PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 84 (13.617)
Trst, četrtek, 12. aprila 1990
Postopek je posledica spornega plakata o JLA s Pučnikovim podpisom
Kazenska prijava Pučnika Kučan obsodil potezo JLA
Mariborski javni tožilec zahtevo zavrnil kot neutemeljeno - Takoj se je sestalo vodstvo Demosa - Pučnik ovadbe zaenkrat še ni komentiral
BOGO SAMSA
LJUBLJANA — Na tiskovni konferenci v Beogradu je glasnik JLA polkovnik-Vuk Obradovič povedal, da so pooblaščeni vojaški organi 6. aprila predložili odgovornemu javnemu tožilcu v Mariboru kazensko prijavo proti predsedniškemu kandidatu združene slovenske opozicije Demos dr. Jožetu Pučniku zaradi utemeljenega suma, da je zagrešil kazenski prekršek žalitve SFRJ po 157. členu zveznega kazenskega zakonika. Polkovnik Obradovič je izjavil, da je Demos na plakatu grobo žalil JLA, in navedel nekatere citate.
Omenjeni plakat se v celoti glasi: »DEMOS ZA SLOVENSKO VOJSKO Štirikrat na leto odidejo slovenski iintje, večinoma še napol otroci, v te/e kraje služit tujo vojsko, ki je Uradno njihova.
Odhajajo se učit srbščine in spoznavat resnico o demokratičnosti države, v kateri živijo.
Nekaterim je vojska všeč. Nekateri Se vračajo v zaprtih krstah. Premnogi Se vračajo z duševnimi posledicami.
Slovenski naborniki so stalni gostje v°jaških psihiatričnih ustanov. Neka-teri se tako izmikajo vojski. Druge po-site/o tja za kazen. Tretji preprosto ne držijo.
Davki za armado izžemajo slovensko gospodarstvo. JNA vsa zadnja leta ni našla prijazne besede za Slo-]fenijo. Vsa ta leta smo se je bali, kdaj °° prišla zatret brstenje demokracije v nepokorni severni »deželi«.
V njeno sposobnost, da nas brani teed zunanjim sovražnikom (če bi pQm kdo kaj hudega hotel), dvomimo. rfidobro se spominjamo, kako je raz-PQdla stara jugoslovanska vojska.
Ubija naše otroke - duši naše gos-P°darstvo - ogroža našo svobodo.
Nočemo jugoslovanske voj-
Sf<0! HOČFMO SVOJO’ SLOVEN-
P-S..- naj objavijo ukaz št. 5044-3, če
1 upajo!
.	dr. Jože Pučnik
UAS JE ZA DEMOS!«
* 17. poglavju »Kazniva dejanja zo-roa u9'ec^ SFRJ, tuje države in medna-sk 116 or9anizacije<< zveznega kazen-t e9a zakonika je pod naslovom »Žali-31a .^^9« objavljen 157. člen, ki se
tj “Kdor sramoti Socialistično federa-st^te republiko Jugoslavijo, njeno za-grb ali himno, njene najvišje or-6 in njihove predstavnike, oboro-^ 6 sile ali vrhovnega poveljnika, se znuje z zap0rom 0(j treh mesecev 0‘teh let.«
, Ovadba se ie torej znašla na mari-bot; -
podlagi 2. odstavka 8. člena kazenskega zakonika ovadbo ovrgli, ker smatrajo, da je družbena nevarnost neznatna. Po njihovem mnenju gre za nekoliko prevroč volilni boj, na plakatu ni subjektivnega elementa, ki bi narekoval pregon po uradni dolžnosti. Izjave s plakata nimajo teže, kakršno imajo sicer v drugih okoliščinah.
Pri tem se je javni tožilec skliceval tudi na 3. odstavek 106. člena slovenskega kazenskega zakonika, v katerem piše, da se ne kaznuje tisti, ki se o kom žaljivo izrazi v znanstvenem, književnem, umetniškem delu, v resni kritiki, pri opravljanju uradne dolžnosti, časnikarskega poklica, politične, samoupravne ali druge dejavnosti, če tega ni storil z namenom zaničevanja. Sodišče torej meni, da gre za dejanje neznatne družbene dejavnosti, ki ga je storil predsedniški kandidat iz političnih razlogov, in zato je izdalo sklep, da ovadbo ovrže.
Večkrat smo se obrnili na volilni štab dr. Pučnika, vendar nam ni uspelo priti v neposreden stik s predsedniškim kandidatom. Izvedeli smo sa-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Jože Pučnik
Med prepiri in tehničnimi okvarami
Radirava o zakonu proti mamilom počasi napreduje
RIM — Razprava o zakonu proti mamilom je včeraj v poslanski zbornici naletela na večji odziv kot dan prej, ko je kar štirikrat zaporedoma zmanjkalo predpisano število poslancev (316), ki bi omogočilo glasovanje o amandmajih. Včeraj zjutraj se jih je v zbornici predstavilo štiristo, vendar se je tudi tokrat njihovo število postopoma zmanjšalo na 316. Poleg vprašljive resnosti poslancev pa je prišlo včeraj tudi do okvare, nekateri menijo, da je bila načrtna, na računalniškem sistemu. Nekatera glasovanja je bilo treba ponoviti dvakrat, ugotovili pa so, da so v de-mokristjanskih vrstah vključili računalniški sistem, čeprav eden od poslancev ni bil prisoten. To pa je bila tudi priložnost za živahno in ne ravno ortodoksno prerekanje.
Razprava o zakonu proti mamilom bi se morala zaključiti 20. aprila, vendar niso vsi optimisti. Včeraj so namreč izglasovali le 30 od 90 amandamajev 3. člena, ki se nanaša na pristojnosti ministra za zdravstvo na področju preventive in skrbstva. Razhajanja niso nič manjša, kot so bila v samem začetku razprave, zato nekateri ne izključujejo možnosti zaupnice vlade. Podtajnik pri predsedstvu vlade Cristofori je sicer dejal, da bi bila to najbolj skrajna rešitev, ki se je je treba izogibati, saj obstaja nevarnost, da bi vlada avtomatično zavrnila vse amandmaje in odobrila golo besedilo zakona. Socialisti so drugačnega mnenja. Zaupnica vlade je po njihovem mnenju učinkovito orožje proti obstrukcionizmu, zato jo brez pomislekov podpirajo.
tec
'tekem javnem tožilstvu. Javni toži-
Karel Rajniš je povedal, da so na
Zaradi »izstopa« obeh predstavnikov verske stranke
Laburističnemu predsedniku Peresu spodletel poizkus sestave vlade
JERUZALEM — Laburističnemu premierju Šimonu Peresu (na sliki) je spodletel poskus, da bi sestavil izraelsko vlado in s tem prispeval k reševanju vprašanja palestinskega naroda. Zasedanje izraelskega parlamenta se je torej končalo s porazom laburističnega predstavnika, ki je do zadnjega računal na pomoč dveh predstavnikov verske stranke Agudat Israel, s katerima bi Šimon Peres lahko dobil večino v skupščini.
Dejstvo pa je, da sta se predstavnika verske stranke v zadnjem trenutku izrekla proti sodelovalanju z laburisti in liberalci v novi vladni koaliciji. Eden od dveh predstavnikov Agudata Israel je v noči celo zapustil stranko, drugi pa je pred samim zasedanjem parlamenta umaknil svojo podporo Peresu zaradi »vprašanja vesti«.
Sam predsednik države pa je Šimonu Peresu podaljšal mandat za sestavo nove vlade še za dva tedna. V tem času naj bi laburistični predstavnik poiskal novo rešitev za sestavo skupščinske večine, kar bo spričo včerajšnjega dogodka izredno težko.
Sicer pa se je položaj za Peresa zaostril že v noči pred zasedanjem parlamenta, ko so se štirje predstavniki liberalne stranke povezali z Likudom, ki jim je obljubil ministrska mesta in gotovost ponovne izvolitve na prihodnjih političnih volitvah.
Samo zasedanje izraelskega parlamenta pa je potekalo pod strogim nadzorstvom policije zaradi množičnih demonstracij desničarskih krogov, ki so nasprotovali laburistični vladi in začetku pogajanj s Palestinci.
Velikonočne počitnice bodo trajale teden dni
RIM — Za skoraj deset milijonov dijakov in študentov se danes začenjajo velikonočne počitnice. Kot za božični premor je trajanje tudi teh počitinic različno od dežele do dežele.
Na Siciliji in Sardiniji so se šolska vrata zaprla že včeraj, v četrtek, 19. aprila, pa se bodo v šolo vrnili dijaki Lombardije, Furlanije-Julijske krajine, Emilije Romagne, Toskane, Umbrije, Lacija in Abrucov. Za vse ostale se bo pouk začel dan prej.
Do konca šolskega leta pa je še približno 50 dni, saj se bo zaključilo 13. junija. Poleg velikonočnega premora bodo namreč v nekaterih deželah, pokrajinah in občinah upravne volitve, zaradi česar bodo šole, kjer bodo uredili volišča, zaprte štiri dni. Ni pa izključena možnost novih volitev oziroma referenduma o lovu in pesticidih, ki je predviden v začetku junija. V začetku letošnjega šolskega leta so ponekod predlagali, da bi se pouk končal prej zaradi svetovnega nogometnega prvenstva. Če bi ministrstvo ta predlog sprejelo, bi bil pouk še bolj okrnjen.
V uradih in tovarnah v Sloveniji danes volijo zbor združenega dela
f-JUBLJANA — Danes se bodo od-
volišča v tovarnah, uradih in dru-delovnih mestih, na katerih bodo
80 delegatov v zbor združene-
Irf-............................
teemk ' To Je druga nič manj po-litev fla faza..let°šnjih slovenskih vo-hatnV. •Puk^’ka volilna komisija bo bodnPne:ela Št6ti 9lasove in računa, da Vont znani rezultati v torek, 17. aprila, se he bodo taine, strankarske, volilo dva 0,P° istem sistemu, kot za ostala volii 0Ia' razlika je samo v tem, da tezm 0Id' ^ 50 v rednem službenem Hetj, erju in da volijo na svojem delov-tejj ,estu' kjer so tudi P° vsej Slove-litveUr^ena volišča- To so skratka vo-ščjnj .aktivnega prebivalstva. V skupno K \rPa ta zbor nekaj manj in običaj-dar ° i obrobne pristojnosti, toda ka-zaup£r“	’ "
gre za predsednika vlade, za
vsi tr-1C° vladi in za odločilne zakone, 1° Vsi^6!2*30^. zasedajo skupaj in velja-1 glasovi enako. Takrat je prisot-
nih 240 slovenskih delegatov in seveda velja večina.
Včeraj so uradno sporočili, da je bilo v imeniku 1.490.136 volilnih upravičencev, glasovalo jih je neposredno 1.207.288, glasovalo z volilnimi potrdili 696, glasovalo po pošti 4.822, skupaj jih je glasovalo 1.213.079, ali 81,4%.
Včeraj so tudf uradno sporočili volilne izide v osemdesetih slovenskih občinah, oziroma obeh priključenih manjšinskih voliščih. Direktno so izvolili 15 delegatov zbora občin in od tega štirinajst na kandidatnih listah Demosa, enega pa so dobili liberalci. V vseh ostalih občinah pa se bosta pomerila dva kandidata 22. aprila na ba-lotaži. Vedno je to praviloma kandidat Demosa, proti njemu pa so razne kombinacije. Tokrat bo namreč prišlo do kombinacij med ZKS-Stranko demokratične prenove, Socialistično zve-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Evropsko prvenstvo under 21
Mladi Italijani ustavili Jugoslavijo
□ □ □
Pričakovana odločba
Napoliju zmaga z 2:0 zaradi kovanca
□ □ □
Valonska puščica Italijanu
Moreno Argentin presenetil najboljše
NA 10. STRANI
Policija v Trstu zaplenila preko 7 kilogramov heroina
Tržaški policiji je uspelo zapleniti 7,5 kg heroina	(Foto Križmančič)
NA 5. STRANI
Namesto nevtralnosti pripadnost Varšavskemu paktu in NATO
Sovjetski minister Ševardnadze predlaga kompromisno rešitev za združeno Nemčijo
NDR dosegla sporazum o vladni koaliciji
BERLIN — Nova vzhodnonemška vladna koalicija med demokristjani, socialdemokrati in liberalci, se bo danes predstavila parlamentu. Imenovanje novega vladnega vodstva ni prineslo večjih presenečenj, upoštevati pa je treba, da devet ministrstev še nima popolne sestave, prazna mesta pa bi morala pripadati demokristjanom.
Poleg predsednika vlade, Lotharja De Maiziereja, in ministra za gospodarstvo, Gerharda Pohla, sestavlja vladno koalicijo še sedem socialdemokratov, trije liberalci, obrambno ministrstvo so podelili predstavniku Demokratične prenove Rainerju Eppelmannu, notranje ministrstvo in ministrstvo za razvoj pa vodita predstavnika demokrščanske desnice (DSU) Diestel in Ebeling.
Nova vlada ne bo imela lahkega dela, saj se koalicija spopada še z mnogimi velikimi razhajanji in prav zaradi tega De Maiziere danes ne bo prebral vladnega programskega načrta.
BRUSELJ — Sovjetska zveza predlaga, da bi združena Nemčija pripadala tako Atlantskemu kot Varšavskemu paktu. Ta predlog je včeraj v Bruslju izrekel sovjetski zunanji minister Edu-ard Ševardnadze časnikarju mesečnika »Nato 16 Nations«, ki bo izšel prihodnji mesec.
V članku Ševardnadze ugotavlja, da bi neuvrščena Nemčija ne odgovarjala zahodnim partnerjem, združena Nemčija v Nato paktu pa ne more odgovarjati Sovjetski zvezi. Zaradi tega je treba poiskati rešitev, ki bi zadovoljila tako Vzhod kakor tudi Zahod.
Potem ko je podčrtal, da se za ta predlog ogreva tudi bivši zahodno-nemški kancler Helmut Schmidt, je Ševardnadze dodal, da se proti taki izbiri usmerjajo tudi številni diplomatski poznavalci, ki ugotavljajo, da gre v tem primeru za pragmatsko rešitev zapletenega vprašanja. To pa bi vsekakor prispevalo k zbliževanju in integraciji Evrope.
V svoji izjavi za vojaški mesečnik Ševardnadze dodaja še nekaj misli o združeni Evropi v perspektivi sodelovanja in odpravljanja vseh mogočih žarišč zaradi narodnostnih ali mejnih vprašanj.
Ševardnadzejev predlog očitno ni všeč članom Atlantskega pakta. To je včeraj v Bruslju novinarjem dejal glasnik tega organa, ki je ugotovil, da »kompromisni« predlog ni sprejemljiv, kar sta sicer že poudarila generalni tajnik Nato Manfred VVbrner in sam zahodnonemški kancler Kohl.
Na včerajšnjem obisku v Kanadi je ameriški predsednik George Bush poudaril, da se ZDA zavzemajo za mirno ureditev litovske neodvisnosti in da pozivajo SZ, naj se vzdrži uporabe sile in orožja. Sicer pa se je Busheva vlada odločila, da zavoljo Litve ne bo skvarila sedanjih odnosov s Sovjetsko zvezo. Tako ravnanje po najnovejših anketah podpira tudi dobršen del ameriškega naroda, ki ima dokaj pozitivno mnenje o sovjetskem predsedniku Mi-hailu Gorbačovu.
Umrl je Sapegno
Po krajši bolezni je v 89. letu starosti umrl literarni zgodovinar in filolog Natalino Sapegno. Njegov kritični opus o italijanski literaturi je impozantno delo, v Italiji pa je veljal za najboljšega poznavalca Dantejevih del	(AP)
Pri Milanu umorili vzgojitelja ki je bil zaposlen v kaznilnici
MILAN — Dva neznanca, zakrita zvarnostnima čeladama, sta včeraj zjutraj umorila 37-letnega zaporniškega vzgojitelja Umberta Normila. Žrtev atentata je prispela v Milan pred nekaj meseci, svojo sociološko službo pa je opravljala v zaporu Opera, ki se nahaja v milanski periferiji. Vsako jutro se je Normile peljal na delo s svojim alfa 33 in v avtomobilu so ga tudi zadeli usodni streli v glavo. Morilca sta se namreč približala avtomobilu, ki je bil ustavljen v koloni, na velikem motorju. Izstopila sta, streljala na Normila ter zbežala, še preden se je na semaforju prižgala zelena luč.
Preiskovalci so na kraj nesreče poklicali tudi agente Digosa. Slednji trdijo, da gre za zapleten umor, morda s političnim ozadjem. Nekaj ur kasneje so res prevzeli odgovornost za atentat v imenu »terorizma, ki še ni umrl«, vendar gre menda za šibko hipotezo. Normile je vsekakor delal v težavnih okoliščinah, kjer si je zelo lahko nakopati kup sovražnikov, saj so po zakonu prav sociopedagoški delavci tisti, ki opozarjajo direktorje kaznilnic na »lepo vedenje« zaprtih, ki smejo na podlagi ocene na dopust domov.
Avtomobil v katerem so umorili vzgojitelja Umberta Normila (Telefoto AP)
Devet oseb izginilo na jezeru Maggiore
CALDČ (VARESE) — Na piemontskem delu jezera Maggiore je predvčerajšnjim izginil motorni čoln, ki je imel na krovu devet oseb. Prijetno popoldansko razvedrilo se je tako najbrž sprevrglo v tragedijo, čeprav so reševalne akcije še v teku in še niso našli dokazov, da bi osebe, ki so se vkrcale na čoln, res utonile v jezeru.
Čoln je bil last Ernesta Bernasco-nija, 44-letnega švicarskega državljana, s stalnim bivališčem v Luinu. Bernasconi je že šest let klient neke manjše ladjedelnice v mestecu Calde, ki mu zaradi svoje naravne lepote pravijo kar »Portofino jezera Maggiore«. V ladjedelnici so tudi skrbeli za vzdrževanje njegovega čolna znamke riva junior. Z Bernasconijem se je podalo na izlet osem njegovih prijateljev.
Lastnik motornega čolna je uslužbenec švicarske železnice. V Luinu živi sam in ni poročen, vendar ima veliko prijateljev, predvsem Avstrijcev. Med temi so bili tudi 33-letna Elisabeth Salzmann, njena otroka Maria in Berthold, Elisabet-
hin brat Nicolas s 7-letno hčerko Rito, ter dva 16-letna Dunajčana Elena Frey in Helmut Heppner. To skupinico so sestavljale osebe, ki so si med seboj v sorodstvu, na čolnu pa je bila poleg njih še švicarska državljanka in Bernasconijeva znanka Rita Weinzinger.
Ko je skupinica odplula malo po 15.30 je na jezeru pihal močan veter. Prav zaradi tega je žena lastnika ladjedelnice Donato telefonirala policiji že v prvih večernih urah. Ko je padel mrak, pa je gospa ponovno poklicala policijo, ki je sprožila reševalno akcijo. Včeraj zjutraj je vložila svojo prijavo tudi hčerka gospe Weinzinger.
Gasilci in potapljači so našli avtomobila, s katerima sta se v Calde pripeljali obe skupini prijateljev. V popoldanskih urah so nato potegnili iz jezera kos plovila in volneno jopico, zato so reševalci dejali, da je veter prav gotovo prevrnil motorni čoln. Zaradi vetra so morali že ob 17. uri prekiniti reševalno akcijo, ki bo ponovno stekla danes.
Skupščina Jugoslavije podaljšala mandat poslancem do konca leta
LJUBLJANA —'Zvezna skupščina je včeraj sprejela ustavni zakon, s katerim je podaljšan njen mandat do konca leta, do takrat pa je treba opraviti splošne demokratične večstrankarske volitve. Ta odločitev je izrednega pomena, saj je grozila nevarnost, da ji bodo podaljšali mandat po 306. členu, ki predvideva razglasitev izrednega stanja po vsej državi.
Ustava namreč določa, da se morajo za sprejem ustavnega zakona prej izreči vse republiške skupščine in skupščini obeh avtonomnih pokrajin. Kosovska se je izrekla šele včeraj dopoldne, takoj zatem pa je zvezna skupščina sprejela omenjeni ustavni zakon. Nadaljnji potek ustavnopravnih dogodkov bo v Jugoslaviji torej normalen, treba pa se bo pripraviti na demokratične volitve, ki bodo na dnevnem redu v vseh republikah.
Okrnjeno zvezno partijsko predsedstvo je za nedoločen čas odložilo sklicanje prav tako okr-
njenega in povsem nelegitimnega centralnega komiteja, ki naj bi po srbsko-boljševiških načrtih sklical nadaljevanje izrednega štirinajstega kongresa ZKJ. Pravijo, da so prejeli toliko predlogov, da jih morajo najprej pretehtati.
Toda na tem okrnjenem partijskem predsedstvu se je izkazalo, da nista niti fizično več prisotna člana iz Slovenije in Hrvaške, Makedonec in predstavnik Bosne in Hercegovine pa sta povedala, da se njuni partiji v nobenem primeru ne bosta udeležili kongresa. Menda pa je bila odločilna končna beseda predstavnika JLA, ki je dejal, da se niti vojaška partijska organizacija ne more udeležiti kongresa, na katerem bi bili odsotni dve od osmih partijskih organizacij. Kot je znano, Slovencev in Hrvatov formalno ni več v ZKJ.
Iz Beograda so še sporočili, da je nenadoma umrl admiral Petar Simič, ki je predsedoval partijski organizaciji v JLA. B. S.
V Alpe-Jadran delovna skupina za manjšine
LJUBLJANA — V okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran bo začela delovati delovna skupina za manjšine, ki ji bo predsedoval predsednik republike Slovenije.
To so se dogovorili na včerajšnji seji komisije za kulturo v okviru delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki je bila na mariborski univerzi. Dogovorili so se tudi, da bo že letos jeseni v Benetkah kongres o manjšinah, na katerem bodo poleg predsednikov članic delovne skupnosti Alpe-Jadran sodelovali tudi zastopniki vseh manjšin in znanstveni delavci, ki se ukvarjajo z manjšinsko problematiko.
V Ljubljani kmalu tudi policijski sindikati
LJUBLJANA — Po avstrijskem in zahodnonemškem vzorcu je v Ljubljani že ustanovljen iniciativni odbor policijskega sindikata Slovenije, ki naj bi se konstituiral 13. maja, za dan organov za notranje zadeve. Zbranih je že precej pristopnih izjav iz vse Slovenije. Slovenski policaji so bili doslej sindikalno povezani v republiškem odboru sindikata delavcev državnih in upravnih organov, ker pa je njihova dejavnost specifična, se želijo organizirati kot samostojna poklicna organizacija s skupščino in izvršilnim organom, svojega predstavnika pa nameravajo imeti tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. S svojo namero so včeraj seznanili sekretarja sveta Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. V programske smernice policijskega sindikata Slovenije so zapisali, da nameravajo, če bodo njihove zahteve neargumentirano zavrnjene, izkoristiti, če bo potrebno, tudi najbolj radikalne oblike sindikalnega boja. Zavzemali se bodo za pošteno plačilo za pošteno delo, za uresničevanje socialne politike, s posebnim poudarkom na stanovanjska vprašanja, ter zahtevali uveljavitev pravic iz dela in delovnega razmerja, (dd)

• Kazenska prijava dr. Pučnika
mo, da se je ob 17. uri sestalo vodstvo Demosa, ki naj bi odločalo in najbrž odločilo o tem, da bo dr. Pučnik osebno nastopil na televiziji.
Takoj pa je reagirala ZKS-Stranka demokratične prenove. Predsedstvo je opoldne izdalo izredno ostro, proti JLA usmerjeno, sporočilo, katerega so pospremili še s strokovnim stališčem svojega pravnega svetovalca.
Še posebej pa je zanimiva izjava predsedniškega kandidata Milana Kučana, ki jo objavljamo v celoti.
»Ne poznam podrobne vsebine inkriminiranega plakata, ki ga je podpisal dr. Jože Pučnik.
V predvolilnem obdobju vsakdo opredeljuje svoja stališča in zanje tudi odgovarja. Prepričan sem, da bo ta stališča dr. Pučnik znal sam uteme-
ljiti. Meni so, kot so povedana, v glavnem tuja.
Na njegova politična stališča, kakor tudi na stališča vseh drugih se ni mogoče in se ni dopustno odzivati s kazensko pravnimi sredstvi. Obdobje, ko se je bilo mogoče o političnih stališčih pogovarjati preko sodišč, je vsaj v Sloveniji dokončno minilo. Upam, da je slovenski in jugoslovanski javnosti znano, da se tudi sam za to že leta zavzemam.
V kazenski ovadbi, ki jo je zoper dr. Jožeta Pučnika vložila JLA, pa gre za drug problem - ne glede na vsebino plakata. Ta ovadba je izrazito politično dejanje, storjeno v času volitev. Navidez proti dr. Pučniku, lahko pa tudi proti meni ali še komu, v resnici pa zoper procese demokratizacije v Sloveniji, zoper nenasilen, miren, civiliziran demokratičen prehod v demokracijo in zoper spreminjanje vloge JLA v družbi.
To je politična demonstracija sile in provokacija, podobna tisti, o kateri
smo se že kritično izrekli ob obisku zveznega sekretarja za narodno obrambo v enotah 5. armijske oblasti v Sloveniji prejšnji teden.
Pričakujem, da bo Predsedstvo SFRJ kot vrhovni komandant v skladu s svojimi ustavnimi pooblastili ustavilo takšne posege nekaterih krogov JLA v politična dogajanja v Jugoslaviji.
Zdaj je potrebno s skupno odgovornostjo vseh zagotoviti, da se bodo volilni postopki v Sloveniji nadaljevali demokratično, civilizirano in dostojanstveno, brez provokacij in nasedanj nanje, kar bo dokazalo, da v Sloveniji živijo ljudje evropske demokratične zavesti in kulture, ki želijo in znajo suvereno odločati o svoji usodi, kar je po nedeljskih volitvah priznal ves svet.
Ne glede na to, da sva v volilni tekmi tekmeca in soočena s svojimi političnimi stališči v času volitev, v celoti stojim za politično integriteto dr. Jožeta Pučnika, ki mu nihče ne more in ne sme ovirati normalnega nadalje-
vanja in sodelovanja v poštenem volilnem boju z menoj.«
• V Sloveniji danes
zo in Liberalci, ki bodo osredotočili svoje glasove na enega izmed teh kandidatov. Končno razmerje sil je zato nepredvidljivo, teoretično morda nekoliko v korist laične levice, toda na volitvah so vedno vse poti odprte.
Včeraj zjutraj je bila v skupščini krajša svečanost, ko so izžrebali vrstni red kandidatov za predsednika republike. Na glasovnici bo prvi napisan Kučan, drugi pa bo Pučnik.
Volilci bodo torej v nedeljo, 22. aprila, prejeli dve glasovnici. V obeh primerih bo to balotaža: za predsednika republike in za delegata občine, v kateri volilec stanuje in kjer v prvem krogu delegat še ni bil izvoljen.
Štetje glasov za družbeno-politični zbor gre izredno počasi. Je zapleteno,
naporno in je včeraj opoldne celo že kazalo, da se bo ustavilo. Veliko je napak, uradniki in uradnice so na kraju fizičnih moči in so zagrozili celo s stavko. Slovenci so pač izredno precizni, že sedaj preverjajo vsak detalj in volilna komisija ne spusti nobenega j podatka, če ni do kraja, do zadnje , podrobnosti, preverjen in overovljen. Ne dopuščajo niti suma kakšne nepravilnosti, netočnosti, ali kaj podobnega. Vse to pa je zamudno, naporno in težavno. Za dokončni izid v družbenopolitični zbor bo treba počakati še nekaj dni, koliko časa bo potrebno, v resnici nihče ne ve.
Postopoma prihajajo novi podatki. Sinoči je bilo znanih 871.065 glasov, ali približno dve tretjini glasovnic. Razmerje sil se ni bistveno spremenilo: Demos ima okrog 54 odstotkov glasov in torej njegova vsota rahlo napreduje, glasovi laičnih strank in levice pa so se zmanjšali. Razmerje sil je v bistvu nespremenjeno in je v korist Demosa, ki bo torej imel v družbenopolitičnem zboru večino.
Prizadevanja za Evropo brez etničnih pregrad
VIDEM — »Na poti do večetnične in večrasne Evrope?« je bil naslov okrogle mize, ki je bila pred dnevi v palači Belgrado v Vidmu. Do izraza je prišla predvsem splošna ugotovitev vseh poročevalcev: vprašanje imigracije izven ko-munitarnih dežel ni in ne bo samo prehodni problem, ki se ga je treba lotiti kot v emergenčnem stanju, ampak problem, ki bo dosegel dramatične razsežnosti, ki ga ne bo mogoče rešiti brez drugačnega kulturnega pristopa do solidarnosti do teh novih imigrantov. V prihodnjih tridesetih letih bo na Evropo »pritiskala« več kot milijarda oseb iz muslimanske Evrope. Država, dežele, pokrajine in občine ne smejo ostati nepripravljene na to pravo »zgodovinsko nemezo«, kot jo je označil sindikalist R. Pilutti. Videmski nadškof msgr. Battisti je govoril o »provokaciji previdnosti pred globokim razkolom med Severom in jugom. Ta izziv zato zahteva pozornost tistega dela sveta, ki živi v blagostanju, da bi ta velika preseljevanja ne bila nujno zlo nerazvitih. Kljub vsemu smo vedeli, je še dodal videmski nadškof, da zaradi lakote umira še veliko število oseb, sedaj pa neposredno zainteresirani prihajajo pred naše domove in nas na to opozarjajo. Gre torej za velik kulturni, etični in politični izziv, kjer je edina rešitev v solidarnosti, ki pa se ne sme ustaviti le pri sprejemu teh imigrantov, ampak jim mora nuditi pogoje za boljše življenje.
Te osebe, je dejal posl. Rebulla, sprejemajo samo dela, ki jih italijanski državljani niso sprejeli in se jim odrekli. Problem je torej v regularizaciji in efektivnem izenačenju z italijanskimi delavci: problemi stanovanj, dela, zdravstvene oskrbe, veljavnost študijskih naslovov, alfabetizacije in ohranitve lastne kulturne identitete so vprašanja, ki se jih je treba lotiti in rešiti v optiki kulturne odprtosti do etnične, verske, kulturne in rasne različnosti.
Je pa mar lahko samo v modi govoriti o večetnični in večrasni Evropi, ali pa gre za nekaj resnejšega? se je vprašal posl. Trivelli. Večetnična družba je po njegovih besedah zgodovinska nujnost. Gospodarsko sodelovanje, rojevanje problemov, ki presegajo državne meje (ekonomija, ekologija, mamila, trgovanje z orožjem...), pritisk Juga na Sever, vse večji dolgovi in kriza, ki zajema države Tretjega sveta: vse to vodi v novo pojmovanje odnosov med narodi. Kljub temu, upoštevajoč tudi nasprotne pojave, kot so kriza federativnih zvez, ko te zveze niso demokratične, postavlja problem definicije značaja večetičnih in večrasnih družb. Republika perfektnih zakonov, ki pa se jih nikoli ne izvaja, je še dodal, ®ora končno uresničiti svoje namere.
Na okrogli mizi je bilo o vprašanju imigrantstva slišati veliko lepih besed in dobrih namenov, bile pa so le besede, kot je ugotovil msgr. Battisti. To vprašanje bi moralo vzbuditi povsem drugačno zanimanje, je dodal. Dejstvo, da je deset Poročevalcev poslušalo le štirideset oseb kaže, da je "kulturni" problem v "večkulturni" deželi Furlaniji-Julijski krajini na žalost še nepoznan in zanemarjen.
Na območju Južne Primorske
Za družbenopolitični zbor še ni uradnih podatkov
KOPER — Kljub temu da so minili že trije dnevi od volitev, imamo za območje Južne Primorske (peto volilno območje) še zmeraj neuradne -orientacijske podatke o tem, kako so volili Južni Primorci za slovenski družbenopolitični zbor. Stranke so si (neuradno) razdelile naslednje odstotke glasov: ZKS-SDP 21,20, ZSMS-Liberalna stranka 14,16, Slovenska demokratska zveza 13,02, Slovenski krščanski demokrati 11,85, Slovenska kmečka zveza 11,41, Zeleni Slovenije 7,57, Socialistična zveza SZDL - 5,76, Slovenska obrtniška stranka 3,87, Socialdemokratska zveza Slovenije
3,49, Državljanska zelena lista 2,34, Zveza za ohranitev enakopravnosti občanov 2,23, Slovenska obrtno-podjetniška stranka 1,82, Lista posamičnih kandidatov 0,93 in Demokratična zveza Kosova 0,37 odstotka.
Pri posamičnih imenih so podatki še bolj nezanesljivi, vendar je, kot vse kaže, na Južnem Primorskem največ glasov zbral Peter Bekeš (ZKS-SDP), sledi Franco Juri (ZSMS-Liberalna stranka), Dragan Marušič (Slovenska demokratska zveza), Tatiana Juratovec (ZKS-SDP) in Silvano Sau (Socialistična zveza SZDL).	B. š.
MANJŠINSKI MOZAIK
Razgledi po manjšinski teoriji in praksi
_ Piše: Pave! Stranj__________

Etnični mozaik na Poljskem med obema vojnama
— Ba.Ltik.0 morje.
POLDAKI
OSArtUCNE
POLJSKE
SKUPNOSTI
UKRAJINCI
llSJf CRAI-PRŠENI)
BELORUSI
NEMU '--------	'htrt
litvanci madžarska
ROMUNIJA
Narodnostni zemljevid Poljske med obema vojnama
V prejšnjem članku je bil na kratko orisan razvoj nemškega prebivalstva na Poljskem, v zvezi z aktualnimi zapleti v nemško-poljski odnosih. Vendar sodobna poljska zgodovina skriva še veliko manjšinskih vozlov in starih ran, ki so jih povzročila množična gibanja beguncev in izseljencev.
Pred prvo svetovno vojno so bila območja, ki so nato tvorila poljsko državo, glavna žarišča evropskega izse-Ijeništva. Od začetka stoletja do izbruha prve svetovne vojne se je letno izselilo preko oceana po 100.000 Poljakov, poleg znatnega števila drugih narodnosti, zlasti Zidov in Rutencev (slovanskih katoličanov bizantinskega obreda). Od 80 do 85 odstotkov se jih je usmerjalo v ZDA, ostali v Kanado, Argentino in Brazilijo. Drugih
600.000	Poljakov se je letno izseljevalo na začasno delo v sodsednje evropske države, največ (90%) v Nemčijo. Veliko Poljakov se je izselilo tudi v rusko smer, leta 1914 jih je bilo tam že približno 700.000.
Samostojna poljska republika je bila ustanovljena leta 1918. Bila je večja od današnje Poljske in premaknjena nekoliko bolj proti vzhodu (merila je nekaj več kot 388 tisoč kvadratnih kilometrov in štela 26,8 milijonov prebivalcev). Dve tretjini njenega prebivalstva je izhajalo iz nekdanjih ruskih ozemelj, četrtina in nekdanjih avstrijskih posesti in ostalo iz nekdanjega nemškega cesarstva. Najšibkejša meja te tvorbe je bila tista na vzhodu. Vojna s Sovjetsko zvezo, ki je nevarno zamajala Poljsko, se je srečno zaključila šele marca 1921. Poljakom je dala tudi kos Litvanije, a Litovci niso nikoli sprejeli poljske vojaške zasedbe njihovega glavnega mesta Vilne.
Po vojni in z nastankom samostojne poljske države, so se tudi nekdanji selitveni tokovi bistveno spremenili. Najprej se je »odvil« mehanizem premikanja vojnih beguncev: med leti 1919 in 1925 se je na svoje domove vrnilo 1,182.000 oseb, ki so se morale izseliti zaradi vojne.
ZDA in Nemčija, glavna cilja celinske in prkeooceanske predvojne migracije, sta medtem zaprli vrata tujcem. Zato so se v Evropi Poljaki preusmerili v Francijo, celotni obseg izseljevanja, pa se je krepko zmanjšal zaradi notranjih političnih in gospodarskih ukrepov nove poljske vlade, zlasti agrarne reforme. Leta 1933 se je na pr., izselili le 35.000 oseb, od katerih so tvorili tretjino Židje, ki so se selili v Palestino.
Celotno prbivalstvo Poljske, je leta 1931 štelo 32 milijonov, takrat je poljski narod štel približno 30 milijonov, a od teh jih je živelo v domovini le 22. Ostali so bili razdeljeni: 3,3 milijonov v ZDA, 780.000 v Sovjetski zvezi,
310.000	v Franciji, 260.000 v Nemčiji,
120.000	v Braziliji, 82.000 v Romuniji,
81.000	na Češkem, 58.000 v Litvaniji,
57.000	ba Betonskem, itd. Ta števila so uradne ocene držav »gostiteljic«, poljske ocene so bile višje. Tako na pr. so Poljaki sami ocenjevali število svojih sonarodnjakov v SZ na 1,370.000, na Češkem: 250.000, na Litovskem: 240.000 itd.
Poleg svojih manjšin na tujem so takrat morali Poljaki računati v okviru svojih tedanjih meja še s številnimi manjšinami drugih narodov, med katerimi je bilo tudi nekaj močnih in strnjenih skupnosti. Po popisu leta 1931 je tretjina državnega prebivalstva pripadala Nepoljakom. Poljakov je bilo 22 milijonov ali 69%, Ukrajincev 3,2 milijona ali 10%, Židov 2,6 ali 8,1%, Rutencev 1,2 ali 3,7%, Belorusov en milijon ali 3,1%; drugih narodnosti pa je bilo še za milijon in pol ali 4,7%. Med temi so bili najmočnejši Rusi 139.000, Lituanci: 83.000 in kakih
40.000	Čehov in Slovakov, ki so se naselili okoli mesta Rowne okoli leta 1860.
Na vzhodu so bili sami Poljaki marsikje manjšina (glej priloženi zemljevid), vendar so kot vladajoča narodnost uživali nedvomno priviligiran
položaj. Poglavje zase je bila takrat tudi židovska skupnost na Poljskem. Tvorili so četrtino prebivalstva same prstolnice in več kot polovico prebivalstva v 17. mestih z več kot 10.000 prebivalcev.
Z začetkom druge svetovne vojne je Poljska spet okusila razkosanje. Nemčija in Rusija sta si 28. septembra 1939 razdelili bogat plen: Nemčija je dobila 189.694 kv. km in približno 20 milijonov prebivalcev, od katerih je približno polovico takoj priključila Reichu, z ostalim pa ustvarila posebno upravno enoto »Generalni Gouver-nement«, ki je štel 11,3 milijonov Poljakov, 4 milijone Ukrajincev, 2,1 milijonov Židov ter nekaj manjših narodnih skupnosti. Rusija je dobila 198.940 kv. km in 12 milijonov prebivalcev, od katerih je 6.656 kv. km in 458.000 prebivalcev vrnila Litvaniji.
Vojni poraz in medvojna tragedija poljskega prebivalstva sta zahtevala 6 milijonov žrtev na 35 milijonov prebivalcev. Himlerjevi načrti pa so predvidevali postopno a popolno iztrebljanje Poljakov.
Etnična struktura povojne Poljske, v novih mejah, je poenostavljena, a zaskrbljenost v zvezi z zahodnim sosedom ostaja.
50-letnica
IX.	korpusa
Ljubljana — v Ljubljani je
Pričel z delom osrednji odbor za °beležitev 50. obletnice ustanovit-Ve IX. korpusa NOV in PO Slovenje. Odbor je imenovalo predsed-jtvo Republiškega odbora ZZB nov Slovenije in ga sestavljajo v°dilni vojaški in politični funkcionarji te pomembne vojaške enote venske partizanske vojske, ki je delovala od konca 1943. leta na Področju Primorske in Gorenjske.
Med nalogami, ki si jih je zadal osrednji odbor je izdaja monogra-90 o IX. korpusu, pri kateri bodo s°delovali vodilni slovenski novi-^nrji, pomoč pri revitalizaciji Gornje Trebuše, kjer je bila enota Ustanovljena ter priprava znan-^Venega simpozija o pomenu IX. Lorpusa.
V razpravi o vojaškem pomenu
X.	korpusa so člani osrednjega odbora poudarili, da je na strateš-N? občutljivem predelu z ofenziv-
sic a^c9am^ razbremenjeval voj-v 6 zahodnih zaveznikov in nase ezal 42.000 sovražnih vojakov, acioniranih v 370 utrjenih posto-tj? ,ah. Nič manjši ni njihov poli-stCni pomen. NOB in IX. korpus * na Primorskem pomenila kraljevanje, spodbudo in višek j Primorskega ljudstva proti o, lzniu. za priključitev k matični °veniji in Jugoslaviji. .Partizanske enote na Primor-
skem
k — so že pred razpadom Italije di)5^6 etnične mejnike na zapa-
SloVGDslcp H nm nizi n o
fovenske domovine.
Gredo mar v Cimosu v ekološko sporno proizvodnjo?
Novi italijanski generalni konzul v Kopru se je srečal z manjšino
KOPER — Ali koprski Cimos z gradnjo nove proizvodne hale (5000 kv. metrov) in z nakupom linije za ka-taforezo praktično v mestu gradi ekološko sporen, nesprejemljiv objekt? Mar res Francozi jugoslovanskim partnerjem ponujajo tisto proizvodnjo, ki je doma nočejo? Je Cimos res sposoben dodatnih 22 milijonov DEM velike naložbe? Bo lokacijsko dovoljenje izsiljeno, izdano pred »ustoličenjem« nove oblasti, ki takim projektom bržčas ne bo naklonjena? Taka in še mnoga druga vprašanja so se pričela odpirati, ko je v javnost prišla vest, da Cimos kani v Kopru spet povečati zmogljivosti za proizvodnjo nekaterih sestavnih delov za Citroen in v okviru te proizvodnje tudi z linijo kataforeze (učinkovite površinske zaščite obdelovalcev).
V Cimosu so se zaradi številnih vprašanj odločili, da pripravijo pogovor, na katerem naj bi odgovorili na številne dileme, pomisleke in strokovna vprašanja, ki se pojavljajo. Poleg nosilcev projekta iz Cimosa so se pogovora udeležili tudi predstavniki dobaviteljev opreme (firme Eisenmann iz ZRN) in surovin za lakiranje oziroma zaščito (BASF), predstavnik TAS-a, kjer imajo kataforezo že deset let, zeleni iz Kopra, projektanti Investbiroja in novinarji.
Boris Bernetič, direktor Cimosa, je v uvodu poudaril: »Gre za projekt, ki pomeni zaokroževanje tehnološkega procesa na lokaciji v Kopru in v nobenem primeru za nekaj vsiljenega s strani francoskega partnerja. Gre za uresničevanje naših, zavestnih odločitev o proizvodnji in tehnologiji in za projekt, ki ekološko ne sme obremenjevati okolja, v katerem bo zrasel. Temu so podrejene tudi vse naše aktivnosti v postopkih za pridobivanje soglasij ter lokacijskega in kasneje gradbenega dovoljenja.«
V Cimosu torej odločno zavračajo namige, da »se gredo« ekološko sporno proizvodnjo in dodajajo, da so v minulih štirih letih v sodobno proizvodno opremo v njihovih obratih vložili kar okroglih 100 milijonov DEM in povsod upoštevali stroge predpise o varovanju okolja. To so odločeni storiti tudi v primeru najnovejše 22 milijonov DEM vredne naložbe, sicer gradili ne bodo. Pri tem je pomembno tudi to, da so odnosi s francoskim partnerjem urejeni tako, da Cimos ni samo »prevzemnik« neke proizvodnje, ki je v Citroenu nimajo ali nočejo imeti, pač pa svoje proizvode sami razvijejo in nato ponudijo francoskemu partnerju. Kooperantski odnos je celo na taki ravni, da v Cimosovih obratih nastajajo proizvodi, za katere je Cimos izključni dobavitelj in torej nadvse pomemben partner Citroena. To se bo dogajajo tudi v bodoče, saj že zdaj razvijajo nekatere sklepe za avtomobil, ki ga bo Citroen ponudil tržišču 1993. leta. Seveda francoski partner zahteva kakovost in del kakovostne ponudbe je tudi kakovostna zaščita proizvodov. Način s kataforezo imajo razvit v vseh evropskih tovarnah avtomobilov in kot pravijo strokovnjaki je ekološko dosti bolj sprejemljiv od klasičnega načina lakiranja ob tem pa znatno hitrejši in kakovostnejši. V procesu lakiranja s kataforezo sicer nastanejo manjše količine odpadnega blata (v TAS-u na 14 dni 120 do 130 kg), ki ga je treba odpeljati na deponije, ki so posebno določene na nevarne odpadke, odpadne vode so manj »strupene« kot tiste, ki prihajajo iz pralnih strojev, iz dimnika v zrak pa bo prihajal COj, vendar v manjših količinah... Tako dobavitelji opreme kot investitorji zagotavljajo, da bo zaprti sistem kataforeze okolju praktično neškodljiv, še posebej zato, ker bodo upoštevali tudi vse stroge predpise. D q
KOPER — Maurizio Lo Re, novi italijanski generalni konzul v Kopru, se je v torek v prostorih Skupnosti Italijanov Antonio Gramsci srečal s predstavniki narodnosti v občini. Čeprav je novo dolžnost prevzel šele sredi minulega meseca, pred njim jo je opralvjal Felice Scauso, je s položajem in problematiko avtohtone italijanske skupnosti v Jugoslaviji in še posebej na slovenski obali dobro seznanjen. Iz časopisov, je dejal na sprejemu v Kopru in kljub temu z zanimanjem prisluhnil vsemu povedanemu.
Isabella Flego, podpredsednica Skupnosti Italijanov je uglednemu gostu orisala nove možnosti za italijansko narodnost v celotnem procesu demokratizacije v Sloveniji, v katerem so tudi Italijani z novo volilno in zakonodajo o političnem organiziranju postali politični subjekt. Opozorila pa je na odsotnost gospodarskega delovanja manjšine in zaradi tega na nevarnost za posebne narodnostne pravice v povolilnem času. Od generalnega konzula v Kopru zato želijo in pričakujejo posredovanje pri italijanski vladi za finačno in pomoč strokovnih delavcev, zlasti
pravnikov in ekonomistov, ki jih v narodnostnih vrstah še nimajo.
Pri pomembni gospodarski problematiki se je posebej zaustavil tudi Giuseppe Debernardi, predsednik obalne 'samoupravne narodnostne skupnosti in generalnega konzula opozoril na težave, ki podjetju Aegida v Kopru po skoraj letu dni obstoja onemogočajo začetne korake. Tako niso uspeli vstopiti v krog maloobmejnega prometa med državama, gospodarska pomoč Italije Jugoslaviji pa je italijansko narodnostno skupnost na območju Istre in Reke povsem obšla.
Claudio Geissa, tajnik Skupnosti Italijanov v Kopru je orisal priprave na obnovo sedeža, spomeniško varovane koprske palače iz 17. stoletja. Polovični občinski delež je zagotovljen, republiški pa obljubljen v prihodnjem letu, medtem ko so prošnjo za opremo naslovili Ljudski univerzi v Trstu.
Novi konzul Maurizio Lo Re se je posebej pozanimal za kulturno umetniško dejavnost Italijanov v Kopru in z veseljem sprejel povabilo na slovesno otvoritev novega vrtca z italijanskim jezikom 20. aprila. MIRJAM MUŽENIČ
Medtem ko je vzdržanje LpT na Občini predmet različnih ocen
Pertusijev (PSDI) izpad na Pokrajini načel petstrankarsko upravno večino
Ob včerajšnji predstavitvi kandidatov SSk
Ob programih tudi kritike do nekaterih stališč PSI
ki vodi tržaško Občino in Pokrajino, je spet na robu krize. Predsednik Croz-zoli je predsinočnjim prekinil sejo pokrajinskega sveta tik pred glasovanjem o proračunu, točneje med glasovalnimi izjavami o njem, in sicer zato, ker je ena izmed komponent večine napovedala, da se bo na glasovanju vzdržala. Težave so tokrat prišle iz vrst PSDI in to precej nepričakovano, saj gre za stranko, ki velja za najbolj mirno ali vsaj za najmanj nemirno v koaliciji. Sicer pa ni izključeno, da ne gre toliko za stališče stranke, kolikor za zadržanje človeka, ki jo v tržaškem pokrajinskem svetu predstavlja, to je svetovalca Pertusija.
Kot je znano, se Pertusi, ki je v PSDI pravzaprav prišel iz vrst zelenih marjetice, zavzema za to, da bi njegova stranka imela v pokrajinskem odboru »enakovredno zastopstvo v primerjavi z drugimi strankami koalicije«, kar z drugimi besedami pomeni, da bi hotel postati odbornik. Toda to ni predvideno v sporazumu, ki ga je petero strank sklenilo pred poldrugim letom o vodenju tržaških krajevnih uprav, predvsem pa ni Pertusiju nihče pripravljen odstopiti »stolčka« v odboru, in tako se je zgodilo, da je spor med zavezniki izbruhnil na dan, kar v pokrajinskem svetu, in to ob najvažnejšem upravno-političnem aktu, se pravi ob glasovanju proračuna.
»Podčrtati velja, da proračun ni šel na glasovanje ne toliko zaradi "številk", kolikor iz političnih razlogov,« nam je dejal pokrajinski tajnik PSI Pe-relli. »Pokrajinski svet bi lahko prora-
čun odobril, če drugače ne, pa vsaj brez posojil, saj je za to zadoščala navadna večina. Toda politično ni sprejemljivo, da se ob proračunu vzdrži predstavnik ene izmed komponent upravne večine. PSDI bo morala to zadevo sama urediti, sicer bo prišel pod vprašaj njen položaj v večini.«
Kako se bo spor razrešil, je zdaj težko napovedati. Rešitve v vsakem primeru ni pričakovati pred petkom, 20. t. m., ko se bodo po velikonočnem premoru sestali pokrajinski tajniki peterih strank upravne večine. Toda gotovo bo do razčiščenja moralo priti do 23. t. m., ko se bo pokrajinski svet ponovno sestal in se bo seveda moral izreči o proračunu.
Medtem pa je »incident« na Pokrajini ostro kritizirala KPI. Načelnik njene svetovalske skupine v tržaškem pokrajinskem svetu Martone je včeraj posredoval tisku daljšo izjavo, v kateri se sprašuje, ali je sploh v skladu z zakonom, da je predsednik Crozzoli predsinočnjim na lastno pest prekinil sejo med podajanjem glasovalnih izjav. NJartone pravi, da KPI neunerava preveriti, ali bi kazalo zadevo prijaviti sodnim oblastem, sicer pa poudarja, da je Pertusijev odklon že drugo »ponižanje«, ki ga je Crozzoli doživel v razpravi o proračunu, saj je načelnik KD Locchi dan prej ocenil delovanje Crozzolijevega odbora kot »komaj zadostno«.
K vsemu temu je treba dodati še vprašanje odnosov med petstrankarsko večino in LpT tako na tržaški občini kot na pokrajini. Kot smo že vče-
raj poročali, se je LpT na glasovanju proračuna v tržaškem občinskem svetu, ki je bilo prav tako na dnevnem redu predsinočnjim, vzdržala, in sicer potem ko je župan Richetti v imenu večine KD, PSI, PSDI, PRI in PLI napovedal, da sprejme nekatere izmed resolucij, ki jih je LpT predložila. Med sprejetimi resolucijami so tiste, ki zadevajo prosto luko, tržaško javno zdravstvo in uvedbo izključno italijanskih osebnih izkaznic v dolinsko, re-pentabrsko, zgoniško in devinsko-na-brežinsko občino, kakor jo predvideva zakonski predlog poslanca Camberja.
Pokrajinski tajnik KD Tripani je že v tržaškem občinskem svetu ocenil, da se LpT z vzdržanjem na glasovanju o proračunu dejansko sama izključuje iz večine, drugačno stališče pa je zagovarjal pokrajinski tajnik PSI Perelli, po mnenju katerega bi LpT lahko vstopila v večino zato, ker ni nobene »politične inkopatibilnosti« med njo in nekaterimi strankami upravnega zavezništva.
To stališče in še zlasti popuščanje Listi za Trst v zadevah, kot so dvojezične osebne izkaznice v okoliških občinah, pa so že v svojih glasovalnih izjavah o proračunu ožigosali Lokar (SSk), Pessato (KPI) in Ghersina (Mestna laična in zelena lista). Lokar je dejal, da gre za še en znak zapiranja pred Slovenci, Pessato pa je med drugim opozoril, da je župan sprejel resolucijo o zakonskem predlogu, ki ga že obravnava drugo izvoljeno telo, točneje parlament, kar naj bi bilo v nasprotju s pravilnikom, (mb)
Včerajšnja tiskovna konferenca za predstavitev kandidatov SSk, ki so se je udeležili deželni tajnik SSk Ivo Jevnikar, pokrajinski tajnik Miro Opelt, član pokrajinskega vodstva Marij Maver, deželni svetovalec Bojan Brezigar, sekcijski tajniki Sergij Mahnič, Joško Gruden, Antek Terčon in Franc Pisani za repentabrsko sekcijo, je imela bolj pokrajinsko razsežnost in je zato med novinarji sprožila predvsem »žgoča« vprašanja v zvezi z novimi koalicijami in političnimi ravnovesji, ki se nakazujejo med volilno kampanjo.
Med temi je prav gotovo osrednje vprašanje, kako bo z županskim mestom v nabrežinski občini oziroma kakšne so možnosti za ohranitev slovenskega župana tudi v luči zavezništva med PSI in PSDI. Na to vprašanje je odgovoril sedanji župan Brezigar. Na osnovi izidov prejšnjih občinskih volitev in projekcije vseh volitev, ki so se zvrstile v zadnjih petih letih, je po njegovi računici verjetno, da bo KD zbrala 5 svetovalcev, ravno toliko KPI, SSk in PSI-PSDI po 3, MSI enega. Za preostala tri mesta v občinskem svetu pa je več variant: KPI lahko dobi šestega (kar je po zadnjih trendih bolj malo verjetno), prav tako KD, četrtega lahko dobita PSI-PSDI kot SSk. Lahko se nadalje zgodi, da LpT izvoli enega svetovalca, velika neznanka pa so tudi zeleni, ki se kot taki prvič udeležujejo volitev v tej občini. »V kolikor bi italijanski blok brez MSI imel 11 svetovalcev, bi bili Slovenci popolnoma odrezani od vseh upravnih odločitev,« je
Program odbora za gospodarstvo pri SKGZ
Sestanek dolinskih socialistov v Gročani
Priprava na nove izzive Evrope devetdesetih let
Priključek hitre ceste bi povzročil škodo okolju
Narodnostna skupnost, ki živi kot ločen del svojega matičnega naroda v drugi državi, vsiljujejo družbenoekonomske in prostorske značilnosti večinske družbe. Manjšina pa si mora zaradi tega izoblikovati tako gospodarsko strukturo, ki bo odgovarjala njenim potrebam in odražala potencial manjšine, obenem pa se ne bo preveč odddaljila od modelov, ki se uveljavljajo v širšem krogu, katerega sestavni del narodnost je. To je temljno vodilo dela, ki si ga je zadal odbor za gospodarstvo pri Slovenski kulturno gospodarski zvezi in temu vodilu je odbor tudi za naslednjo mandatno dobo prikrojil svoj program delaž.
Tako sta na včerajšnji tiskovni konferenci poudarila predsednik odbora Darij Cupin in tajnik Branko Jazbec, ki sta v predstavitvi delovnega programa izhajala iz velikih sprememb, ki smo jim priča: na eni strani so sunkoviti preobrati v Vzhodni Evropi, na drugi pa vse hitrejši proces Evropske integracije, poleg tega pa uvajanje tržnega gospodarstva v jugoslovanski sistem.
Kako naj se v tem okviru kreta manjšinsko gospodarstvo? Kako naj se odzove izzivu popuščanja napetosti in vse večjega mednarodnega sodelovanja? Gospodarski odbor pri SKGZ si je
zadal pet temeljnih področij dela. Prvo zadeva internacionalizacijo gospodarstva in v tem okviru prizadevanje za razvijanje politike sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo. Drugo temeljno področje dela je načrtovanje. Po oceni odbora ni več zadostno samo srednjeročno načrtovanje po vzorcu, ki je bil uveden v osemdesetih letih, pač pa je treba analize in načrtovanja uporabiti tudi na drugih področjih družbenega načrtovanja manjšine. Odbor si bo prizadeval, da bo razmišljanje o gospodarskem načrtu za devetdeseta leta čim bolj usklajeno s širšim in skupno zastavljenim družbenim načrtom. Kar zadeva teritorij si bo odbor prizadeval za ovrednotenje teritorija in revitalizacijo Beneške Slovenije, ker je uspešnost na teh dveh področjih tesno povezana z razvojem narodnostne skupnosti. Četrto področje dela je kadrovanje, saj nove razmere terjajo velike naložbe prav v znanje. Zadnje temeljno področje dela je povezanost med kulturo in gospodarstvom, ki se morata vzajemno oplajati.
Odbor, sta poudarila še Jazbec in Cupin, namerava tudi v mejah svojih pristojnosti vnesti v svoje delo elemente preosnove in prenovitve SKGZ, za katere se je opredelil nedavni občni zbor.
S srečanjem, ki je bilo v torek zvečer v srenjski hiši v Gročani, so dolinski socialisti začeli svojo volilno kampanjo. Obravnavana tema je bila nadvse aktualna, razpravljali so namreč o načrtih deželne uprave za izgradnjo novega priključka hitre ceste med Ključem in mejnim prehodom na Pesku. Srečanja so se udeležili tudi predstavniki WWF, za katere je spregovoril deželni predsednik Dario Predonzan. V imenu dolinske sekcije PSI je pozdravil sekretar Viljem Bandi, razpravo je uvedel nosilec kandidatne liste Marino Pečenik, stališče Kmečke zveze pa je povzela Silvana Petaros.
Pečenik je uvodoma poudaril pravico in dolžnost predstavnikov krajevnih uprav, da sproti in pravočasno seznanjajo prebivalstvo s posegi, ki so namenjeni njihovemu življenjskemu okolju. Še posebej v tem primeru gre za problem, ki se - poleg Bazovice - zelo neposredno dotika treh vasi dolinske občine, Gročane, Drage in Peska. Po več kot poldrugem letu »premirja«, odkar je deželna uprava umaknila načrt, ki je radikalno posegal na ta del kraškega okolja, so se upravitelji zavzemali za odobritev milejše variante: vprašanje gostega prometa, predvsem v poletnih mesecih, naj bi dovolj ugodno rešili z razširitvijo že obstoječe prometne žile. Tako rekoč nepričakovano je deželna uprava predstavila štiri načrte za izgradnjo novega odseka hitre ceste od križišča na Ključu do mejnega prehoda na Pesku. Vsi štirje načrti, ki jih je izdelal inž. Vincenzo Malaspina, predstavljajo oster poseg v bogato naravno okolico tega kraškega predela, ker predvidevajo izgradnjo 17 metrov široke ceste več ali manj vzporedno ob že obstoječi. Nova prometna žila bi popolnoma obšla vse vasi, kar pomeni tudi bistveno gospodarsko okrnitev gostinskih dejavnosti, ki so značilne za Pesek in Drago. Poleg tega je Gročana vas s pretežno kmetijskimi značilnostmi, za mnoge vaščane je kmetijstvo še vedno vir življenjskega dohodka.
Zelo odločen je bil nastop deželnega predsednika WWF Daria Predonzana. Po njegovem mnenju so načrti sploh nesprejemljivi, saj pomenijo nepopravljivo škodo za okolje. Med drugim je Predonzan poudaril dvoumnost ravnanja deželne uprave, ki je pred kratkim Tržaški univerzi poverila podrobno raziskavo o naravnem bogastvu Krasa. Prav na podlagi te raziskave so področja, na katerih naj bi po načrtu tekla hitra cesta, označena kot neprecenljiva naravna vrednost.
V imenu Kmečke zveze je spregovorila Silvana Petaros, ki je prav tako naglasila nesprejemljivost deželnih predlogov, ki bi zadali hud udarec krajevnemu gospodarstvu. (dam)
poudaril Brezigar, ki je nato ostro napadel nacionalistično kampanjo PSI (»hočemo predvsem italijanskega župana«) in še posebno izjave bivšega podžupana Caldija, češ da je »dovolj slovenskih županov«.
Take izjave so mnenju predstavnikov SSk protizgodovinske in žaljive za 40 odstotkov prebivalcev devinsko-nabrežinske občine, še posebno ko gre za stranko, ki je še pred petimi leti podpirala Slovence in njihove kandidate. Letos pa ni med nosilci PSI nobenega Slovenca, tisti, ki sicer so med kandidati, pa imajo bolj malo možnosti za izvolitev, so ugotavljali. »Dokler bo na pokrajinski ravni veljal veto o sodelovanju z nami, SSk ne bo pristopila k nobeni pogajalni mizi. Vsa krajevna vprašanja je treba rešiti na pokrajinski ravni«, je še poudaril Opelt.
O dolinski občini in o perspektivah bodoče koalicije pa je spregovoril tajnik tamkajšnje sekcije Sergij Mahnič. PSI-PSDI štartata na štiri svetovalce, prav tako KD, SSk računa, da bo najmanj ohranila število sedanjih treh, kar pomeni, da bi KPI ostajalo sedanjih enajst svetovalcev. Tudi ta raču-nica je ohlapna, saj se bodo predstavili tudi zeleni, ki imajo precej možnosti, da izvolijo enega kandidata. »Koalicija bo odraz volilnih rezultatov, SSk bo vsekakor imela v ospredju potrebo, da se za vsako ceno ohrani slovensko upravo«, je dejal Mahnič. Koliko je možno, da PSI pridobi v Dolini svojega župana? »Socialisti v zadnjih dveh letih niso bili naklonjeni do SSk, zato moramo tudi v tem primeru preverit odnose z njo na pokrajinski ravni«, je pojasnil Mahnič.
Poglejmo sedaj še kandidatne liste za vsako občino posebej. Naj pri tem opozorimo, da bodo posamezne programe in kandidate predstavili v prihodnjih dneh tudi na javnih srečanjih v posameznih občinah.
Občina Devin-Nabrežina: nosilca liste sta Bojan Brezigar in Martin Brecelj. Preostali kandidati: Herman Antonič, Josip Antonič, Mara Maria Che-melli, Ivo Kralj, Maja Lapornik, Igo Leghissa, Pepi Legiša (neodv.), Zoran Lupine, Fabio Pahor, Stojan Pahor, Aleksandra Pertot, Radovan Šemec (neodv.), Slavko Švara, Josip Terčon, Mitja Terčon, Štefan Terčon, Vera Tuta Ban, Ivo Zidarich (neodv).
Občina Zgonik: nosilec liste je Joško Gruden, sledijo Ivan Kocman, Dušan Milič, Pepi Milič, Mario Milič, Bruno Milič, Zmaga Radetič Rebula, Zorko Rupel, Just Scherli, Zdravko Skupek, Srečko Štolfa, Boris Živec.
Občina Repentabor: nosilec liste je Emil Guštin, sledijo Pavel Calzi, Boris Cok, Edi Gomizelj, Marko Gregoretti, Edi Guštin, Benito Romano Kavalic, Lovrenc Milic, Franc Mulic, Franc Pisani, Rino Bertolino (neodv.), Renato Milkovič (neodv).
Občina Dolinar nosilci liste so Sergij Mahnič, Alojz Tul, Aldo Stefančič, Danjel Novak, Boris Gombač. Preostali kandidati: Zorko Giorgi, Zorko Gorjan, Bruno Hervat, Mirko Krasna, Anamarija Parovel-Čurman, Tomaž Petaros, Zmaga Sedmak, Branko Slavec, Andrej Smotlak, Rado Štrajn, Mirko Štrajn, Srečko Vodopivec, Just Vodopivec, Stevo Zahar in Miodrag Zobec.
Napravo so predstavili včeraj v katinarski bolnišnici
Odstranjevanje ledvičnih kamnov brez anestezije in bolečin
Če velja za nekatere bolezni, kot je denimo aids, da se pojavljajo v skladu z antropološkimi spremembami družbe, je za druge ugotovljeno, da spremljajo človeštvo že več tisočletij. Med te sodijo ledvični kamni: v egipčanski grobnici v El Amrahu so jih namreč odkrili v mumificiranem truplu mla-
deniča, ki je živel pred 7000 leti. O njihovem kirurškem odstranjevanju se je v zdravniški praksi začelo razpravljati proti koncu 19. stoletja, vendar šele v našem stoletju je ta operacija -ob razvoju radiologije in anestezije -postala varna in precej pogosta.
Kirurški poseg v popolni anesteziji
pa je vendarle hud šok za človeka, še posebno, če je ta - kot se najpogosteje dogaja - prileten. K revolucionarnem razvoju tehnike odstranjevanja ledvičnih kamnov so zadnja leta pripomogle raziskave na ultrazvočnih letalih, ki so ugotovile, da udarni valovi lahko prehajajo skozi tkivo, ne da bi poškodovali. V medicini so odkritje kmalu uporabili za odstranjevanje kamnov. V raznih fazah je tako nastala visoko specializirana naprava, ki s pomočjo ultrazvokov »stre« ledvične kamne. Naprava je zelo dobrošla, saj poseg ni invaziven (ni potreben niti najmanjši urez), je neboleč, kar seveda pomeni, da pacienta ni treba omamiti in da gre povsem zdrav že po nekaj dneh (največ tri) domov.
To napravo (italijansko ji rečejo li-totritore) je primarij urološkega oddelka katinarske bolnišnice Gian Maria Tonini predstavil včeraj širši javnosti ob prisotnosti predstavnikov upravne-a odbora KZE, deželnih odbornikov rancatija in Carboneja, podprefekta Camerlengo in drugih osebnosti. Stala je dve milijardi lir, od katerih je eno prispeval Sklad za Trst, drugo pa KZE. Primarij je zaželel, da bi jo lahko polno uporabljali in tako skrčili čas hospitalizacije, kar je tudi v skladu z namenom Dežele (kot je poudaril Bran-cati), da zniža število bolniških postelj.
Na sliki: tako zgleda naprava, ki s omočjo ultrazvokov stre ledvične amne
Razbojniki iz Kardemomme zabavali mlado občinstvo
Številni otroci slovenskih osnovnih šol so si včeraj zjutraj ogledali predstavo Slovenskega stalnega gledališča Razbojniki iz Kardemomme-Pred prazniki je bilo to prisrčno (in kratko) slovo od šolskih klopi. Vsekakor je bil tudi pogled (foto M. Magajna) na dvorano tržaškega Kulturnega doma razveseljiv. Otroci so najbolj prisrčno in neposredno občinstvo i® znajo darovati izvajalcem veliko zadoščenja, včasih več kot odrasli ljudje> ki so v gledališču radi zadržani in nesproščeni. Od otrok se pač lahko naučimo pristnega "odnosa" do gledališča...
S sinočnje razprave v krožku Che Guevara
Države Vzhodne Evrope v luči prvih demokratičnih volitev
Razplet dogodkov v vzhodnoevropskih državah bo nedvomno vplival na oblikovanje nove Evrope. To je ena izmed osnovnih misli, ki je izšla iz zanimive okrogle mize o prvi demokratični volilni preizkušnji v nekaterih vzhodnoevropskih republikah. Srečanja, ki ga je sinoči organiziral krožek za družbeno-politična vprašanja Che Guevara, se je udeležilo več novinarjev, ki so kot poročevalci sledili zadnjim pomembnim dogodkom v Vzhodni Nemčiji, na Madžarskem in v Sloveniji, in sicer Paolo Rumiz (Piccolo), Piero Benetazzo (Repubblica), Sergio Canciani (RAI) in Vojmir Tavčar (Primorski dnevnik)! razpravo pa je uvedel Fe-derigo Argentieri s študijskega centra za preučevanje mednarodnih vprašanj CES-PI iz Rima.
Tudi v svesti si prej omenjene ugotovitve dogajanj na vzhodni evropski polobli neposredno zadeva celotno Evropo, še zlasti v vidu evropske integracije. Zato so ob političnih prišla zelo do izraza gospodarska vprašanja, kajti nesporno je namreč, da so vse vzhodnoevropske države v velikih težavah, ker nimajo dovolj lastnih sredstev, da bi začele na novo graditi temelje samostojnemu gospodarstvu, istočasno pa so močno zadolžene s tujino. Med drugim ne morejo Pričakovati, da bi jim zahodnoevropske države lahko nudile vso gospodarsko po-nioč, ki jo nujno rabijo v tem življensko Pomembnem in obenem tveganem prehodu iz planskega v tržno gospodarstvo.
Med vprašanji, o katerih je govorilo |udi več razpravljalcev, pa je še zlasti Izstopalo narodnostno vprašanje. Vsi ga niso enako opredeljevali, vendar pa so si hili edini v ugotovitvi, da narodnostno
vprašanje oziroma iskanje narodnostne identitete oziroma včasih že narodnostna nestrpnost igrajo odločilno vlogo pri oblikovanju nove politično-upravne ureditve v posameznih državah. Pomen tega vprašanja je zelo otipljivo prišel do izraza tudi na volitvah, ko so v večini primerih, ob upoštevanju seveda specifičnih razmer, vzhodnoevropski volilci podprli kandidate oziroma stranke, ki so zelo odločno zagovarjale nacionalno samostojnost in igrale na narodnostnem ponosu.
Primer Slovenije, ki je drugače z Jugoslavijo vred izjema v vzhodnoevropski politični areni, ker je v vsem povojnem času ubirala samostojno pot, je bil glede osebne uveljavitve Milana Kučana skoraj zgleden. Po skoraj soglasnem mnenju
so namreč slovenski volilci nagradili njegov boj proti »hudiču Miloševiču«. Glede drugih značilnosti pa se izid volitev v Sloveniji razlikuje od drugih, ker so komunisti, organizirani sedaj v ZKS-SDP, prejeli veliko več glasov kot v drugih državah, kar seveda lahko pripišejo lastnim prizadevanjem za uvedbo demokratičnih sprememb.
Sicer pa so se v splošnem vzhodnoevropski volilci odločali za stranke, ki so predlagale konkretne rešitve za najbolj občutene probleme, medtem ko niso izbirali po političnem oziroma ideološkem merilu, (bip)
Na sliki (foto Križmančič): organizatorji in predavatelji včerajšnje okrogle mize.
Vedno več ljudi beži čez mejo
Karabinjerji iz Nabrežine ustavili osem Pakistancev
Včeraj ob 5. uri zjutraj so karabinjerji iz Nabrežine ustavili v bližini Opčin lupino 8 pakistanskih državljanov in dva jugoslovanska taksista. Skupino so ustavili ila Trbiški cesti. Pakistanci so prekoračili mejo peš, kjer sta jih čakala taksista (avtomobila sta imela ljubljansko registracijo). Skupino, ki so jo sestavljali izključno moški, “i morala odpeljati v Mestre.
Predvčerajšnjim zjutraj so prav tako nabrežinski karabinjerji ustavili dve skupini Ubežnikov. Jugoslovanska taksija (prav tako z ljubljansko registrsko tablico) sta pelja-ia po Trbiški cesti proti Mestram pet Filipincev. Na proseški postaji pa so karabinjerji Ustavili dva pakistanska državljana in enega Jugoslovana. Vse, ki so danes in včeraj Ustavili, so poslali nazaj čez mejo. Imena ubežnikov so seveda neznana, prav tako ne Ve«io za imena taksistov. Očitno pa je število beguncev iz dneva v dan večje.
Karabinjerji in finančni stražniki so poostrili nadzorstvo. Izvidnice krožijo vso noč ln nadzorujejo najpomembnejše prometne žile, rezultati pa so očitni. Še bolj očitno je aejstvo, da gre za pravi "eksodus", saj vseh ubežnikov ne prestrežejo in vrnejo domov. . V Italijo prihajajo ljudje iz najrazličnejših krajev sveta, vse pa združuje skupni menovalec: revščina. Beguncisi želijo boljšega življenja in se zato podajo na dolga pQt°V’anja. Nekatere ustavijo ob meji, druge ne. Dvomimo tudi, da se bo ubežnik iz akistana vrnil domov. Verjetno bo še poskusil in tako napolnil žepe taksistov in rugih "zvez" in s tem ustvaril nov biznis, ki pa ne bo šel njemu v korist...
Novo vodstvo in program CCA
Na zadnjem občnem zboru so člani Krožka za kulturo in umetnost CCA plebiscitarno potrdili staro vodstvo in nadzorni odbor, odobrili obračun in proračun ter program za letos. Vodstvo bodo tudi odslej sestavljali nekateri od najvidnejših tržaških intelektualcev, politikov in znanstvenikov. Med njimi so Arduino Agnelli, Fulvio Anzelotti, Giacomo Bor-ruso, Giorgio Conetti, Tito Favaretto, El-vio Guagnini, Giorgio Pressburgher, Do-menico Romeo, Renato Zanettovich in drugi.
Kot je znano, deluje v okviru CCA sedem sekcij, ki skupno načrtujejo okrog 140 prireditev. Krožek, ki prejema javne in zasebne prispevke (tudi od tržaških zavarovalnic in industrij) načrtuje za bližnjo prihodnost ponovno izdajo knjige »Tržaški pisatelji 20. stoletja« in vodnika po javnih knjižnicah naše dežele.
V Italijo ga je pritihotapil jugoslovanski državljan
Tržaške in goriške sile javnega reda zaplenile heroin za 10 milijard lir
gorski leteči oddelek je s pomočjo "prilr ■ kvesture in finančnih stražnikov jarcj ,rai^al" turško mafijo za deset mili-na; 'lr' hkrati pa ji je aretiral enega od j|JqooPnejših kurirjev mamil, 45-letnega ja, kj 0vanskega državljana Smaila Isufi-ItaijjJe. iže vefkrat pretihotapil heroin v men u Isfedavni podvig sil javnega reda, heroin	80 zaPlendi 7,5 kilograma
Uskov a- \n	80 9a orisali na včerajšnji
je ton?1 konferenci na tržaški kvesturi, mafjjJ. zadal še en hud udarec turškim ha]ea organizacijam, ki so si izbrale ha n^ko pot", da "plasirajo" mamila ^6roin 1)ansk° tržišče. Turški dokaj čisti Hih nr' lV8e.l)°val je le 22 odstotkov dru-Verr.r, )rnesi) je bil namreč namenjen se-'halijanskemu tržišču.
Isufi, ki je doma iz Prištine in je trenutno zaprt v goriškem zaporu, naj bi sodeloval z jugoslovanskima kurirjema, ki jih je policija aretirala 18. decembra lani. Takrat je policija zaplenila .še večjo količino heroina, in sicer kar 21 kilogramov mamila. Odtlej se je pozornost policije osredotočila na jugoslovanske državljane iz Kosova, ki so prihajali v Italijo. Kot je včeraj dejal kvestor Servidio, domnevajo namreč, da se turška mafija poslužuje predvsem jugoslovanskih kurirjev. Jugoslovanskih potnikov je na tržaških mejnih prehodih namreč vsak dan na stotine in celo na tisoče, tako da ne vzbujajo nobene pozornosti, kar pa ne velja za turške državljane.
Med opazovanjem jugoslovanskih vo-
zil je policija - ki sta jo v tej akciji vodila načelnik tržaškega letečega oddelka Pa-dulano in polkovnik finančnih stražnikov Cesareo - torej ugotovila, da se nekateri avtomobili precej pogosto pojavljajo na tržaških mejnih prehodih. Med temi je bila tudi Isufijeva lada zastava, v kateri so nazadnje odkrili heroin.
Isufi se je poslednjič pojavil v Italiji v nedeljo, 1. aprila. Na mejnem prehodu so takoj prepoznali njegov avtomobil, vendar ga niso ustavili. Pač pa so obvestili agente, ki so postavili cestno zaporo pri Moščenicah, naj ga pregledajo. Le-ti so ugotovili, da ima pri sebi tudi prometni knjižici drugih dve prištinskih avtomobilov, ki jih je bilo večkrat videvati na naših mejnih prehodih. Kljub temu pa so Isufiju dovolili, da nadaljuje svojo pot in da si "ogleda" deželno tržišče. Isufi je tako prepotoval ves vzhodni del naše dežele, od Tržiča do Gradeža, Gorice in Trsta, naposled pa se je - z agenti za petami - ustavil v Sesljanu, kjer je najel sobo v nekem hotelu. Do aretacije pa je prišlo šele naslednje jutro, ko so agenti ugotovili, da je Isufi nepričakovano vstal zelo zgodaj. Zaradi tega se niso več obotavljali in so ga v bližini Sesljana aretirali ter zaplenili avto.
Med površnim pregledom niso v avtomobilu našli ničesar, zato so ga odpeljali k avtoličarju, ki ga je popolnoma razstavil in naposled ugotovil, da je Isufi skril heroin v ponarejene blatnike. Isufija so torej prepeljali v goriški zapor, kjer ga je zaslišal namestnik državnega pravdnika De Nicolo. Na podlagi njegovih izjav in drugih indic iščejo še dve osebi, ki naj bi bili vpleteni v trgovanje z mamili.
Na sliki (foto Križmančič): agenti in finančni stražniki z zaplenjenim heroi-
Novi center BIC osvaja
11 A v«vv
vzhodna trzisca
Deželna komisija za industrijo je včeraj obiskala Business innovation center (BIC), tj. moderen center, ki nudi mladim oz. "novim" podjetnikom storitve in konzulenco pri spoznavanju in pridobivanju tržišča. Delegacijo, ki so jo sestavljali deželni svetovalci Donaggio, Poli in Bratina, sta sprejela pooblaščeni upravitelj BIC Fran-cesco Zacchigna in ravnatelj Bruno Salotto.
Na območju centra deluje trenutno šestnajst podjetij. Da se podjetja lahko poslužujejo storitev centra, pa morata imeti kot družabnika družbo SPI ali Friulio, ki imata tudi največ delnic centra BIC. Le-ta pomaga podjetjem, dokler se ne postavijo sama na svoje noge in niso dovolj usposobljena, da "naskočijo" tržišče.
BIC bo v prihodnosti iskal nove možnosti sodelovanja s tujino, zlasti z Vzhodno Evropo. Koprski BIC se že uveljavlja, njegov namen pa je omogočiti podjetnikom iz Triveneta, da si ustvarijo novo tržišče v Istri. Sporazum so podpisali tudi s SZ.
Obvestilo SSŠ o suplencah
Sindikat slovenske šole obvešča, da so na šolskem skrbništvu izčrpane naslednje lestvice suplentov za poučevanje na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah v šolskem letu 1990/91: strojepisje (A022), gradnje, gradbena tehnologija in tehnično risanje (A020), elektronika (A040), elektrotehnika (A041), fizika (A044), italijanščina na srednjih šolah (A055), matematika in fizika (A065), literarni predmeti, latinščina in grščina na višjih sr. šolah (A070), literarni predmeti, latinščina in grščina na slov. klas. liceju (A073), mehanika, stroji in risanje (A075), agrarne vede in tehnike upravljanja v podjetjih (A084), slovenščina, zgodovina in drž. vzgoja, zemljepis (A088), stenografija na višjih srednjih šolah (A090), zgodovina umetnosti (A092), mehanska tehnologija (A102), stenografija in strojepisje na slovenskih šolah.
Rok za vložitev prošenj zapade 30. aprila t. 1. Podrobnejše informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II.
Po tragični nesreči nas je za vedno zapustil naš dragi
Josip Guštin
Datum in uro pogreba bomo sporočili naknadno.
Žalostno vest sporočajo žena Angela, sin Boris s Silvano, hči Suzi z Igorjem, Evo in Majo, brat Rudi ter sestri Zofka in Valerija z družinami.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Opčine, 12. aprila 1990
(Pogrebno podjetje Zimolo)
Ob izgubi očeta sočustvuje z Borisom
vodstvo in osebje podjetja MIT.
Ob izgubi očeta sočustvujejo s profesorico Guštin dijaki in starši 5. razreda geometrov.
Ob izgubi dragega očeta izrekajo sožalje prijatelju Borisu in svojcem
Andrej, Livio, Edi in Silvano.
Ob smrti svojega ustanovnega člana Josipa Guština izreka vsem svojcem iskreno sožalje
TPK Sirena
Učno in neučno osebje DTTZ Žiga Zois izraža kolegici Suzani Guštin iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
t
Včeraj smo se v ožjem družinskem krogu poslovili od naše drage mame in none
Mile Kraus roj. Jančič
Počiva na pokopališču v Nabrežini.
Iskrena zahvala dr. Zdenku Florida-nu za dolgoletno nesebično pomoč ter vsem, ki so nam v trenutkih žalosti stali ob strani.
Žalujoča sinova Egon in Drago z družinama ter ostalo sorodstvo.
Trst, 12. aprila 1990
Uslužbenci potovalnega urada Au-rora se pridružujejo žalovanju družine Kraus ob žalostni izgubi drage mame oz. none Mile.
Ob izgubi drage mame izrekajo bivšemu predsedniku upravnega sveta Egonu Krausu iskreno sožalje
člani upravnega sveta, nadzornega odbora ter uslužbenci ZTT
Ob izgubi drage mame Mile Kraus izreka gospodu Egonu Krausu in družini iskreno sožalje Glasbena matica
Člani, upravni in nadzorni odbor Zadruge Naš Kras izrekajo Egonu Krausu in družini iskreno sožalje ob izgubi drage mame in none.
Ob izgubi drage mame Mile izreka Egonu Krausu in družini iskreno sožalje ŠD Polet.
Ob izgubi drage mame Mile izreka Egonu Krausu in družini iskreno sožalje ŠZ Jadran.
Ob izgubi drage mame Mile izrekata prijatelju Egonu in družini iskreno sožalje Maja in Mitja.
t
Nenadoma nas je zapustila naša draga
Angela Škerlavaj ud. Sferzi
Pogreb bo jutri, 13. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v opensko cerkev.
Žalostno vest sporočajo sin Nino, snaha Laura, vnuki Sonja, Marko, Nadja, Roberta in Igor.
Opčine, 12. aprila 1990
-U Zapustila me je draga mama
Dana Guštin vd. Petelin
Pogreb bo danes, 12. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice.
Žalujoča hči Nevenka, sestre Anta, Zlata, Ina z družinami ter ostalo sorodstvo.
Trst, 12. aprila 1990 (Pogrebno podjetje Zimolo)
ZAHVALA
Ganjeni za tolikšno sočustvovanje ob izgubi
Alfreda Pertota
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala darovalcem cvetja, organistki in pevkam.
SVOJCI
Nabrežina, 12. aprila 1990
Radio Opčine podelil M. Sardoč priznanje za dolgoletno delo
Radio Opčine je podelil igralki Slovenskega stalnega gledališča Miri Sardočev! priznanje za dolgo in plodno delo na gledališkem in splošno kulturnem področju. Vsekakor je Mira Sardoč med našimi najbolj priljubljenimi gledališkimi ustvarjalci in kulturnimi delavci. Poleg odličnih vlog, ki jih je ustvarila na odru, je treba omeniti tudi njeno pedagoško delo in pripravljenost na sodelovanje s šolami in drugimi ustanovami. Na sliki vidimo igralko s sodelavkami Radia Opčine po sprejemu plakete.
Kraški kali potrebni obnove a ne z grdo cementno oblogo
Osem štipendij za izpopolnitev v slovenščini
Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Republike Slovenije razpisuje za akademsko leto 1990/91 v smislu 8. člena Osimske pogodbe osem enoletnih štipendij za izpopolnitev v slovenskem jeziku in v stroki na Univerzi Edvarda Kardelja v Ljubljani.
Štipendije so namenjene učiteljem in profesorjem šol s slovenskim učnim jezikom v tržaški pokrajini ter tistim, ki nameravajo poučevati v navedenih šolah in želijo izpopolniti svoje jezikovno in strokovno znanje. Po kriterijih republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo se štipendija izplačuje v enakih mesečnih obrokih od oktobra do junija.
Prošnje lahko vložijo pripadniki slovenske narodne skupnosti, ki imajo diplomo srednje šole ali višjo diplomo. Praviloma se štipendija podeljuje za eno študijsko leto, izjemoma, če ni novih kandidatov, ali če kandidati, ki so štipendijo že dobili, nujno potrebujejo še eno leto za dokončanje začete študijske naloge, je mogoče štipendijo podeliti še za drugo leto študija. V takem primeru mora. kandidat predložiti potrdilo o opravljenih izpitih in druga ustrezna dokazila.
Možno je dodeliti namesto ene štipendije dve polovični za študij na Pedagoški akademiji - oddelek v Kopru.
Izbiro kandidatov opravi ustrezna komisija, ki pri izbiri kandidatov upošteva tudi njihove posebej izražene namere, da se piri izpopolnjevanju poglobijo v katerega od problemov, ki posebej zadevajo razreševanje pedagoških problemov šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji.
Nekolkovane prošnje s kratkim življenjepisom in ustreznimi podatki o dokončanem študiju ter o dosedanji službi naj prosilci vlože pri Šolskem skrbništvu v Trstu do 15. aprila 1990. O izidu razpisa bo kandidate obvestil Deželni šolski urad.
Pred časom smo prejeli pismo Clau-dia Scargata v zvezi s preureditvijo kala pri Gročani. Pisec nam je poslal tudi gornjo sliko, ki je bila posneta v letošnji zimski suši, prav slika najbolje pojasnjuje vprašanje, ki ga Scargat načenja. Gre preprosto za način, kako lahko "popravljamo" kraške kale in kako preprečimo, da se posušijo. Pisec pisma je zelo polemičen do pokrajinske uprave, ki naj bi poskrbela za to, da so pokrili kal s cementno oblogo.
Kali so prav gotovo kraška znamenitost, ki žal izginja, zato bi veljalo marsikateri kal (na primer pri Gropa-di) očistiti in mu obnoviti dno. Cement je seveda najmanj primeren, z ' glino pa ni vedno lahko. Naši predniki so to dobro znali, s kalom pri Bazovici pa je bilo z obnovo dna precej težav. Skratka, pri obnovi kalov je treba postopati z največjo pozornostjo in tudi s strokovnostjo. Vsekakor se gre izogibati takšnih posegov, kot ga vidimo na sliki. Kal je kal in ne cementni rezervoar za vodo.
izleti
> SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Natalia Ginzburg
/N TER V JU
Režija BORIS KOBAL
Danes, 12. t. m., ob 16. uri — abonma red H ob 20. uri — abonma red J
Ivan Cankar
Jakob Ruda
Režija DUŠAN MLAKAR
Jutri, 13. t. m., ob 16. uri - izven abonmaja v soboto, 14. t. m., ob 20. uri - izven abonmaja
razstave
gledališča
VERDI
Simfonična sezona 1989/90
Pri gledališču Verdi je v pripravah Verdijeva opera LUISA MILLER. Premiera bo v petek, 20. t. m., ob 20. uri (red A). Režija Franco Giraldi, dirigent Pier-giorgio Morandi, zbor bo vodila Ine Me-isters. V glavnih vlogah nastopajo: A. Ba-naudi, Eleonora Jankovič, V. Bello, R. Frontah, G. Furlanetto in Carlo Striuli ter F. Guina in G. Botta.
V	četrtek, 19. t. m., ob 18. uri bo v mali dvorani gledališča Verdi predstavil Verdijevo opero LUISA MILLER glasbeni kritik Angelo Folletto.
ROSSETTI
Danes, 12. aprila, ob 21. uri bo na
sporedu koncert FIORELLE MANNOIE. Prodajadaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
Od 17. do 24. t. m. bo gledališka skupina Giulio Cesare predstavila BLACK COMEDY Petra Shafferja v režiji Alda Terlizzija. Predstava je izven abonmaja. Popust za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
V	torek, 24. t. m., ob 21. uri bo na sporedu koncert LUGA CARBONIJA. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
kino
čestitke
Podružnica SPDT Zlata Krona - Mač-kolje vabi planince in prijatelje na pohod HRASTOVLJE-PODPEČ-KOJNIK. Izlet bo 25. t. m. - odhod z osebnimi avtomobili ob 8. uri izpred gostilne Tul preko mejnega prehoda Osp.
Združenje aktivistov in invalidov NOB, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo udeležence enotedenskega bivanja v Makar-ski, da je odhod avtobusa jutri, 13. t. m., ob 7. uri izpred deželne palače na Trgu Oberdan.
razne prireditve
NUOV01/1
NUOVARGIA
poklon lepoti
priznanje
stilu
TRIESTE — Ul. G. Gallina 1 — Tel. 040/61954
včeraj - danes
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri: 17.55, 22.15 La guerra dei Roses, i. Michael Douglas, Kathleen Turner.
EKCELSIOR - 19.15, 22.00 Nato il 4 lug-lio, r. O. Stone, i. Tom Cruise, □
EKCELSIOR AZZURRA - 17.45, 21.45 Fai la cosa giusta, i. Špike Lee.
NAZIONALE I - 16.20, 22.15 A spasso con Daisy, i. Jessica Tandy, Morgan Freeman, Dan Aykroyd.
NAZIONALE II - 16.00, 22.15 Nuovo ci-nema Paradiso, r. Giuseppe Tornatore.
NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Asterix e la grande guerra, ris.
NAZIONALE IV - 15.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan.
GRATTACIELO - 17.00, 22.15 L’origina-le erotic dance.
MIGNON - 17.30, 22.15 L'attimo fuggen-te, r. Peter Weir, i. Robin Williams.
EDEN - 15.30, 22.00 Week-end per mogli sadiche di gusto, porn, □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Tango e Cash, i. Sylvester Stallone.
LUMIERE - 17.00, 22.15 Stormy Monday, i. Sting, Melanie Griffith.
ALCIONE - 16.30, 22.00 Notturno Indiano, r. Alain Corneau.
RADIO - 15.30, 21.30 Spudorata, porn.,
□ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □
Danes, ČETRTEK, 12. aprila 1990
LAZAR
Sonce vzide ob 6.25 in zatone ob 19.47 ’ - Dolžina dneva 13.22 - Luna vzide ob 22.41 in zatone ob 6.54.
Jutri, PETEK, 13. aprila 1990
MARTIN
PLIMOVANJE DANES: ob 4.20 najnižja -52 cm, ob 10.34 najvišja 24 cm, ob 15.49 najnižja -20 cm, ob 21.55 najvišja 48 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 12 stopinj, zračni tlak 1006,5 mb narašča brezvetrje, vlaga 60-odstotna, nebo poob-lačeno, morje razgibano, temperatura morja 11 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Andrea Tamaro, Mar-co Del Savio, Gioele Busdon, Simone . Zava, Loris Antonaci.
UMRLI SO: 92-letni Giuseppe Fonda, 91-letna Mila Jančič, 71-letni Vladimiro Tomasi, 73-letna Gora Nazzi, 81-letni Giuseppe Guštin, 35-letna Fiorenza Birsa, 65-letna Dina Grisoni, 78-letna Aurora Cijan, 76-letni Natale Amolaro, 88-letna Vittoria Vittor.
DNEVNA IN NOČNA -SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 9., do sobote, 14. aprila 1990
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Trg Valmaura 11, Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Flavia 89 (Žavlje).
PROSEK (tel. 225141/225340) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
koncerti
V Repnu slavi danes svoj praznik MILAN. Naj ga srečanje z Abrahamom ne skrbi, naj se družina cela z njim tega veseli! Predvsem zdravja mu družina Šuc želi.
Danes MILAN ŠKABAR rojstni dan slavi. Saj k njemu Abraham na obisk hiti. Želimo mu, da bi še dolgo čvrsto tekal in navdušeno kolesaril ter da bi svoje odlične forme ne zanemaril. Prijatelji
Danes se sreča z Abrahamom MILAN ŠKABAR. Še na mnoga zdrava leta v krogu svoje družine mu kličejo žena Verica ter hčerka Tamara z Igorjem.
razna obvestila
Slovenska zamejska skavtska organizacija priredi MLADINSKI KRIŽEV POT jutri, 13. t. m., na Repentabru. Zbiranje ob 20. uri. Vabljena vsa slovenska mladina!
V	TK Galeriji v Ul. sv. Frančiška 20 je na ogled razstava PAVLA PETRIČIČA.
V	umetnostni galeriji Minerva (Ul. S. Michele 5) bo 18. t. m. ob 18. uri odprla svojo razstavo slikarka MARIUCCIA PO-MIATO. Razstava bo trajala do 28. aprila po običajnem urniku.
V	muzeju Sartorio (Largo Papa Gio-vanni XXIII 1) je na ogled razstava slikarja UMBERTA TIRELL1JA.
V	pritličnih prostorih TKB v Ul. F. Filzi 10 razstavlja JANEZ MATELIČ.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito - je do 20. t. m. na ogled razstava nemške grafične umetnosti po I. svetovni vojni in po II. svetovni vojni.
Katedrala sv. Justa Cappella Civica se predstavlja z glasbenim programom za velikonočne praznike. Dirigent Marco Sofianopulo, organist Mauro Macri. Nastopili bodo danes,^. t. m., ob 19. uri; jutri, 13. t. m., ob 15. uri; v nedeljo, 15. t. m., ob 10. uri in v ponedeljek, 16. t. m., ob 10.30.
Odbor za vzgojo in izobraževanje SKGZ in Dijaški dom prirejata LETOVANJE ZA OTROKE IN MLADINO na Rakitni od 2. do 16. 7. 1990 (namesto od 29. 6. do 13. 7. 1990) za otroke od 7. do 12. leta; v Kmetijski šoli Grm pri Novem mestu od 30. 6. do 14. 7. 1990 za mladostnike od 13. do 18. leta in v Poreču od 14. do 23. 7. 1990 za otroke in mladostnike od 8. do 15. leta. Informacije in vpisovanja na sedežih SKGZ v Trstu - Ul. sv. Frančiška 20/III, tel. 368094; v Gorici -Ul. Malta 2, tel. 531644, od ponedeljka do petka od 9. do 12. ure in v Dijaškem domu v Trstu - Ul. Ginnastica 72, tel. 573141, od ponedeljka do petka od 13. do 18. ure.
TPPZ Pinko Tomažič obvešča ansambel, da bo v petek, 13. t. m., ob 20.30 SKUPNA VAJA. Izdelali bomo program za nastopa v Pordenonu in Rižarni dne 1. in 4. maja.
mali oglasi
OSMICO je odprl Živec v Koludrovci.
OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju.
OSMIČO je odprl Edoardo Tul - Križpot (Mačkolje).
OSMICO je odprl v Borštu Benedikt Žerjal - Diko.
OSMICO ima odprto Alojz Milič v Repnu. Toči belo vino in teran.
PRODAM ladijske motorje Johnson 25 in 10 hp, mercury 20 in 10 hp ter selva 15 hp. Tel. na št. 767724 od 8. do 12. ure ter od 14. do 18. ure, razen ob sobotah in nedeljah.
PRODAM domač teran. Tel. na št. (003867) 65693.
PRODAM tovornjak fiat 650/N, edini lastnik. Tel. 225548.
PRODAM fiat ritmo 105 TC, letnik '82, v izredno dobrem stanju. Tel. (0481) 882285 po 14. uri.
IŠČEM inštruktorja za pripravo srednješolca za maturo. Tel. 577546 od 8. do 9. ure.
ČE ŽELIŠ urediti vrt po tvoji želji, ti nudimo vsakovrstno pomoč tudi s primernimi stroji, nudimo tudi semena za travnike, gredice in nasade vseh vrst rož in dreves. Poskrbimo za čiščenje in negovanje dreves, načrtovanje, siste-macijo in čiščenje parkov in vrtov. Urejamo tudi ograje ter nudimo montiranje toplih gred vseh vrst po ugodnih cenah. Tel. (0481) 884161.
PRODAM audi 80 dizel, letnik '81, po ugodni ceni. Informacije na tel. št. (0432) 861060 po 20. uri.
DELAVCA za prenos in montažo pohištva, po možnosti z izkušnjo v mizarstvu, zaposli trgovina pohištva Pupis -Sesljan. Tel. 299269.
ZADRUŽNI CENTER za socialno dejavnost v Trstu, Ul. Cicerone 8/b, sprejema pismene prošnje za zaposlitev ženskega osebja za oskrbovanje in nego svojih varovancev na domu.
FOTO EGON - Ul. Oriani 2 (Barriera) -vabi na ogled fotografij s križarjenja TPPZ.
FIAT 126 v zelo dobrem stanju prodata po ugodni ceni. Tel. 828251 po 19. uri.
prispevki
menjalnica
6. 4. 1990
T„,nvA.TTTP	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar...... 1248,050	1235.—
Nemška marka........ 735,030	732.—
Francoski frank..... 218,650	216,500
Holandski florint ... 652,850	650.—
Belgijski frank.....	35,540	35.—
Funt šterling....... 2041,200	2020.—
Irski šterling...... 1969,300	1950.—
Danska krona........ 192,230	190.—
Grška drahma........	7,644	7,300
Kanadski dolar...... 1068,900	1030.
Namesto cvetja na grob Silvija Rebule daruje Jadran Rebula z družino 100.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob pok. Fredija Pertota darujeta Viktor Ukmar in sin Peter 50.000 lir za Godbeno društvo Nabrežina.
Ob priliki velikonočnih praznikov se Nilda spominja svojih dragih, očeta, strica in prijatelja Franca Cecchija in daruje
60.000	lir za Skupnost družina Opčine.
V	počastitev spomina Gigija Poljšaka daruje Draga Tavčar 20.000 lir za SKD Barkovlje.
V	spomin na Vido Pertot daruje Karla
20.000	lir za MPZ M. Pertot.
V	spomin na Sandrinega očeta daruje Erika 50.000 lir za SKD Barkovlje,
Ob 35. obletnici sihrti- ljubega očeta Angela in v spomin na drage sorodnike, prijatelje in znance daruje družina Karlj - Berdon (Trebče št. 58) 100.000 lir za mladinsko folklorno skupino Trebče.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali Franco Cuk 50.000 lir, Germano Solagna 100.000 lir, Oskar Bole 16.000 lir, Mimica Jerič 20.000 lir, Edi Fabčič 50.000 lir ter Fabio Pangerc
50.000	lir.
V	spomin na dragega Silvijota Rebule daruje Zofka Pertot 30.000 lir za malega Giulia iz Devina.
Namesto cvetja na prerani grob dragega Fredija daruje Zofka Pertot 20.000 lir za malega Giulia iz Devina.
V	isti namen darujeta Marko in Vida
20.000	lir ter Liljana 30.000 lir za malega Giulia iz Devina.
Namesto cvetja na grob Vide Pertot daruje Pepi Kobal 40.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Ob 3. obletnici smrti drage mame Milke Rupel vd. Starc daruje hči Slava z družino 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk.
Za gradnjo novega Ljudskega doma na Opčinah so darovali Giulia Tavčar vd. Guštin 50.000 lir, Mario Sossi 10.000 lir. Gina Sossi 30.000 lir, Marija in Slavko Sosič 200.000 lir ter N.N. 400.000 lir.
FIXING BANKOVCI TUJE VALUTE	MILAN TRST
Japonski jen ......... 7,928	7,600
Švicarski frank..... 831,870	830.-'
Avstrijski šiling... 104,483	104.—'
Norveška krona...... 189,780	187
Švedska krona....... 203,240	200
Portugalski eskudo .	8,323	8
Španska peseta ..... 11,562	11
Avstralski dolar.... 954,100	910
Jugoslov. dinar .... —	100
ECU.................. 1504,—	-
"■ BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE BCIKB TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-13 Agencija Rojan 411-61

PRILOGA PRIMORSKEGA DNEVNIKA — ŠT. 30
j	
.J	
25	26
33	
36	
45	40
VODORAVNO:
1. glej sliko, 9. hiranje na smrtni postelji, 10. hos-tnik, drvar, 11. ljubkovalno žensko ime, 13. alžirska luka, 14. reška knjižna založba, 15. izvor, 16. pod-ložniško delo, 17. vrh očnika, 18. Onassisov vzdevek, 19. ameriški filmski igralec Pacino, 20. naša pritrdilnica, 21. nosniki, 23. avt. oznaka Enne,
24. trije staroperzijski kralji, 25. ameriška tiskovna agencija, 28. slovenska mladinska pisateljica (Ela), 32. afriška država,
33. seja, miting, 35. iglasto drevo, ki daje dober les,
36.	sto kvadratnih metrov,
37.	očka, 38. dajanje na up, 40. francoski film. igralec (Jean), 42. dopolnilna plača ali posebna nagrada, 43. Klement Jug,
45. reket, 46. mesto v Lombardiji, 47. egiptovski bog sonca, 48. italijanska cestna služba, 49. italijansko moško ime, 50. azijska reka, 51. nočno zabavišče,
52. pašteta, 54. mik, 55. vzklik bikoborcev, 56. osemdeset v Rimu, 57. šolska potrebščina, 59. trd indijski les za ladje, 60. ameriška pevka Baez, 61. it. moški spolnik, 62. zelo trda kovina, podobna siliciju.
NAVPIČNO:
1. gonjač mul, 2. prebivalci Novega sveta, 3. tehnični ... poklic, 4. azijska država, 5. vodni vrtinec, 6. čin brez vokala, 7. vrsta ptice z močnim telesom, 8. kemične snovi in izdelki, 12. prebivalec Apeninskega polotoka, 14. kraljica Velike Britanije, 16. prenašanje običajev, navad, 18. avt. oznaka Ancone, 22. solunsko košarkarsko moštvo, 25. ZDA (originalno), 26. osebja, 27. Ingemar Stenmark, 28. duhovni oče, 29. italijanska električna služba, 30. pregovor, 31. vse v redu v New Vorku, 32. govori retoromanski jezik, 34. Gogoljev junak Buljba, 35. spominska prireditev, 38. bebec, 39. obnove pokvarjenih strojev, opreme, 41. dekokt, 42. okrasni obroček, 43. severnoameriška država, 44. naša košarkarska združena ekipa, 45. kraj na Koroškem, 46. pot, 47. ječmenček s fižolom, 49. čista teža, 52. stojala brez sala, 53. podoba golega telesa, 58. avt. oznaka Rietija.
1	2
9	
10	
13	
15	
17 20 23	
	
	
38	39
	
	
	
	
	
	61

1.	Ime Kulturnega društva iz Ricmanj?
□	Slavec
□	V. Vodnik
□	F. Prešeren
2.	Kako pravimo vrsti tankega platna?
□	kambrik
□	kare
□	nylon
3.	Kdo je napisal mladinsko povest »Diamanti, ribe in samovar«?
□	Ela Peroci
□	Ksaver Meško
□	Anton Ingolič
4.	Kdo je uglasil Kreutzerjevo sonato, ki jo je napisal L. N. Tolstoj?
□	Mozart
□	Wagner
□	Beethoven
5.	Kako se imenuje veda o kitajskih jezikih, književnosti in kulturi?
□	siologija
□	sinologija
□	aziatizem
6.	Kateri plavalec je na OI v Miinchnu osvojil kar-sedem zlatih kolajn?
□	M. Spitz
□	D. Schollander
□	W. Brown
7.	Kateri slovenski književnik se je rodil v Mostu ob Soči?
□	S. Gregorčič
□	I. Pregelj
□	A. Budal
8.	V kateri državi je mesto Berat?
□	v Grčiji
□	v Turčiji
□	v Albaniji
9.	Kako pravimo vedi, ki preučuje žige in pečate?
□	sfragistika
□	toponomastika .
□	logistika
10. Kdo je predsednik Teritorialnega odobra ZSŠDI za Tržaško?
□	Radi Pečar
□	Ivan Peterlin
□	Vladimir Budin
Kdor je pravilno odbgovoril na vsa vprašanja, si zasluži oceno odlično. Devet pravilnih odgovorov je »devetica«, osem pravilnih odgovorov je »osmica« itd. Pet ali manj prvilnih odgovorov je ocena — negativna.
SUNIE - RUBINETTI
Rio de Janeiro 1985
PILLSBURV - LEE
London 1910
m.'aimmi
m m m m
?M.m
m m mm
m ■§
Beli je v nekaj potezah matiral nasprotnika. Kako?
Slavni Pillsbury je z eno samo presenetljivo potezo razbil obrambo črnega. Katero?
ARAM — ime sovjetskega skladatelja Hačaturjana.
DAŠA’ — občina v Kalabriji v pokrajini Catanzara s približno 3.000 prebivalci.
EDIT — reška knjižna izložba.
HORA — v starogrški mitologiji hčerka Zevsa in Temide, boginja letnih časov in zakonitosti v naravi.
ILA — Bantu jezik, črnski jezik.
IMATRA — 1.300 km dolge brzice na reki Vuoksi na Finskem; hidroe-lektrična centrala s topilnico železa in bakra.
MALITO — občina v Kalabriji (pokrajina Cosenza) s približno 2.500 prebivalci.
OHROVT — vrtnina, ki izhaja iz divjega kapusa, ki raste v območju Sredozemskega morja. Vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, mineralne snovi in mnogo vitamina C.
REALE — italijanski politik iz Lecceja. Bil je dolga leta sekretar PRI.
ROSS — angleški raziskovalec polarnih področij, ki je leta 1831 na Bo-othia Felix odkril severni magnetni tečaj. (Sir John, 1777 — 1856)
SKIP — rudniška priprava ali posoda za vzdigovanje premoga.
TOMIČ — hrvaški pripovednik in dramatik (»Veronika Deseniška«). Rodil se je leta 1843, umrl je leta 1906. (Josip Eugen)
lil
KRIŽKRAŽEVI SODELAVCI
1/ te/ številki so sodelovali: Dušan JELINČIČ, Aleksander MUŽINA Jože PETELIN Ilustrator: Barbara BONETA
VODORAVNO:
1. večer (nem.), 6. tuje žensko ime, 10. it. filmska igralka (Sop-hia), 11. sol (nem.), 12. brlog (it.), 13. mož (angl.), 14. samoten (it.), 16. Italija, Portugalska, 18. avtobus (angl.), 20. kakor, kot (angl.), 21. dan (nem.), 23. umetnik (angl.), 25. vzklik bikoborcev, 26. brez duha (it.), 28. Anton Aškerc, 29. tropski sadež.
NAVPIČNO:
1. star (nem.), 2. udav (it.), 3. it. filmski igralec Calindri, 4. ob, blizu (angl.), 5. ZRN, Norveška, 6. it. filmska igralka Miranda, 7. ničemurna (it.), 8. španski spolnik, 9. Sovjetska zveza, 13. razstava, izložba, 15. angl. film. igralec (James), 17. šp. pristanišče, iz katerega je odplul Krištof Kolumb, 18. zatok, zaliv (it.), 19. žara (it.), 22. avt. oznaka Genove, 24. žensko osebno ime, 27. na (angl.).
V oklepaju so označene okrajšave anlg. za prevod v angleščino, it. za prevod v italijanščino in nem. za prevod v nemščino.
1	2	3	4	5		6	7	8	9
10		«				11			
12					13				
		14		15			16	17	
18	19			20			21		22
23			24				25		
26						27			
28			29						
1	2	3	4	5	6	7		8	9		10	11	12	13
14							15				16			
	17						18			19		20		
21				22	23	24		25			26			
27							28		29					30
		31						32					33	
		34			35					36		37		
38	39				40			41	42		43		44	45
46			47	48			49			50				
51		52					53							
54				55	56	57							58	
59			60									61		
62			63					64			65			
66		67				68	69			70				
71					72				73				74	75
76						77			78					
VODORAVNO:
1.	glej levo sliko, 8. Švedska, Romunija, 10. je lahko tudi srednji, 14. gradbeni delavci, 16. večja vzpetina, 17. Bantu jezik, 18. italijanska avt. tovarna, 20. neozdravljiva bolezen, 21. otok na Pacifiku, 25. dovoljenje, potrditev, 27. dušna ... pastirica, 29. srednjeveški podložnik, 31. slavna bivša atletinja NDR, 33. znak za kem., prvino rutenij, 34. avt. oznaka Avellina, 35. večer v Rimu, 36. pisatelj Fleming, 38. ameriška farma,
40.	avt. oznaka Kranja, 41. avt. oznaka Novega mesta, 43. vrsta paralelograma, 46. oranje, 47. ameriška kukavica, 49. antikvar, 51. škofovska kapa, 53. cmerav človek, 54. visoke igralne karte, 55. destilacijski proizvod nafte, 58. avt. oznaka Trenta, 59. Nikola Tesla, 60. enakost, enakopravnost, 61. moško oisebno ime, 62. avt. oznaka Turina, 63. it. ženska levičarska organizacija, 64. it. nikalnica, 65. tržaški boksar Benve-nuti, 66. ponavaljanje besede ali besedne skupine, 70. tečaj, 71. zidarska žlica, 72. nadav, 73. glej desno sliko, 76. film. igralec Ladd, 77. Ana-tolij Karpov, 78. kanadska reka.
NAVPIČNO:
1. Vinko Strgar, 2. grška hribovita dežela, 3. vražni obesek, 4. naš književnik, 5. Kmečka banka, 6. Avstrija, Španija, 7. nomen nescio, 8. rudniška priprava ali posoda za vzdigovanje premoga, 9. most v Benetkah, 10. Slovensko gledališče, 11. istrsko letovišče, 12. orač, 13. loščilo, 15. Italija, Francija, 19. jamčijo s svojim življenjem,
21.	opomba (okr.), 22. na vrhu aorte, 23. izraz veselja, 24. igralec v gledališču, 26. naša gledališka igralka (Miranda), 28. orel v gemranski mitologiji, 30. avt. oznaka Nuora, 32. manjša kantata, 37. babice, 38. kulturno gibanje, 39. grški filozofski velikan, 42. občina v Kalabriji, v pokrajini Cosenza, 44. Levstikov junak Krpan, 45. am. filmski igralec (Marlon), 48. običaj, šega, 49. delec praha, 50. odprta poškodba, 52. osebni zaimek, 56. mesto v Čilu, 57. Zorman Ivo, 60. pisana kura, 61. arg. teniški igralec (Guillermo), 65. naša operna pevka Jankovič, 67. slov. mladinska pisateljica Peroci, 68. rimska boginja jeze, 69. tibetansko goveda, 70. gostija, 73. Tone Fornezzi, 74. naša nikalnica, 75. sto kvadratnih metrov.
KRIŽKRAŽ30 — III.
											
											
	ANGLEŠKI RAZISKOVALEC POLARNIH PODROČIJ |SIR JOHNI		HOMERJEV JUNAK	NAŠ GORIŠKI DRUŽBENOPOLITIČNI DELAVEC	DVE NIČLI	ftKŽKBAŽ UrSAKtAS		POVELJNIŠKI SESTAV OBOROŽENIH SIL	KRAJ PRI LJUBLJANI		-
	SL. PRIPOVEDNIK MURNIK					ZAČETNICI KOSTANTINA UŠINSKEGA BENEŠKI DOZ (GABRIELE)					
	DRŽAVA V ZDA					BRITANSKI OTOK SEDEM V LONDONU					
	MAMIN PRILJUBUENEC				FR. PISATEU (MARKIZ DE...) ...DESENIŠKA					^f|i|	/	
	KULTURNO ORUŠTVO IZ BORŠTA									J8;	BIVŠI SP.	|Jh /	ZMAGOVALEC tfniški	i	PRI	R*WFNN*	
	MK prnemi mm*	TABORIŠČNA AMBULANTA BOLNICA							VRSTA METULJA	.	
		GOJENCI Častniške šole							PAZDER		
	BIVŠI UREDNIK PD IJOZEI							GL. MESTO ALBANIJE			
	MADŽARSKI POLITIK (JANOSj							TUJE MOŠKO IME			
	TOP						MOŠKO IME -UMAZANA- TEZA			AVTOMOBILSKA	
	MESTO V JUŽNEM JEMENU					KANADSKO MESTO VPREŽNA ŽIVAL				KARLOVCA	
	V KEMIJI IZPELJANE SNOVI									OKLEPNO BOJNO VOZILO	
	ARABSKI Žrebec			MUSLIMANSKO SVETO PISMO						FILM. REŽISER KAZAN	
	AVT. OZNAKA REKE			VEDENJE. NAVADA						SONČNA	rOMff SVETLOBA	mm MW	
											
							
	B						
							
						D	
							
Besede s spodnjega spiska razvrstite v oba lika tako, da se bodo med seboj ujemale. Za pomoč pri začetku reševanja so v vsakem liku že vpisani po dve črki.
Obe križanki imata simetrično razporejena črna polja. V zgornjem liku so štiri, v spodnjem pa šest črnih polj.
3	ČRKE:
ATI, ATO, CIN, ČEP, KAČ, SAS, SIN, VAL
							
						B	
							
							
	A						
							
4	ČRKE:
ACID, DAKA, KOTA, NOTA, OBED
5	ČRK:
GNJAT, ITALO, RINIA, VRČEK
6	ČRK:
ARARAT, ČRTICA, EBONIT, PARINi, SEDALO, SPRAVA
8 ČRK:
ADELAIDA, ARANČINI, NOVIGRAD, OBRTNICA, PRESKRBA, RADIATOR, TEČAJNIK
ČAJKOVSKI	NORMA
STRAUSS (RIHARD)	ITALIJANKA V ALŽIRU
ŠVARA	OTHELLO
ROSSINI	VERONIKA DESENIŠKA
BELLINI	KAVALIR Z ROŽO
VERDI .	KNEZ IGOR
BORODIN	CARMEN
BIZET	IRIS
MASCAGNI	EVGENIJ ONJEGIN
JANAČEK	JENUFA
Vsakemu skladatelju poišči odgovarjajočo gornje imenovano opero. Začetnice pravilno postavljenih del ti dajo naslov opere našega rojaka Marijana Kozine.
VODORAVNO IN NAVPIČNO:
									
									
1									
2									
3									
4 5 6 7 8 9									
									
									
									
									
									
10									
11 12 13 14 15 16 17 18									
									
									
									
									
									
									
									
V vsako vodoravno vrstico vpišite eno ali dve besedi, ki jih boste uganili s pomočjo spodnjih opisov. Besede so med seboj ločene s črnimi polji, ki so razvrščena nesimetrično in jih je v vsej križanki 15. Za lažje reševanje so navpične besede že podane. VODORAVNO: 1. začetnici sodobnega slovenskega pisatelja Kovačiča, 2. vietnamski general, ki je- leta 1954 porazil francosko vojsko pri Dien Bien Fuju (Vo Ngujen), 3. poet, 4. vojak ponton^ ske čete, ki postavlja začasne mostove, 5. ime italijanske igralke Duše, 6. združitev, zgostitev, 8. kraja, 9. skladni, ubrani glasovi, 10. ime nekdanjega kubasnekga ministra Roa, 11. kost v prstu, 12. vodne živali, ki se premikajo ritensko - kraljevič iz indijskega epa Mahabharata, 13. nordijski bog vetra, mrtvih in vojske - izraz pri igranju kart, 14. naprava za sipanje, 15. domača vprežna žival - ladja legendarnih argonavtov, 16. ljubkovalna oblika imena Elizabeta - nočno zabavišče, 17. glas, zvok - krožnik podolgovate oblike, 18. kemijski znak za srebro - nekdanji odlični brazilski nogometaš (Waldyr Pereira). NAVPIČNO (besede so urejene po dolžini in jih vpišite v lik na prava mesta). LI — IDUN — RAVS — ALEKO — LABOD — NILIN NRAVI — PINOT - KANONI KIRETA - LISTON PESETA — POLTRAK - PROSVETA — RADIOLOG — CARIGRAD VRATINA GENERATORSKI PLIN.									
	1	2		4	5	
1			3			
2						
	3					
4						
5						
						
1.	ruski violinist, pedagog in dirigent (David, 1908—174),
2.	promicavost,
3.	livada, ravan,
4.	pesniška zbirka Ivana Cankarja,
5.	pokol, prelivanje krvi.
			
			
V gornji kvadrat vstavite številke 1, 2, 3, 4 (vsako po štirikrat), tako da dobite v vseh vodoravnih in navpičnih vrstah ter v obeh diagonalah vedno vsoto 10! (Ključ je v zaporedju številk)			
			
			
			
			
VODORAVNO:
1.	košarkarski reprezentant SZ (Arvidas),
8.	Novi svet,
9.	del stroja,
10.	gonjenje divjadi,
11.	azijska država,
13.	avt. oznaka Neaplja,
14.	it. nikalnica,
15.	posebna, alotropna oblika kisika,
17.	naša odbojkarska ekipa,
18.	izpodnebni kamen,
20.	državna blagajna,
21.	sto kvadratnih metrov,
23.	it. gledališki igralec in režiser, 25. glagolski način.
NAVPIČNO:
1.	ameriški otroški zdravnik (Albert Bruce),
2.	grenka pijača,
3.	grška črka,
4.	oranje,
5.	afriški veletok,
6.	veščaki v ikonografiji,
7.	širna ravan v tropskih deželah,
12.	vročekrvnež,
16.	živalski vrt,
17.	mesto v Sremu, ... Pazova,
18.	čebelja paša,
19.	daljše obdobje,
22.	podzemni hodnik,
24.	polovico otke.
1	2	3	4	5	6	7
8						
9				10		
11			12		13	
14			15	16		
		17				
18	19					
20			-		21	22
23				24		
		25				
VI. — Križkraž 301
Po 2. navpično je italijansko mesto na sliki
VODORAVNO:
1. Prešernova pesem,
4. francoski slikar (Edouard),
9.	mesto v južni Italiji,
10.	gotski kralj,
12. najvišja gora na svetu,
14. katran,
16. ranitev z rezilom,
18. avstralski medvedek,
20.	greben, miklanik,
22.	del hiše,
23.	enakoglasje, posnemanje naravnih glasov,
25.	avt. oznaka Neaplja,
26.	izvori,
27.	filmska snemalka,
33. mesto v FJK,
35.	površina, območje,
36.	ameriška zvezda,
37.	blaženost v budizmu,
39. hčerka ljubljenka,
41.	pripadnik Ilirov,
42.	gosta, temno rjava tekočina,
43.	žensko ime.
NAVPIČNO:
1.	umetna votlina,
2.	glkej sliko,
3.	čas med vojnama,
4.	salo,
5.	ženski glas,
6.	znak za kem. prvino natrij,
7.	znak za kem. prvino erbij,
8.	velikani,
9.	naš znani odvetnik,
11.	žlahten, nevnetljiv
plin,
13. slovenski pisatelj (Fran),
15. mlinski žleb,
18.	slovenski jezikoslovec (Jernej),
19.	predsednik ZSŠDI Kalan,
21.	Ace Mermolja,
22.	hčerka Zevsa in Temi-de,
24.	samosilnica,
27. vrsta ribe,
28.	železov kršeč,
29.	moško ime,
30.	italijanski politik (Oronzo),
31.	polotok na severu SZ,
32.	vedenje, navada,
33.	gos brez vokala,
34.	otekanje,
38.	pisatelj Fleming,
40. kratica za numero.
NASLOVNA STRAN
KRIŽANKA Z NAŠIM KNJIŽ-VENIKOM. 1. Mari) Čuk, 9. umiranje, 10. lesar, 11. Emi, 13. Oran, 14. EDIT, 15. vir, 16. tlaka, 17. oč, 18. Ari, 19. Al, 20. da, 21. nazali, 23. EN, 24. Darij, 25. UPI, 28. Peroci, 32. Libija, 33. sestanek, 35. macesen, 36. ar, 37. atek, 38. kedit, 40. Sorel, 42. premija, 43. K. J., 45. lopar, 46. Cremona, 47. Raa, 48. ANAS, 49. Nestore, 50. Ind, 51. bar, 52. testenica, 54. car, 55. ole, 56. ottanta, 57. kreda, 59. tik, 60. Joan, 62. titan. Na sliki = Marij Čuk.
STRAN II.
NAŠI IN DRUGI KVIZI. 1. Slavec, 2. kambrik, 3. Anton Ingolič, 4. Beethoven, 5. sinologija, 6. M. Spitz, 7. I. Pregelj, 8. v Albaniji, 9. sfragistika, 10. Vladimir Budin.
ŠAHOVSKA- PROBLEMA: 1. problem: 1. Df7+ Kh8; 2. Le5:!! in črni se je vdal. V primerih 2. ... Se5: ali 2. ...De5: sledi D18+ z matom. 2. problem: 1. D13!! in črni je izgubljen.
KRIŽANKA ZA POLIGLOTE. 1. abend, 6. Ives, 10. Loren, 11. salz,
12. tana, 13. man, 14. ermo, 16. IP, 18. bus, 20. as, 21. tag, 23. artist, 25. ole, 26. inodoroso, 28. A. A., 29. ananas.
STRAN III.
KRIŽANKA ZA STRPNEJŠE. 1. Vatikan, 8. SR, 10. spol, 14. stavbeniki, 16. gora, 17. ila, 18. Fiat, 20. rak, 21. Okinava, 25. placet, 27. pastorka, 29. tlačan, 31. Mari-ta Koch, 33. Ru, 34. AV, 35. sera, 37. lan, 38. ranč, 40. KR, 41. NM, 43. romb, 46. or, 47. ani, 49. starinar, 51. mitra, 53. mila jera, 54. asi, 55. vazelina, 58. TN, 59. N. T„ 60. pariteta, 61. Vilas, 62. TO, 63. UDI, 64. no, 65. Nino, 66. ite-racija, 70. pol, 71. kela, 72. ara, 73. Tirana, 76. Alan, 77. A. k., 78. Fraser. Na slikah = Vatikan, Tirana.
STRAN IV.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Rado
—	K. U. — Ohio — Man — sin
—	Sade — Slovenec — revir — gobar — Koren Tirana — kanon — Lenart — Aden — Toronto — derivati — tank — at koran — Elia — RI — alara — sij. Na sliki = Gino Bartali.
KOMBINACIJSKI KRIŽANKI DVOJČICI. 1. lik: Novigrad — obrtnica — tečajnik — Adelaida
—	kota. 2. lik: sas — čep, preskrba — radiator — arančini — val — cin — ato — Ati.
V SVETU OPERE. Rešitev = Ekvinocij.
STRAN V.
POLKOMBINACIJSKA KRIŽANKA. LK — Giap — pesnik
—	pontonir — Eleonora — strnitev — era — TS — tatvina — akordi — Raul — prstnica — raki — Nal — Odin — RE — sipalnik — vol — Argo — Eli — bar — ton — oval — AG — Didi.
MAGIČNI LIK. 1. Ojstrah, 2. ostrost, 3. trata, 4. erotika, 5. masaker.
MAGIČNO ŠTEVILO. Rešitev = 4 3 2 1; 3 1 4 2; 2 4 1 3; 1 2 3 4.
MALA KRIŽANKA. 1. Sabonis, 8. Amerika, 9. bat, 10. lov, 11. Irak, 13. NA, 14. no, 15. ozon, 17. Sloga, 18. meteor, 20. erar, 21. ar, 23. Dario Fo, 25. aktiv.
STRAN VI.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Vis — vrata — ose — a — m —naočar-ka — MO — ta — torta — vesla
—	smuči — šotor — EN — ne — LR — a -- sraka — golob — Eda
—	dar — ŽA — stena ata.
STRAN VII.
KRIŽANKA Z ITALIJANSKIM MESTOM. 1. Kam, 4. Manet, 9. Bari, 10. Alarih, 12. Everest, 14. ter, 16. rez, 17. rt, 18. koala, 20. držaj, 22. hodnik, 23. onomato-poija, 25. NA, 26. viri, 27. operaterka, 33. Gorica, 35. areal, 36. star, 37. nirvana, 39. edinka, 41. Ilir, 42. katran, 43. Nena. na sliki = Arezzo.
STRAN VIII.
SLIKOVNA KRIŽANKA. Stogla
-	Parini - Aram - Srečko - TN -Ada - Katanec - A. K. - harem -srk - Tigris - Cetinje - ohrovt -aneroid - naivka - lijak - iu - I. P.
-	on - Asa - TASS - larva - urolog - TIR - Ren - Tomič - NS -garač - otor - BR - ti - Borac -OM - os - domačinka - mistral -dopust - Calais - kavalir - Norma - Nana. Na slikah = Srečko Katanec, Mihail Gorbačov, Oslo.
KRIŽKRAŽ 30 — VII.
RAHEL
POŽIREK
MESTO V ČRNI GORI
TLAKOMER
BREZ
ŽIVEGA
SREBRA
STAROŽIDOVSKI
VLADAR
RIMSKA
BOGINJA
JEZE
AVTOMOBILSKA
ZNAMKA
MACERATf
HLADEN.
SUH
SEVEROZAHODNIK
PRISTANIŠČE V FRANCIJI
PRAVILO. VODILO ALI ŽENSKO OSEBNO IME
SREDIŠČE
VRTENJA
PISATEU
FLEMING
SOVJETSKA
TISKOVNA
AGENCIJA
SPECIALIST ZA UROLOGIJO
EVROPSKI
VELETOK
NOVI
SAD
PRI SODU ZAREZA ZA ONO V DOGAH
AMERIŠKA
ZVEZDA
PODOKNICA.
SERENADA
kkSouž
J£Mt
VEČNO
MESTO
JOHN
IRVING
VIZUM
BREZ
SOGLASNIKOV
ŠP. DRUŠTVO IZ BANJA LUKE
OBČINA V KALABRIJI
AM. IZUMITELJ (THOMAS ALVA)
NEUTRUDUIV
DELAVEC
STAROGRŠKI
NOVČIČ
UDVORUIV
ČLOVEK
AZIJSKA
REKA
VRTNINA IZ DIVJEGA KAPUSA
PREPROSTA
ŽENSKA
IT. LOK. ZOR. SLUŽBA
PRIPOVEDNIK
(JOSIP
EUGEN)
Z BLISKOM...
DELAVČEVA
PRAVICA
KNOCK
OUT
IZIDOR
PREDAN
RAZVOJNA
STOPNJA
ŽUŽELK
ČEŠKO MOŠKO IME
RAOIOTEHNIČNA
NAPRAVA
ZIMSKA...
BOLEZEN
TEŽKI
KAMIONI
VRSTA
SLAŠČICE
ZOLAJEV
ROMAN
PODZEMNI
HODNIK
OSEBNI
ZAIMEK
MAJHEN
KONEC
POLOTOKA
TRENER JUG. KOŠ. REPREZENTANCE
OSEBNI
ZAIMEK
ZNAMKA IT. KAMIONOV
NIČLA
OVČAR.
PLANŠAR
STRUPEN
PRESNOVEK
MIKRO-
ORGANIZMOV
DOLGE BRZICE NA REKI VUOKSI NA FINSKEM
Z lahkotnostjo v boj za pravice državljanov
Mozartova ustvaijalna pot po Evropi
sklad mitje čuka
jelka Cvelbar
Lik idealne matere še živi?
Iz priljubljene oddaje druge mreže RAI Diogenes o malih in velikih krivicah, ki pestijo navadne državljane, je sedaj nastala tudi knjiga z naslovom Pionto Diogene? Avtorja sta novinarja Antonio Lubrano in Mario Pastore, ki sta do nedavnega skupaj vodila TV oddajo.
Včeraj so na rimskem sedežu italijanske založniške hiše Mondadori poleg avtorjev samih spregovorili o knjigi in tudi o polemikah glede urnika oddaje, ki je na sporedu vsak dan od ponedeljka do petka ob 13.15 in v petek pozno ponoči, še minister za odnose s parlamentom Egidio Sterpa, direktor televizijskega dnevnika RAI 2 Alberto La Volpe, novinar Corrado Augias, voditelj popularnega Rumenega telefona in nove oddaje Babele, izvedenec za problematiko sporazume-vhnja Francesco Abbruzzese in sociolog Domenico De Masi.
Vsi verjetno poznajo grškega filozofa Diogena po tem, da je živel v sodu, manj znano pa je bistvo njegove filozofije: popolno Odklanjanje konvencionalnosti. Prav to stališče je vodilo televizijsko oddajo, ki je po njem povzela ime. »Tako Lubrano kot jaz sovraživa obrabljene fraze in klišeje, nerazumljiv žargon politikov, sindikalistov in birokratov,« je izjavil Mario Pastore, »prav tako kot milijoni gledalcev, ki sledijo naši oddaji in nam pišejo ali telefonirajo.«
Na polemike zaradi novega poznega urnika petkove odaje se je navezal Corrado Augias, kajti po njegovem je Diogenes ena redkih oddaj, ki upravičuje plačevanje televizijske naročnine. Glede knjige pa je poudaril predvsem lahkotnost sloga, saj uspe izvabiti nasmeh celo, kadar'govori o računih za telefon.
Kaj pa je imel povedati Antonio Lubrano? »Rad bi le, da bi predstavnikom oblasti prešla v kri njim nepoznana lepa navada odgovarjati na pisma sodržavljanov,« je poudaril popularni glasnik naših pravic.
Ob številni prisotnosti časnikarjev in predstavnikov mnogih sodelujočih držav je minister za turizem in spektakel Carlo Tognoli včeraj v Rimu predstavil obširen spored manifestacij ob 200-letnici smrti Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Triletni načrt kulturnih in študijskih srečanj se je sicer začel že lani s selekcijo mladih pevcev vsega sveta za vokalni natečaj z naslovom Evropa vabi mlade pevce sveta. Pobudniki tega glasbenega načrta so gledališča iz Benetk, Miinchna, Prage, Pariza in z Dunaja. Natečaj doživlja res odmeven uspeh: 23 sodelujočih držav je že opravilo prve selekcije in določilo 96 tekmovalcev, v kratkem pa bodo v Rimu in Trevisu izbrali še mlade pevce med 300 prijavljenimi iz drugih 43 držav. Prvi tekmovalni koncert je predviden v Benetkah, nato pa še v Pragi in v Miinchnu. Zaključni večer, na katerem bodo ocenili najboljše izvajalce, bo 23. junija v dunajski Staatsoper. Nekaj dni za tem se bodo najboljši predstavili še na slavnostnih koncertih v Parizu in v Rimu, kjer bodo 6. julija zmagovalce tudi nagradili.
Drugo obsežnejše poglavje triletne manifestacije zaobjemajo študijska srečanja. Po predlogu organizatorjev je tudi ta del zamišljen na mednarodni ravni, čeprav so v glavnem prisotne države-članice EGS. Gre za vrsto okroglih miz in razprav na skupno temo Mozartovo evropsko popotovanje. Na teh srečanjih naj bi obravnavali lik velikega salzburškega glasbenika ne le kot genialnega umetnika, temveč tudi kot zgodovinsko in kulturno osebnost. Za učinkovitejšo izvedbo tega načrta se je idejano povezalo 22 evropskih mest, v katerih je Mozart živel, ustvarjal ali se kakorkoli ob njih navdihoval. Med italijanskimi izstopajo Milan, Padova, Verona, Ro-vereto, Rim in Neapelj. Vzporedno bodo potekala tudi študijska srečanja na vidnejših evropskih univerzah, v Milanu, Pragi, Londonu, Ziirichu, Strasbourgu.
Ali naj bo mati še vedno taka, da se venomer žrtvuje za vse člane svoje družine, ali pa naj v skrb za svojo družino vnese tudi skrb zase, za to, da bo tudi sama zadovoljna, četudi na račun lastne »materinske učinkovitosti?«
Spomnimo se še enkrat na besedo miinchenske psihologinje Gerlinde Seidlenspinner: »Prav je, da jemljemo potrebe svojih otrok resno, vendar se s tem ne smemo preobremeniti do mere, da bomo vse delali pod pritiskom.«
Ko na primer otrok izgubi rokavice, mati takoj pomisli: »Ubogi otrok, ozebel bo v roke, jaz pa nimam časa, da bi mu šla po druge rokavicel«
Ob tem pravi oče: »Prav mu je! Tako se bo vsaj naučil bolje paziti na svoje stvari!«
V tem je odgovor na celotno obnašanje matere, ki mora na vsak način doseči svojo idealnost. Na vse mora že vnaprej pomisliti, prisvaja si celo skrbi, ki bi jih pravzaprav morali imeti
drugi. Ta njena popolnost ni le njej sami v breme, marveč marsikdaj celo ovira otrokov razvoj.
Takim otrokom se namreč ni treba za nič potegovati, vse dobijo že izgotovljeno in takoj, morda še preden je bila njihova želja izrečena na glas. Morebitne težave jim vedno nekdo rešuje vnaprej, ko pa življenje od njih terja napor, žrtev ali delo, odpovedo in družba jim prilepi naziv nesposobneža, lenuha in brezbrižneža. Sredi zahtev, ki jih postavlja današnje življenje, bi morda morala mati, ki še vztraja pri svoji »idealnosti«, pomisliti tudi na take probleme.
Jasno je, da so potrebe otrok različne v različnih razvojnih dobah in v različnih situacijah. Toda s časom mora otrok, ki je kot dojenček samo zahteval, dojeti, da ne more vedno dobiti vsega, kar si želi. Le tako bo živel stvarno in tudi v skladu s preizkušnjami, ki mu jih bo življenje samo posta-
vilo na pot. »Supermati« torej lahko celo škoduje otroku, ki si ne bo mogel ustvariti pravilne slike o sebi in o svojih sposobnostih, ker ne bo imel priložnosti za preverjanje svojih zmožnosti. Vse mu naredi, za vse poskrbi njegova »supermati«. Strokovnjaki so mnenja, da v prvi fazi otrok tako mater doživlja kot lastni ideal, kasneje pa se čedalje bolj prepričuje, da sam nikoli ne bo sposoben narediti tega ali onega, kar dela mati, zato bo vedno bolj nezadovoljen sam s seboj.
Morda bi pri bolj življenjski in bolj človeški materi, ki bi mu znala tudi kaj odreči in priznati, da ji je včasih-vsega dovolj, prej spoznal resnične zakonitosti odnosov med ljudmi. Spoznal bi, da v življenju najdejo svoj prostor tudi spori in odpuščanje.
Materi je vedno težko vzpostaviti pravo ravnotežje med svojimi željami in potrebami otrok. Morda bi pomagalo, ko bi pomislila, kaj je pravzaprav dobra mati. Biti dobra mati že ne pomeni, odrekati se vsemu. Otrokom tudi ne bo škodovala, če bo brez slabe vesti imela svoje napake in male slabosti. Svojo ljubezen jim pa moramo pokazati, tudi če smo besni! Otrok mora razumeti, da smo jezni nanj zaradi točno določenega vzroka, kar pa v ničemer ne spreminja vaše ljubezni do njega. Jezni smo, ker je razbil vazo, ne pa ker je »presneti fant«.
Bodite dojemljivi za spremembe. Tudi oče, stara mama ali teta naj pomagajo pri vzgoji. To vam bo pomagalo znebiti se občutka, da morate biti za vse sami.
Naučite se mirovanja. Mati ni nikakršen ... perpetuum mobile. Od vsega začetka se ne odrekajte obiskom prijateljev, kinu, koncertu, sprehodu, zaposlitvi - le tako boste nabirali potrebno moč za delo z otroki.
In končno: izmenjujte si mnenja z drugimi materami. Predvsem vam bo dobro delo, da vas bo kdo razumel. Poleg tega boste spoznali - in godilo vam bo - da tudi druge matere niso popolne.

■'"'ji':':::'
današnji televizijski in radijski sporedi
1
f-g

IJlsr

III
m

"M
II!
[	RAI 1_______________
7.00	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nanizanka: Gli occhi dei gatti - Gli ostaggi
10.30	Jutranji dnevnik
10.40	Variete: Ci vediamo
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Piacere RAI 1
13.30	Dnevnik
14.00	Variete: Gran premio -pausa Caffe
14.10	Kviz: II gioco piti bello del mondo (vodi Gabri-ella Carlucci)
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanska kronika
16.00	Variete: Occhio al bi-glietto
16.10	Mladinska oddaja: Big!
17.55	Iz parlamenta in vesti
18.05	Aktualno: Italia ore 6
18.40	Kviz: Lascia o raddop-pia?
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Variete: Gran Premio
23.00	Dnevnik
23.10	Aktualno: Droga, che fare? (vodita Claudio Sorrentino in Danila Bonito)
24.00	Nočni dnevnik in vremenska napoved
0.15 Rubrika: Mezzanotte e dintorni
^ RAI 2_________________
7.00	Variete: Patatrac
8.30	Nadaljevanka: Capitol
9.30	Dok.: Tavolozza italiana
9.55	Knjižne novosti: Casablanca
10.00	Varieteja: Aspettando mezzogiorno, 12.00 Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	TV igri: L'amore e una cosa meravigliosa, 16.20 Tutti per uno
17.00	Kratke vesti
17.10	Lepa Italija
17.35	Rubrika: Tutto sul Due -II gatto e la volpe, nato (18.15) šport
18.30	Knjižne novosti: Casablanca
18.35	Nanizanka: Le strade di San Francisco
19.25	Rubrika: Rosso di sera
19.45	Dnevnik, šport, vreme
20.30	Nad.: Aguile (5. del)
22.10	Dnevnik - nocoj
22.20	Variete: Ritira il premio...
22.50	Aktualno: 1990 Mode
23.45	Knjige: Casablanca
23.50	Dnevnik, horoskop
0.35 Film: Viridiana (dram., Šp. 1961, r. Luis Bunuel, i. Silvia Pinal)
|	^ RAI 3	|
12.00	Dokumentarna oddaja: Meridiana - La Bajo, Tolti dalla strada, La scenografia nello spet-tacolo cinematografico
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraž. oddaja: Telesto-ria - Sredozemlje
15.30	Videosport: rubriki o rallyju in nogometu, golf - Open Tessli
17.00	Nanizanki: Valerie - Un sogno infranto, 17.30 Vita da strega - Ouando una strega si stanca
18.00	Dokumentarna oddaja: Geo
18.30	BlobCartoon
18.45	Športna oddaja: Derby
19.00	Dnevnik in vreme
19.30	Deželne vesti
19.45	Varieteja: Scusate Fin-terruzione, 20.00 Blob. Di tutto di piu
20.25	Aktualno: Una cartolina spedita da Andrea Bar-bato
20.30	Dokumentarna oddaja: Samarcanda
23.00	Dnevnik - nocoj
23.15	Variete: Fuori orario. Cose (mai) viste
0.05 Filmske novosti
0.15 Nočni dnevnik
|	TV Ljubljana 1
9.00	Mozaik. Spored za otroke in mlade: Indijanske legende
9.25	Šolska TV: Alergija, 9.45 Estetska vzgoja, 10.05 Mlini na Krki, 10.20 Slovenci v zamejstvu
10.50	Video strani
15.05	Žarišče (pon.)
15.35	Nanizanka: Hunter
16.30	Dnevnik in poslovne informacije
16.50	Mozaik. Slovenci v zamejstvu (pon.)
17.20	Šolska TV (pon.)
18.15	Spored za otroke in mlade: Ciciban, dober dan, 18.30 nanizanka Ovčar Hobo (4. epizoda)
19.00	Risanka in TV okno
19.19 Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik in vreme
20.05	Nad.: Bluebell (P. Whe-eler, r. Moira Armstrong, 6. del)
21.00	Kako smo volili
21.35	Tednik
22.40	Dnevnik in vreme
23.00	Film: Rdeči Boogie ali Kaj ti je deklica (dram., Sl. 1982, r. Karpo Godina, i. Ivo Ban, Boris Cavazza)
0.20 Video strani
^jP| TV Koper
13.45	Nogomet - nemško prvenstvo
15.30	Nogomet - špansko prvenstvo
17.15	Variete: Snow Board Show
17.30	Oddaja o odbojki: Su-pervolley
18.15	Wrestling Spotlight
18.45	TVD Novice
19.00	Odprta meja
19.30	TVD Stičišče
20.00	Volitve v Sloveniji
20.30	Dokumentarec: Čampo base (pon.)
22.00	TVD Novice
22.10	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.10	Košarka NBA (pon.)
0.40 Rubrika: Eurogolf
TV Ljubljana 2
16.00	Satelitski prenosi
17.00	Studio Ljubljana
19.00	Nanizanka: 'Alo, 'alo
19.30	Dnevnik
20.00	Dokumentarec: Bill Od-die v raju
20.25	Mali koncert: Dalibor Miklavčič (orgle)
20.35	Večerni gost: Pogovor z dr. Borisom Grabnarjem
21.20	Dokumentarec: Kratka raziskava p kruhu
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes (7.30) Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenski Ikar; 8.40 Blues; 9.05 Ne vse, toda o vsem; 9.10 Orkestralna glasba; 9.40 Sanje se nadaljujejo; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Zvočne kulise; 12.00 Dogodki stoletja; 12.20 Priljubljene melodije; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 V žarišču;
13.30	Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Medigra; 15.10 Rezija '89; 15.40 Orkestri;
16.00	Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Roman: Vojna in mir (73. del);
17.25	Mladi val; 19.20 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Mladina poje; 9.05 Glasba; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo;
12.30	Kmetijski nasveti; 12.40 Glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Govorimo angleško;
14.25	Iz glasbene tradicije; 14.40 Radijski merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	Studio ob 17.00; 18.05 Big Band RTV-Lj; 18.30 Glasba sodobnikov; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Ansambli; 20.00 Domače pesmi; 21.05 Literarni večer,-21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program.
CANALES	|
?-10 Nanizanke: La grande vallata - Un carro pieno di sogni, 8.00 Una famig-lia americana - L'auto-mobile, 9.00 Love Boat -Luna di miele con papa,
10.001	Jefferson
10.30	Kvizi: Časa mia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e ser-vito, 13.30 Čari genitori,
14.15	II gioco delle cop-pie
15.00	Aktualni oddaji: Agen-zia matrimoniale, 15.30 Cerco e offro
16.00	Zdravniški pregled
6.30	CanaleSzavas
Kvizi: Doppio slalom,
17.30	Babilonia (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto,
19.00	II gioco dei 9, 19.45 Tramoglieemarito •‘5 Variete: Striscia la noti-
23 nt Kviz: Telemike
u5 Variete: Maurizio Co-g - stanzo Show
^ Variete: Striscia la noti-
Inc 5.ia(P°n ) l in filmske novosti 0 Nanizanka: Lou Grant -La croce pastore
RETE 4	|
8.30	Nanizanka: Ironside
9.30	Nadaljevanke: Una vita da vivere, 11.00 Aspettando il domani, 11.30 Cosi gira il mondo
12.15	Nanizanka: Strega per amore
12.40	Otroška oddaja: Ciao ciao in risanke
13.40	Nad.: Sentieri, 14.30 To-pazio, 15.20 La valle dei pini, 15.50 Veronica,
16.45	General Hospital,
17.35	Febbre d'amore
18.30	Variete: Star 90
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati
19.30	Nanizanka: Mai dire si
20.30	Film: A. D. - Anno Domini (zgod., ZDA-It. 1984, r. Stewart Cooper, i. Michael Wilding, James Ma-son, 1. del)
22.40	Avtomobilska oddaja: Cadillac
23.10	Rubrika: Veliki golf -Australian Master
0.10 Film: A 001 - Operazione Giamaica (krim., It. 1965, r. Richard Jackson, i. Larry Pennell, Margarita Scherr)
1.50	Nanizanka: Dragnet
I ITALIA 1
7.00 Otroška oddaja: Caffe-latte in risanke
8.30 Nanizanke: SuperVicky, 9.00 Mork & Mindy, 9.30 Agente Pepper - Da ve-nerdi a domenica, 10.30 Simon & Simon, 11.30 New York New York -Nessuno e perfetto, 12.35 Chips - Un caso di emer-genza, 13.30 Magnum P.I.
14.30 Variete: Smile
14.35	DeeJay Television
15.30	Nanizanka: Tre nipoti e un maggiordomo
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanka: Arnold - Fi-danzato per procura
18.35	Nanizanki: LJncredibile Hulk, 19.30 Genitori in bluejeans
20.00	Risanke: Bobobobs
20.30	Film: Il ragazzo dal kimono d'oro II (pust., It. 1988, r. Larry Ludman, i. Kim Stuart, Amy Baxter)
22.15	Nanizanka: I-Taliani
22.45	Športna oddaja: Viva il
mondiale
23.15	Šport: Grand Prix
0.25 Nanizanki: Star Trek, 1.25 Kronos - L isola del diavolo
1 OPEON	|
12.30	Nam: Ouattro in amore
13.00	Risanke
15.15	Nad.: Mariana, 16.15 Pa-siones, 17.15 Senora
18.15	Branko in zvezde
18.30	Smešnice
18.45	Aktualno: USA Today
19.00	Filmske novosti
19.30	Risanke in smešnice
20.15	Branko in zvezde
20.30	Film: Buttiglione diven-ta capo del servizio segreto (kom., It. 1975, r. Nino Guerrini, i. Jacgu-es Dufilho, Gianni Gavi-na)
22.30	Šport: Caccia al 13
23.30	Nanizanki: Un salto nel buio, 24.001 classici dell-erotismo
0.30 Volilna tribuna
TMC__________________
11.30	Aktualno: Ženska TV in Ogledalo življenja
14.00	Športne vesti
14.30	Clip clip in Snack
15.30	Variete: Girogiromondo
16.00	Film: Nuvola nera (vestern, ZDA 1952, r. Andre De Toth, i. Broderick Crawford)
17.45	Aktualno: Ženska TV
18.45	Igra: Il paroliere
19.00	Nanizanka: Autostop per il cielo
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Film: L'uomo dinamite
(vestern, ZDA 1971, r. Andrew McLaglen, i. James Stewart)
22.20	Šport: Morski planet
22.50	Vesti in šport
23.05	Šport: it. prvenstvo v moški odbojki - play-off in SP v nogometu '86
TELEFRIULI____________
11.30	Nanizanki: La famiglia Partridge, 12.00 Lozio d’-America
12.30	Medicinska rubrika
13.00	Glasbena oddaja
13.30	Nanizanka: Lancer
15.00	Musič Box
17.15	Nadaljevanki: Passioni,
18.00	Cristal
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Rubrika o zdravstvu
20.30	NadaFevanka: Moše (zgod., It. 1976,6. del)
22.00	Nanizanka; Il brivido e 1'avventura
22.30	Rubrika: Italia a Cingu-estelle
23.00	Nam: Dick Van Dicke
23.30	Nočne vesti in News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30. Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in jutranja kronika;
7.30	Dnevni pregled tiska; 8.00 Prenos Vala 202; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Jutranja glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni spored; 8.00 Razglednica; 8.20 Glasba in Pesem tedna; 8.35 Mi in vi: glasba in telefon v živo; 9.45 Jugoton; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 Tikajmo se; 10.35 Družinsko vesolje; 11.00 Pismo iz; 11.10 Iz raznih kotov; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Glasba in čestitke v živo; 14.45 Edig Galleti; 15.00 Srečanja, Za vse dopust v Jugoslaviji; 18.00 Radioscena; 18.40 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro; 15.00 Oddaja o modi: Cest la vie;
18.00	Vedeževalka; 19.00 V svetu knjige;
20.00	Klasična glasba; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba.
Zaključen prvi krog formalnosti za upravne volitve
Trinajst strank in gibanj tekmuje za mesto v goriškem občinskem svetu
V petdesetih letih je bila tu galerija
Povojni goriški umetniki spet v kavarni Teatro
Prvi del priprav na majske upravne volitve se je sklenil včeraj ob 12. uri, ko je potekel rok za predložitev kandidatnih list in simbolov ter po zakonu predvidene dokumentacije. Za občinski svet v Gorici se bo potegovalo trinajst strank in gibanj. Včeraj dopoldne so na občini predložili kandidatne liste še predstavniki Slovenske skupnosti, socialistične stranke, liberalne stranke in socialdemokratske stranke.
Včeraj je tudi potekel rok za volitve članov desetih rajonskih svetov v Gorici.
V	goriški pokrajini bodo poleg Gorice volili za obnovo občinskih svetov še v devetnajstih drugih občinah. V petnajstih po večinskem sistemu, v štirih pa po proporčnem. V manjših občinah so v glavnem predstavili tri, do štiri liste, večja možnost izbire pa bodo imeli volilci v Krminu, Gradišču, Štarancanu in Škocjanu ob Soči, kjer bodo lahko izbirali med kandidati petih, oziroma šestih strank.
V	Krminu so do zapadlosti roka vložili kandidatne liste predstavniki krščanske demokracije (na tej listi je tudi slovenski kandidat), socialistične stranke, misovske stranke in republikanske stranke. Komunisti so skupaj s predstavniki zelenih in nekaterih drugih gibanj ustanovili enotno listo, ki ima za geslo "Uniti per Cormons". Na tej listi tudi kandidirajo Slovenci.
Sedem list bo predvidoma na glasovnici, ki jo bodo prejeli volilci v občini Gradišče: KPI, PSI, DC, PSDI, PRI in MSI ter zeleni (znak golobice). Šest list bo predvidoma na glasovnici v občini Štarancan: KPI, PSI, KD, MSI, PSDI in zeleni (z znakom golobice). Šest list tudi v Škocjanu ob Soči, kjer poleg tradicionalnih strank nastopajo tudi zeleni.
Danes in jutri naj bi predložene liste kandidatov in simbole (v primerih, ko je to potrebno) ter drugo dokumentacijo, pregledala okrožna volilna komisija. V petek pa bodo z žrebom določili vrstni red strank na glasovnicah v posameznih krajih. V tem je novost tokratnih volitev. Doslej so vrstni red namreč določali na podlagi vrstnega reda predložitve list.
Po prvem koraku, ki zadeva urejanje formalnost v zvezi s seznami kandidatov, se zdaj pričenja obdobje volilne kampanje, ko bodo predstavniki strank predstavili programe ali pa skušali opozoriti na napake tistih strank in oseb, ki so doslej upravljale občine.
Za razliko od videmske in porde-nonske pokrakjine, na Goriškem ne bo tokrat volitev za obnovo pokrajinskega sveta. Le te so bile namreč pred dvema letoma in bomo zato volili, če bo mandat trajal kot običajno, pet let, leta 1993.
Sicer pa bo treba, kot vse kaže, že dober mesec po majskih upravnih volitvah, ponovno na volišča, tokrat za referendum.
Kandidatne liste v Sovodnjah
V treh slovenskih občinah na Goriškem so bile v roku vložene povsod po tri liste: poleg Občinske enotnosti in Slovenske skupnosti so svoje kandidate predložili tudi misovci.
Včeraj dopoldne so vložili kandidatno listo predstavniki Občinske enotnosti v Sovodnjah. Nosilec liste je Vito Primožič, drugi kandidati pa so Rafko Butkovič, Savina Cotič por. Ož-bot, Darin Devetak, Ladi Devetak, Marjan Devetak, Mariza Florenin, Zdravko Custrin, Marko (Igor) Petejan, Jožef (Salamon) Tomšič, Marjan Tomšič in Mauro Tomšič.
Na prvem mestu liste Slovenske skupnosti je Branislav Černič, sledijo pa Benjamin Černič, Marjan Černič, Andrej Čevdek, Renato Devetak, Andrej Fajt, Ivan Kovic, Adriana Malič, Joško Maraž, Jože Perkon, Rafael Tommasi, Barbara Zerial por. Devetak.
Na misovski listi je pet kandidatov.
Na začetku petdesetih let, komaj nekaj let po vojni, so se v osrednji goriški kavarni Teatro zbirali, poleg drugih, tukajšnji likovni umetniki. Takrat ni bilo ne zasebnih ne institucionalnih likovnih razstavnih prostorov. Nakup likovne stvaritve je bila tvegana stvar, stvar maloštevilnih. Le malo ljudi je imelo smisel za likovno umetnost, še manj pa je imelo denar za nakup slike ali kipa.
Veliki večini likovnikov je bilo slikanje le amaterska dejavnost poleg tiste, ki jih je vezala na vsakdanje življenjsko delo. Le nekateri med njimi so se ukvarjali samo z umetnostjo in se z njo tudi preživljali, pa čeprav jim je takrat trda predla.
V	goriškem krogu likovnikov so se takrat zbirali ljudje različnih šol, pa čeprav so v glavnem bili samouki, ljudje, ki so na življenje gledali z različne politične perspektive, ljudje različnih narodnosti. Najbrž je bila ta skupina likovnikov edina v takratni Gorici, kjer ni bilo nacionalnih oziroma političnih sporov. To v takratni Gorici ni bilo lahko, saj so v splošnem goriškem življenju takrat prevladovale nacionalne nestrpnosti, še živi so bili spomini na vojno, na dogajanje po njej, in tudi v tukajšnjem političnem življenju so bile globoke razpoke.
V	kavarni, ki jo je vodil Edy De Ni-colo, so se zbirali likovni umetniki. Na stenah kavarne so od časa do
časa razstavljali domači umetniki, ki so ustanovili nekak neformalni klub, poleg njih pa so seveda razstavljali tudi slikarji od drugod, med temi tudi slovenski iz Trsta.
Živahna likovno-razstavna dejavnost je. trajala dobro desetletje, v zmanjšani meri se je nadaljevala tudi kasneje. Nekateri goriški likovniki so se kasneje lepo uveljavili v umetniškem svetu in dela marsikaterega so danes zelo cenjena.
Prejšnji večer so se zbrali likovniki, časnikarji, umetnostni in filmski kritiki, ki so takrat dajali pečat goriškemu kulturnemu izživljanju tistega časa. Za en večer so skupaj prišli ljudje, ki danes živijo v Gorici, Milanu, Vidmu, Benetkah, Trstu in še kje drugje. Obujali so spomine, govorili o svojih sedanjih izkušnjah, o uspehih, o koristnih spoznanjih.
Za srečanje je poskrbel ženski Li-ons Club Maria Theresia. Nekdanji kavarnar De Nicolo je prinesel nekaj takratnih slik umetnikov, ti pa so poskrbeli tudi za sedanja dela. Do 10. maja bodo v kavarni Teatro razstavljena dela naslednjih goriških slikarjev: Sergio Altieri, Gigi Castellani, Demetrij Cej, Raoul Cenisi, Francesco Cianetti, Cesare Devetag, fgnazio Do-liach, Giobatta Foschiatti, Ostilio Gia-nandrea, Roberto Joos, Virgilio Malni, Cesare Mocchiutti, Fulvio Monai, Mario Tudor.
MARKO VVALTRITSCH
Zasedanje Sindikata slovenske šole
Racionalizacija šol?
Visoka najemnina ogroža delovanje aerokluba
Racionalizacija šolskega ustroja utegne v prihodnjih nekaj letih občutno prizadeti ali vsekakor spremeniti dosedanjo administrativno ureditev tudi slovenskih višjih srednjih šol v Gorici. O tem so razpravljali člani odbora Sindikata slovenske šole - tajništvo Gorica.
V prihodnjem petletju naj bi namreč prišlo do sprememb pri razporeditvi šol v smislu racionalizacije, ki naj bi prispevala k zmanjševanju državnih izdatkov za šolstvo. Stroške naj bi zmanjšali predvsem z združevanjem vodenja in upravljanja manjših šol, kar pomeni, da bi po dve ali več doslej povsem samostojnih šol imelo po novem enega ravnatelja, isto tajništvo ipd.
Precej konkretna je možnost, da bodo tudi slovenske šole v Gorici občutile postopno težnjo po združevanju. Šolski skrbnik je namreč za petletje 1990/91 - 1994/95 predlagal šolskemu ministrstvu združitev učiteljišča Simon Gregočič s klasičnim licejem Primož Trubar in združitev slovenske sekcije ITI Galilei z goriško sekcijo trgovskega zavoda Žiga Zois. Predhodno bi se seveda morali ti dve sekciji osamosvojiti, v tem primem pa bi najbrž združili z njima še trgovski strokovni zavod Ivan Cankar.
Na seji Sindikata slovenske šole so ocenili, da bi izvajanje teh ukrepov osiromašilo našo skupnost. Rečeno je bilo, da slovenski šolniki sicer razumejo težnjo po racionalizaciji šolskega sistema, v okvir katere sodi tudi predvideno združevanje slovenskih zavodov. Vendar odbor SSŠ meni, da tega
Odobren proračun
i v •	rr* v« v
Obcme Trzic
Občinski svet v Tržiču je po nekajurni, mestoma zelo polemični razpravi, v torek zgodaj zjutraj izglasoval finančni načrt za leto 1990. Za predlog proračuna je glasovalo 25 svetovalcev, proti pa 13 (KPI, zeleni in misovci). Občinski svet je tudi zavrnil 18 popravkov, oziroma spreminjevalnih predlogov, ki so jih predložili komunisti. Za nekatere od predlogov je župan Gianfranco Demarchi dejal, da jih uprava sprejema kot priporočilo in jih bo vsebinsko tudi upoštevala. Formalno pa so bili vsi zavrnjeni.
Občinski svet v Tržiču se je sestal tudi sinoči.
Župan proti mučenju živali
Goriški župan je te dni izdal ukaz, ki prepoveduje (in tudi določa sankcije) mučenje živali, nastavljanje zastrupljenih vab, uporabo sile pri vež-banju živali.
Sankcije so predvidene tudi za tiste občane, ki imajo živali (pse) privezane ali zaprte v pretesnih prostorih, ki jim ne nudijo vode in hrane. Sankcije so predvidene tudi v primeru mučenja živali, četudi gre za cirkuške ali druge predstave.
združevanja ne gre izvajati preko določene meje, saj bi sicer izvotlili vsak smisel pojmom kot so specifika tega prostora in podobno.
Na seji so odborniki tudi razpravljali o številu razredov v slovenski nižji in višjih srednjih šolah v prihodnjem šolskem letu. Ugotovili so, da bo število razredov ostalo nespremenjeno v višjih šolah, odpadel pa bo en razred v nižji srednji šoli Ivan Trinko.
Predsednik Leopold Devetak je poročal o konstruktivnem srečanju, ki so ga imeli predstavniki goriškega sindikata konec prejšnjega meseca z jugoslovanskim generalnim konzulom v Trstu in o sestanku, ki ga je imelo goriško s tržaškim tajništvom SSŠ glede sestave kandidatnih list za volitve v deželno komisijo. Dogovorili so se tudi, da bo sindikat priredil 17. maja sindikalno zborovanje za učno in .neučno osebje nižje in višjih srednjih šol. Maturantski izlet bo letos od 23. do 28. aprila in sicer s trajektom od Reke do Dubrovnika.
Poročilo o seji pa ne bi bilo popolno, ko ne bi zabeležili tudi nekoliko zbadljivo novico. Na seji je namreč krožil seznam nekdanjih dijakinj slovenskih šol, katerih otroci obiskujejo danes italijanske šole. Je že res, da so poročene z Italijani, so ugotovili odborniki, a se obenem vprašali, kako more mož sprejeti ženo ne pa njene kulture in identitete. S tem da se otrok vpiše v slovensko šolo, so poudarili, ima odprt vpogled v dve kulturi, njegov razvoj in rast pa sta gotovo celovitejša in popolnejša.
Jamarski dom na Vrhu bo v kratkem priključen na vodovodno omrežje. Kraški krti so za nekaj tednov opustili njihovo raziskovalno dejavnost in se lotili prepotrebnega dela za vkopanje približno 400 metrov cevi za vodovod, od zaselka Devetaki, do njihove postojanke. Tako kakor ob vseh pobudah doslej, so se Kraški krti akcije lotili predvsem s prostovoljnim de-
Upravni odbor aerokluba iz Gorice kliče na pomoč. Klic je včeraj na tiskovni konferenci posredoval novinarjem predsednik kluba Angelo Zottar. Letalski klub, ki deluje na goriškem letališču od leta 1936, je tik pred zaprtjem. Upravni odbor namreč ni več kos skokovitemu porastu raznih stroškov, zlasti pa najemnine za objekte na letališču. Do predlani so namreč bili letališče in obstoječi objekti last italijanskega vojaškega letalstva, nato je upravljanje prešlo v roke ustanove civilnega letalstva Civilavia, ki je preos-novala izračun najemnine objekta. Letalski klub bo moral letno plačevati 118 milijonov lir, medtem ko je prej najemnina znašala le 5 milijonov lir. Za goriški klub je to preveliko breme in zato apelira na goriške zasebne in javne ustanove.
Klub nudi poleg poletov z motornimi in jadralnimi letali še zanimivo delovanje aeromodelistov, padalcev in vadbo športnih poletov. Stroške delovanja krijejo sami člani, teh je sedaj okrog 500 med katerimi je poleg 200 Goričanov še 180 Tržačanov in okrog 100 Videmčanov. Vendar garažni prostori razpadajo, tudi letala imajo že svoja leta. Celotno letališko območje pa počasi, a stalno propada.
Uprava goriškega letalskega kluba stremi za tem, da bi objekt v nekaj letih postal, kot dopolnilo ronškemu, manjše letališče za civilni promet. Poleg tega bi. lahko uredili pristajalni stezi za helikopterje, ki bi delovali v sklopu civilne zaščite. Ostalo letališko območje bi bilo primerno preurediti v športno-turistično središče, kjer bi že
lom in ker jih je kar lepa skupina, ker razpolagajo s primernim orodjem in dobro organizacijo, so doslej že marsikaj opravili. Tako bodo po položitvi cevi tudi uredili cesto med Devetaki in domom. Istočasno s polaganjem cevi za vodovod so poskrbeli tudi za "lepotni" poseg. Vkopali so cev skozi katero bodo potegnili električni kabel. V koči danes sicer že razpolagajo z
obstoječemu sicer opuščenemu bazenu dodali še nogometno igrišče in nekaj urejenih stez, delček zelene površine pa bi lahko uredili kot kamping za turiste, ki se peljejo po avtocesti mimo našega mesta. Poleg tega naj bi še naprej delovala letalska šola za pilote (lani se je tečaja udeležilo kar 109 mladeničev, goriška šola pa velja za najboljšo v Italiji, saj sedaj upravlja potniška letala najpomembnejše italijanske letalske družbe kar 40 oseb, ki so se šolale tu pri nas), šola za padalce in pilote 3. kategorije.
Predstavniki aerokluba so sicer že naleteli na določeno razumevanje Občine Gorica, goriške Trgovinske zbornice, ki je med drugim obljubila nabavo goriva po znižani ceni in nekaterih drugih manjših ustanov, vendar bo najpomembnejša, je med drugim povedal član vodstva Gino Cocianni, podpora Dežele in pristojnega ministrstva.
Carbone na razpravi o urbanistiki
Deželni odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone bo danes govoril na javnem zborovanju, ki ga pripravlja socialistična stranka na temo: prostorsko načrtovanje na Goriškem - predlogi socialistov in možnosti financiranja z deželnimi skladi.
Zborovanje bo ob 17. uri v pokrajinski sejni dvorani. Govorila bosta tudi deželni svetovalec Luigi Blasig in pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini.
elektriko, vendar je le-ta speljana po drogovih, ki po mnenju jamarjev ne sodijo v precej prvobitno kraško okolje. Drogove bodo zato kaj kmalu odstranili.
Omeniti velja tudi, da napeljava vode ne bo koristila samo jamarjem, oziroma jamarski postojanki. Zelo prav bo prišla v primeru gozdnih požarov, ki na tem predelu niso redkost.
Na sliki (foto Čubej) jamarska koča na Vrhu.
razna obvestila
Planinsko društvo Nova Gorica
priredi v soboto, 14., in nedeljo, 15. aprila, turni smuk ali pohod od Komne prek Krnskih jezer do Lepene. Odhod bo v soboto, 14. aprila, ob 7. uri z vlakom iz Nove Gorice. Smuk, oziroma pohod bosta vodila Stane Sedej in Janko Žigon. Potrebna pa je planinska in smučarska oprema. Prijave sprejemajo na sedežu PD Nova Gorica še danes (tel. 23030).
SPD GORICA priredi v ponedeljek, 16. aprila, izlet v neznano (napovedani izlet na Ivanac zaenkrat odpade). Odhod ob 9. uri s Travnika, prevoz z lastnimi sredstvi. Hrana iz nahrbtnika. Obvezna je prepustnica za prehod meje.
Pajk’s show se zahvaljuje in priporoča
Pajk's show se toplo zahvaljuje vsem, ki so s požrtvovalnim delom prispevali, da je tretji zabavni kabaretni večer 31. marca uspel v splošno zadovoljstvo.
Še posebej se zahvaljuje skupini "Pajk's Theater Gruppe", oziroma Sari Hoban, Karmen Kocjančič, Barbari Rustji, Vesni Tomšič, Eriku Bensi in Danjelu Brajniku. Zahvala naj gre tudi "provokatorju Pepiju” ter glasbeni skupini The Panters (Joško Leban, Miloš Uršič, Vili Prinčič). Pohvala gre tudi ustrežljivemu natakarju Italu. Zahvala — zakaj pa ne — tudi vsem prisotnim, saj so tudi oni bili del Paj-k’s show programa. K temu pa še: nasvidenje na morebitnem poletnem Pajks showu.
Organizacijski odbor
Igor, Rudi Sten
razstave
V Kulturnem domu je do 20. t. m.
odprta razstava krajin in portretov Fanči Gostiše. Urnik ogleda: ob delavnikih od 10.00 do 12.30 in od 17.00 do 19.30.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Tre donne, il sesso e Platone«. Režija Rudolf Tho-me.
CORSO Danes zaprto. Jutri 17.30-22.00 »Always -! per sempre«.
VERDI 20.30 »II mago Houdini«. Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Depravazioni di femmine ingorde«. Prep. ml. pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE Danes zaprto.
EKCELSIOR 17.30-22.00 »Voglie car-nali di una signora perbene«. Prep. ml. pod 18. letom.
Nova Gorica
SOČA (Kulturni dom) 18.00 »Riba po imenu Wanda«.
SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Drag-net«.
DESKLE 19.30 »Vonj golega telesa«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Občinska — Ul. sv. Mihaela — tel. 21074.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Rismondo — Ul. Toti 52 — tel. 41070.1.
__________pogrebi____________
Danes ob 11. uri Carolina Droc vd. Reja iz hiše žalosti v Ul. Brigata Tos-cana 25 v cerkev na Placuti in na glavno pokopališče, ob 11.30 Sergio Leban iz Coma v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, ob 12.30 Ladislav Pavlic iz splošne bolnišnice v cerkev v Stražicah in na glavno pokopališče, ob 13.30 Alfredo Cucit iz splošne bolnišnice v Krmin, ob 15.30 Santina Bordon por. Bressan iz splošne bolnišnice v Gradišče.
Vodovod do jamarskega doma
Knjižni sejem mladinske knjige v Bologni
Brezčasni prostor otroške knjige
Pozornost letošnjega srečanja založnikov mladinskih knjig je bila pretežno usmerjena k šolskim izdajam in splošneje k didaktiki. Iz leta v leto so izdaje popolnejše, bogato opremljene s slikovnim gradivom ter privlačne. Izdaje se odlikujejo po kakovosti in širokem izboru aktualnih in novejših tem in klasičnih argumentov. Rekli bi lahko, da gre za »tehtne« knjige, saj se tudi po volumnu iz leta v leto večajo. Malokateri založnik pomisli, da bi lahko iste knjige predstavil tudi v obliki oštevilčenih zvezkov ali shed ter tako olajšal šolarjem študijska leta.
Tudi letos so založniško dejavnost dopolnila zanimiva predavanja o aktualnih temah, kot so eksperimentalno poučevanje tujih jezikov v šolah, nasilen vpliv sredstev množičnega obveščanja, potreba obrambe otroka pred napadalnostjo določenih oddaj.
Prav ob učilih in pripomočkih za poučevanje tujih jezikov bi lahko pripomnili, da so v primerjavi z lanskim navalom predlogov gotovo metodološko bolj izpiljeni ter oblikovno bolj skladni z vsebino. Kaže, da se je pozornost založnikov osredotočila prav na važnost jezikov, kot ključni element za bližnjo bodočnost.
Na knjižnem področju so izmenjave zadnja leta toliko bolj plodne: saj mora tržna strategija prehitevati čase in zadoščati potrebam z brzino, ki jb družbeni pogoji narekujejo. Skladno z novimi učnimi načrti zasledimo novosti na temo zdravstvene vzgoje ter ovrednotenja okolja. Izmenja-
ve, ki jih vsakoletni sejem omogoča, so obrodile svoje sadove: kakovost knjige je glavni cilj in potreba.
Unesco in ministrstvo za šolstvo sta podprla pobudo zavarovanja otrok pred nasilnimi podobami TV ekranov, a ob tem poudarila važnost medija v povezavi z založništvom: saj so v mnogih državah približali otrokom knjige prav preko ekrana. Izkoristimo torej televizijo na pravi način ter načrtno kot didaktično sredstvo.
Na odseku TV/Publishing Market so bile na ogled najboljše nagrajene produkcije televizijskih in filmskih posnetkov. Risanke dopolnjujejo važnost ilustracije kot spodbudno sredstvo za rast otrokove domišljije.
Pravo poslastico za stare in mlade je predstavljala razstava dvestotih najlepših zgibnih knjig od leta 1564 do naših dni: iztržejo nas iz vsakdanjosti ter v blisku prenesejo v brezčasovni prostor pravljice. Na meji med igračo in knjigo, med fantazijo in realnostjo: v hipu se znajdemo v pisanem svetu med protagonisti pravljice, vsak gib nas preplavi z veseljem.
Kar 1195 založnikov se je letos predstavilo v Bologni: statistike jasno dokazujejo vzpon svetovnega prizadevanja na področju prenove knjižnih izdaj ter avdiovizivnih sredstev.
Tako najmlajši, kot starejši člani komisije so imeli polne roke... pardon... knjige dela pri določanju letošnjih nagrad za najboljšo mladinsko izdajo. Komisijo najmlajših so sestavljali otroci med 6. in 9. letom starosti ter preko izbire dokazali ponovno občutljivost do sporočilnosti umetniških ilustracij z izbiro knjige: »A frog prince« (Henry Holt and. c., New York). Včasih njihovo mnenje celo sovpada z mnenjem komisije odraslih. Čeprav je prostor odmerjen razstavi ilustracij v primerjavi s paviljoni založnikov manjši, zgleda neizmerno večji prav zaradi pravljičnega vzdušja, ki ga znajo originali vzbuditi.
Izmed 772 kandidatov je komisija izbrala 93 ilustratorjev. Zlasti mlajši so se odlikovali po svežini v iskanju novih tehničnih kombinacij bolj neposrednih učinkov; tudi tehnično bolj izdelane ilustracije se na umetniški način približajo otroškemu svetu. Med razstavljalci so številni oblikovalci, kot tudi umetniki: morda je pri prvih poudarek na sporočilnosti prevladujoč, prav zaradi iskanja izvirnih oblikovnih rešitev; drugi se opirajo bolj na lirično pripovednost preko tehnične izpiljenosti.
Z bogatim izborom iz zadnjih let so se posebej predstavili kanadski ilustratorji. Raznolike originalne ilustracije so na razstavi dopolnjevale tiskane knjige.
Iz preteklosti preko magičnih zgibank, do novejših kreacij za otroke, nam tokrat knjige omogočijo odločen korak v bližnjo prihodnost združene Evrope, kjer se bo širši krog založnikov sklenil in nam pričaral brezčasni prostor otroške
knjige'	JASNA MERKU'
Miroslav Košuta
TRIJE
POVOLILNI
EPIGRAMI
VOLJENE VOLITVE
Slovenci so masovno glasovali za pot v prihodnost. Da ne bo pomote, bi nekateri skrbni generali na pot poslali tankovske enote.
PORAST POLJŠČIN
Sloveniji se obeta rekorden porast vsega, kar vrt ali polje ti da: ko jo je prevzemala volilna strast, je v sebi odkrila zaloge gnoja.
PLAKATNA AFERA
V duhu, ki ga duha ta zadušna era, bom plakate tiskal, kot uči afera: sebe s Puškinom, Nerudo, Kosovelom -Kravosa s Koseškim, Gaglom, Monighelom!
literarno nagrado Vstajenje dobil pisatelj Zorko Simčič
Komisija literarne nagrade »Vstajenje«, ki jo sestavljajo Zorko Harej, Martin Jevnikar, Marij Maver, Ljubka Šorli in Zora Tavčar, se je sestala 10. aprila 1990 v Trstu na sedežu Slovenske prosvete in pregledala 14 knjig, ki so jih v preteklem letu izdali zamejski in zdomski pesniki in pisatelji. Po temeljiti Presoji se je soglasno odločila, da Podelili literarno nagrado »Vstajenje« za leto 1989 Zorku Simčiču iz Argentine za knjigo »Trije muzikantje ali povratek Lepe Vide«, ki je izšla pri založbi Duhovno življenje v Buenos Airesu 1989 - istočasno pa tudi za njegovo prejšnje literarno ustvarjanje.
Simčič je v povesti zaključil Prešernovo Lepo Vido, ki je odšla na španski dvor, živela tam sedem let jn s kraljico trepetala za bolnega kraljeviča, ki mu vsa zdravila in čarovnije niso mogle pomagati. Na njen nasvet je kraljica poklicala tri slovenske muzikante, ki so se pripeljali z balonom preko pol Evrope jn zaigrali tako čudovito, da je kraljevič v trenutku ozdravel. Z muzikanti se je vrnila tudi Vida v Devin, se poročila z enim izmed muzikantov in sta imela veliko družino.
,u sta ju obiskovala španski kralj ln kraljica s sinom.
.Povest je napisana z veliko umet-°iŠko silo in s srčno prizadetostjo, Saj je pisatelj eden izmed Vidinih sovrstnikov, ki ga v tujini poleg nomotožja muči še skrb za otroke, so se rodili v tujini, češ: »Otroci čutijo tujino veliko bliže, bližina P® kliče ljubezen, druga drugi da-lota rast.« In da bi otroke priklenil jezik in ideale staršev, je napisal to povest, ki pa je enako pri-jnerna za odrasle. V njej se prepletajo pravljični in realistični motivi, Podani v resnem in šaljivem ključu, v nazorni in žlahtni slovenščini Pfepleteni s pregovori in verzi! “falci spoznajo v obrisih pol Evro-! Pe, uživajo blestečo špansko kultu-g in južnjaški kolorit, množico j °*janov, živo Lepo Vido in vese-he Muzikante. Učinkovit je tudi ko-skf' ko zaigrajo muzikantje s špan-od u godbeniki znano »Slovenija, n kod lepote tvoje?«, torej slavos-vSg Sioveniji, kar je pravzaprav
" -Simčičeva povest. tjj-iPfko Simčič pa dobi nagrado Za ‘Za Preji>nje leposlovno delo. Že i?4Prvi roman »Prebujenje«, ki je šern 1943 v Ljubljani, je dobil Pre-V J?°yo nagrado mesta Ljubljane.
Za si U za V®6 svete 1946 napisal . slovenski radio, kjer je bil dve iostnV siu^bi, radijsko dramo »Ža-na pesem«, v kateri je prvi na-
čel vprašanje narodne sprave, ki danes tako odmeva po Sloveniji.
V Argentini se je razvil v najbolj svetovljanskega zdomskega pisatelja, ki ga zanima predvsem psihološka analiza ljudi in dogodkov. Višek je dosegel v romanu »Človek na obeh straneh teme«, SKA 1957. Junak je begunec brez potrebe, begunec pred samim seboj, ki ima »tujini dve, domovine pa nobene«. Lahko bi bil slovenski slehernik, mlajši brat Lepe Vide, Desetega brata in Martina Kačurja, malo manj romantičen in bolj filozofski, zasidran na ravni vsečloveške tragike in veličine, slabosti in lepote.
Izmed dramskih del je treba omeniti »Krst pri Savici« in »Zgodaj dopolnjena mladost«, o katerih je zapisal Jože Pogačnik, da sta »slavospev ljubezni in želja po spravi med Slovenci«. Za mladino je napisal še igri »Čarovnik začarane doline« in »Družina Zebedej« (1980).
Podelitev nagrade bo 23. aprila 1990 ob 20.30 na večeru Društva slovenskih izobražencev. Denar za nagrado je spet podelila Hranilnica in posojilnica na Opčinah, za kar se ji odbor iskreno zahvaljuje.
Ljubljanski 38. poletni festival v znamenju kakovostne privlačnosti
Veliko število tujih umetnikov, poudarek na mlajših ustvarjalcih in seveda pestra ponudba so osnovne značilnosti nove sezone ljubljanskega Festivala. Ta bo, kot ponavadi, dosegla vrhunec z letos že 38. Mednarodnim poletnim festivalom tj. nizom prireditev, ki je poleg dubrovniškega eden osrednjih kulturnih odogodkov sredi poletja v Jugoslaviji. Zraven bodo še druge prireditve, začenši z Mladinskimi kulturnimi dnevi, prav tako tradicionalno manifestacijo, ki bo trajala od 7. maja do 2. junija.
Program prireditev so včeraj predstavili organizatorji Festivala in to tik zraven prostorov, ki jih je Jože Plečnik v petdesetih letih restavriral in ki so od leta 1955 naprej sedež festivalskih prireditev. Glede Mladinskih kulturnih dnevov, bo vseh predstav okrog 80; organizatorji pričakujejo približno enako število obiskovalcev kot lani (tj. 20.000), v glavnem mladine.
Uvertura v poletje bo Linhartov Veseli dan ali Matiček se ženi (to bo 21. junija), začetek Mednarodnega
poletnega festivala pa bo 14. julija. Trajal bo do 6. septembra in bo po številu predstav nekoliko krajši od prejšnjih let. Kot so povedali direktor Festivala Vladimir Vajda, vodja marketinga Katjuša Rojac in Janko Grilc, to še ne pomeni, da je program skromnejši tudi vsebinsko, temveč prav nasprotno. Poletni festival bo otvoril Komorni ansambel Slovenicum, tj. orkester, ki ga (pod vodstvom Uroša Lajovica) sestavljajo izbrani člani Simfoničnega orkestra slovenske filharmonije. Kot tradicionalni gost Festivala se bo slednja predstavila že naslednji dan.
Zasnova Festivala ostaja zvesta izvedbam iz prejšnjih let; to pomeni, da želijo prireditelji tudi letos predstaviti večino umetniških zvrsti, s posebnim poudarkom na glasbi. Stroški Mednarodnega poletnega festivala znašajo približno 700.000 zahodnonemških mark, delno jih bodo krili s prodajo vstopnic. Predprodaja le-teh se bo začela 19. maja.
V začetku poletja bodo v okviru Festivala na sporedu tudi operne
predstave. Te so nekakšno nadaljevanje tradicije opernega bienala. Program opernih predstav je trenutno še nepopoln, prireditelji pa se dogovarjajo z opernimi hišami iz Ljubljane, Maribora, Sarajeva, Beograda in Reke.
V jeseni se bodo nato zvrstili številni koncerti t. i. resne glasbe, pretežno posvečeni Mozartu in Gallusu. Prireditelji so obžalovali, da niso uspeli pritegniti še nekaterih kvalitetnih skupin, v prvi vrsti Komorno glasbeno gledališče iz Moskve in Komorni orkester iz Izraela. Obe skupini sta bili že vključeni v program Mednarodnega poletnega festivala 1990, vendar sta kasneje izpadli. Nekaj je bilo tudi pripomb na račun premajhnega števila lastnih produkcij in deleža glasbenih (zlasti opernih) skupin iz Slovenije v repertoarju. Prireditelji so pri tem poudarili, da je to posledica delovnega režima opernih in drugih hiš v Sloveniji, režima, ki je v neskladju z željami organizatorjev, predvsem glede časa nastopov.	j VOGRIČ
Iz del slikarke Fanči Gostiša veje posebna mehkoba
V	goriškem Kulturnem domu so pred dnevi odprli razstavo Fanči Gostiša. O umetnici je spregovoril Tomaž Pavšič, katerega poseg v celoti objavljamo.
Morda je marsikdo od vas že bil kdaj v Idriji, Prav gotovo pa ste že vsi zanjo slišali; večkrat je v svoji zgodovini spadala v okvir Goriškega, prav letos pa poteka pol tisočletja od tistih davnih časov, ko so ob zelenih bregovih Idrijce odkrili živo srebro, kar je kraju med gorami omogočilo rast in razcvet.
V	tem svojskem in kulturno zelo razgibanem slovenskem mestu se je rodila slikarka Fanči Gostiša in ker je tudi njeno slikarstvo pretežno posvečeno Idriji in njeni okolici, bi smeli tudi to razstavo šteti kot neke vrste zunanjo počastitev idrijskega jubileja.
Goriški profesor Rado Bednarik je v knjigi Goriška in tržaška pokrajina v besedi in sliki, ki je izšla pred vojno, prav simpatično predstavil Idrijo, kjer »po bregovih stojijo hiše kot v jaslicah«. Ta posebni svet, ki se je naši umetnici kazal že od njenih otroških let, se ji je prirasel v srce in dušo. Navezanost na mladostne spomine in okolje, v katerem se je odvijalo njeno - ne vedno mirno ali brzskrbno življenje - je nedvomno vplivalo na motiviko njenega upodabljanja. Njeno glavno slikarsko zanimanje so bile predvsem stare idrijske hiše s strmimi strehami z lesenimi skodlami in z malimi okni, ki so radovedno gledala v omejeni idrijski svet, za obzorji katerega so umetniške duše kot Fanči iskale in odkrivale dopolnila svoji duhovni žeji.
To so hiše, ki se jih držita barva in nadih časov,-v njih so nekoč ob'slabi razsvetljavi klekljale čipkarice in odtod so še skoraj sredi noči z lučkami odhajali rudarji na delo v jamo. Skoraj vse te hiše so zdaj že izginile, bodisi zaradi dotrajanosti, bodisi zaradi barbarstva sodobnih gradbenikov. Nekaj jih je vsaj na platnu rešila naša gostja.
Slikarka Fanči Gostiša izhaja iz intelektualno in umetniško izredno nadarjene idrijske učiteljske družine Gostiševih. Njena mladost je seveda ni mogla preveč osrečiti; le nekaj svojih zakopanih talentov je Fanči uspelo odkriti javnosti in jih razvijati, a še to v času, ko so umetniki ponavadi že krepko uveljavljeni. Uradniška tlaka za preživetje, dajanje lekcij v tujih jezikih, največkrat skoraj brezplačno - vse to in še marsikaj drugega je oviralo njen življenjski boj za umetnost. Umetnost si je namreč predajala že od nežnega otroštva in v tem njenem vztrajanju se je odražal tudi neke vrste odpor proti vsem omejitvam, ki so jo materialno in duhovno utesnjevale. Pred vojno je nekaj časa študirala glasbo pri prof. Komelu. Po vojni je upodabljala kipe v Catanii jn v londonskih galerijah. Njena glavna »umetniška akademija« je bila pridno in ustvarjalno delo, spoštljiv odnos do pravih mojstrov, zvestoba idealom in človečansko občutje.
Neprijazne predvojne razmere, posebno pa še zadnja vojna, ko se je Fanči pridružila osvobodilnemu gibanju in je bila zaradi tega zaprta in mučena, odgnana daleč proč od svoje ljube Idrije v taborišče v Zgornjo Šlezijo - tudi vse to ni omajalo njenih umetniških želja in pričakovanj, predvsem pa ji ni
uničilo tistih miselnih in čustvenih prvin, ki se nekoliko zastrto kažejo v njenih slikah, a jih hitro odkrijemo, če jih znamo gledati: to je neka posebna mehkoba, pomirjljiva vedrina, izvirajoča morda iz nekoč dramatično izbojevanih bojev, a kljub temu optimistična, odprta, vabeča.
Čeprav se je razmeroma pozno odločila za načrtno slikanje, ima za sabo že nad štirideset samostojnih razstav na Primorskem, po vsej Sloveniji, pa tudi ponekod v Italiji, tako že dvakrat v Ferrari, pa tudi leta 1988 v Palmanovi, lani pa v Beneški galeriji v Špetru. O njej so zelo pozitivno pisali ocenjevalci kot Janko Prelovec, Sandi Sitar, Cene Avguštin, Janez Kavčič, Pavel Petricig in mnogi drugi. Zelo jo ceni kipar Janez Lenassi. Kot rečeno, slike Fanči Gostiševe so polne lirizma. V njih - pa naj gre za olja akvarele, za krajine, portrete ali cvetje -spoznavamo humano sporočilo o ljubezni do narave, stvari in človeka. Idrija, ki je slikarsko privlačna - ima kar precej slikarjev, za krajši ali daljši čas pa so v njej živeli in ustvarjali tudj umetniki kot Vaupotič, Jakac, Bucik, Spazzapan, Černigoj in drugi, je Gostišev! hvaležna za njen iskren umetniški in kulturnozgodovinski doprinos.
Dragi prijatelji! Kako naj končan ta nagovor ob razstavi. Vam, ki živite v tej, tudi nam domači in prijazni Gorici in ki boste gledali te slike, bi rad povedal in vas prepričal, da so med primorskimi gorami čudoviti kraji, vredni slikarskega čopiča, vredni, da jih spoznamo in sprejmemo, in da je tam za obzorji skrito mesto, ki ima svojo dušo in srce, katerih slikarska izpovedovalka je naša Fanči Gos-
tiša.
TOMAŽ PAVŠIČ
Prva polfinalna tekma nogometnega EP under 21
Italija ustavila Jugoslavijo
Jugoslavija - Italija 0:0
JUGOSLAVIJA: Lekovič, Brnovič, Jami, Novak, Djukič, Petrič, Mijatovič (v 67' Boban), S. Mihajlovič, Boksič, Prosinečki, Šuker.
ITALIJA: Peruzzi, Garzja, Rossini, Salvatori, Benedetti, Costacurta, Fuser (v 75' Piacentini), Carbone, Casiraghi, Stroppa (v 90' Lanna), Simone.
SODNIK: Fdlkler (ZRN). KOTI: 7:5 za Italijo. OPOMIN: Petrič, Salvatori, Rossini, Boban, Djukič in Simone. GLEDALCEV: 10 tisoč.
ZAGREB — Prvo polfinalno srečanje evropskega nogometnega prvenstva za igralce izpod 21 let med Jugoslavijo in Italijo se je zaključilo brez zadetkov. Italijani, ki so prijetno presenetili in bili pravzaprav celo boljši od domačinov, so tako veliki favoriti za uvrstitev v evropski finale, saj bodo
povratno tekmo 10. maja (mesto je še neznano) odigrali doma.
Gostje so imeli več priložnosti od Jugoslovanov, ki so se izkazali za tehnično in atletsko izredno pripravljene, vendar pa so le prevečkrat vztrajali v preigravanju in v efektno zaigrani žogi, kar pa je bilo le samu sebi namen. Pri tem »proizvajanju dima« se je še posebno izkazal sicer res dober Prosinečki.
Po drugi strani pa so bili Italijani zelo urejeni tako v obrambi kot v napadu ter so z lahkoto odbijali napade domačinov. V prvem delu igre je imel Juventusov napadalec Casiraghi, ki je bil med najboljšimi na igrišču, dve zreli priložnosti za zadetek, vendar je bil vratar Lekovič na mestu.
Jugoslovani so se zbudili le proti koncu tekme, ko je Šuker sam pred Peruzzijem zapravil stoodstotno priložnost, to pa je bilo tudi vse.
Italijanski trener Maldini je po tekmi izjavil, da je pot do finala, kjer naj bi se srečali z zmagovalcem dvoboja Švedska - SZ, še dolga, saj so Jugoslovani na tujem odlični, jugoslovanski trener Cabririovič pa je poudaril moč nasprotne reprezentance.
Avstrija - Madžarska 3:0
SALZBURG — Avstrija je v prijateljski tekmi y okviru priprav na nogometno SP gladko premagala Madžarsko s 3:0 (2:0). Gole so dosegli Ar-tner (18'), Ogris (42’) in Keglevits (81').
Danska - Turčija 1:0
KOPENHAGEN — Včeraj je danska nogometna reprezentanca tesno odpravila Turčijo z 1:0 ter s tem "pozdravila" zveznega trenerja Piontka, ki po 107 tekmah zapušča Dansko in se podaja prav v... Turčijo. Edini zadetek je dosegel Jakobsen v 47. minuti.
Pričakovana odločitev o »aferi Alemao«
Napoli za zeleno mizo premagal Atalanto z 2:0
Italijani ne štedijo
Riedle k Laziu za 11 milijard lir
BONN — Napadalec Werderja iz Bremna Karl Heinz Riedle bo v prihodnjem prvenstvu okrepil Lazio. Rimsko društvo si ga je zagotovilo za čedno vsoto 14 milijonov nemških mark, to je kakih 11 milijard lir. Riedle je podpisal z Laziom triletno pogodbo. Vsota pa je najvišja, kar so jih doslej plačali za prestop nogometaša iz Bundeslige.
Milan - Napoli velja 40 milijard lir
RIM — Morebitna dodatna tekma med Milanom in Napolijem bi veljala 40 milijard lir. Gre seveda za hipotetične račune, ki pa lahko v kratkem postanejo realni, saj je z včerajšnjo zmago za sodniško mizo Napoli dohitel Milan na vrhu lestvice. Od 5 do 7 milijard bo plačala RAI, denar bi nadalje pritekel s sponzorji, propagando na stadionu itd.
Italijanski nogometni športni sodnik je včeraj v zvezi z »zadevo Alemao« odredil zmago Napolija nad Atalanto z rezultatom 2:0. Tako je Napoli dohitel Milan na vrhu lestvice italijanske nogometne A lige. Obe ekipi imata sedaj 45 točk. Po drugi strani je bila Atalanta ob točko, ki si jo je priborila v nedeljo na lastnem igrišču. Na lestvici ima 32 točk in trenutno zaseda 8. mesto. Nogometni športni sodnik je nadalje naprtil Ata-lanti globo v višini 30 milijonov lir.
Dogodek, o katerem se je včeraj izrekel nogometni športni sodnik, se je pripetil v nedeljo v Bergamu v drugem polčasu prvenstvene tekme 31. kola med Atalanto in Napolijem. Ko je manjkalo le še 13 minut do konca srečanja, je kovanec zadel v glavo nogometaša Napolija Alemaa. Le-ta
se je zgrudil na tla in ni več nadaljeval z igro. Trener ga je zamenjal, igralca pa so morali prepeljati v bolnišnico.
Atalanta je že napovedala priziv na včerajšnjo razsodbo, zaradi česar kaže, da bo vsa »afera Alemao« dokončno razčiščena šele kolo pred zadnjim prvenstvenim nastopom italijanskih prvoligašev.
12 milijard za Violo?
RIM — Predsednik Rome Dino Viola je od nogometne zveze zahteval kar 70 milijard lir kot odškodnino za manjkajoči inkaso na stadionu Flami-nio. Kaže, da mu je zveza pripravljena kot predujem izplačati 12 milijard. Prav toliko bi moral dobiti tudi Lazio.
Druga velika zmaga italijanskega kolesarja v 10 dneh
Valonska puščica Argentinu
HUY — Italijanski kolesar Moreno Argentin je v izredni formi. V desetih dneh je namreč osvojil že drugo klasično severno dirko: po zmagi po Flandriji je namreč včeraj suvereno osvojil Valonsko puščico ter tako dokazal, da je ta čas praktično nepremagljiv, saj sta ti dve dirki po splošnem mnenju med najtežjimi sploh, pa tudi konkurenca je izredno ostra.
Argentin je sprožil odločujočo ofenzivo le malo pred zaključkom, na vznožju hude vzpetine nekaj kilometrov pred ciljem. S precejšnjo lahkoto se je otresel vseh kolesarjev, ki so pobegli glavnini, ter popolnoma sam, čeprav z majhno prednostjo, osvojil dirko.
VRSTNI RED: 1. Argentin (It.), ki je 207,5 km dolgo progo prevozil v 5.21'00"; 2. Leclerg (Fr.) po 3"; 3. Theunisse (Niz.) po 6"; 4. Indurain (Šp.) po 10"; 5. Rooks (Niz.) po 18"; 6. Roche (Ir.) po 18"; 7. Kiefel (ZDA) po 22"; 8. Alcala (Meh.) po 29"; 9. Millar (Šk.) po 37"; 10. Cassani (It.) po 45" itd.
Na sliki (telefoto AP): Argentin na cilju.
Jugoslovanski košarkarski play off
Jugoplastika v finalu
77. evropsko prvenstvo v namiznem tenisu
Jugoslaviji dva brona
JUGOPLASTIKA - GIBONA 103:90 (54:49)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 3, Pe-rasovič 17, Pavičevič, Kukoč 12, Sobin 7, Naumoski, Ivanovič 25, Savič 7, Radja 32, Naglič.
GIBONA: Bukumirovič 7, Karner 9, Čutura 15, Anzulovič 2, Rizman, Cvije-tičanin 9, Mrsič 13, Miličevič 16, Radič 11, Arapovič 8.
SODNIKA: Tošovič in Dimitrij evič (oba iz Beograda); GLEDALCEV: približno 5 tisoč.
SPLIT — V tretji polfinalni tekmi jugoslovanskega košararskega play offa so Zagrebčani sicer izvrstno igrali, vendar proti moštvu trenerja Malj-koviča, ki razpolaga z res številnimi dobrimi igralci, presenečenja le niso
mogli pripraviti. S to zmago si je Jugoslavija zagotovila nastop v finalu, v katerem se bo pomerila s Crveno zvezdo.
V prvem polčasu sinočnje tekme je bil rezultat izenačen, predvsem zaradi slabe igre Spličanov v obrambi. V drugem polčasu pa je Jugoplastika pokazala svoje pravo lice, z odlično igro v obrambi in silovitim tempom, katerega gostje niso zdržali. Tako se je njena prednost stalno večala. Poleg neustavljivega Radje sta se razigrala še Perasovič in Ivanovič, tako da je bila Gibona na robu katastrofe (97:76 v 37. min.). Z zvrhano mero borbenosti so gostje do kraja le zmanjšali zaostanek na znosnih 13 točk razlike.
GOTEBORG — Včeraj se je v Gote-borgu zaključilo 17. evropsko prvenstvo v namiznem tenisu. Jugoslovani so tako v moški kot tudi ženski konkurenci osvojili bronasto kolajno, kar sicer ni neuspeh, nadejali pa so si nekaj več.
Moški naslov je pripadel prvaku Švedski, ki je tako le potrdila svojo premoč. V finalu je namreč odpravila ZRN (ki je v polfinalu pregazila Jugoslavijo s 5:0) s 5:2. Čeprav sta oba polfinalna poraženca dobitnika bronaste kolajne, so zaradi razvrstitve v naslednjem prvenstvu odigrali dodatno srečanje, v katerem so Angleži (ki so v polfinalu izgubili s Švedsko s 5:1) gladko s 5:1 premagali Lupuleskuja, Kaliniča in Primorca.
V ženski konkurenci pa je naslov šel Madžarski, ki je premagala ČSR s 3:0. Fazličeva, Perkučinova in Poljakova so v polfinalu izpustile priložnost, da bi se borile za naslov, saj jih je Madžarska premagala s 3:1, srečanje pa bi se lahko z malo športne sreče obrnilo bistveno drugače. ČSR pa se je uvrstila v finale po zmagi nad Nizozemsko s 3:0, a Jugoslovanke so v srečanju za tretje mesto (katero sta v bistvu osvojili obe ekipi) premagale Nizozemsko s 3:1.
Italija je v moški konkurenci z izrednim Costantinijem zasedla 16., v ženski pa kar 11. mesto. To je najboljši rezultat ženske italijanske namiznoteniške reprezentance.
Zmagoviti povratek
Grafova povsem okrevala po poškodbi
AMELIA ISLAND (Florida) — Zahodna Nemka Steffi Graf je takoj pokazala, da je še vedno prva dama na svetu v tenisu. Na turnirjih ni igrala vse od februarja, ko si je na snegu zlomila prst na roki, že v svojem prvem nastopu po tej odsotnosti pa je dobesedno zmlela Češhoslovakinjo Petro Legrovo: v samih 45 minutah jo je odpravila z zgovornim 6:1, 6:0.
Živojinovič izločen
TOKIO — V 2. kolu teniškega turnirja v Tokiu je Jugoslovan Živojinovič s ’6:3, 7:6 izgubil proti Davisu (ZDA). Nekaj izidov: Edberg (Šve.) -Shiraš (ZDA) 6:0, 6:2; Lendl (ČSR) -Matsuoka (Jap.) 6:4, 6:2; McEnroe (ZDA) - Chamberlin (ZDA) 3:6, 6:4, 7:5.
Danes pričetek »safari rallyja«
Prva etapa več kot 1.000 km
Košarkarsko promocijsko prvenstvo
Pomemben uspeh Doma Gometal
ASOUINI - DOM GOMETAL 64:65
(31:34)
DOM GOMETAL: Gruzovin 8, Semolič, Orzan 26, Košuta 19, Dornik 4, Battello 2, Rinelli, Ambrosi 2, Prinčič 4, Komel.
PON: nihče. ON: Dom 21, Asguini 13. 3 TOČKE: Orzan 2, Košuta 1.
Brumnovi varovanci so v zaostalem srečanju promocijskega prvenstva proti zadnjeuvrščeni ekipi Asguinija iz Pierisa dosegli pomembno zmago, saj so se na ta način ddkončno oddaljili z dna lestvice in si zagotovili obstanek v ligi.
Kljub zmagi pa treba povedati, da so domovci igrali zelo slabo, saj so dopustili domačinom, da so dosegli veliko število- skoraj neverjetnih košev. Obramba je slabo delovala, tudi napad ni blestel. Z druge strani pa treba priznati, da so nasprotniki odigrali prav gotovo eno boljših letošnjih tekem, saj so se požrtvovalno borili tako v obrambi kot tudi v napadu.
V drugem polčasu sta si bili ekipi enakovredni vse do zaključnih minut, ko je Košuta dosegel dva zlata vredna koša. Domačini so sicer kmalu nato zaostanek zmanjšali na samo točko, vendar so belo-rdeči v poslednjih 30 sekundah preudarno obdržali žogo in tako zasluženo zmagali.
Domovce čaka sedaj še zadnja letošnja preiskušnja. Drevi ob 19. uri bodo gostili v Kulturnem domu v Gorici mestnega tekmeca Petrolifero. (af)
NAIROBI — Na današnji prvi etapi avtomobilskega »safari rallyja«, tretji preizkušnji svetovnega prvenstva, bosta najprej šla na pot Finca Markku Alen in Ilkka Kivimaki (subaru). Alen in Kivimaki sta bila najhitrejša na včerajšnji posebni vožnji, ki so jo izvedli na hipodromu v Nairobiju. Pri tem sta imela precej sreče. Startala sta namreč prva in proga je bila seveda še kolikor toliko gladka, medtem ko so ostali vozili po blatu in luknjah.
Današnja prva etapa bo dolga 1140 km, predvidenih pa je 17 časovnih kontrol, ki na tej dirki zamenjujejo posebne vožnje.
VRSTNI RED PREDETAPE (2,1 km): 1. Alen - Kivimaki (Fin.) 2'57"; 2. Wal-degaard - Gallagher (Šve.) toyota 3T1"; 3. Fiorio - Pirollo (It.) lancia 3T4"; 4. Biasion - Siviero (It.) lancia 3T7"; 5. Bourne - Freeth (N. Zel.) subaru 3T8"; 6. Duncan - Munro (Ken.) subaru 3'21 ”; 7. Kankkunen - Piironen (Fin.) lancia 3'23",- 8. Shinozuka - Mea-dows (Jap., VB) mitsubishi 3’31"; 9. Kirkland - Thatthi (Ken.) subaru 3'37"; 10. Sainz.- Moya (toyota) 3'42".
Zagrebški Mladosti vaterpolski superpokal
ZAGREB — V povratni finalni tekmi superpokala v vaterpolu je Mladost iz Zagreba po dveh podaljških z 11:7 (3:3, 0:1, 1:2, 2:1, podaljška 2:0, 3:0) premagala Sisley iz Pescare.
V prvi tekmi so Italijani izgubili le z enim zadetkom razlike, tokrat pa so za
poraz obdolžili danskega sodnika Andersena (čeprav nekateri v italijanskem taboru ne zanikajo, da je bilo tudi nekaj podcenjevanja nasprotnika); ko je namreč do konca manjkalo le 17 sekund, je Sisley vodil s 7:5 in imel še žogo v rokah. Sodnik je tedaj piskal prekršek proti Italijanom, nakar je v korist Mladosti dosodil še najstrožjo kazen in izključil enega od igralcev Sisleya. Mladost je tako izenačila, a v podaljških so demoralizirani vaterpolisti iz Pescare povsem popustili in mislili bolj na zmerjanje sodnika kot na igro.
Boileauu 3 leta zapora
BRUSELJ — Bernard Boileau, bivša zvezda belgijskega tenisa, je bil zaradi kraje, nasilnih dejanj in jemanja mamil obsojen na tri leta zapora. Večji del kazni pa so mu odpustili, moral pa bo na zdravljenje (jemal je heroin). Boileau, ki ima sedaj 30 let, je bil osemkrat belgijski državni prvak, najboljša uvrstitev na svetovi lestvici pa je bilo 40. mesto.
PRIMOTOR KLUB
vabi vse člane, da se udeležijo pripravljalne seje za hitrostne tekme Alpe-Adria. Seja bo jutri, v petek, 13. t. m., ob 20.30 v prostorih gostilne Gregoret-ti na Fernetičih.
•/v Comitato — — Olimpico Nazionale Italiano
Italijanski olimpijski komite
'otoeaicio
'»V SLUŽBI ŠPORTA«
VESELA VELIKA NOC
z milijardami, ki jih daje
f0t0caicio
lahko igraš do
PETKA, 13. APRILA
Po zmagi v Parizu
»Problemi«
zmagovitega
Ruzziera
Po že itak zelo dobrem začetku sezone, ko se je naš hitrohodec Fabio Ruzzier vrnil pred mesecem dni iz Španije z tretjim mestom, je 37-letni atlet iz Lonjerja v nedeljo na svoji drugi letošnji tekmi presenetil vse prisotne in ne nazadnje tudi samega sebe. V Parizu je namreč zmagal na mednarodnem tekmovanju v hoji, veljavnem za 32. Trofejo Challanger Faccetti. Bil je prvi vkonkurenci 72 tekmovalcev iz 5 držav (Francije, Italije, Švice, Belgije ter Alžirije) in je tako kot prvi italijanski atlet vpisal svoje ime v zlato knjigo te klasične tekme v hitri hoji. Poleg števila nastopajočih gre vsekakor omeniti tudi kvaliteto, saj se je na startu predstavila cela vrsta atletov, ki so nastopili tako v Seulu kot na zadnjem svetovnem pokalu v hoji. Med njimi naj omenimo Francoza Terraza, Švičarja Tosca-nellija in pa Alžirca Bouhala, ki je obenem tudi afriški prvak. Prav s slednjim je Fabio Ruzzier imel največ dela, saj se ga do zadnjih treh kilometrov ni mogel otresti. V zadnjem krogu pa je naš atlet silovito potegnil in zadal drugouvrščenemu Alžircu kar 2 minuti zaostanka, kar jasno priča o veliki rezervi moči, ki jo je še imel v sebi. Na tretjem mestu je pristal Francoz Blancher, medtem ko je moral favorit, domačin Terraz, odstopiti zaradi krčev, katerih vzrok sta bila predvsem mraz ter močan veter, na katerega pa je naš trdoživi Lonjerc na srečo že navajen.
Omenimo naj še - poleg seveda velikega presenečenja - tudi veliko veselje nad zmago, ki je po 32 letih vendar romala v Italijo, saj je tekmovanje poimenovano prav po italijanskem emigrantu Fac-cettiju, ki je bil v Parizu zelo znan v športnih krogih in katerega sin se je našemu atletu zelo Prisrčno zahvalil za prestižno zmago.
Po teh prvih dveh prestižnih uvrstitvah, se sedaj Ruzzieru po-faja nov problem, saj se je prej moral v Barceloni mučiti s španščino v intervjuju za tamkajšnjo televizijo, tokrat pa je imel iste Probleme s francoščino, ko ga je za pariško TV intervjuval tamkajšnji časnikar. Sicer pa, dokler se bo moral Ruzzier ukvarjati »le« s takimi »problemi«, mu jih tudi mi želimo še kar največ!
Na Borovem mednarodnem tekmovanju v športno-ritmm gimnastiki
Borovkam kar tri prva mesta
Borov gimnastični odsek je priredil v torek v Borovem športnem centru izredno uspelo tekmovanje v športno-ritmični gimnastiki, na katerem je nastopilo kar 39 mladih telovadk iz 7 slovenskih klubov. To je gotovo najbolj množična telovadna tekmovalna prireditev, kar jih je pripravila doslej Borova gimnastična sekcija.
Kljub izredno veliki udeležbi je bila organizacija tekoča, zadovoljstvo nastopajočih pa splošno. Zadovoljno pa je bilo tudi občinstvo, saj je bilo videti v štirih kategorijah vrsto res privlačnih nastopov. Prireditev sama je ponovno pokazala, da se ta športna zvrst vedno bolj širi med žensko mladino. Razveseljivo je, da velja to tudi za naše tržaško društvo, saj je bil Bor zastopan v kvadratu kar z 12 telovadkami. Posebno zadovoljstvo med gostitelji pa je prevladalo ob koncu prireditve, ko so ugotovili, da je bil izkupiček borovk res izreden. Čeprav je bila konkurenca (na tej ravni) zelo ostra, so borovke osvojile kar tri prva mesta, katera so dopolnile še z osvojitvijo po ene srebrne in bronaste kolajne. Pre-
moč »plavih« je bila opazna zlasti v 1. selekciji, kjer so bile v prvi sedmerici kar štiri borovke. Izmed tržaških telovadk so zmagale v svojih kategorijah Irina Žagar, Maja Mezgec in Lara Komar, preostalo zlato pa je pobrala Mariborčanka Nataša Počkaj.
Oglejmo si še rezultate.
1. selekcija: 1. Irina ŽAGAR (Bor Trst) 16.30; 2. Tina KOS (Partizan ND LJ) 16.15; 3. Petra TRSTENJAK (ŠRG Maribor) 16.05; 4. Karin MEZGEC (Bor Trst) 15.90; 5. Tina PAJNIČ (Partizan Vrhnika) 15.80; 6. Kristina FERLUGA (Bor Trst) 15.75; 7. Fjona MEZGEC (Bor Trst) 15.70; 8. Špela MARIČ (ŠRG Murska Sobota) 15.55; 9. Nina TOPLAK (ŠRG Murska Sobota) 15.45; 10. Nina VENGUST (Partizan ND LJ) 15.35; 11. Mateja ŠIPLIČ (ŠRG Murska Sobota) 15.10; 12. Dušica JEREMIČ (Partizan Vrhnika) 14.25; 13. Urška CVETKO (Partizan Vrhnika) 14.00.
Množičnost - 1. do 4. razred: 1. Lara KOMAR (Bor Trst) 7.75; 2. Erika GREGORI (Bor Trst) 7.65; 2. Anka ALEKSIČ (Partizan Vrhnika) 7.65; 4. Eliza KOMAR (Bor Trst) 7.60; 5. Sara ŽERJAL (Bor Trst) 7.35.
Množičnost - 5. do 8. razred: 1. Nataša POČKAJ (Vlahovič Maribor) 8.20; 2. Renata VAUHNIK (ŠRG Maribor) 8.15; 3. Maja OGRINC (Vlahovič Maribor) 8.10; 3. Judita ŽILAVEC (Partizan Vrhnika) 8.10; 5. Nataša BAJAT (Vlahovič Maribor) 8.00; 5. Nataša GAČIČ (Vlahovič Maribor) 8.00; 7. Dražena PONGARC (Vlahovič Maribor) 7.95; 7. Tjaša KOKOL (Vlahovič Maribor) 7.95;
7.	Katja CIGLIČ (Partizan Vrhnika) 7.95; 10. Martina KRAPEŽ (Bor Trst) 7.80; 11. Petra VOLŠEK (Vlahovič Maribor) 7.75; 12. Jasna JERKOVIČ (Partizan Vrhnika) 7.70; 12. Ana ISKRA (Partizan Vrhnika) 7.70; 15. Maja IGNJATOVIČ (Partizan Vrhnika) 7.55; 14. Vesna CAPELLINI (Bor Trst) 7.60; 16. Polona DOLINŠEK (Partizan ND LJ) 7.35.
Dijakinje - študentke: 1. Maja MEZGEC (Bor Trst) 8.20; 2. Miša MILKOVIČ (ŠŠD Kurir Vrhnika) 8.15; 3. Paola DANNECKER (Bor Trst) 8.10; 4. Gordana ŠAJN (ŠRG Maribor) 7.75; 5. Marinka KAC (Vlahovič Maribor) 7.50.
(boj)
Jadralna regata Marina Koper domačinom
KOPER — Na prvi mednarodni jadralni regati za pokal Marina Koper, ki je potekala v Koprskem zalivu za olimpijske razrede FD, 470 in finn, so imeli sovjetski, češkoslovaški in jugoslovanski jadralci ob spremenljivem vetru težke pogoje za jadranje, saj je vse tri dni deževalo. V razredu FD je dragocena lovorika ostala doma, osvojila sta jo Mitja Kosmina in Dragan Gašič, ki sta zmagala v vseh petih regatah. Pirančan Dušan Puh s flokistom Bezičem je bil šele tretji. V razredu 470 sta zmagala Koprčana Matjaž An-tonaz in Davor Glavina, ki pa v Pulju služita vojaški rok. Druga je bila sovjetska posadka Zalik-Fedorenko. V razredu finn je slavil Spličan Kuret, najboljšo koprsko uvrstitev pa je dosegel Jure Orel, ki je bil osmi.
Včeraj sta Kosmina in Gašič odpotovala v Sanremo, kjer Sta že v prvi regati zmagala v razredu FD pred Bergerjem (Fr.) in Lennonom (VB). V San-remu bosta ostala do 15. tega meseca. To bo nekakšna generalka pred letošnjo regato v francoskem mestu Hye-res, na kateri bo moč potrjevati olimpijsko normo; trajala pa bo od 18. do
22. aprila in med kandidati za nastop v Franciji je tudi 18-letni Jure Orel v razredu finn, vendar bo o tem odločal jugoslovanski zvezni selektor Mrdu-Ijaš. (Kreft)
Tedenski pregled
Zadnji vikend je bil za primorska nogometna moštva zelo uspešen. Medrepubliški ligaš Koper je doma visoko premagal Varteks (3:0) in napoveduje beg z dna lestvice. Polni izkupiček je pripadel tudi slovenskima ligašema: Vozila so v Novi Gorici tesno, a zasluženo, z 1:0 odpravila močne Medvode, Izola pa je iztržila obe točki v Murski Soboti proti Muri (1:0). Izolani so tako povečali prednost pred drugim na lestvici na tri točke. Iz tekmovanja območne lige, kjer so trenutno najboljši med Primorci nogometaši Brd, velja omeniti kot zanimivost prekinitev tekme v Tolminu, do katere je prišlo zaradi napada gostujočega igralca Adri-je na sodnika.
V odbojkarskih tekmovanjih tokrat niso nastopili Kanalci, ker so tekmo s Čelikom odigrali že prej, tako da se
mirno pripravljajo ne sklepni del. Skoraj zanesljivo bodo prvaki in novi člani 1. B zvezne lige. Novogoričanke niso imele nikakršnih možnosti proti vodilnemu Željezničarju (izgubile so s 0:3), pomembno zmago pa so dosegle republiške ligašice iz Kopra, ki bodo odločilno srečanje za 1. mesto igrale konec prihodnjega tedna v Novem mestu. Izolani so spet gladko izgubili.
Rokometašice Mlinotesta so se v tekmi 20. kola druge zvezne lige dobro upirale Trešnjevki v Zagrebu, kaj več pa niso zmogle. V republiških rokometnih ligah so primorske ekipe igrale s spremenljivim uspehom. Omeniti velja zmago izolske Ferrotehne na Ptuju in vnaprej odigran primorski derbi moških ekip Ajdovščine in Jadrana, v katerem sta točki pripadli Ajdovcem.
Na Goriškem je bila spet zanimiva tekaška prireditev - tek na Sveto goro, ki se ga je udeležilo 45 tekačev iz Slovenije in Italije, zmagal pa je Melinc iz Kobarida. Razočarani pa so bili ljubitelji motokrosa, saj je v Šempasu zaradi dežja odpadla dirka za državno prvenstvo. (D. K.)
Prvenstvo momtain bike
Ivo Doljak spet zmagal
Zamejski kolesar Ivo Doljak se je odlično odrezal tudi v drugi kolesarski dirki koles mountain bike za italijansko prvenstvo. Zmagi v Trentu izpred dvema tednoma je v nedeljo dodal še prvo mesto med veterani na dirki v kraju Guia di Valdobbiadene. Na valoviti, od dežja razmočeni 38 km dolgi progi, ki se je vila v bregu med vinogradi, se je pomerilo skupno 370 tekmovalcev. Absolutno prvo mesto je osvojil profesionalec Margon, ki je zmagal ze v Trentu, Ivo Doljak pa se je kot zmagovalec v kategoriji veteranov uvrstil takoj za profesionalnimi kolesarji. Italijanskemu državnemu prvaku med veterani Liviu Fantinu je zadal kar 7-minutni zaostanek.
Na dirki v Valdobbiadene je tekmoval tudi Doljakov sin Kristjan, ki se je tokrat uvrstil še bolje kot na prvi preizkušnji v Trentu. Med mladinci je zasedel 11. mesto, kar je za kolesarja, ki se je le dvakrat pomeril v tovrstni disciplini, nadvse spodbuden rezultat.
Uspešna sezona novogoriškega KK
V novogoriškem kolesarskem klubu so pred dobrima letoma pričeli s sistematičnim delom z mladimi tekmovalci. Prvi rezultati v lanskem letu so bili več kot spodbudni, to pa je dalo ljudem v klubu in tudi mladim fantom novega zagona in elana. Tako so na nedavnem občnem zboru potrdili, da je bila usmeritev v povsem tekmovalno dejavnost pravilna, in da na tej poti ostajajo tudi v naprej. Dva republiška naslova med pionirji skupine A, Aleša Krpana med posamezniki in ekipe, sta nad pričakovanji a hkrati potrditev uspešnega čeprav ljubiteljskega dela trenerjev in fantov. No, tudi brez velike pomoči in podpore staršev tekmovalcev ne bi šlo. Tudi za letošnjo sezono, ki se je že pričela, so si v klubu zadali kar ambiciozne načrte. Te naj bi lažje dosegli ob pomoči pokrovitelja, to je novogoriškega HIT-a, zato so na občnem zboru tudi sklenili, da se klub preimenuje v HIT Casino Nova Gorica.
Novogoriški klub bo organiziral tudi nekaj tekmovanj za primorski pokal, 22. aprila pa pripravlja kriterij po mestnih ulicah. Za ta dan napovedana dirka na Sveto goro pa je, zaradi tehničnih težav, preložena ne jesen.
Vodstvu kluba bo še naprej predsedoval Boris Lozej, za številno mlado tekmovalno ekipo pa bodo skrbeli: Toni Ukmar, Adrijan Trebižan, Pavel Jakin in Danjel Klinec. (Ervin Čurlič)
V prvenstvu C lige so visoko premagale ekipo Santa Trinitd
Končno zmaga krasovih rokometaše
ŽENSKA C LIGA
Kras - SANTA TRINITA' 33:15
KRAS: Citter 3, Colja 2, Ukmar 1, RUral 'ra9°^ic 6’ Calzi, Ferluga 12. Krasove rokometašice so končno niagale. Prvo tekmo proti ekipi Santa rinita so izgubile z le enim golom razlike, v povratnem srečanju pa so ^igrale kot še nikoli in visoko zmaga-
Srečanje je bilo vse prej kot izena-ceno, saj so naše dobesedno nadkrilile nasprotnice. Za igralke iz Schia je bilo d vsega začetka razvidno, da proti kau1? razi9ranim dekletom nimajo ni-Nr rsne možnosti. Vseeno pa se niso r 2za trenutek predale ter so v ob-ni igrale precej ostro. Našim pa ni k 0 mogoče priti do živega, saj so kar °mbardirale njihova vrata iz vseh , °znih pozicij. Ferlugova je dosegla ar redkordno število zadetkov. Zelo Prodorna je bila tudi Jagodiceva, Na-bralova pa se je kot kobilica z neverjetno lahkoto dvigala v zrak ter prese-tako obrambo kot vratarko, iznati pa je še treba, da so nasprot-‘me dosegle tako nizko število zadet-je°V zaradi naše vratarke Calzijeve, ki ; na tej tekmi zares pokazala vse svo-rokometno znanje.
ki s Vaiiti gre torej vse naše igralke, 0 se v soboto izkazale ter nenazad-tiv trud trenerja Božjeglava, ki je bil M bogato poplačan.
(Tanja)
s MOŠKA C LIGA
(13-8)°NA ' KRAS TRIMAC 23:24
Klic, Rossi, Vremec 1, Peric, Sarri x9, Fonda 2, Kozlovič 8, Pertot, Kr a 2, Raseni 1, Grilanc 1. razbn i°Vi .rok°metaši so v zanimivi in zmani-tekmi proti San Donaju ko j9 . v zadnjih minutah igre, potem tnov Ze Kazalo, da se bodo vrnili do-(6:3 Praznih rok. Po dobrem začetku tojj, a Kras v 15. min.), je našim fan-Zaprg °^no popustila koncentracija in kar .Vlti so marsikatero priložnost, te omogočilo domačinom, da so
prešli v vodstvo in končali polčas s prednostjo petih golov.
V začetku drugega polčasa je San Dona še povečal prednost (18:11 v 14. min.). Krasovi rokometaši pa se niso predali in so z malo treznejšo igro vendarle prišli češče do gola. S preudarno igro so se že sedem minut pred koncem približali nasprotnikom na en sam gol razlike (22:21). To je vlilo pogum našim rokometašem, ki so v ključnih trenutkih tekme zaigrali še bolj zagrizeno. V 55. minuti je kapetan Milič izenačil na 23:23, nekaj sekund zatem pa je Fonda spretno izmaknil žogo nasprotnikom in sam v protinapadu z lepim strelom ukanil vratarja San Donaja. To je bil gol, ki je odločil zmago, saj se v preostalih petih minutah rezultat ni spremenil.
Izidi 17. kola: Cividin - Paese 22:22; Cellini - Pastajolly 24:17; Nardi - Li-
bertas 19:18; Padana - Fides 25:26, S. Dona - Kras Trimac 23:24, Q. d'Altino -Jolly preložena.
Lestvica
Pastajolly TV Cividin TŠ Nardi Vitt. V. Ouarto dAltino Kras Trimac Padana Monselice San Dona Jolly Campof. Fides S. Vito Paese Cellini PD Libertas TS
32 17	15	2	0	442:281
28 17	13	2	2	408:338
25 17	12	1	4	367:327
23 16	H	1	1	322:309
18 17	8	2	7	381:376
16 17	7	2	8	406:390
16 17	7	2	8	380:391
11 16	5	1	10	316:387
10 16	5	0	12	404:445
9 17	4	1	12	312:367
8 17	4	0	13	316:402
6 17	2	2	13	354:418
Naslednjo kolo (22. 4. 90): Cellini -Q.d'Altino; Fides - Kras; Libertas - Padana; Jolly - S. Dona; Paese - Nardi; Pastajolly - Cividin. (Pjotr)
Ženski odbojkarski pokrajinski finale under 16
Boru Friulexport prva tekma
BOR FRIULEXPORT - SLOGA SAGOR	3:0 (15:7, 15:12, 15:12)
BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Čok, Legovich, Neubauer, Vitez, Vodopivec, Zubalič, Giugovaz, Pernarčič.
SLOGA SAGOR: D. in M. Bogateč, Starc, Špacal, Brišnik, Mahnič, Fonda, Ferluga, Kosmina, Čač, Tensi.
Borovke so dobile prvi finalni derbi za naslov pokrajinskega prvaka v kategoriji under 16, a slogašice imajo še možnost, da z zmago v povratnem srečanju na domačih tleh izsilijo tretjo finalno tekmo.
Mala dvorana na 1. maju žal ni bila najbolj primerno prizorišče za takšno srečanje in še zlasti so bili prikrajšani dokaj številni gledalci, ki so si želeli ogledati to tekmo. Ekipi sta po igri, kljub določeni razumljivi živčnosti, dokazali, da na tej ravni nimata tu pri nas enakovredne konkurence in spet se je izkazalo, da Bor in Sloga po kakovosti svojih mladinskih ekip, ne od danes, daleč prekašata vsa ostala društva na Tržaškem.
Uspeh gostiteljic je bil zaslužen, kajti skozi vse srečanje so pokazale bolj zanesljivo obvladanje osnovnih elementov igre, zlasti boljše so bile v sprejemu servisa in v napadu. Borovke imajo (glede na to, da gre v bistvu za ekipo under 14) zelo obetaven koncept kolektivne igre bodisi ob mreži bodisi v polju, v Sloginih vrstah pa je večje število visokih igralk, ki se bodo lahko razvile v dobre odbojkarice.
Daleč najslabši je bil na tej tekmi sicer starejši sodnik, ki je s prepogostim piskanjem brez pravega kriterija preprečil igralkam, da bi pokazale še boljšo igro. (ak)
Predavanje o Peruju
Slovensko planinsko društvo v Trstu in Sklad »Mitja Čuk« pripravljata v sodelovanju zanimivo predavanje svetovnega popotnika in društvenega odbornika Zvonka Vidaua o lepotah, nasprotjih in vtisih s potovanja v Peru. Vidau se je lani podal v to zanimivo južnoameriško državo, se povzpel v gorovje Huascarana, obiskal najznamenitejša središča nekdanje inkovske kulture: Machu Pichu, Puno in Nazca in se vrnil poln vtisov, novih izkušenj in s polno malho diapozitivov. Te je v tem času prebral, izluščil in pripravil izredno zanimivo predavanje. Obeta se torej pravi užitek ob spremljanju vrste barvitih posnetkov o naravnih lepotah, zgodovinskih zanimivostih in ljudeh Peruja.
Opozarjamo vse ljubitelje takih prikazov daljnih dežel in jih vabimo v četrtek, 26. aprila ob 20.30 v malo dvorano Kulturnega doma v Ul. Petronio, da si ogledajo prelepe posnetke in spremljajo prodoren komentar Zvonka Vidaua. (L. A.)
Izlet v Benečijo
Na programu izletov SPDT za leto 1990 je 16. t. m. na vrsti izlet v Benečijo, in sicer na velikonočni ponedeljek, kar je že tradicija. Že vrsto let namreč tržaški planinci pripravljajo tak prvi daljši spomladanski izlet po zimski sezoni, ko prevladujejo smučanje in zimski vzponi.
Letos bomo obiskali severno-vzhod-ni del Benečije in sicer področje južno od grebena Kolovrat, po katerem poteka meja med Italijo in Jugoslavijo. Greben je visok do 1193 m, a z njega se nudi edinstven razgled na beneške doline, na Matajur in proti severu na Soško dolino in na Julijce, kjer se nam prvi vsiljuje koničasti Krn.
V tem delu Benečije se nahaja tudi kraj Grmek, sedež istoimenske občine. Izhodišče izleta je vasica Pačuh ob reki Reka, nakar se bo naša pot vzpenjala mimo Praprotnice, Klobučarjev na sedlo Solarji na Kolovratu. Od tam se bomo spustili v izhodiščno dolino in sicer mimo vasi Dreka in Trinko.
Za tiste, ki ne poznajo dobro Benečije, naj povemo, da je to pokrajina številnih dolin in grebenov, na katere pridemo po dokaj strmih pobočjih.
Izlet bo potekal v glavnem po stezah, ki so bile do nedavnega edina zveza z dolinami. Predvideva se 4 ure zmerne hoje.
Na pot bomo šli z osebnimi avtomobili, s katerimi bomo prevozili približno 80 km v eno smer. Zbirališče udeležencev je najavljeno za ponedeljek, 16. aprila, ob 7.50 na trgu pred sodno palačo v Trstu, ali ob 8.20 na trgu v Sesljanu.
Še navodilo za voznike: da se izognemo obvozu v Zagraju (Sagrado), ki povzroča zastoj v prometu, bomo krenili v Štivanu^ proti Gorici in dalje proti Krminu in Čedadu.
Izlet vodi Franc Armani, ki priporoča planinsko opremo, predvsem obutev in je na razplago za nadaljnja navodila (tel. 415318 v večernih urah).
(F. A.)
Pohod Mirka Škabarja
Deževno in hladno vreme jo je prejšnjo nedeljo močno zagodlo požrtvovalnim odbornikom in predstavnikom SK Devin, ki so vložili toliko truda v priprave za nemoten potek tretjega spominskega pohoda »Mirko Škabar«. Zaradi pičle udeležbe ljubiteljev takih pohodov so morali prireditelji pohod odpovedati in ga prenesti na kasnejši čas. Odločili so se, da bodo spominski pohod pripravili v nedeljo, 22. aprila, v upanju, da jim bo vreme tedaj bolj naklonjeno in da se bo te prireditve udeležilo čim večje število ljudi. SPDT vabi vse svoje člane in prijatelje, naj se pohoda udeležijo.
Izlet za Športno šolo
Za 22. april je napovedan tudi izlet za osnovnošolsko mladino, ki ga v sodelovanju s Športno šolo prireja SPDT. Izlet po obronkih Grmade pripravljajo požrtvovalni člani mladinskega odseka SPDT, ki so na voljo za vsa potrebna pojasnila. Potrudili se bodo, da bo osnovnošolski izlet privlačen in zanimiv, v upanju, da jim ne bo slabo vreme pokvarilo užitke, ki jih lahko tak spomladanski pohod nudi vsem mladim šolarjem. (L. A.)
Naročnina: mesečna 20.000 lir - celoletna 240.000 lir; v SFRJ številka 4.- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.- din (700.000,- din), polletno 390.- din (3.900.000.- din), letno 780,- din (7.800.000,- din).
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLI-EST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
dnevnik
četrtek, 12. aprila 1990
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 magglo 1
Tel. (0481) 533382 • 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Ristori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič
Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja in tiska
H
ZTT
Trst
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Po tridnevnem londonskem vrhu predstavnikov 112 držav sveta
Podpis zaključnega dokumenta za boj proti širjenju trgovanja z mamili
LONDON — S podpisom skupnega dokumenta je 112 držav sveta sklenilo, da bo sodelovalo pri preprečevanju širjenja in trgovanja z mamili. To so zaključni sklepi londonskega vrha, ki ga je sklicala britanska vlada ob sodelovanju OZN.
Po tridnevnem zasedanju so predstavniki številnih držav sveta, kljub začetnemu razhajanju, le prišli do skupnega jezika in se zavzeli, da se bodo z vsemi sredstvi prizadevali, da bi vsaj omilili trgovino z mamili ter v skladu z obstoječimi zakoni uničili čimveč nasadov kokaina in to predvsem v Aziji in Južni Ameriki.
S tem v zvezi velja povedati, da so finančni stražniki v zadnjih treh mesecih samo v Italiji zaplenili 39 kg heroina, 47 kg kokaina in 130 kg marihuane. Pri teh posegih so finančni stražniki prijavili 1404 osebe, od katerih so jih 345 aretirali, ostale pa prijavili sodnim oblastem.
Kar zadeva tihotapljenje cigaret, pa so v zadnjih treh mesecih zaplenili kar 123 ton tujega tobaka in pri tem prijavili 3681 oseb, od katerih so 14 aretirali in zaplenili kar 296 vozil in plovil. Da je predstavnikom finančne straže uspelo to uresničiti, so potrebovali sodelovanje kakih 5 tisoč agentov.
Na sliki (AP): tudi s takimi plovili se Angleži borijo proti trgovini z mamili.
V Turinu policija aretirala bivšega terorista Gatto
TURIN — Bivšega terorista skupine »Prima linea«, 31-letnega Danieleja Gatta so agenti policije aretirali prejšnjo noč pred vhodom turinskih zaporov, kamor je bil namenjen, da bi se vrnil po službi, ki jo opravlja na prostosti. Gatto je osumljen, da je v družbi s štirimi tovariši, ki jih je policija že aretirala, oropal zlatarno sredi Turina in odnesel za kakih 70-80 milijonov lir vrednosti.
Po prvih podatkih, ki jih ima na razpolago policija, domnevajo, da bi peterica (aretirali so namreč še bivša terorista Ermanna Faggianija in Maura Mar-. chetta ter Giovanno Maniacijevo in Manuelo Rotello) z denarjem sofinancirala novo teroristično skupino.
Daniele Gatto je bil obsojen na 12 let zapora na procesu leta 1982 proti 47 pripadnikom skupine »Prima linea«. Ob tem je moral bivši terorist presedeti v zaporu še nekaj dodatnih let zaradi sodnih postopkov v Macerati in Lecceju.
Policija je Gatta, ki je kasneje zapustil skupino »Prima linea«, v družbi zaročenke Loredane Agresti in prijateljice Marie Antoniette Pallotta, prvič aretirala 16. junija leta 1981.
Zaslišali
kapitana
Larsena
K6BENHAVN — Včeraj so na mornarskem sodišču v Kobenhav-nu prvič zaslišali kapitana trajekta Scandinavian Star Huga Larsena. Kapitan je pred sodniki zanikal sleherno krivdo za malomarnost ali neprimerno deontološko obnašanje.
Dejal je, da so protipožarne naprave delovale brezhibno, čeprav je priznal, da na ladji ni bilo detektorjev za dim. Tisto noč, ko je izbruhnil tragični požar, je bil na straži izkušen mornar, ki mu je kapitan popolnoma zaupal. Lar-sen je tudi dejal, da so se člani posadke dobro sporazumevali v angleščini, zato je zanikal tudi hipotezo, da bi prišlo do tragičnih jezikovnih nesporazumov.
Malo po drugi uri zjutraj naj bi ga poklicali na krov, češ da se nekdo igra z ognjem. Gorel je tapi-son, a so požar pogasili v nekaj minutah. Sele druga dva požara sta povzročila tragedijo. Sicer pa je Larsen dejal tudi, da je zapustil trajekt z zadnjim rešilnim čolnom.
Glasnik Fataha trdi, da bi lahko kmalu izpustili tudi ostale belgijske talce
BRUSELJ — V intervjuju za belgijski dnevnik v francoskem jeziku Le soir je glasnik Abu Nidalove organizacije Fatah Walid Haled dejal, da bodo prav gotovo v kratkem osvobodili tudi ostale štiri belgijske talce, ki so še v rokah palestinske skupine.
Haled je dejal, da je belgijska vlada seznanjena z zahtevami Fataha. V zameno za štiri člane družine Houtekins zahtevajo Palestinci osvoboditev Saida Naserja, ki je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi atentata na sinagogo v Antwerpnu. V atentatu je umrl neki fantek. Poleg tega pa Fatah zahteva od Belgije, naj bistveno omeji delovanje izraelskega Mossada na svojem državnem ozemlju. Tudi sicer je organizacija Fatah osredotočila svojo pozornost na delovanje izraelskih tajnih agentov. Z Mossadom naj bi po mnenju Fatahasodelovali tudi belgijski državljani, ki so jih ugrabili leta 1987.
Glasnik belgijske vlade ni komentiral Haledovih izjav in je dejal, da ima vlada veliko zaupanje v osebo, ki jo zastopa na pogajanjih v Libanonu.
Vest o osvoboditvi treh talcev je včeraj odjeknila tudi v islamskem svetu. Teheranski dnevnik The Teheran Times je včeraj posvetil veliko pozornosti potezi ekstremistične skupine, v kateri se zbirajo disidenti PLO, ki je vrnila svobodo trem osebam. Iranska tiskovna agencija IRNA je objavila z velikim poudarkom komentar teheranskega dnevnika, v katerem med drugim piše, da bi morali čim prej izpustiti tudi vse ostale talce, ki so še v rokah palestinskih skrajnežev, ne glede na njihovo državljanstvo ali versko prepričanje.
Talci, ki so jih izpustili predvčerajšnjim v Bejrutu so včeraj preživeli dan počitka v pariški vojaški bolnišnici	(Telefoto AP)
Poziv k demonstracijam
Phama Ratna Tuladar, vodja nepalskih levičarjev In član parlamenta, Je v torek na zborovanju v Katmanduju pozval približno 30.000 ljudi naj nadaljujejo z demonstracij lami, da bi na ta način pospešili prehod v večstrankarski sistem v Nepalu in sprejetje nove ustave, ki bi ta prehod uzakonila (AP)
Pozdrav Marku Avreliju po dolgem »zdravljenju«
RIM — Maik Avrelij se je vrnil v Rim. Njegov včerajšnji povratek v mestno središče je zelo spominjal na čase, ko so Rimljani dočakali svojega cesarja v sami sredi mestnega življenja in ga ponesli v znak triumfa. Po mnogih stoletjih in devetih letih pikolovskega restavriranja je bronasti kip Marka Avrelija »krožil« po Rimu več kot dve uri. Iz Porta Portese so ga namreč najprej prepeljali s posebnim transportom do trga, kjer ima svoj sedež znani Museo capitolino, šele potem so najprej konja, nato pa konjenika spravili s posebnimi napravami do glavne muzejske dvorane, kjer bo za sedaj ostal v steklenem »zaboju«.
Osrednji institut za restavriranje antičnih umetnin se je odločil, da bo Mark Avrelij »potoval« brez kritja, da bi si ga lahko mimoidoči ogledali. Za sedaj ni še namreč določeno, kam bodo postavili kip. Morda bo ostal v muzeju, lahko pa bi ga s primernimi napravami zaščitili pred smogom in umazanijo in ga tako vrnili trgu.
Ubil je lastnega sina da bi ga rešil hudiča
MANTOVA — V trenutku nerazsodnosti, ki jo je verjetno povzročila globoka mistična kriza, je nočni čuvaj Giuseppe Petronelli ubil svojega 5-letnega sinčka, da bi iz njega izgnal satana.
Možakar je bil v torek zvečer redno v službi v bližini svojega doma, ko je na ulici zagledal ženo z obema otrokoma. Trojica je nameravala v kiosk po časopise. Ko je fantek zagledal očeta, je hotel z njim v avtomobil in oče mu je ustregel. Odpeljal se je, nenadoma pa se je ustavil v nekem nerazsvetljenem drevoredu, izstopil in začel divje streljati v otroka. S petimi naboji ga je zadel v glavo, tako da je bil otrok takoj mrtev. Petronelli je nato peš prispel v zakristijo neke cerkve, kjer so bili zbrani župnik in dva vernika. Tu je v zid izstrelil še zadnji naboj. Duhovnik je poklical policijo, ko je le-ta prispela pa se je morilec začel upirati in je policistom grozil z nožem. Ko se je končno umiril, je povedal, da je s svojim dejanjem odrešil sina, ki ga je obsedel hudič. Petronellijevi kolegi so povedali, da se je mož zadnje čase večkrat udeleževal črnih maš in drugih obredov za izganjanje hudiča.
Odpadniki filipinske vojske spet grozijo z vojaškim udarom
MANILA — Na Filipinih je spet zavladal strah pred novim vojaškim udarom. Obrambni minister Fidel Ramos je včeraj izjavil, da ima dokaze o novem vrenju v vrstah uporniških vojakov, ki se istovetijo v gibanju za reformo vojske. Ramos je v preteklosti že večkrat pravočasno posegel in preprečil puče, ki se od leta 1986 kar vrstijo. Od takrat mu je kar šestkrat uspelo rešiti predsednico Aguinovo.
Zadnji spodleteli vojaški udar je bil decembra lani, ko se je izkazalo, da vlada v vojski velik nered. 250 tisoč vojakov, katerih mnenja o sedanji politični ureditvi Filipinov povzročajo
velika razhajanja, je od takrat stalno v pripravnem stanju. Tokrat naj bi spet vojaški udar načrtoval polkovnik Gregorič Honasan - Gringo. Nevarnost pa prihaja tudi s strani komunistične gverile oziroma nove ljudske vojske, ki je odločno zavrnila predlog vlade o velikonočnem premirju. Po teh zaskrbljujočih vesteh je VVashington že sporočil, da bo v primeru nevarnosti nudil Aguinovi vso potrebno pomoč in podporo. 14. maja bo podtajnik ameriškega obrambnega ministra začel pogajanja z Manilo za obnovitev najemninske pogodbe za ameriška vojaška oporišča na filipinskih otokih.
Nemci ponovno pivski prvaki
BONN — Zahodni Nemci so spet evropski prvaki v pitju piva. Naslov so izgubili že pred leti, ko so jih nepričakovano prehiteli Cehi, Belgijci in vzhodnonemški bratje. Podatke o pi' vopivcih zbira neka tokijska industrija, ki pa razpolaga le s podatki za leto 1988. Takrat je vsak Zahodni Nemec spil povprečno 144 litrov piva. Vzhodni Nemci pa so pristali na 141 litrih. Vmes so se vrinili, kot rečena Čehi in Belgijci. Največji Ijubitelil piva pa ostajajo Američani, ki ga leP no popijejo več kot 22 milijonov hektolitrov. V Evropi pa so prvi Zahodn Nemci z 8,8 milijona hektolitrov.