu
. Mnogi, potniki in turisti pravijo, da je Soča najlepša reka v Evropi. To je potrdil tudi • sloviti alpinist Julijcev dr. Kugy. Sin gora, Simon Gregorčič pa je zapel: Krasna si bistra hči planin, brhka v prirodni si lepoti.. J
Lepa je Soča, saj je ogledalo, odmev svojega rojstnega kraja — Trenite. Trenta — pojem lepote, miru, tišine in skromnosti. Trenta —; divja, trda, kruta in neprizanesljiva. Trenta — edinstven košček najlepše slovenske zemlje v objemu Julijcev in zibelka gorskih vodnikov.
Potniki imajo na voljo dve poti: po dolini Soče in pre-f ko prelaza Vršič.
Izbrali ši bomo prvo pot, druga bo za povratek. Cesta se vije ob modro-zeleni Soči in ves čas lahko opazujemo utrip te reke. Pred Kobaridom nad Sočo opazimo skupino hiš, to je rojstni kraj '»Goriškega slavčka« — Smonce — Vrsno. Nad Vasjo se dviga Krn, branik- v prvi svetovni vojni.
V Kobaridu na trgu pozdravimo Gregorčičev spomenik. Med žago in Bovcem opazujemo s ceste mogočen slap Boko. Pót nas vodi skozi Bovec in že smo na razpotju. Levo od nas se odcepi pot v dolino Koritnice, v Log pod Mangartom. Pot se vzpenja po pobočju Mangarta in je zelo zanimiva. Konča se pod samim vrhom 2072 m visoko.
Pesni odsek ceste nas popelje preko mostu in kmalu smo v vasi Soča. Pred vasjo je odcep proti lepi dolini Lepeni, Dolina je zelo tiha, na poti nas pozdravljajo macesni. Odpočijemo se v lepem domu Klementa Juga, postavimo se na lastne noge in nadaljujemo pot na planino Duplje¿ na kateri «se pase največ drobnice® v Julijskih Alpah, še malo in že.- smo prj Krnskem jezeru. Polno ie majhnih ribic —> pisanic
in če vržeš v vodo kruh, vzvalovi od množice drobnih bitij. V ozadju vidimo odsekan vrh Krhaj tokrat 5 s severne strani.
Vrnimo se v vas Sočo in nadaljujmo pot po dolini. Vidimo prve tipične trent-ske hišice z majhnimi zaplatami zemlje. Ko pridemo preko mostu, smo že v;pravi Trenti. Ustavimo se pred hotelom Planinski orel in zremo v nebo kipeče tisočake. Mir je, le Soča zamolklo šumi. Priroda nas preprosto očara. Nasproti hotela je večja stavba, v kateri sta planinski muzej in dom »ISKRE.« Za domom je temno zelena planinska trava in prav prijetno se je predati sanjarjenju pod nizko jelko. Okolica nudi kup lepih sprehodov, najlepši pa je prek mostu čez Zadnjico k Soči. Izpod skal vro studenci, Soča se peni in šumi In človek se nehote položi na z mahom obraslo skalo in pozabi skrbi.
A. D,
Pripombe uredništva: Ker nas naši bralci sprašujejo o izletih, ki so možni od počitniškega doma v Trenti, sporočamo, da bomo o tem pisali v naslednji številki'.
Zahvala
Iskreno se zahvaljujem sindikalni podružnici Elektro-mehanike v Kranju za vso pozornost in skrb v času mojega zdravljenja. Zelo sem vesela tudi časopisa »Iskra«, ki ga redno dobivam in se tako sproti seznanjam z delom Iskrinega kolektiva. Največ misli pa mi uhaja k sodelavkam v montaži rotacijskih strojev, .ki se jim iz srca zahvaljujem za prejeta darila in jih lepo pozdravljen}, hkrati pa želim, da bi zdrave in zadovoljne praznovale prvomajske praznike.
Jelka Kolman
Z organizirano nego bolnikov na domu je pričela Elektromehandika s prvim marcem 1962, leta z dvema Strokovno usposobljenima negovalkama.
Z uvedbo te službe je bilo s strani članov kolektiva slišati tudi oporekanja, saj je razumljivo, , da je marsikdo dvomil v kvaliteto in strokovnost teh uslug. Izkušnje pa nam kažejo, da je bil ta strah neupravičen, saj v letih delovanja te službe ni bilo pritožb od strani bolnikov. Razumljivo je, da nekateri kljub pozitivnim uspehom odločno odklanjajo nego, češ — ie mati je tista, ki bo za bolnega otroka1 ali za bolnega člana v družini najbolje poskrbela, vendar so neredki primeri, ko se matere ali možje sami obračajo na obratnega, zdravnika, da jim za nego člana družine določi negovalko.
Služba negovalke ni lahka in zahteva s strani negovalk precejšnje sposobnosti. . Prilagoditi se je treba vsako-
kratnim razmeram v družini, njihovi mentaliteti, ekonomskemu stanju in vrsti bolnika.
Pa poglejmo, kaj kažejo statistični podatki:
Izostanki od dela zaradi nege bolnikov
Leto	dni
1961	3719
1962	2413
1963	2552
Delo	negovalk
Leto	dni
1962	255
1963	274
Nega - bolnikov je bila nudena bolnim- otrokom, in Sicer 180 dni v letu • 1962, in" 165 dni v letu 1963; bolnim materam 66 dni v letu 1962, in 85 dni v letu 1963; bolnim možem 7 dni v letu 1962, in" 3 v letu 1963.
Mnenja smo, da je nega na domu že dobila pravo mesto in da opravičuje svoj obstoj. To bi nam potrdile tudi tiste družine, ki so nego
negovalk že koristile, tistim pa, ki so dosedaj dvomili v to službo, dajemo vzpodbudo, da tudi oni v prihodnje pokličejo negovalke za nego bolnikov na domu. N. N.
šofer tovarne polprevodnikov, tov. Cankar, vzdržuje zvezo med Kranjem, Ljubija-» no in Trbovljami
Jože Humer, dipl. pravnik
Kaj je novega v paragrafih
Po dolgem času se spet oglašajo naši pravniki.
Izšel je namreč temeljni zakon o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah. O tem, kar nam ta zakon prinaša, pa se delavci upravljale} moramo pogovoriti.
Prvi pomenek naj ho o volivcih in volitvah v delavski svet.
Volivci
Volivej smo vsi člani delovne skupnosti podjetja. Torej tisti, ki smo v njem v delov-»; nem razmerju s polnim ali skrajšanim delovnim časom za določen ali nedoločen čas, pa nam je to edini poklic; dalje pa tudi tisti, ki so v Stalnem delovnem, razmerju kje drugod, pri nas na iim
delovno razmerje traja že vsaj leto dni ali jim bo po pogodbi trajalo vsaj leto dni. Pa še več: tudi vsi tisti, ki se pri našem podjetju s šolanjem ali praktičnim delom usposabljajo za določen poklic, kar velja predvsem za vajence. Slednjič ima tudi tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki se temu ne
odreče, volilno pravico,' če stalno biva v Jugoslaviji in je vsaj že leto dni v delovnem razmerju.
Volilna pravica pa seveda v vseh primerih pomeni dvoje' pravico voliti in pravico biti voljen.
Tako se bo torej ob letošnjih volitvah tudi naš štirinajstletni delovni tovariš — vajenec zamislil nad imeni na volilnem lističu, In če bo užival dovolj ugleda in zaupanja, se bo morda prav kmalu znašel tudi že med člani delavskega sveta!
Kako postaneš član delavskega sveta?
Proces se začne na zborih delovnih ljudi, ki jih sklicuje predsednik delavskega sveta. Na zboru ima vsakdo pravico predlagati kandidata. Ce njegov predlog podpro vsaj še trije volivci, mora zbor o njem glasovati. In če je pri glasovanju večina »za«, je predlagani delavec postal kandidat. Seveda, splošen pogoj je, da je udeležba na zboru delovnih ljudi vsaj 33 odstotna.
Druga možnost pa je, da kandidatno listo — pa čeprav nepopolno — predloži vsaj 50 volivcev.
Na kandidatni listi, po kateri bomo volili, pa bodo kandidati razvrščeni po abecednem redu. V vsaki tovarni bomo iz svoje delovne skupnosti volili toliko, članov, kolikor ustreza številu nje-
nih članov. Vsaka tovarna in enota skupnih služb pa bo volila vsaj enega člana. Tako je namreč zapisano v našem” statutu.
O volitvah v organe tovarn in enot skupnih služb pet še tole: Glede volivcev in volitev veljajo ista, načela, kot smo jih pravkar spoznali. To si upamo zapisati tudi za volitve v organe naših delovnih enot, čeprav se temeljni zakon''š »tristopenjskim« sistemom upravljanja ne ukvarja.
Temeljni zakon pravi organom enot podjetja »sveti«, za razliko od »delavskega sveta« podjetja. (Čeprav bo seveda tudi svet tovarne in enote skupnih služb in svet njene delovne enote — delavski).
(Se nadaljuje) -j
Predsednik DS podjetja - Vlado Sodin:
lem za koristno kritiko«
Vprašanje: Kako ocenjujete deli delavskega sveta podjetja?
Z delom DS podjetja nisem preveč zadovoljen. Pripomb je veliko, vendar pa kot predsednik DS težko ob-
želim poudariti, da je delo našega DS zahtevno in obširno po problematiki. Za aktivno sodelovanje pa zaito zahteva ne samo razgledanega člana, temveč predvsem temeljite priprave za razu. mevanje obravnavane tematike in nekaj poguma ter smisla: za objektivno, konstruktivno in plodno diskusijo.
Vprašanje: Kaj menite o osamosvojitvi obrata v Sežani?
¿ Težko ocenjujem upravičenost osamosvojitve obrata V Sežani,. ker premalo poznam problematiko te proizvodnje. Iz razprav pa zaključujem, da bo osamosvojitev za ta
obrat pomenila nadaljnje težke naloge, bi jih Sežana: sama ne bo v stanju v kratkem rešiti. Zaradi nizke aku-muiativnosti bo obrat v ekonomskem smislu nujno stagniral, razen v primeru spremembe proizvodnega programa ali pa večjih dotacij: iz' skladov podjetja. V kolikor se ta obrat zaveda Svojih dolžnosti in obveznosti iri seje zavestno odločal za ukrep' osamosvojitve v samostojno’ tovarno v okviru ISKRE, potem nimamo razloga, da ga v teh težnjah ne bi podpirali.5 Zavedati pa se je treba, da: so v lem primeru pravice-skromne napram dolžnostim,' ki jih ho ta mladi kolektiv s-iem sprejemal.
Anton Dolenc
'Kruta in zahrbtna bolezen, hi ne izbira in proti kateri nima moči vsa zdravniška Znanost —% je prekihila radost življenja
Delo in pomen oddelka za preiskavo material
Tov. Vlado Sodin, predsednik DS podjetja ISKRA
jektivnb ocenim delo DS in zato smatram kritiko drugih za koristno.
Prisotnost članov DS ne zadovoljuje, saj je 80 odstotna udeležba na -sejah DS bolj redka. Pri tem je omembe vredno, da nekateri člani stalno manjkajo,
Aktivnost prisotnih članov je slaba. Kje so razlogi ža to, je težko ugotoviti. Predvidevam pa, da so posamezni člani DS po svoji službeni dolžnosti zelo zaposleni, in jim prisostvovanje na DS predstavlja dodatno obremenitev. Zaradi obsežnosti in včasih dokaj - zahtevnosti materije, ki se obravnava na DS, se člani ne poglobijo v razglabljanje in pripravo za sejo. Tako da se dobi vtis formalnega potrjevanja predlaganih sklepov.
V težnji ža povečanjem produktivnosti in- izboljšanjem kvalitete naših izdelkov, se vse pogosteje obračamo na oddelek Za preiskavo materiala, ki je v tovarni Elektromehanika v. Kranju Jn dela v okviru tehničnega sektorja. Oddelek je z ozirorn-na funkcijo opravljanja na-* log razdeljen v metalurški, analitsko-korozijski, biološki in organski odsek. V sestavu odsekov so posamezni iabo-ratorji, ki izvršujejo preiskave in analize dohodnega materiala in rešujejo vso problematiko zastojev ali nekvalitetnega dela v proizvodnji. Že pri preiskavi dohodnega materiala izločijo vse, kar ne ustreza naročilu in izvedejo potrebne reklamacije dobaviteljem. . Tako se prepreči številne zastoje v proizvodnji in zmanjša količina izmeta. Pri reševanju določer.ih zastojev v proizvodnji -se s -skrbno preiskavo materiala in anali-
zo’ vzrokov, lahko kmalu popravi napaka, prepreči ,se večji izpad in gospodarska škoda. Te naloge oddelek za preiskalo materiala zelo-uspešno rešuje v kranjski' tovarni in dela posamezne-preiskave tudi za tovarno, v Otočah, tovarno v Novi Gorici, tovarno v Pržanu, za obrat Lipnico, EE Kontak-tor, ZZA, predvsem sektor 1 in za zunanje naročnike kot so: »Elma« Črnuče, »Kovinar«' Kranj, »Sava« Kranj, LTH Škofja Loka itd.
Ker nastopajo težave zaradi kvalitete dohodnega materiala m 'zastojev v proizvodnji tudi v drugih tovarnah našega podjetja, je prav, da še z oddelkom za preiskavo materiala v Kranju podrobneje seznanimo in izvemo kakšne preiskave izvršujejo, da lahko ocenijo kvaliteto mehanskih, fizikalnih in kemičnih lastnosti materiala in tako preprečijo izmet, obenem pa lahko bistveno pripomorejo k dvigu produktivnosti.
V metalurškem odseku, kamor spadajo mehanski, metalografski in tehnološko-termični laboratoriji, je po-- jasnjeval vodja laboratorija tov'. Jože Avbelj njihovo delo. takole:
»V mehanskem laboratoriju imamo poleg starih; že tudi nekaj novih naprav za. ugotavljanje kvalitete ma-, teriala. Delo v našem laboratoriju delimo v redne in : izredne preiskave. Prve za-, : jemajo ugotavljanje kvaliteta vsega dohodnega materi-. ala. Po naročilu tovarne . ugotavljamo trdoto, trdnost, -.„raztezek, elastični modul, mejo vzmelnosti, upogibno’ m število, sposobnost globoke-. ga vleka pločevin, sposob-, nost udarne žilavosti in do-. * ločevanje kvalitete z iskre-»V našem oddelku Je treba iz dneva v. dan slediti novejši njem. Ce material ne odgo-strokovni literatutri« — je dejal vodja mehanskega labo varja predpisanim laštnd-ratorija tov. Jože Avbelj	stirn, ga zavrnemo ali upora-
tovarišu Antonu SDolencu, članu kolektiva, iElektro-' mehanika« v Kranju.
■ S 16. leti se je zaposlil v Iskri, kot vojak je bil 3 leta pri vojni mornarici,
nakar se je" spet 'vrnil med. sodelavce v Iskro. V Ljubnem, kjer je bil: doma, so ga poznali kot izredno aktivnega; bil je član ZMS, SZDL, operater kina Ljubno in poveljnik- gasilske čepe Ljubno-Otpče: Njego-va atletska postava je kazala ha- vsestranskega
-	športnika; bil - je padalec pri ALC v Lescah, član sankaške sekcije ■ Triglav Kranj in član judo-kluba
-	v. Kranju. -
Sodelavci' v ročni' dclav- ■ rtiči -EE 'produkcija,' smer. bili nemalo ' zaprepaščeni, : da- ji -komaj '28- letni An-' s ton resno'¿bolan; saj r je ' iz> njegovega, obraza sijalo' ¿samo ' hubo ¿zdravje." Sredi neumornega 'dela in snovanja, pa garje kruta usoda naenkrat iztrgala iz naših vrst.
Vzornega ^sodelavca bomo ohranili! v svetlem in trajnem spominu.
Sodelavci ročne delavnice EE produkcija
bimo v druge namene oz. reklamiramo.
Posebno zahtevne so, izredne preiskave pri zastojih ali slabi kvaliteti v proizvodnji, kjer smo v stanju vsak čas pomagati pri odstranitvi napak. Poleg . teh. del dajemo strokovne informacije -in tehnične podatke o določevanju termičnih postopkov — kaljenja, napuščanja žarjeni ja, cementiranja, nitriranja itd. in predlagamo uporabo oziroma zamenjavo ustreznih kvalitet materiala. Po potrebi m naročilu izdelujemo tudi tehnološke postopke za brizganje kositrove zlitine — spajke, - delamo preiskave in dajemo tehnične podatke za izdelavo prevzemnih predpisov, vseh ko-
vin in zlitin. Sodelujemo tudi pri tipjzaciji jekel za ljubljansko področje, kar bo vsekakor zelo koristno tako za proizvajalce kot za uporabnike.
Pomen mehanskega laboratorija bo vedno večji, ker so tudi potrebe in naloge vse bolj- zahtevne. Po preiskavah, ki jih vedno delamo tudi za druge naročnike mislim, da bi laboratorij v širšem okviru iahko več koristil tudi ostalim tovarnam našega podjetja. Tudi za opremo, ki je že. precej zastarela, bi se v širšem okviru verjetno laže dobila potrebna investicijska sredstva,« je zaključil tov. Avbelj.
(Dalje v naslednji številki)
»Tu redništvo... Je tam predsednik DS tovariš Janez Stanovnik?«
»Da... želite?«
»Bliža se prvi maj,' - delavski praznik, pa bi radi zvedeli, kako kaj dela, delavski svet, kako se počutite, zanimamo se za probleme ...«
»Lepo od vas, da se me spomnite, vendar bi na hitro težko kaj tehtnega odgovoril. Da bomo dostojno proslavili prvi maj tudi v naši tovarni gotovo že veste, o dejavnosti delavskega sveta hi dejal le to, da člani premalo sodelujejo v razpravi," in da ‘bo potrebna večja ptovezanost med posameznimi službami. Problemov imamo dovolj, ki ■jih po možnosti sproti odpravljamo, v kolikor je to v naši moči, so pa težave, ki jih je treba reševati v sklopu podjetja »Iskra«. Kolektiv je mlad, zato je razumljivo, da ne gre vse kot bi bilo prav in potrebno, Vendar dobre volje in poguma nikoli ne zmanjka.«
»Kaj pa želite povedati otoškemu kolektivu?«
»Menim, da je prav,' če v imenu organov upravljanja čestitam vsem "članom kolek-
tiva k prazniku dela in jim želim še več delovnih uspehov-«
Marjan Leskovšek	Fani škrlin	Janez češarek	Slavka Radonjič	Jože Jenko
r*v''~'*W ' ’’V:''-"'-?.:V '"-V"'C	' ••	~7 \	A ' '. - • -	■ , v,	jj	..
Prvomajski razgovori
Kje in kako bomo praznovali
Strojni ključavničar MARJAN LESKOVŠEK v tovarni električnih aparatov preživlja svoj prosti čas zlasti kot velik ljubitelj nogometa in košarke, pozimi pa hokeja in. vseh zvrsti smučarskega športa. »Za 1. maj še bom nekam že »zakadil«, kam pa še ne vem, ker se najrajši odločim šele tik pred odhodom!«
FANI ŠKRLIN- je poenter-ka v tovarni elektronskih naprav. Tu dela že od leta 1948 in se v kolektivu dobro počuti. »Prosti čas? Kolikor mi ga po delu v tovarni in doma — imam dva otroka, še ostane, ga najrajši porabim za reševanje križank, rada pa zahajam tudi v gledališče
h)	kino!« Za prvomajske praznike, če bo vreme dobro, nameravam z družino na kak prijeten krajši izlet.
JANEZ ČEŠAREK, elektro-mehanik v elektronskih napravah, ima v svojem prostem času — (ima ga še precej, ker je še samski!) resnega konjička, če je vreme ugodno, rad sede na svojega Pucha 175 čem in odbrzi na izlet po prelepi Sloveniji. Tudi za praznik. dela ne bo ostal v Ljubljani. - Najbrž, -ga bo zvabilo v Ribnico, domov. Ko je, povedal to svojo namero, je. zvito, pomežiknil in dodal: »Doma je pač najlep-
JOŽE JENKO je že 14. leto kot strojni ključavničar zaposlen v tovarni za elektroniko in avtomatiko, se v prostem času rad posveča kegljanju, kot ljubitelja pa ga najbolj privlači nogomet. Kolikor ima prostega časa, pa ga z veseljem porabi za. družino, saj mu hčerkici pomenita zelo veliko.
Popravljalka pri AG5, SONJA STANJEK iz tovarne za elektroniko in avtomatiko, svoj prosti čas kaj rada posveča igri šaha in namiznemu tenisu, privlači pa jo tudi gledališče. »Pri obiskovanju gledališč pa me motita dve stvari — cene vstopnic in čakanje, sicer bi s hčerko večkrat zahajali tjakaj!« Na vprašanje, kam bosta šli za prvomajske praznike, nam je zaupala, da bo hčerka obiskala sorodnike v Trstu, sama pa je namenjena na Dolenjsko.
POLDE BOHINC je po poklicu avtomehanik, že 14 let član kolektiva tovarne elementov. Nismo ga vprašali po delu v tovarni, pač pa o tem, kaj ga najbolj zanima v. prostem, času. »V kino rad hodim, včasih tudi v gledališče,. sicer pa me v prostem, času razen družine najbolj zanima namizni tenis in orodna telovadba. Pred leti sem. aktivno telovadil, še danes pa rad igram namizni tenis — rio, seveda le tako bolj sindikalno!«
Dvanajsto leto dela 'na stiskalnicah v tovarni elementov ANGELCA MARN. Kino in gledališče sta njeno najbolj priljubljeno »pribežališče«. Za praznik dela, sva se z. možem domenila, da bova šla v Skrilje pri Igu. Saj veste, domšf je vedno dovolj dela, marljivih rok pa vedno manjka.«
ELEKTROMEHANIKA
KRANJ
V četrtek, 30. aprila, bo ob 13. uri v splošni montaži: proslava; kjer bo po uvodnem govoru pel | narodne in udarne' pesmi šenčurski vokalni oktet, znan iz radijskih oddaj, sodelovali pa bosta dve recitatorki iz kranjske gimnazije. V drugem delu »Skok v praznično razpoloženje« — pa bo nastopil z novim programom Kranjski plesni orkester s pevci Marjano Deržaj, Marjetko Štok in Petrom Ambrožem. Za prijetno razpoloženje bo skrbel humorist... (zaradi kon-spiracije.redakcija imena humorista ni izvedela?!).
Sindikalna podružnica Elek-tromehanike, je pripravila za praznike tudi nekaj izletov in to: Kranj, Cerkno (bolnica Franja), Brda, Nova Gorica (cena 600 din). — Kranj, Turjak, Kurešček, Kočevski Rog,
se m
? najceneje!«
V kolektivu, montaže v to-. vami električnih aparatov se že štiri Teta dobro pbčuti SLAVKA RADONJIČ. Poleg . moža ima dva otroka in tako pravi, ji po sjužbi in gospodinjskih delih, preostane le malo prostega časa. In prav to je krivo, da poredko zahaja v kino ali glepališče, čeprav bi Si rada ogledala več predstav. Kako bo preživela praznike, je odvisno od tega, ali bo mož tudi med prazniki v službi, ali bo prost.
Dolenjske toplice, Žužemberk (cena 500 din).
V Podblici nad Besnico bo 1. maja piknik kranjskih kolektivov s kulturnim programom, prosto zabavo in plesom. Vstopnine ne' bo, cene jedil in pijač bodo 'Zmerne. Cena za avtobusni prevoz Kranj—Podblica bo za člane kolektiva le din 50. Vozovnice izdaja tajništvo sindikata Elektromebanika Kranj— tel. 395.
Poleg izletov, ki jih pripravlja sindikat »Elektromehanske* v Kranju, je tudi komisija ZB pripravila do-zdaj najbolj organizirane izlete". Pet 40 sedežnih avtobusov je namenjenih za prvomajsko rekreacijo; Trije avtobusi so namenjeni v Smer .Velenje, .. Dobrna, Pohorje (ogled kraja,, kjer je padel pohorski bataljon); četrti avtobus v,smer Turjak, Ribnica, Partizanski vrh, Baza 20, Dolenjske toplice; peti avtobus pa je namenjen prek Celja, Rogaške Slatine v Kumrovec, rojstni kraj maršala Tita. Povsem razumljivo je, da 'so prijave članov ZB, ki jih je v. tej tovarni .skoraj 600, kar ’ deževale; in da'komisija ZB vsem oziroma zadnjim ' prijavljen jem ni mčgla • ustreči,--..zato-, bodo imeli le-ti prednost ob drugi priliki. Letošnja skrb za člane; ZB je, vsekakor izredna in gre komisiji - ZB vsa pohvala. .
EE KONTAKTOR KRANJ
(ŠPIK)
Proslava bo v mohtaži. ob 13. uri. Program bo obsegal govor, recitacije, petje . in glasbo. Sodelovali bodo šenčurski kvintet in. azijsko-afri-ški študenti iz Kranja, .
Sonja Stanjek
Polde Bohinc
Angelca Marn
Mladina iz Šentjerneja predlaga
Kratko obvestilo: »V mar-. cu so mladinci v obratu »Upori« v Šentjerneju dali 31 predlogov za izboljšave«, je bilo povod, da smo o teh mladih racionalizatorjih znova spregovorili. Že v naši 8. številki smo objavili obširnejši sestavek o mladincih in mladinkah: Darinu Grgoviču, Martini Županovi,
Slavko Novak
Jožetu- Kotarju, Rezki Ivanušev! in Petru Lušteku, ki so v okviru . mladinskega tekmovanja prispevali po nekaj svojih predlogov za izbalj-
rili enake pogoje za vse dekade.
Pri tolerančni kontroli niz-koohmskih uporov je prihajalo do različnih ugotovitev, n. pr.: na letvi uporov kaže upor dober kot, v resnici pa je slab. Mladinec štembergar meni, da bi to lahko odpravili in uporov ne bi bilo treba še enkrat kontrolirati, če bi letve pred kontrolo nizko-ohmskih uporov skrbno očistili ter s tem zagotovili ustrezen stik. Letve so namreč namazane z lakom, ki ustvarja slab stik. Slabo raziglana ohišja so vzrok, da je pogostokrat v kvaru naprava za končno kontrolo potenciometrov PG. Igla pri kontro-! rada odpade na kontakte n ustvarja kratek stik, ker »otenciometre kontrolirajo ha vrhu priprave. Štember-■?ar je predlagal, naj bi jih kontrolirali rajši ob strani priprave, pri čemer bi igla padla na tla, delo pa bi delavka opravila; laže; ker .ji pe bi več bilo treba držati rok v zraku. Na ta način -bi lahko j olajšali tudi kontrolo .stikal.
Merjenje izolacijske upornosti potenciometrov bi izboljšali in zmanjšali nevarnost, če bi izdelali napravo, v izoliranem ohišju, ki bi jo nataknili na kontakte -in os potenciometra. Dosedanji način priključevanja na visoko napetost s pomočjo krokodilčkov je nepraktičen in nevaren, -
Slavko Novak je predlagal^ v oddelku- »Obročki«1 nujno urediti garderobo in umival-
in še hitrejši proizvodnji.
Vendar pa ob predlogih za izboljšave s strani mladine še tale ugotovitev:
Obstoječe komisije za racionalizacije v tovarnah doslej še nobenega od teh predlogov niso ocenile in za prizadevne mladince predlagale nagrade. DS podjetja ISKRA je pred kratkim sprejel pravilnik o racionalizacijah, v katerem je med drugim rečeno, naj bo vsak koristen predlog, ne' glede na vrednost, nagrajen s’ 1.000 dinarji. Do sedaj so mladinci dali že prek 150 koristnih predlogov, med katerimi je tudi precej racionalizacij, toda nobeden zato še ni dobil omenjenega tisočaka, kaj šele procent prihranka, ki ga je ustvaril s predlogom: Ali se vodstva tovarn ne, zavedajo koristnosti te mladinske akcije, ki bi jo bilo treba razširiti na prav vse zaposlene v podjetju »ISKRA« in obveznosti do ' pred laga tel jev teh predlogov^ *
Frane Dolenc Iz montaže kinbakustike v kranjski tovarni
Pisma naših bralcev
O njihovih predlogih moramo spregovoriti spet da:, nes. saj šo dali nove predloge.. pridružila pa:sta se jim; še mladinca Rado štembet-' gar in Slavko Novak, prvi kar s 7, drugi pa z 2 predlogoma. Doslej, kot je videti, prihajajo koristni in tehtni predlogi za izboljšave predvsem s strani mladih prolz-. vajalcev.
Najprej o predlogih Rada-štembergerja! Le-ta je predlagal predelavo R-avtomatov za rezanje visokoohmskih uporov tako, da bi se jim povečala merilna napetost od; 15 na 30 V. Avtomati bi delovali bolj zanesljivo in bi bilo manj izmeta.
Pri kontroli špiraliziranih telesc v montaži uporov uporabljajo R-meter, ki je zaradi neustreznih priključkov vedno zaseden. Razbremenili bi ga s tem, da bi mu izdelali priključke z ošiljenimi konicami. Izboljšali bi mu tako kontakt, skrajšali pa čas merjenja.
Namesto banan je nadalje predlagal, naj bi na žice pri-spajkali kabelske čeveljčke, ki bi jih prerezali, da bi jih laže priključevali. Čeveljčki bi omogočili boljši stik, so pa tudi cenejši od banan.
Pri nizkoohmskih dekadah je Rado Štembergar predlagal. naj bi vse priključke izvedli iz ene žice in s kabelskimi čevelički in tako ustva-
Rado štembergar
niče, ker je delo zelo umazano, nadalje pa je v tem oddelku predlagal tudi postavitev osciloskopa. S tem naj bi že pred montažo odkrili vse kose, ki so slabi na šum.
Naši znanci: Darin Grgo-vič, Martina Župan, Peter Luštek in Jože Kotar pa so pretekli mesec skupno prispevali še vrsto nadaljnjih predlogov za izboljšave, o katerih pa tu zaradi stiske s prostorom ne moremo poročati podrobneje.
Vsekakor kaže, da je mladina v Šentjerneju marljiva in budno išče poti k boljši
POZDRAV IZ AMERIKE
* ' tj
Tovariš urednik!
Vsem mojim dragim prijateljem, znancem in delovnim tovarišem v obratu Magneti, tovarni elementov za elektroniko in v ostalih enotah naše velike . »ISKRE« iskreno čestitam za praznik dela, prvi maj,’
Daleč onstran velike »luže« soremljam Vaše delo in se veselim vedno novih delovnih "Špehov, kj utrjujejo sloves 'n pomen našega močnega kolektiva doma in po svetu.
Prvomajski prazniki naj vam bodo v prijeten oddih Ob radostnem pohodu v čudovito slovensko pomlad. — Tra vas bodo spremljale tudi mie misli:
Prisrčne tovariške pozdrave prav vsem
Slavica Ravnic, Chicago
PISMO VOJAKA
Tovariš urednik!
Oglašam se z Jahorine, kjer služim kadrovski rok. Za družabno življenje je tukaj prav dobro preskrbljeno; imamo svoje kegljišče, biljard, šah, knjižnico, televizijo, pa tudi smučanja je na pretek, Hrana je odlična, spanja- pa več kot dovolj. Tudi na slovenščino ne bom pozabil, saj nas je Slovencev več kot polovica.
Lepo se zahvaljujem tovarišu Mlakarju, ki je sporočil uredništvu moje želje in naslov. Tednik »Iskra« v redu prejemam in upam, da bo pri tem tudi ostalo, saj mi je ta časopis edina vez s tovarno, v katero bi se rad vrnil po odslužitvi vojaščine.
Lep pozdrav vsem, posebno pa bivšim sodelavcem iz eleklro delavnice v Kranju.
Ker se - že bliža tudi prvi maj, želim vsem vesele praznike in veliko uspehov pri nadaljnjem delu.
Vojak Edi Ješe, V. P. 7498/2 p. Pale Jahorina, BiH
Hvala za pismo in pozdrave. Tudi mi vam želimo, da bi praznike čim lepše preživeli.
Uredništvo
PISMO IZ DEBRA
Oglašam se iz Debra v Makedoniji. Na vojaško življenje sem se privadil, na splošno se imam kar dobro. Lepa se zahvaljujem uredništvu za redno pošiljanje glasila »Iskra«, ki me povezuje z življenjem in delom kranjske tovarne, kjer sem delal pred odhodom k vojakom.
Lep pozdrav uredništvu, posebno pa bivšim sodelavcem v ele.ktrodelavnici oz. splošnemu oddelku.
Vojak Nace Golob V. P. 7282 Debar Makedonija
ODGOVOR NA CIANEK
TOV. FRANCA JARCA
»MLADIM
PROIZVAJALCEM NI
VSEENO, ZA KAJ SE TROŠIJO SREDSTVA«
Pisec članka navaja, da je ■poročilo o delu Kluba štipendistov, ki je bilo objavljeno v našem časopisu 14.2.64, povzročilo precej hude krvi med mladimi proizvajalci tovarne Avtomatika v Pržanu, posebno zaradi dotacije din
6,000.000, ki naj bi jo Klub sprejel. V poročilu o delu Kluba je bilo netočno rečeno, da so samoupravni organi podjetja ta znesek že* odo-
brili, temveč je to le predračun Kluba, ki predvideva v letošnjem letu take izdatke če ta predračun nekoliko razčlenimo, lahko ugotovimo:
2a tečaje tujih jezikov, predvidevajo izdatek din
3.270.000,	Zakaj tolikšen znesek? Stališče celotnega vodstva podjetja je, da mora vsak strokovnjak, ki' se po končanem šolanju zaposli v našem podjetju, aktivno obvladati vsaj en tuj jezik. Razvoj tehnike je danes tako nagel, da ga je potrebno vsakodnevno Spremljati, to pa je mogoče le, če strokovnjak obvlada enega od svetovnih jezikov, v katerih izhajajo tuje strokovne publikacije in knjige.
Drugir večji znesek iv predračunu' so stroški za ogled posameznih tovarn, našega podjetja. Za to predvideva predračun din 771.500. Smatramo za potrebno, da 'se naši štipendisti spoznajo1 z našo proizvodnjo in kolektivom, v katerem bodo po končanem Šolanju živeli.
Za predavanja je predvideno din 288.000. Ta obsegajo problematiko s. področja delavskega upravljanja, pro-problematiko s področja spektivi podjetja ter razna strokovna predavanja,
Za šport in kulturo je* v predračunu predvidenih din
451.000,	To so stroški za razna tekmovanja v okviru študentske organizacije in tekmovanja, katera prireja sindikalna organizacija Iskre (smučarsko tekmovanje na Krvavcu in podobno).
Potni in administrativni stroški so v predračunu predvideni v znesku 335.000 din. Na prvi pogled je to velika vsota, če pa računamo, da imamo štipendiste po ’ce-
(Dalje na 8. strani)
£
Izvlečki iz sklepov samoupravnih organov
Sklepi 59. seje UO Elektromehanska (13. aprila 1964)
• Ob koncu I. tromesečja smo po družbenem planu v zaostanku za 120 milijonov, če hočemo, da bo ob koncu aprila dosežen kumulativni družbeni plan za to obdobje, "je treba v aprilu povečati proizvodnjo od planiranih' 1.154,147.000 dinarjev na
1.273,000.000 dinarjev.
Ker je analiza pokazala, da je to vrednost možno doseči, če bo pravočasno prispel kritični material, se UO strinja s predlogom šefa proizvodnega sektorja, da se plan proizvodnje za mesec april poveča. Nove zadolžitve za posamezne montaže so naslednje:
^.	Jonov
Mont. rot. str.	73
. Splošna	montaža	430
Montaža	kont.	160
Montaža	relejev	45
Montaža	kinoak.	150
Mont. tel. central	300
Upnica	20
Montaža el. avt.	30
El. za N. Gorico	25
El. za Otoče	IS
Eh za Novo mesto	15
El. za Trbovlje	4 * 60
Usluge	 20
Skupaj	1,273
.Upravni odbor zadolžuje vodilno osebje EE, da skrbi za izpolnitev postavljenih nalog in' da p odvzame ostre ukrepe za odpravo subjektivnih težav, Posebej zadolžuje upravni odbor GPS, da. pod-vzame vse mere za pravočas. no preskrbo potrebnega materiala.
® Upravni odbor se načel-n- strinja s programom stanovanjske izgradnje za leto 1964, in sicer: f
—	Dogradijo se vsi objekti iz leta 1963.
—	V letu 1964 se s podjetjem Gradis sklenejo ustrezne pogodbe za gradnjo novih
60 stanovanj tipa G-62’.
—	Iz SSP se zagotovi stanovanjski zadrugi še 7 milijonov za gradnjo v Lipnici.
—	Za zadružno gradnjo se odobrava samo poravnava obveznosti po sklepu UO iz leta 1963, da se nekaterim lanskoletnim zadružnikom zagotovi dodatna sredstva, da bodo izenačeni z ostalimi, kar znaša skupno 5,500.00 dinarjev.
—	Za Individualno gradnjo v letu 1964 zaenkrat še- ni predvidenih sredstev.
—	Z ozirom na podražitev gradbenih storitev predlaga upravni odbor DS dffino spremembo sklepov od 10. 10.1963, in sicer:
a)	dotacija zadrugi se zviša od 101 milijona na 110 milijonov.
b)	posojilo občinskemu stanovanjskemu skladu se zviša od 22 na 27 milijonov.
© Posojila individualnim graditeljem naj bi se dodeljevala kot do sedaj prek stanovanjske zadruge tovarne Elektromehanike. z naslednjimi roki odplačila:
a)	za posojilo do 1,000.000 din 15 let
b)	za posojilo do 600.000 dinarjev 10 let
c)	za posojilo do 300.000 dinarjev 5 let
© Zaradi uvedbe sistema kvalitetne norme in ustalitev procenta slabe kvalitete v 1. delavnici produkcije je UO sprejel sklep, da se v tej delavnici postavi normativ, ki 'naj bi veljal' do konca leta 1964. Normativ za posamezna stroškovna mesta je naslednji:
510 — avtomati, 12 % slabe kvalitete; 511 — revolverske stružnice, 12 %; 512 — vre-teriske stružnice, 14 %; 513 — Hilgeland avtomati, 16 %; ,
Čim se bo na ostalih stroškovnih mestih slaba kvaliteta približala dovolj nizki vrednosti, se bo določil nor-rnatfv_tudi tam.
© V zvezi s 7. sklepom 27. zasedanja DS je upravni
Pomembna
(Nadaljevanje s 1, str.) podjetij in na različnem poslovnem področju tako, da ostanejo neokrnjeni interesi in poslovni ugled posameznih proizvajalcev. Lahko pa rečemo, da je združenju uspelo napraviti na tem področju več kot se je to poprej posrečilo- posameznim članom ČIS. Če že fte upoštevamo občasne propagandne .-akcije prek sejmov in oglasov, pomeni dovolj velik uspeh kompleten katalog ČIS izdelkov v srbohrvaščini in angleščini. Izdali-so tudi lične avtomobilske karte Slovenije in-Jugoslavije z oznakami ČIS servisov. Omeniti moramo tudi skupen nastop na salonu ' avtomobilov V Ljubljani in Beogradu.
SERVISNA SLUŽBA
Predstavniki servisnih služb članov ČIS so imeli nekoliko sestankov, na katerih so precizirali sklepe zaradi skupnega nastopa na tržišču. Do konca leta predvidevajo — poleg 20 zaključenih, še okrog 60 pogodbenih servisov, ki naj skrbijo za servisiranje ČIS opreme. V načrtu je .organizacija . skupne prodajne .službe rezervnih delov ter izdaja skupnega kataloga in cenika rezervnih delov.
KOMERCIALNO
POSLOVANJE
Združenje ČIS organizira redne sestanke s svojimi poslovnimi partnerji. Namen teh posvetovanj je delno informativni (za obe strani), delno pa ima za cilj doseči čim uspešnejšo prodajo, tako
Dopisujte
v tednik
»Iskra«
odbor sprejel naslednje sklepe:
a)	Delavci, Id se vozijo na delo, si v bodeče sami kupujejo vozovnice za avtobuse ali druga prevozna sredstva. Denar se jim povrne pri izplačilu rednih mesečnih osebnih dohodkov, na osnovi podatkov navzočnostne liste.
Da se olajša prehod na nov način Obračunavanja oziroma kupovanja vozovnic, lahko dobijo člani kolektiva namensko akontacijo na OD.
Merila za odobritev povračila razlike prevoznih stroškov ostanejo nespremenjena.
Upravni odbor zadolžuje organizacijski biro, da takoj izdela predpis za obračun prevoznih stroškov na osnovi podatkov navzočnostne liste.
b)	Upravni odbor se načeloma strinja s predlogom splošnega sektorja o ukinitvi regresa restavraciji za zajtrk, kosilo in večerjo in se ti ob-
obletnica
pri finalistih avtoindus trije kot pri maloprodajni mrež: Na teh sestankih zvedo predstavniki ČIS želje, pa tud: kritike svojih klientov. Podobne-odnose ima združeni e ČIS. tudi s predstavniki' zu-' nanjetrgovinskih organizacij,' kajti perspektive . združenja segajo 'globoko v področje trgbvine z inozemstvom in mednarodne delitve dela.
Med domačimi komercialnimi partnerji so nedvomno najzanimivejši finalisti avtomobilske industrije, med njimi »Crvena zastava« in »TAM« in v novejšem razdobju koprski »Tomos«. Tu pridejo vsekakor v, poštev dolgoletne pogodbe, ki zahtevajo predvsem studiozne predpriprave in določeno medsebojno zaupanje kooperantov.
SODELOVANJE SE ŠIRI
Vzorno sodelovanje in poslovni uspehi vabijo tudi ostale proizvajalce avtoelek-trične opreme v združenje ČIS. Svoje sodelovanje sta ponudili podjetji »Avtoelek-tro« Tolmin in »TAP« Ptuj. Prvo od njih bo'sprejeto v združenje ČIS, čim bo rešeno vprašanje delitve proizvodnje avtomobilskih svečk s podjetjem »Trudbenik« iz Dobo j a.
Združenje je pristopilo na podlagi sklepev. _ delavskega samoupravljanja v Biro proizvajalcev motornih vozil, a njegov predstavnik sodeluje v koordinacijskem Odboru Gospodarske komore Srbije, kateri je zaupana izdelava integracijskega projekta avtomobilske industrije Jugoslavije.
Poslovno združenje ČIS je lep primer plodnega sodelovanja med raznimi proizvajalci, ki se z enotnimi koncepcijami uspešno uveljavljajo na domačem in tujem tržišču.
M. L.
roki prodajajo po ekonomskih cenah. Tovarna pa bi regresirala tople in hladne obroke malice.
Upravni odbor zadolžuje splošni sektor, da do 25.4. predloži vse izračune cen obrokov in predlog za regres.
Do istega datuma je treba predložiti predlog za ureditev regresiranja s strani ZZA in šolskega centra.
© Upravni odbor se strinja s predlogi splošnega Sektorja glede organizacije službe zavarovanja in odobrava izvedbo vseh potrebnih ukrepov.
Ko bo sprovedena organizacija oziroma posamezni ukrepi, naj splošni sektor pravočasno obvesti člane kolektiva o novem režimu.
@ Na osnovi zadolžitve 28. sklepa 27. zasedanja DS je upravni Odbor sprejel sklep:
Načeloma bi se delovno razmerje lahko podaljšalo potem, ko delavec izpolni pogoje za pokojnino, samo v primeru, ko je delavec v tovarni še naprej nujno potreben, glede na svojo strokovnost in trenutno ni nadomestljiv.
V nobenem primeru pa se delovno razmerje ne more podaljšati, če je bil delavec v zadnjem letu zaposlitve več kakor 3 mesece v bolniškem staležu zaradi kronične bolezni.
© Upravni odbor zadolžuje kadrovski oddelek v splošnem sektorju, da do 1.5.1964 predloži spisek članov kolektiva, ki se bodo upokojili v letošnjem letu. Priloženi nai bodo tudi zdravniški izvidi. Tako bo vnaprej dana možnost ueotovitve, katerim članom kolektiva se lahko podaljša delovno razmerje.
Nova Gorica — pri navijalnem stroju
Pismo iz Železnikov
TRIBUNA
Mladina tovarne elektromotorjev,-v Železnikih je preteklo soboto priredila »Tribuno mladih«. Program prireditve je bil’ pester.
V prvem delu je predsednik TK ZMS tov. Vinko Nastran govoril o aktualnih nalogah mladine v naši tovarni. Delo, ki naj bi ga mladina najprej opravila, je ureditev okolice tovarne. Očistiti mora dvorišče, kjer je po rekonstrukciji obrata ostal razen odpadni gradbeni material, in urediti poti. Mladina se je obvezala, da bo to delo opravila do prvega maja. Vsak bo delal eno popoldne. V ponedeljek so že prvi prijeli za krampe in lopate.
Mladina se je pokazala aktivno tudi pri pripravah na volitve v organe upravljanja. Na kandidatni listi je 25% mladincev oz. mladink.
MLADIH
Direktor tovarne tov. Franc šifrer je mlade delavce seznanil z nekaterimi proizvodnimi problemi, Z doseganjem piana v preteklih mesecih in jih opozoril na dolžnosti v delovnem procesu,
Najbolj privlačna točka tega večera pa je bilo prav gotovo predavanje tov. inž. Hafnarja iz. Škofje Loke. Z barvnimi diapozitivi je predstavil -Švedsko : in sosednjo Italijo. Mladina je z velikim zanimanjem sledila pripove-, dovanju ,ki je njeno predstavo o teh deželah precej obogatilo. V Železnikih smo imeli že več takih predavanj, pa si jih vedno zsova še želimo. '
Zadnja, najdaljša točka programa je bila zabava. Ansambel NIKO je poskrbel za prav veselo razpoloženje.
M. F.
Pisma naših bralcev
(Nadaljevanje* s 6.* str.) li Jugoslaviji iii da je nujno vzdrževati med njimi stike/ vidimo, da ni velika' (pbčrii zbor).
Če še enkrat pogledamo predračun Kluba, izgleda takole: stroški tečajev tujih jezikov — 3,247.500 ali 63,8 odstotka; stroški ogleda naših tovarn (ekskurzije) — 771.500 ali 15,1 odstotka; stroški za strokovna ;in družbeno-poli/ tična predavanja — 288:000 ali 5,7 odstotka; stroški za šport in kulturo 451.000 ali 8,9 odstotka; stroški za administracijo in potni stroški — 335.000 ali 6,5- odstotka; skupaj torej 5,093.000 din ali 100 odstotkov.
Iz pregleda je,‘ razvidno, da je le 9 odstotkov predračuna namenjeno rekreaciji Štipendistov, ne pa . celotna vsota, kot to meni pisec članka Tudi predračun je za 907.000 din nižji kot je bilo prikazano v in tervjuju - s predsednikom Kluba.
Predračun Kluba smo skušali / na kratko prikazati in obrazložiti Poudarjamo pa še enkrat, da je to predračun,
- ne pa že odobrena dotacija Kluba in morajo o njem še razpravljati samoupravni organi podjetja. .,
Drugi problem, ki se ga dotika pisec članka pa je izobraževanje delavcev, ki so že zaposleni v podjetju! Podjetje je vsekakor zainteresirano, da se izobražujejo tudi tisti, kr' so že v delovnem razmerju. Izobraževanja odraslih ne urejamo centralno v kadrovski službi podjetja, pač pa vsaka tovarna za sebe. Kot pa nam je znano, tovarne -plačujejo nekaterim delavcem del ali pa celotno šolnino,; seveda le takrat, kadar je tako šolanje v interesu tovarne.
Verjetno je znan tudi sklep UO podjetja, ki nalaga vsem delavcem, mlajšim kot 30 let, ki zasedajo' srednje; strokovna delovna mesta in nimajo primerne izobrazbe, da morajo, če hočejo ostati na teh delovnih mestih, v petih, letih končati -šolo. To pa nalaga tudi, kadrovski službi podjetja, da poišče možnosti za šolanje. V.kolikor nam ho uspelo, razgovori so v teku, bomo z novim, šolskim letom začeli s tehniško šolo za odrasle strojne in elektro stroke v
Kranju in Ljubljani ter poklicne šole V Ljubljani; ih Kranju.
Kar zadeva visokošolski študij/ pa smo že- lansko leto, omogočili 30 našim delavcem polaganje izpitov na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. Te tovariše smo za dve leti tudi oprostili dela v tovarnah. Sedaj tečeta dva pripravljalna seminarja, in to v Kranju in Ljubljani za pripravo na sprejemne izpite na fakulteti za - strojništvo. Delavci na tej fakulteti, bodo študirali pod istimi pogoji kot njihovi sodelavci na fakulteti za elektrotehniko.
Za pridobitev redne štipendije imajo prednost delavci našega kolektiva, če se bodo le-ti javili na razpis, ki je bil pred kratkim objavljen.
Iz tega sledi, da je bilo že sedaj precej vloženih sredstev podjetja za izobraževanje odraslih, in da bo ta znesek v bodoče še večji.
šef kadrovske službe Ivan CVAR
Naš razgovor
Kako in kje bomo praznovali
(Nadaljevanje s 5. str.)
Tudi v tovarni elektromotorjev ne bodo pozabili na največji delavski praznik. Ob govoru se bodo spominjali težke poti .do zmage proletariata, pomenili se bodo o svojih problemih, borbo in zmago pa bodo obudili v recitacijah in petju.
OTOčE
Pričetek proslave bo v četrtek ob 13. uri. Predsednik sindikata bo govoril o pomenu praznika, učenci osnovne šole pa bodo izvedli kratek kulturni program. Prvega in drugega maja bo organiziran izlet na štajersko (Pohorje, Radenci, Velenje in Logarska dc#ina).
LIPNICA
Za praznik bosta govorila direktor obrata in predsednik sindikata, recitirali bodo otroci osnovne šole, igral in pel pa b5 ansambel »5 fantov iz Naklega«. Prvega maja prireja sindikalna podružnica. EE. Lipnica medtovami-ško tekmovanje v odbojki, na igriščih v Kropi in Kamni'gorici. člani ZB še bodo udeležili ' izletov na Pohorje in. Kumrovec.
ISKRA — glasilo delovnega kolektiva Iskra industrije za elektromehaniko telekomunikacije elektroniko m avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor SlaVec — izhaja tedensko — Tisk in klišeji: - »ČP Gorenjski tisk« Kroni
Tovariš Lado Hafner, predsednik delavskega sveta Tovarne motorjev Železniki, je v razgovoru-za prvi mej povedal tole: -
»Na vprašanje o delu članov delavskega sveta, bi dejal, da je udeležba na sejah zadovoljiva, žal, pa ugotavljam, da Se nekateri člani premalo poglabljajo v gradivo, ki ga le-ti prejmejo nekaj dni pred zasedanjem, kar nma za posledico nesodelovanje v posameznih razpravah in reševanju posameznih problemov, ki jih nikoli ne zmanjka.
Največje težave zaenkrat nastopajo pri sestavljanju, sprejemanju in izvrševanju trimesečnih planov, ker se le-ti Stalno spreminjajo. Posledica takega stanja je nizka produktivnost, ter dostikrat tudi pomanjkanje dela v posameznih oddelkih, kar vpliva na osebne dohodke.
H koncu čestitam članom kolektiva k prazniku dela in vo proizvodnjo, ki je garant želim, da bi v skupnih napo- za dvig življenjskega start-rih čimprej dosegli zadovolji- darda.«
Odpovedi z
določenim
ciljem
(Nadaljevanje z 2. str.) sal, dobro poznana. Želim, da tudi vi napišete svoje mišljenje o tem problemu.
(J. N.)
Spoštovani tov. J. N.!
Imamo dva tipa ljudi, ki dajejo odpovedi: tipične izsiljevalce in pa ljudi, ki so resnično nezadovoljni s trenutnim stanjem, so morda zapostavljeni, cenijo svoje znanje, pa ne vidijo napredovati ia — perspektive, kot
temu rečemo. Kadar odpove (izsiljuje) izsiljevalec (pa čeprav strokovnjak), né zadržujmo ga; naj gré čimprej, ker izsiljevanja-!ne bo nikoli konec. Kadar pa odpove resen, marljiv in prizadeven človek (ambicioznost je prej vrlina kot slabost) tedaj sè zamislimo, poglejmo razloge, analizirajmo dejansko stanje.—' in popravimo, pogovorimo se, omogočimo človeku naravno rast in napredovanje (Seveda pa moramo strogo ločiti karieriste, ki so večji del izsiljevalci in obratno). Ni malo primerov, da so nas zapustili skromni ljudje’, ki v podjetju nikakor niso mogli pokazati »rezultatov«, so se pa kaj hitro
Osebje Iskrine restavracije v Kranju čestita vsem članom kolektiva k I maju
družine „Iskre“ Nova Gorica
Med 72 družinami, ki so začele -26.1.1964 z zračno puško tekmovati; za prvenstvo okraja Koper; se je po 9 kolih dobro odrezala tudi ekipa Iskre, iz tovarne v Novi Gorici, ki je zmagala v svoji skupini in se tako kvalificirala v nadaljnje tekmovanje.
Idejni vodja in aktivni strelec družine tov. Čermelj nam je v pogovoru zaupal nekaj podrobnosti o naši strelski ekipi: ,
»V prvem delu tekmovanja /e sodelovalo 14 strelcev, čeprav je članov v družini nekajkrat več. Vsi strelci so .■»Hir: v. začetku nesigumi, saj
m-je manjkalo izurjenosti. -Velika razlika med doseženimi krogi v prvem kolu (1439) n Zadnjem kolu (1639) dokazuje, da šo strelci vložili Precej truda, da so izboljšali rezultat kar za 200 krogov, se nekaj konkretnih podatkov: strelci so za trening in tekmovanje porabili 117 ur,
14.000	diabol in 2000 tarč v skupni vrednosti 9320 din, pri tem pa dosegli 13.982 krogov od 18.000 možnih oz> 155 krogov od 200 možnih na strelca.
K uspehu je precej pripomogla tudi sindikalna podružnica naše tovarne, ki nas je! moralno in materialno podprla in se ji v imenu
strelske družine za razumu vanje prav lepo zahvaljujem.
Strelci bodo izrabili odmor med tekmovanji Za medsebojna srečanja, med prvim se bodo pomerili S strelci Elektromehanike.
K. B.
ZAHVALA
Ob težki izgubi mojega dragega sina
ANTONA DOLENCA
se zahvaljujem vsem, ki so mi v tem težkem času stali ob strani. Posebno se zahvaljujem UO tovarne instrumentov v Otočah, dr. Capudru, dr. Žiliču, mojim sodelavcem ža pomoč in cvetje; njegovim sodelavcem v ročni delavnici- in skladišču kovin v Kranju za vence in pomoč, sindikalni podružnici in vsem. ki šo darovali cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi prerani zadnji poti.
Olga Dolenc
ZAHVALA
uveljavili v drugem podjetju in zasedajo najodgovornejša mesta. Za odhajanje iz podjetja je torej več razlogov in ne moremo vseh ljudi metati v en koš. Na. žalost pa se nam pogosto dogaja prav. to, da izsiljevalca pregovarjamo, pregovorimo in obdržimo, ostali pa gredo. Prav za temi pa nam je res lahko težko; ko vemo, da, imamo pravih 'strokovnjakov resnično bore malo;—
. In kdo je .teinu kriv? — Krivi so, ti s ti, ki;/take tendence podpiraj o iz raznoraznih znanih vzrokov, pa tudi organi delavskega šamopurav-ljanja, ki ne naredijo konec takim pojavom kadar vedo Zanje.	Urednik
Ob smrti drage mame se zahvaljujem članom orodjarne tovarne »Elektromeha-nika« Kranj za izraženo sožalje in cvetje.
MILAN ŠTUCIN
ZAHVALA
Ob smrti dragega moža in očeta Antona čižmarja se Zahvaljujem sindikalni ■ podružnici za socialno pomoč in venec/ Sodelavcem rezkar-ne za spremstvo na njegovi zadnji poti.
žalujoča žena Antonija čižmar s sinovi