Pdftnlno plačano v gotovini Leto XXII. Tjubljana, 15* februarja 1940 PoRimeiM ItevUln Oti štev. 7 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, Knafljeva ul $t 5 M nadstrop., telefoni od 312? do 3126 Ročun poštne hranilnice Dodruž » ljubijo"1 it 10 711 „ Naročnina zo tuzemstvo: četrtletno 9 polletno Ib celo- Izhaja vsak četrtek let?°34 z? infzeTv^razen *meriLke:,ie,r,lfT,!3 polletno 24 celoletno 48 din — Amerika letno t dolir. Nacionalisti za tesnejše sodelovanje vse opozicije Ni seii političnega odbora Jugoslovenske nac;onslne stranke v Beogradu te dni je bilo sklenjeno, da stavi Jugoslovenska nacionalna s+ranka vcetn onoz'ciisk'm bankam, s katerimi ie sodelovala pri zadni'h skupščinskih voMvah. predlog za čfm te=ne'še sodelovanje. V=e v poštev prhaia^oče stranke in skupine na i hi v smislu tega pred'ofra zavzele svoia stališča slede vseh glavnih vprašani državne in nacionalne pol tike ter poiskale nota in načme. kako bi bilo to sodelo-vanie čim skladneiše V gnrslu tega sklepa so se te dni voditelji Jugoslovanske nacionalne stranke gg. Bania-n;n. dr. Andielinovič in dr. K^amer sestali v Eta.novaniu « Miše Trifun^v:ča z odposlanci glavnega odbora Rad'kalske stranke, katerim so sporočili omenjene sklepe. Takoj nato so se sestali v stanovaniu dr. Bože Marko-v>ča s nredstavn'ki Demokratske stranke. Vodstvi Rodikalske in Demokratske stranke bosta zdai 6 fem razpravliali in zavzeli svoii stališči Na obeh sestankih, ki sta trajala do eno uro so obravnavali tudi oogoie sodelo-vania. Pri tem so ugotovili, da smatraio vse tri stranke za nuino notrebno da se nrhovo politično *'elo ^n^knr i7PT>a*i, Pozne- je te imel g dr Kramer še s^s^an^k z ministrom za socialno poPfko in pt^io 'drav-je a fSrrjinnom Bud'«av'ievičem. Razgovoru do naši otroci tain morali postati Argennnci. ki jih nobena reč ne bo več vezala na tira v® domovino. Toda ne samo šol. tudi učiteliev pnmanj— kuie Če se že denar za šolo d^M r>p rfobig učiteljev iz Jugoslavije Iz domovin,- malokdo želi iti v te kraie. ker ima na* o niik čisto napačno predstavo Neka- hr> »-»ps sto-j riti, da obvarujemo našo kri Tako <'>n« ne-j brižna ie stara domovina za htseliene ?nja-I ke snloh Drugi narodi se mnogo h^b ^gajo za svoie izselience Na oči moraš ps»£**i Da negujemo telo, se samo po sebi razume. Kakor nas kai zaboli, takoi Do^^-bimo^ da si ublažimo te bolečine, bod:si c *ai°rn al| kakim praškom Na oči pa navadna 'f ne pazimo. Sele tedaj, ko nas začno boleti ali pešati, se soomnimo. da se je ***»-»»■ oči tudi pobrigati. Oči notrebuieio vp* r,«m kor vsi drugi udi telesa, ker so ž? od priro-de boli občutljive. Najpreprostejša p-avila za nego oči so: 1. Vami svoje oči prenagle spremembe i* svetlobe v mrak ali narobe 2 Ne čitai leže ali kadar si zelo M^-iijenai ker to škoduje očem. 3. Pobrigaj se za zadostno raz v°:ljavo, kadar delaš, pa naj bo to v hiši a V. junaJ i hiše. 4. Prepreči, kolikor moreš, da n 8 Če imaš slahe oči pojdi takti* , k ^/travniku. da ti zaDiše naočnike. Ne zb'n> -n na kupuj si sama naočnikov, četudi m da nanje dobro vidiš ker sama tega n< T>ref presoditi ali so očala prava ah ne Če imaš oči že utrujene, posebno ftf 'vafi, vezeš ali mrvgo čitaš. tedaj prenehai vsaj z* četrt ure Glej med tem v zelena ali na cesto, da se oči odpočiiejo Kadar vezeS ah čitaš in to ori luči. tedai na' -wt!oba pada vedno z leve strani na šivan4* ali na kni:go. Ni dobro čitati. kadar hod'rn-> ali se vozimo, ker pri tem zelo trpe oči Ne drži oredmetov pri šivanju ali fitanju preblizu oči. Posebno je na to treba oazi ti-pri otrocih da iim ne ostane ta razNiso otroci vedno že od rojstva kratkovido' ampak ie kratkovidnost dostikrat razvada ia mladosti Na to nai matere posebno kazijo že pri maihnem otroku, kako blizu drži predmete, ko se prične igrati Ko je oa otrok stareiši in gre že v šolo, tedai Dosveti vso pažnio otroku in glej. da ga navadiš da no bo pisal naloge z nosom in držal kniigo prt d^enhl nrnhl'zu oči Postani In ostani član Vodnikove dražbe! Političen pregled V Beogradu je bila v nedeljo ustanovna skupščina Jugoslovensko-bolgarske trgovinske zbornice. Skupščine se ie udeležil poleg odličnih predstavnikov našega gospodarstva bolgarski minister za trgovino, obrt in delo g. dr. Slav-čo Zagorov z odposlanstvom bolgarskega gospodarstva. Skupščina se je pretvorila v pravo manifestacijo za jugoslovensko-bolgarsko bratstvo, ki naj dobi čvrsto podlogo v medsebojnih gospodarskih stikih. Govora našega ministra za trgovino in industrfio dr. Andre-aa in bolgarskega ministra dr. Zapo-ova sta naglašala no+rebo gospodarskega s^delovani* obeh bratskih držav in pozdravila začetek dela te zbornice. Po končani skupščini ie naš minister za trgovino in industrMo priredil bratskim gostom slavnosten obed v hotelu Bristolu. Minister dr Zagorov ie b'l sprejet tudi v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Na finsko-sovietskem boiišču je sovjetski pritisk čedalje hujši. Sovjetska voiska hoče streti odoor Fincev, še preden bo sneg začel kopneti. Naihuiši ie n riti sk pri Summi, kier napada več sovietskih divizij. Sovietsko poročilo z dne 12 t m. pravi. da se ie sovietskim četam posrečilo na Karelski ožini zavzeti 32 utrdb, a finska poročila navaiaio. da so finske čete doslej odbile vse napade. Po zadnih vesteh vlada na eanadnem bojišču dalje mir Le sem in tiaa>ride do kakšnih orask. PaC pa je bilo pretekli teden potoolienih od nem-6kih min. podmornic in letal še^t trgovinskih ladij, od katerih so bile tri angleške, tri pa nevtralne. V nedeljo je bila v Moskvi popisana nemško-sovjetska trgovinska pogodba, ki omogoča povečanje gospodarskega prometa med obema državama. Sporazum določa, da se izvoz blaga iz Sovjetske Rusije v Nemčijo izravnava z uvozom nemških industrijskih izdelkov. Ves nemški tisk je z izrednim zadovoljstvom pozdravil vest o sklenitvi nemško-sovjetskega gospodarskega dogovora. od katerega si obetaio močne gospodarske okrepitve obeh držav. Francoski in angleški tisk tudi priznavata daljnosež-nost tega sporazuma Del švicarskega tiska pa domneva, da bo zaradi pomanjkanja prevoznih, odnosno prometnih sredstev preteklo še mnogo časa. da se bo pogodba lahko izvajala v vsej svoji obsežnosti. Zato da spočetka v Nemčijo ne bo moglo prihajati dovolj sovjetskih kmetijskih pridelkov. Kakor poročaio iz Stockholma. so švedski komunisti nameravali izvršiti prevrat. Švedska oblastva so pri raznih vodilnejših komunistih izvršila hišno preiskavo in na-81a. kakor uradno poročajo, med drugim tudi načrte za zasedbo Švedske. Prav tako so našli seznam švedskih osebnosti, ki naj bi jih komunisti, ko bi se polastili oblasti, dali takoj ustreliti. Na tej črni listi so vsi člani vlade, razni politični voditelji in vsi švedski Škofje. Londonski list »Yorkshire Evening« piše, da so na zadnji seji vrhovnega vojnega sveta, ki je bila v Parizu,' razpravljali o položaju na Poljskem. Ugotovili so, da je Poljska v vojni z Nemčijo izgubila tri milijone ljudi, od katerih je en del padel v borbah, drugi del umrl za raznimi nalezljivimi boleznimi, tretji del pa bil obsojen na smrtno kazen. S prihodom 30.000 Avstralcev in Novoze-landcev. ki so se te dni izkrcali v Egiptu, je angleško-francoska vojska na Bližnjem vzhodu narasla na 570.000 mož. Od tega ie 200.000 angleških vojakov v Egiptu, Palestini in na Cipru, organiziranih po večini v motoriziranih oddelkih, 30.000 pa francoskih čet v Siriji, med njimi nekatere najboljše edinice francoske vojske (divizija tujske legije in divizije alžirskih in sene-galskih strelcev). To število naglo rase zaradi neprestanega dovoza novih čet in se mu bodo pridružili še bivši poljski vojaki iz Rumunije in Madžarske. Razen tega mislijo Angleži v kratkem mobilizirati 100.000 palestinskih Arabcev in 40.000 Judov. Kakor pišejo listi, je ta vojska pripravljena za morebitni angleško-francoski naskok proti Sovjetski Rusiji v petrolejskem ozemlju na Kavkazu, s čimer bi bile Sovjetom in Nemcem odvzete pogonske možnosti za nadaljno vojno. Gospodarstvo Tedenski tržni pregled GOVED. Za kg žive teže so se trgovali v Celju: voli I. po 6 do 6.50, II. po 5 do 6, III. po 5, telice I. po 5 do 6, H. po 4.50 do 5, III. po 4 do 4.50, krave po 3 do 5, teleta po 5.50 do 6 din; v Lendavi: voli po 4 do 6, telice po 4 do 6.50, krave po 2 do 4, teleta po 3 ,do 5 dinarjev. SVINJE. Za kg žive teže so se trgovali v Celju: šneharji po 10, pršutarji po 9, v Lendavi: Špeharji do 7 do 11, pršutarii po 5 do 7. v Ptuiu: špeharji po 8 do 8.75, pršutarji po 7.25 do 7.75, plemenske svinje po 6 c> 6 50 din. SIROVE KOŽE. V Celju: goveie po 12 do 14. telečje po 14 do 16. sviniske po 8 do 10, v Lendavi: goveje po 12, telečje po 13, v Mariboru: goveie po 13, telečje po 17, svinjske po 10 50 din kg. KRMA: V Celiu: lucerna 120, seno 100, slama 45, v Lendavi: seno 90 do 100, slama 30 do 35, v Mariboru: seno 120, slama 55 din za kilogram. VINO. Pri vinogradnikih se je dobilo v lendavskem okolišu navadno mešano vino po 3.50 do 4.50, finejše sortirano vino pa po 5 do 7 din liter. KROMPIR. V Celju po 175, v Lendavi po 100. v Mariboru po 175 din za 100 kg. FIŽOL. V Celju 600 do 850, v Lendavi 600, v Mariboru 650 din za 100 kg. SVINJSKA MAST. V Celju: slanina 17 do 18, svinjska mast 20, v Mariboru: slanina 13 do 18, svinjska mast 19, v Lendavi: slanina 18, svinjska mast 20 din za kg. MED. V Celju 20, v Lendavi 15 do 16, v Mariboru 19.50 din za kg. DRVA. Za kubični meter v Celju 100, v Lendavi 115, v Mariboru 112.50 din. SIROVO MASLO. V Celju 28 do 40, v Lendavi 26 do 30, v Mariboru 33 din za kg. Vrednost denarja Na naših borzah smo dobili 13. t. m. v devizah (prve številke pomenijo službene tečaje, druge v oklepajih pa tečaje na svobodnem trgu): 1 angleški funt za 175.60 do 178.80 din (za 216.91 do 220.11 din); Norveški list »Aftenbladet« poroča o razgovoru, ki ga je imel dopisnik nekega ameriškega lista z adjutantom maršala Manner-heisma. Finski oficir je dejal, da Finci ne bodo mogli dolgo več vzdržati, če ne dobijo izdatne pomoči. Ni dovolj, ako svet ploska finskemu junaštvu. Še je čas, da se prežene napadalec. Odpor Fincev morda prekaša v zgodovini znane primere, toda ljudje, ki izvršujejo ta junaštva, se bližajo koncu svojih sil. Njih volja je napeta do skrajnih prirodnib mej. Skrajni čas je, je izjavil finski oficir, da dobijo pomoč na položaju, kjer branijo evropsko omiko. 100 francoskih franW za 99.25 do 101.55 (za 122.66 do 124.96) din; '(f 1 holandski goldinar za 23JI do 23.89 (za 29.04 do 29.42) din; 1 ameriški dolar za 44.25 do 44.85 (za 54.80 do 55.20) din; 1 belgijsko belgo za 7.45 do 7.57 (za 9.20 do 9.32) din. Nemške klirinške marke so bile po 14.80 din. Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 425 do 430 din. Seinti 19. februarja: Lož, Pišece, Vel. Lašče, Smaz*> tno pri Litiji, Braslovče; 20. februarja: Tuhinj, Videm ob Savi, Črnomelj; 22. februarja: Sv. Filip v Veračah, Teharje; 24. februarja: Bučka, Kozje, Lašiko, Slov-Bistrica, Beltinci, Cerknica, Crmošnjice, Moravče, Žubina, Lesce; 27. februarja: Ig pri Ljubljani. Drobne vesti =■ Vinski sejem v Ljutomeru. Vinarska podružnica v Ljutomeru priredi 12. marca v dvorani g. Zavratnika v Ljutomeru vinski sejem in razstavo vin. Vabljeni so vsi vinogradniki iz liulomerskega, gornieradgonske-ga in štrigovskega okoliša, da razstavijo svoja vina. Vsi, ki nameravaio razstaviti, naj se prijavijo do 7. marca, vzorce pa pošljejo do 10. marca. Prijave in vzorce sprejema pisarna občine Ljutomera. Vabijo se tudi kupci, da se osebno prepričajo na vinskem seimu o dobri kakovosti teh vin, ki bodo letos v veliki izbiri na ponudbo. Vina bodo en dan pred razstavo tudi ocenjena. Začetek razstave bo ob 9., zaključek pa ob 20. uri. = Na ljubljanskem trgu so visoke cene. Jajc je na trgu prav malo in se prodajajo tudi po 2 din kos. Krompir je po 1.75 do 2 din in domača čebula po 10 din kg. Zeljnate glave srednie velikosti so po 2 din. Fižol je po 7 do 8 din kg Dalmatinska cvetača se je nekoliko pocenila, ker jo je zdaj obilo na trgu. Prodaja se po 5 do 6 din kg. Zimske hruške so po 12 din kg. = Ponovno poviš' nje odkupnih cen za oljno semenje. 2e lani avgusta je trgovinsko ministrstvo v soglasju s kmetijskim ministrstvom predpisalo minimalne odkupne cene za oljno semenje v letu 1940. Pri tej priliki so bile cene nekoliko povišane. Cene so bile DOMOVINA it. 7 n ii mram določene tik pred nastankom vojne v Evropi. Medtem pa so se cene mnogim kmetijskim pridelkom dvignile in tudi na svetovnem trgu so cene oljnatemu semenju višje. Dr. ne bi bil zaradi prenizkih odkupnih cen odziv kmetovalcev premajhen, sta kmetijski in trgovinski minister ponovno zvišala te minimalne odkupne cene, in sicer za solnč-nično seme od 185 na 235 din. za seme od oljnate reoice od 275 na 350 din, za laneno seme od 330 na 360 din, za bučno seme od 235 na 280 din, za ricinovo seme od 400 na 420 din, za bombažno seme od 80 na 100 din in za seme belega maka od 350 na 450 din. = Rrazilijska kava za naš cement. Narodna banka je obvestila vse izvoznike, ki izvažajo cement v Srednjo in Južno Ameriko, da bo sprejemala prošnje za izvoz cementa v Ameriko za uvoz kave. Tvrdke, ki se za to zanimajo, naj se obrnejo po potrebne podatke. © p i s i GODEŠIČ PRI ŠKOFJI LOKI. Godešani smo sicer tihi, pa smo vendar delavni. Radi se utiejstvujemo na dramskem področju. Čeprav pri nas ni mnogo izobražencev, vendar spravimo marsikatero težko dramsko delo na oder z velikim uspehom. Prav zdaj pripravljamo krasno narodno igro »Dekle z rožmarinom«. Vzeta je iz naših krajev in godi se pred 50 leti. Priporočamo vsem, da si jo ogledajo. Zadovoljni boste z nastopom naših dobrih igralcev. — Pred kratkim je tukajšnja gasilska četa polagala svoj letni obračun. Iz poročil je bilo razvidno, kako lepo četa napreduje. Za novega načelnika so izvolili posestnika g. Janeza Aliča. Prepričani smo, da smo v njem dobili spet delavnega moža. Tudi dramski odsek je podal svoj letni obračun, ki je pokazal lepe uspehe. VOJNIK. Nedavno nedeljo nam je dramski odsek Sokola poskrbel za prav prijetno zabavo s šaloigro »Zadrega nad zadrego«, ki spada med naboljše šaloigre na naših podeželskih odrih. Tudi to dokazuje dejstvo, da je bila dvorana nabito polna kakor že dolgo ne Menda bo temu vzrok tudi, da že dolgo časa ni bilo nobene večje uprizoritve. Že začetek igre je pokazal veliko razigranost igralcev, čeprav je bilo med njimi nekaj ta- kih, ki so slavili svojo krstno predstavo. Režiser g. Gorečan je vložil v režijo igre precej truda, kar se je videlo v posameznih delih igre zelo dobro, ker igra zahteva na nekaterih mestih celih igralcev. Tudi hitrost igranja se je vedno bolj stopnjevala, kar je bilo edino na mestu za dober uspeh. Igralci so vsi izpolnili svoje dolžnosti do vloge same in vanjo vložili precej truda. Maske so odgovarjale vlogam in prav tako je bila tudi scenerija primerna. Komedija je doživela pri gledalcih popoln uspeh, kar so posebno dokazali s ploskanjem sredi posameznih scen. Sokolu čestitamo k tako uspeli prireditvi, obenem pa želimo, da bi nas še večkrat presenetil s podobnimi šaloigrami. MALA NEDELJA. Po dolgem času so se tudi pri nas začeli zbirati borci, ki so se borili na naših severnih mejah in s tem pomagali pri ustanavljanju naše domovine Jugoslavije. Dne 8. t. m. so se severni borci sestali pri tovarišu Pavletu Horvatu, posestniku pri Mali Nedelji, in se pogovorili glede ustanovitve organizacije severnih borcev. Med drugim so ugotovili, da je na njihovem področju okrog 40 do 50 v poštev prihaja- jočih mož, in sicer so med temi koroški le-gionarji, Maistrovi borci, prekmurski in medmurski dobrovoljci. Na željo vseh na-vzročnih je bil izvoljeni pripravljalni odbor, katerega predsednik je tovariš Pavle Horvat, ki je vsej javnosti znan kot prvi organizator prekmurskih dobrovoljcev, ustanovi«« telj in predsednik glavnega odbora Organi« zacije prekmurskih in medmurskih dobrovoljcev in ima zasluge, da je pomagal Prek-murje priključiti naši državi. O priliki tega sestanka so tovariši borci sklenili, da v naj« krajšem času izvedejo organizacijo. Nato p« bodo sklicali ustanovni občni zbor, na katerega povabijo zastopnike zveze. Predsednik pripravljalnega odbora Pavle Horvat je na koncu obrazložil velik pomen organizacije is dejal: »Solunski dobrovoljci so dosegli svoje pravice, ker so bili združeni. Dobili so zemljo in razne ugodnosti. Tudi mi dosežemo svoje pravice, če bomo združeni. Za zda| nam je vlada priznala kolajne. Čim več nas bo, tem prej bomo kaj dosegli. Država dobra ve, kaj pomenijo prostovoljci, zato smo prepričani, da bo znala pravilno ceniti naša za domovino požrtvovalna in koristna deia.* j Na pomlad pojde okoli 30.000 delavcev v tujino V Medmurju in Prekmurju se je mudil zadnje dni odposlanec Francosko-jugoslo-venskega izseljenskega društva in zbiral ljudi za sezonsko delo v Franciji. Ker je bilo piebivalstvo o njegovem prihodu že prej obveščeno, se je prijavilo mnogo sezonskih delavcev iz Prekmurja in Medmurja. V Francijo pojde na pomlad okrog 15.000 naših delavcev v Franciji. Razen tega pojde na pom- lad približno enako število sezonskih dela*«« cev v Nemčijo, tako da bo v Franciji in Nemčiji zaposlenih okoli 30.000 delavcev in delavk iz Prekmurja, Medmurja in bližnjih! krajev. Lani jih je bilo na sezonskem del« okoli 13.000. Le^os se je njilfovo število zata tako povečalo, ker ni upanja, da bi se začel« v Medmurju in Prekmurju večja javna dela* evlce * Volitev v narodno skupščino še ne bo kmalu. Na seji banovinskega odbora Jugo-slovenske radikalske zajednice v Novem Sadu je govoril prometni minister inž. Bešlič in med drugim izjavil, da bodo volitve v narodno skupščino razpisane šele po končni Pati! Keller DOM U Homan z gora Poslovenil B R. »Henrik, da si takšna neroda, si pa nisem mislil. Tu pride jermen! Tu ga moraš zapeti! Ali ne vidiš rinčice? Henrik, ne tam! Če si že ti tako neumen in neroden, Henrik, kakšni morajo biti šele tvoji sošolci!« »Janez, prosim te, ne govori toliko!« »Da naj ne govorim? Poglej samo, kako se belec ozira! Se on se iz tebe norčuje! No, uzdo mu natakni! Le nič se ne boj. Belec ne ugrizne, kvečjemu v oves! No, mu jo bom pa jaz nataknil, ko si takčen bojazjjivec. 3Wed tem mu pa ti gnoj iztrebi iz podkev.« »Kaj?« *Gnoj mu iztrebi!« »S čim pa, Janez?« »S čim! Neroda! Z rokami! S čim si pa mislil?« »Fej, to je pa nečedno!« Janez je obupan zmajeval z glavo nad svojim učencem. »Nečedno! Človek božji! Saj gnoja ne boš jedel! Vidiš, takole se to napravi: blato ostr-žeš izpod podkev, ga zaženeš z roko stran in si roke obrišeš ob hlače. Rad bi vedel, kaj je tu nečednega!« Henrik ni odgovoril. Samo zastokal je. Potem sta z Janezom sedla na lojtrnice in se odpeljala na njivo. Henrik je držal vajeti. Ko sta bila že precej zunaj, se je belec •klonil k robu ceste in se začel pasti, voz pa je počasi vlekel za sabo. Henrik ga je pustil, ker je mislil, da je tako pri konjih navada. Janez pa je mrko sedel zraven njega in ga zaničljivo gledal. Čez nekaj časa pa se ni mogel več premagovati in je zasmehljivo rekel: »No, upam, da se bova do opoldne že pripeljala na njivo.« Henrik se je zdrznil iz svojega sanjarjenja in odločno potegnil za vajeti. 3elec pa se ni dal motiti, ampak je pohlepno iztegnil jezik proti šopu sočne trave — tedaj pa ga je nepričakovano Janez treščil z bičem po hrbtu, da je planil kvišku in se s presenetljivo hitrostjo pognal v beg. Zal pa se je Henrik udarca še bolj ustrašil kakor konj. Vajeti so mu ušle iz rok in se zapletle živali med noge. In v tem za voznika tako obupnem položaju je srečal dirjajoči voz vaški brivec. Na ves glas se je zasmejal in jo mahnil proti Bercetovi gostilni. Na polju je Janez mračno dejal: »Dobro si nas osmešil!« Henrik ni vedel, kaj naj odgovori. Saj res! Bil je gospodar in lastnik Bukovnikovega doma, več je znal kakor drugi ljudje na vasi, pri tem pa še konja ni mogel obdržati na vajetih. In potem je prišla težavna naloga. Henrik naj bi se učil oranja. Janez je zapregel belca v plug in rekel: »Rob bom kar sam zoral. To bi bilo zate pretežavno. Samo dobro glej! Tako je treba plug držati. Trdno, drugače se izpodmakne. preureditvi države. Kdaj bodo volitve, ne va nihče, gotovo je le, da bo rok za razpis volitev določen le tedaj, če bodo ugodne zunanjepolitične razmere in če bo to dopuščal notranjepolitični položaj. * Drugo zvišanje mezd v tkaninski industriji. 2e lani v začetku decembra so tkanin-ske tvornice v Sloveniji, združene v Zvezi delodajalcev tkaninske stroke, ki obsega 421 podjetij z okoli 17.000 delavci, zvišale mezde svojemu delavstvu glede na draginjo za 1® In konj mora zmerom stopati dve pedi od! brazde. Hi!« Pazljivo je Henrik stopal ob pluga. Natanko je gledal in vse skupaj se mu je zdel« otročje lahko. Janez je počenjal vse mogoča umetnije. Kar samega sebe je skušal prekositi s strokovnimi izrazi, s konjem se je p« pogovarjal kakor s človekom Časih je spustil desnico z ročice, časih levico, kakor pogumen kolesar na cesti, ki ve, kako zanesljivo zna voziti. Med tem pa so se Henrika lotile zelo otožne misli Spomin mu je ušel v Ljubljano* Danes se tam začenja novo Šolsko leto. Osm* gimnazija! Zdaj je tam šele vse zanimiva* Razrednik v osmi je znan kot najboljši profesor na zavodu. Oh, in ne sme ga poslušati* tu mora stopati ob kcnju, kar naprej, kar naprej! Toda saj je sam to hotel. Za vsa&o ceno je hotel ostati doma »Zdaj si pa ti na vrsti, Henriki Pa pazi, da ga ne boš lomil!« Henrik je stopil k plugu. V obraz je bil rdeč, kakor bi bil stal pred najhujšim profesorjem v šoli. Krčevito je prijel za ročici. »Naprej!« je ves razburjen vzkliknil. »Na .naprej' se pa belec ne razume,« mtx je popravil Janez... »Hi! moraš reči« »Hr!« Konj je potegnil. Nekaj korakov je šlo, Henrik se je opotekal za plugom kakor pijanec- Naposled se je plug preobrnil In Henrik je odskočil, da ni dobil z ročico po glavi. Belec je presenečen obstal in se sočutno odstotkov V januarju pa je prišlo do novega rvišania mezd, ki znaša 25 par na uro. Ce vzamemo povprečno mezdo s 4.50 din, znaša zdajšno povišanje 6 odstotkov, tako da so se ■kupno lani in letos zvišale mezde tkanin-skegr. delavstva v Sloveniji za okoli 16 odstotkov. * Do &dnj veljajo stari kovanci. Stari kovanci po 50 din veljajo do 16. t. m., po 20 Sin do 16 avgusta, po 2 din do 16. avgusta, po 1 din do 20. aprila, po 50 par do 16. avgusta. Po preteku teh zakonitih rokov, do katerih morajo zasebniki sprejemati v omejenih količinah te kovance kot zakonito plačilno sredstvo jim pa še preostaja rok šestih mesecev, do 16 avgusta 1. 1940. za kovance po 50 din, do 20. oktobra za kovance po 1 din in do 16 februarja 1941. za kovance po 20 din, 2 din in 50 par za zamenjavo brez vsakega odbitka, toda zamenjavo bodo vršile le Narodna banka. Poštna hranilnica in Državna hipotekama banka. * Reševanje potopljene »Ljubljane«. • Dela za rešitev rušilca »Ljubljane«, ki se je 24. januarja, potonila v šibeniški luki, se nadaljujejo. Potapljači odnašaio iz ladie posamezne dele in predmete. Na in rej bodo rušilec razbremeivli kolikor je mogoče, nato ga bodo s pomočjo posebnih naprav postavili po-fconcu. ker leži na levem boku in dvignili. Dela verietno pred pomladio ne bodo končana * Smrtna nesreča zaradi vdrlega se ostrenja. P"' nosos+niku Josipu .cPn»kov'ču v Tr-«ten''ku pri Negovi v SlovensVh goricah je od teže snega, ki se ie nakoničil na ostrešju velikega cispodarskega poslopja, pričelo po-kati ostreči e Zato je šel gospodar s hlapcem pod ortreSie da bi ga podprl na najnevarnejših mestih Ko sta gospodar in hlapec podrrralp. tramovje se je to nenadno zrušilo. Med*em ko se je mlademu hlapcu posrečilo res:ti se smrti s skokom v pritličie, je posestn'ka Senekoviča, ki je bil vojni invalid zpieio tramovie in ga pokopalo pod ruševinami Bil je takoj mrtev. Zapušča ženo in ko.--" nepreskrbljenih otrok * pjnz s strehe je ubil šolarja. Ko so ne-davro popoldne hiteli otroci v šolo v Vače, Sta bila med niimi tudi Kletna Razorškova Pavla in nien 71etni bratec Loize iz Zahriba. Otro'-5 so hiteli mimo Bi-enčetove hiše in ker je bi'a not slaba, je deček zaostal. Ker dečka f»> bito iz šole domov, se ie domačih polastil- ctutrna če se otroku morda ni pripetila nezgoda. Iskali so ga vsepovsod in ga našli šele drugega dne zasutega pod snegom, ki je moral zdrkniti prav takrat s strehe, ko je deček hitel mimo Brenčetove hiše v šolo. * Smrt v transmisiji. V mariborski bolnišnici je umrl 521etni delavec Peter Pavlič iz Marenberga. Pokojnik ie postal žrtev obratne nesreče. V marenberški tvornici ga je med delom zagrabila transmisija ter ga nekajkrat zasukala okrog pogonskega kolesa Zlomilo mu ie hrbtenico ter ga močno poškodovalo po vsem telesu, tako da mu ni bilo več pomoči. * Samomor. Na Zg Rečici pri Laškem si je 301etni rudar in posestnikov sin Alojz Sanda doma na rodu pognal s samokresom kroglo v glavo. V obup ga je gnala živčna razrvanost. + Kaj napravi alkohol. Žalosten primer se je pripetil te dni v Apačah pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. V neki gostilni se je zbralo več mladeničev. Ko so ga imeli že vsi precei pod streho, so se sprli in stepli. Med pretepom je nekdo udaril s topim predmetom po glavi mladoletnega Franca Rajha. Udarec je bil tako močan, da je mladenič obležal mrtev. Orožniki zasledujejo krivce. * Preveianesra sleparja so ujeli. Te dni ie stor>il v Matkov'čevo točilnico v Celju neki moški in se predstavil kot direktor dr. Maver Naroč'l je 12 litrov vina in prosil, da bi mu poslali vino na dom. Vino je stalo 120 din. Deial je naj izročijo slugi, ki bo prinesel vino 880 din, ker bo plačal z bankovcem za 1000 din. Ko je sluga kmalu nato prinesel v'no in denar k omenjeni hiši, ga je oni moški že čakal pred hišo. Prevzel je vino in se delal, kakor bi hotel plačati. Postavil ie posodo z vinom na tla in prosil slugo, nai malo počaka, da prinese bankovec za 1000 din. ki ga ie bil pozabil v stanovanju. Neznanec je vzel 880 din in šel v hišo, a se ni več vrnil. Sluga je kmalu ugotovil, da je imel opravka s sleparjem, ki ie pobegnil ^kozi dvorišče pri drugem izhodu na ulico Pred grofijo Obvestili so takoj policijo, ki je skupno z Matkovičev:mi uslužebnci začela loviti sleparja. Imeli so usreh Sleparja so našli 9kri1;ega v kleti poslopia Združenja trgovcev za mesto Celie v Razlagovi ulici. Pri niem so dobili 4600 din. Piše se Fran Mastnak in je doma iz Loke pri Zidanem mostu Nepridiprav ie imel med drugim tudi lpfTi+imne"'o na ime Maierhold. Peril* ni treL po vjec i? r;°r< * Smrtna žrtev pretepa. Te dni so pripeljali iz Beguni pri Cerknici v ljubljansko bolnišnico zelo poškodovanega 20-letnega delavca Antona Hrena Hrenu je nekdo v gostilniškem pretepu prerezal trebuh. V bolnišnici mu niso mogli več pomagati in je kmalu umrl. • Pričo so aretirali pred sodiščem. Pred celjskim okrožnim sodiščem se je zagovarjal 261etni delavec Anton Zaiko iz Zagaja pri Šmarju pri Jelšah ki je bil obtožen, da je Vinka Dolška s kolom s tako silo udaril po glavi, da je ta pozneje umrl v tK>lnišn;eL Razprava pa je zadevo spravila v jasnejšo luč. Zdravnik g dr Pintarič je pred sodčki izjavil, da je Dolšek ki je dobil sicer res hude nn trlav? umrl 7a pogodbami. Ozr* ! ne7 pa je ogorčen skomignil z ramen' »SvHnisko'« To ie bila pohvala. Potem je potegnil plug nazaj popravil zveriženo brazdo, peljal do srede nbve in spet pom'gn'1 Henriku, naj nadVfuie Toda uspeh ni bil nič boljši kakor prej. ie zabavljal. Henrik pa obupava!. »Nf novo ga ie zadela usoda Težko rezilo si 'e postavil na nogo. Na glas je jaiav-Jtai zagnal plug stran in sedel na rob njive. Spet se je belec obrnil in tako čudno pogleda?. da nihče ne bi bil mogel reči, ali go-•Vori v ni°gov;h očeh sočutje ali posmeh. Janez ie prišel z dolgimi koraki in si ogledal krvavečo nogo ki jo je bil med tem Henri1- že rešil iz škornjev. Jeza in sočutje sta s? borila v njem. »Najbolje bo. da greš domov! Saj se mi boš cr; oranju še ubil!« In potem še drug glas iz bližine- go! Naibrž ie plug postavil nanjo. In kakšno brazdo je zoral!« Nato razposajeni smeh. Pri poti sta stala brivec !n mladi Hra-star. Henrik se ie obrnil stran. Sram ga je b'1o. Janez pa. ki ni videl, kdaj sta oba prišla, ker ie bila niiva za grmičiem, je od jeze škripal z zobmi. »Lepo sva ga polomila! Zdaj sta vse videla!« Potem oa se je obrnil proti cesti: »Gleita, da izg'neta! Tole vaju prav n'č ne briga. Bukovnikov Henrik ima v mazin-cu več pameti kakor vidva v buči s čepico vred « »No, takšen ušivec!« Brivec in Hrasta r sta prišla čez polje. Janez ie zagrabil b'č. »Henrik, ti nrevzameš brivca, jaz pa Hra-staria!« Henrik je planil kvišku. S krvavečo, golo nogo je stal na črni zemlji. Toda stal je ponosno in gospodovalno, »Nazaj! To ie moja zemlja! Prepovedujem vama. da hi stopila nanio.« Oba vsiljivca sta obstala. »To je motenje posesti!« je zaklical Janez. »Sedela bosta.« Spogledala sta se Verjela sta v »motenie posesti« ''n se obrn;la z grožnjo, da bosta že dobila Janeza v pest. Potem sta napravila še nekaj nerodnih opazk in zavila proti vasi. Tam so Ijudie potem dosti govorili o »prvem oranju« Bukovnikovega sina. »Zdaj bom zapregel in te odpeljal domov,« je rekel Janez Henriku. »Peš tako na bi mogel iti.« Tako se je zgodilo Ko se je potem Jane« spet vrnil na polje in oral, da so bile brazde globoke in ravne, je vselej, kadarkoli ja pogledal po njivi, pomislil: »Hvala bogu. da nisem nikoli hodil v gimnazijo.« * Mladi Bukovnik pa ie ves obupan sedel doma v svoji sobi. Liz;ka ga je obvezovala. Z nežno skrbnostjo mu je izprala rano in ko je kanila nanjo zdravilne arnike, ga je nenrestano plašno gledala, ali ga morda ne boli preveč. Henrik ie ooazoval nežno, ljubko dekle. Zdaj je imela že sedemnajst let. Svetli lasje so ji padali na belo čelo. Njen obraz je bil nekoliko ^ed Henrik ie prenvšljal, kako nežno ljubi Matija to dekle. in sklenil je, da bo zmerom prijazen z njo. Zdelo se mu ie da ji je to dolžan že iz hvaležnosti do Matije, svojega velikega dobrotnika In m;sel. da bo Matiia vesel, če bo dober in liubezn:v z Liziko, ga je v tem trenutku vsega prevzela Dotlej se ie tega komai zavedal- Zdaj mu ie postalo velika rlolžnct. Nežno ie pobožal kVčeče dekle no glavi. »Tako dobra si z menoj, Lizika! wva1a ti!« Tedai ga je z žarečim; očmi p-^dala in njena bleda lica so nekol;ko zardela. »Saj rada storim,« je tiho rekia. ki jih je dobil pri padcu, ko je v duSni zine- ( denosti skočil iz podstrešja glavnega bolniškega poslopja na tla. Zdravniški izvedenec je menil, da bi Vinko lahko še ozdravel kljub temu, da ie rana, dobljena pri pretepu, povzro čila hude motnje v možganih. Pri zasliševanju Zajka in Ogrizka je prišlo še do novih odkritij, ki so spravila v zapor še dva sokrivca tega pretepa, namreč Jožeta Ogrizka in Janeza Ogrizka. Najprej je udaril Vinka Jože, potem Janez, nato pa je ta dal telež-nik Za.jku, češ: »Udari ga še ti. da vzameš vso odgovornost nase, zato pa dobiš nagrado.« Obtoženec je na razpravi to priznal. Nato so takoj poklicali Janeza Ogrizka. Državni tožilec je predlagal zaradi novih dokazov, ki utegnejo dokazati sokrivdo pri storjenem dejanju v Zagaju, novo postopanje in preiskovalni zapor za Janeza in Jožefa Ogrizka. * Obsojen ropar. Veliki senat v Mariboru Je obsodil 321etnega zidarja Franca Stepiš-nika na tri leta robije in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo treh let, Ker je lani v zamošanskem gozdu oropal posestnika Jakoba Vesenjaka za 1200 din gotovine. Stepišnik je pri razpravi tajil krivdo. Zagovarjal se je, da mu je Vesenjak denar sam Izročil. * Umor orožnika v Spodnji Hudinji. V Spodnji Hudinji pri Celju sta orožn ški pod-narednik Ivan Meden "in kaplar Fran Mav-ko zasledovala neznanega moškega, ki je bil osumljen tatvine kolesa. Sled je držala v Spodnjo Hudinjo k hiši Andreja Glušiča, v kateri ima pekovski mojster Avgust Belcer svojo pekarno. V kletnem stanovanju pa bivata dva dalmatinska krošnjarja. Ko sta orožnika opazila, da je krenil zasledovani neznanec v to hišo, se je postavil kaplar Mavko pod okno na cesti, medtem ko je pod-narednik Meden stopil okoli hiše, da bi pogledal za neznancem. Opazil ga je v sobi obeh krošnjarjev ter je stopil za njim. Ko ga je vprašal, kdo je, mu je neznanec odgovoril: »Ja sam Dalmatinac.« V naslednjem trenutku je neznanec ugasil svečo in v temi oddal proti orožniškemu podnaredniku Me-denu šest strelov iz revolverja. Več krogel je zadelo podnarednika Medena v prsi, tako da se je na mestu zgrudil. Na strele je takoj priskočil kaplar Mavko in oddal iz svoje službene puške več strelov proti neznancu, ki pa je v tem trenutku že razbil šipo na oknu in pobegnil skozi okno na cesto. Očitno je bil zadet, ker so v snegu krvavi sledovi. Kaplar Mavko je še skočil za njim in oddal ' še več strelov, vendar pa ga ni zadel in je neznanec pobegnil. Kaplarja Mavka je ena krogla oplazila tik pod desnim očesom. Morilec je pustil v sobi svoj klobuk in aktovko, v kateri je bilo nekaj ženskega perila, brivski aparat in razna drobnjad. Smrtno ranjeni podnarednik Meden je med vožnjo v celjsko bolnišnico preminil. O zločinu so bile nemudno obveščene vse orožniške postaje. Kmalu po zločinu se je pojavil na cesti proti Bukovemu Zlaku neznani morilec. Ko mu je privozil nasproti neki vajenec, ga je prevrnil s kolesa, mu vzel kolo in se z njim odpeljal v noč. Vse kaže, da gre za zloglasnega razbojnika Jožeta Haceta. Pckojni orožniški podnarednik Meden je bil zelo vesten in sposoben orožnik in je vest o nje- : govi smrti izzvala splošno sočutje. * Rckruti, rezervisti in njih starši, pozor! Z nestrokovniaško izvršeno prošnjo sta izgubljena čas in denar. Zato ne nasedajte vsakomur s tako važno zadevo. Obrnite se le na koncesionirano in strokovno preizkušeno pisarno kapetana Franca Pera (Ljubljana, Maistrova ulica št. 14), ki vam pove, ali je prošnja sploh izvedljiva ali ne. Če je izvedljiva, vam za malenkosten znesek vloži prošnjo in uredi zadevo. Ne zamujajte časa in hitite z zadevo! Za odgovor priložite znamko za 6 dinarjev! Ženski vestnik Za kuhinjo Valjanci od jabolk. Kilo jabolk olupi in zribaj na ribežnu kakor hren. Dodaj eno jajce in toliko moke, da dobiš srednje mehko testo. Testo dobro umesi in pusti nato počivati dve uri. Nato napravi iz testa dolg in tenek svalk, ga razreži in napravi drobne valjance kakor jih narediš iz krompirjevega testa. Valjance zakuhaj v slan krop. Vro naj 1C minut. Nato jih ocedi in zabeli s sirov:m maslom, v katerem si zarumenila drobtine. Če hočeš, da bodo valjanci sladki, dodaj po okusu v testo sladkorja in tudi povrhu jih lahko potreseš s sladkorjem. Pljučna pečenka pripravljena kakor divjačina. Pljučno pečenko očisti vseh kožic, oso-li, malo popooraj in prevleči s slanino ter položi v posodo. Nato skuhaj drobno narezan korenček, peteršilj, zeleno, čebulo, par zrn celega popra, lavorjev list, dva stroka česna. Ko je zelenjava mehka, dodaj še malo kisa. Ko se vse skupaj čisto shladi, polij po mesu in postavi na hladno, kjer naj stoji dva dni. Nato meso vzemi iz kvaše, položi v kozo, polij z vročo mastjo in peci kakor navadno pečenko. Ko se je meso že malo zapeklo in porumenilo, dodaj še vso zelenjavo, ki si jo skuhala za kvašo in peci dalje, da postane meso mehko Nato deni meso na krožnik, na zelenjavo pa potresi žlico moke, in ko moka porumeni, zalij z vodo; ko prevre, pretlači vse skozi sito. Zlij nazaj v kozo ia dodaj malo gorčice, limonovega soka, ščep sladkorja, po potrebi še malo zalij in naj dobro prevre Med tem pa zreži pečeno meso na lepe kose zloži v omako, poln po mesu četrt litra kisle smetane in vse skupaj naj počasi še malo povre. Zraven daš krušne cmoke ali valjance. Cvetačna juha. Cvetačo očisti in operi ter zreži na bolj majhne kose. Store id cvetače pa bolj drobno zreži Cvetačo daj v slan krop in nai vre, da se skuha Med tem pa napravi ne pretemno orežganje t malo čebule. ga stresi k cvetači po okusu še osoli, malo popooraj, dodai zelenega oeteršilja in žlico ali dve kisle smetane Po potrebi juho še zalii, ker ni dobra če je oregosta Ko je juha vrela še četrt ure. ie gotova Dalmatinska juha Kuhaj tri četrtinke kile govejih kosti z vso zelenjavo (v juho daj celo zelenjavo, ne zrezano) Ko ie zelenjava kuhana, napravi iz osmih dek masti in šestih dek moke neoretemno prežganie Prežgane zalij s preceieno juho. Zeleniavo pa dobro sesekljaj in daj v juho. Ko juha prevre. zakuhaj v juho vlivance ali riž ali oa makarone. Juho malo popopraj, in preden daš na mizo. dodaj še žlico naribanega sira Goveja pečenka. Kilo govejega mesa od križa dobro potolči, osoli in malo popopraj ter namaži z gorčico. Na drobno zrezani slanini prepraži dve glavi drobno se^ekliane čebule, položi meso na čebulo in ga hitro ooe-ci po vseh plateh, da leoo zarumeni. Na opečeno meso potresi naiibano luninico od ool limone, otisni še sok od pol l;mone, dodaj žlico paradižnikove mezge. žlič;co sesekljanega kopra in dve sesekljani sardeli. PriliJ toliko vode, da ie meso pokrito. Zdaj pokrito duši do mehkega Ko je meso mehko, ga vzemi na krožnik, v sok pa zamešai osmin-ko litra kisle smetane, v kateri si dobro ume-šala žl:co moke in noževo konico sladke pa- Prav tedaj je pogledal Matija skozi vrtno okno Nekaj časa je oba opazoval, potem se je snet brez glasu umaknil. Na vrtu se je naslonil ob drevo. Prvi popki so se že razpočili in ga gledali kakor zvezde. ki so pravkar zažarele. ★ Naslednje dni le bil Henrik privezan v sobo. Noga mu ie močno zatekla. Tedaj je prosil Liziko, naj mu prinese nekaj njegovih kniig Ko so ležale knjige pred njim, so zažarele oči mladega Bukovnika. Tako ie b ie dala ime Če domačin na polotoku Malaki kihne. WNko. da bi u*la iz te1esa. če 4o človek pokliče v pravem času naznj, nornreč takrat, ko ie ?e tako blizu, da lahko s'i*i. se mn^a vm'ti V mnofh krajih Indije io navada da Ir>di-ieo. ko «rtor»i na slona. vrVikne: »To ie men!« S temi besedami hočp '7mrem°n'ti Hii-5n slona in nipgovo telo v Varnen. namreč v tvaripo ki ne more znoreti ali Aesppti S tptn ri tudi lnV|Vo razlagamo •»»kai se ttw- sitHp Inidio no una^n i7nrocmwvti Ogppi povndpni aH viV>ar Poip op namroč r*^ np b' s tPTri di>8o rx»pia. povodni! aH v*haHa Irvit; du*a ip nH ni'h i.a**. . Moravec je naglo oorr'edal Stoneja in je • fantičem stcoil na hodnik. »Dama ie zunaj v svojem avtu,« je fantič poiasn'1 šenetaie. »Povedati pa vam moram da želi govoriti le z vami sanvmi. Pekla ie tudi, da ne mara priti v hotel. B1!-*ovolite torei nriti za nekaj trenutkov k nje-KePM avtomobilu.« »Dob"o. Reci dami, da pridem — da pri-'ie^i takoj.« K»kor v snu 1e stisnil fantiču v roko dolar in Sol iz sobe. Z nekaj besedami je pojasni Stnneju položaj. Njegov prijatelj se 'Je ustrašil »Za božie ime!« je jecljal. »Ka1 misliš, da ima poJiclio s seboj? Kakšna dama pa je to? Kiko sodiš?« »Ne — ne vem res ne vem. Zdela se mi Je le zelo samostoina. Walter, kaj naj stojim? Podnevi vendar ne morem po požarni le^vi pobegniti.« "tone ie premišljal. »Mislim« je odločil, »da bo vendarle najboliše, če pojdeš k n'ej ln se pogovoriš z njo. Zdaj, ko te je našla, pač ne kaže nič drugega.« »Torej noj dem. Hočeš iti z menoj?« »Toda ti moraš iti sam, kaj ne?« J »Poidi vsaj do hišnih vrat.« »Seveda, Rihard. če želiš.« Stopila sta naglo po stopnicah navzdot Stone je ostal v veži. Moravec je zavrtel ▼rteča se vrata in stopil na ulico. Pred njim Je bila kričeča in divje razgibana cesta. Zaman ie njegovo oko iskalo na cesti znani mu razkošni avto mlade gospodične. Prav pred vrati je stala težka, lepa limuzina. Moravec ie nenadno zapazil, da ie v tem vozilu sedela d-itrm in ga ostro opazovala. Bila ie Doroteja Staolesova Ko je še zmerom zmeden in razburien stopal proti vozili', ie v troliVo olai'avo opazi 1. da ni bfo pikic n'kak'h policistov, ki b' b'li prežami nanj. Šofer pri volanu ga ni videl. Doroteja Staplesova mu je sama odpri a vrata. Moravec je obstal in njuna pogleda sta se vprašuioče STPfala. Nato ie mladenka zelo mirno pokimala. »Ze'o vesela sem. da ste prišli. g-^pod Cole « »Gospodična — Staplesova.« V zmedenosti ni našel več besede. »Zdi se m; « je nadaljevala m5mo. »da vas je moja prošnia za pogovor nekoliko pro^e-netila. Toda moram z vami govoriti nekaj zelo važnega. Pogovor v hotelski veži bi pač ne bil priporočljiv.« »Ne, gotovo — seveda ne. gospodična Sta-pleesova« je jecMal. »'''oda ne vem — res ne razumem...« 5e nikdar v življeniu se ni čutil tako vrženega iz ravnotežja, tako ogroženega. »Vem. kakšne težave imate,« je rekla s poudarkom. »Mislim pa, da vam lahko koristim. Stopite k meni v voz. Pooetieva se malo okoli in se pogovoriva. Prepričana sem, da vam lahko pomagam.« Pogledala mu ie iskreno v oči. »Rad bi se peljal z vami,« je odvrnil, »toda v veži me čaka prijatelj. Njega moram prej obvestiti...« »Ali je to vaš dober prijatelj?« »Najboljši prijatelj, kar jih imam.« »potem bo zanimalo tudi njega kar vam hočpm novost-- 7el0 bi me veselilo, če bi se rama p^ti*?! « »Hvala 'ona — da « ie r"°ni1 Moravec in 5e1 ry> WaHoHa ptoneia tfrotkn nato sta st"la oba nrod vrati limuzine. Ko j' ie bil •'tone ore^tavlien 'n sta oba moža sedla v avto ie Doroteia ctar>'esova zaklicala !<*} Moravec je zmajal z glavo. »O tej reči vam nimam mnogo povedati.« Doroteja Staplesova je vprašujoče pogledala Stoneja. Toda tu- di ta ni hotel ničesar reči, ko je bil opazil svarilno zadržanje svojega prijatelja. Skoro neslišno se je peljal avto po cesti. »Ali vas smem nekaj vprašati?« je naposled prekinil Moravec molk. »Kako je bilo mogoče, da ste izvedeli za moje stanovanje | in moje lažno ime?« Dorotffia Staplesova se je lahno nasmehnila. »O. to je bilo čisto preprosto. Zaradi tega tudi moram govoriti z vami. Čutim namreč v tem nevarnost za vas... Morda je to svarilo blazno, a čutim le, da vam moram i povedati.« Premišljala je nekaj trenutkov in mfledtem ! sta oba moža napeto gledala v njen obraz. »Spominjate se,« se je obrnila k Moravcu, da sem vas davi pri neki postaji podzemske železnice zapustila...« »Da, da, oprostite,« jo je hlastno prekinil. »Toliko imam opravka s samim seboj, da vas nisem niti vprašal, kako je z boleznijo vašega brata« »O, hvala, njegovo stanje se je zelo izboljšalo. Zdravnik je rekel, da ni več v nevarnosti. Kakor torej veste, sem se odpeljala s podzemsko železnico, da bi prišla čim prej k bratu. Tedaj o vaši osebi še zmerom nisem bila čisto na jasnem. Ker sem pa hotela čisto zanesljivo vedeti, ali je bila moja slutnja osnovana, sem telefonirala našemu šoferju, naj hiti v garažo, in če pride tja neki gospod v raztrgani obleki, naj mu sledi in dožene, ali se bo mož odpeljal iz New Yor-ka z vlakom. Moravec se je udaril po čelu. Zdaj mu Je bilo vse jasno. »Šofer vam je potem sledil in v hotela »Astorju« izvedel ime, s katerim ste se prijavili.« Oba moža sta molčala. »Vidite torej,« je reklo dekle, »da Imam prav, če vas svarim. Mnogo previdneje morate postopati. Ce sem vam lahko jaz na tako preprost način prišla na sled, koliko laže vas morejo najti izurjeni detektivi. In nedvomno je, da je za vami že tropa detektivov.« Moravec je globoko zajel sapo. >Gospodična Staplesova, čedalje večjo zahvalo sem vam dolžan...« Hotel je še nekaj reči, a ni našel primernih besed. »Toda še zmerom ne vem,« je odvrnila, »ali je moje postopanje v skladu s pravico. 2elela bi, da me v tem pogledu pomirite.« »Zakaj pa ne poveš vsega gospodični Sta-plesovi?« se je razburil Stone. Moravec ga je skrivaj sunil. »Gospodična Staplesova se pač zaradi mene ne sme toliko izpostavljati. Saj veste, gospodična, da vas dolete neprijetne posledice, če oblastva izvedo za vaše ravnanje. Prosim vas, gospodična, da naju popeljete nazaj k hotelu in da potem več ne mislite na naju.« Doroteja Staplesova je bila videti nekoliko užaljena. Ko je avto obstal pred hotelom, so vsi trije še trenutek molče sedeli, kakor da niso vedeli, kaj naj store. Ko je Moravec odprl vrata, je skušal Stone rešiti položaj. »Midva natančno veva, kako dragocen je za naju nasvet gospodične Staplesove, kaj ne?« (Daljej opazil moža, ki je plaval z vozom in dvema konjema na ledni plošči proti odprtemu morju. Paznik je sporočil v pristanišče, kaj ie videl, in takoi so odposlali dva motorna čo1-na, da bi moža z vprego rešili. Njiju pot med plavajočim ledom je bila zelo težavna in šele po večurnem delu ie bilo mogoče rešiti moža. voz in enega izmed konj. Drugi koni je padel v vodo. a je navzlic veliki oddalieno-sti sam izplaval na koono. Rešeni voznik ie bil z vozom šel v južno Besarabijo po blago in se ie notem vračal no zaledenelem zalivu pri Sulini. da bi si skraišal pot. Zašel je oa malo predaleč in nenadno je v svojo gr^zo ooazil, da plava na ledeni Dlošči oroti mor^u. Vso noč je traiala ta niegova neprostovoljna nlovba. dokler fa niso vsega premočenega in bledega od strahu rešili. X Beseda koledar je latinskega izvora. »Calendari« se je imenovala knjiga, ki so vanjo zapisovali dolgove. To ime oa je knii-ga dobila zato. ker so navadno plačevali dolgove in obresti prvi dan v mescu imenovan »calendae« X Prednotopne oriaške živali dinozavre je rado trgalo. Ameriški znanstvenik dr Brown je odkril nedavno dvanajst dobro ohranjenih okostnjakov dinozavrov. V Wvsmingu, kjer so odkooali te okostnjake, so našli tudi dinozavrovo kožo Dognanja o vseh ostankih pradavnih orjakov je zbral v svoji kni'gi znanstvenik Swinton in Drišel do zaključka, da dinozavri niso bili tako zdravi, kakor bi Človek skleDal oo pripovedovanju o star h zdravih časih. Nasprotno, mučile so jih mnoge bolezni- Pri njih sta se pojavljala celo rak in zdaj tako razširjena bolezen revma-tizem. Da revmatizem v sedem metrov dolgem repu dinozavra ni bil nič kaj prijeten, si lahko mislimo. Trdi dobrega zobozdravnika bi bili potrebovali d'nozavri. Raziskovalci so namreč našli gnile zobe pri dobri polovici dinozavrov. Lahko si mislimo, kako ie dinozavra trgalo po zobeh, saj je imel dovolj velike. Tudi kostno vnetje pri dinozavrih ni bilo redko. Te orjaške živali so bile zelo nerodne in zato se ne smemo čuditi, da so odi krili raziskovalci mnogo zlomljenih ko«ti. Njihovo življenje v zdravstvenem pogledu torej ni bilo kaj priietno. X Kiti hitro rasejo Dolgo so naravoslovci mislili, da žive kiti sto in še več let. Glede na njihova oriaška telesa se je zdelo to verjetno. Toda znanost ni mogla povedati v tem pogledu ničesar določenega in še zdaj ni znano, kako dolgo nosi samica mladega kita v telesu. Nemški profesor dr. Petera pa trdi na podlagi svojih raziskovani, da k'ti izredno naglo rasto in da je njih živlien^e razmerno kratko. Ko se kit rodi, je dolg že sedem metrov. Čez sedem mesecev meri mladič že 10 m, čez dve leti pa 24 m. Kit rase do dvanajstega leta. V prvem letu svojega življenja zrase vsak dan 3 do 4 cm in dozori že po dveh letih. Sloni in želve so mnogo manjši in vendar žive nad 100 let, nekatere vrste želv celo 300 do 600 let Kiti so pa velikanski in ne žive niti tako dolgo kakor gavrani ali karpi. X Prstan faraonov prinaša nesrečo. Leta 1864 je egiptovski kediv daroval kapelniku svojega orkestra Georgu Frančku v priznanje njegovih izrednih sposobnosti dragocen star prstan, ki so ga pred tisočletji nosili faraoni. Pozneje je Georg Franck odpotoval v Evropo in vzel s seboj dragoceni prstan. Odtlej je prinašal prstan rodbini stalno nesrečo. L. 1865. je Franck izgubil ženo in otroke in istega leta je tudi sam umrl zadet od srčne kapi. V oporoki je zapustil prstan svojemu prijatelju Johnu Caiellu, ki je umrl na nesrečen način leta 1872., torej sedem let po Franctkovi smrti. Prstan je podedoval Caiel-lov sin, ki je 1. 1879., torej spet čez sedem let po smrti prejšnjega lastnika prstana, izgubil vse svoje premoženje in umrl v ječi L. 1886. je umrl naslednji član Caiellove rodbine, ki je nosil usodni prstan. Tedaj so že opazili, da prinese nesrečo vselej čez sedem let. To se je ponovilo tudi v naslednjih letih 1893., 1900., 1907. do 1928., ko je spet na nesrečen način umrl član rodbine Caiel-lov. Ko je naslednji član nesrečne rodbine imel prstan že skoraj sedem let ter se je bližalo usodno leto 1935., se je začel bati za svoje življenje. Zato je poslal usodni prstan egiptovski vladi s sporočilom, da ga izroča muzeju, ker se boji, da ga ne bi doletela j nesreča, kakor je prejšnje njegove lastnike. Zadnji lastnik se je res izognil nesreči, ker . je še zmerom živ in zdrav. Prstan je sedaj ; shranjen v muzeju v Kairu v oddelku za j dragocenosti. i X Koliko mraza prenesejo Človek, žival in 1 rastlina. Če pade toplina človeka, ki znaša povprečno 36.7 stopinje Celzija, na 23 sto-j pinj, umre. V primeri z drugimi bitji smo I ljudje kaj slabotni. Ze pred navadnim komarjem bi se morali sramovati. Komarju tudi najhujši mraz ne more do živega. Neki znanstvenik je našel nekoč v ledeni kepi zmrzlega komarja. Menil je, da je mrtev, a ko se je led v sobi stajal, se je začela otrpla žuželka nenadno gibati in je po nekoliko minutah odletela. Podobne reči so opazovali pri bubah, moljih, mravljah in muhah. Čudovito odporni so zlasti trosi mnogih glivic. Lahko jih segreješ na sto stopinj nad ničlo ali pa položiš v mraz sto stopinj pod ničlo, vendar jih ne ugonobiš. Rastlin je sploh mnogo, ki prenesejo najhujši mraz. So celo rastline, ki se razcvetelo prav v snegu in ledu. Tako na primer telohi in zvončki. X Zelje je zelo zdrava jed. Sočivje je v splošnem zdrava hrana, razen tega pa v primeri z drugimi živili poceni. Zato ni čudno, da ljudje sočivje toliko jedo. Posebno zdravo | je zelje. O tem so se prepričali na vseučili- ' Sču v Wisconsinu, kjer so se zanimali za vprašanje, ali je v presnem zelju dovolj vitaminov C. Ta vitamin je posebno učinkovito sredstvo proti ustni gnilobi. Krmili so skozi 60 dni svinje s hrano, v kateri ni bilo vitamina C. Svinje so začudeno gledale zdravnike, ko so jim začeli naenkrat dajati v krmo polovico kislega zelja. Ko so jih zaklali, niso našli pri tistih svinjah, ki so dobivale kislo zelje, nobenih sledov o ustni gnilobi. Pri drugi skupini pa so se jasno videle škodljive posledice pomanjkanja vitamina C. Zelje vsebuje torej ta vitamin, pa naj bo presno ali kislo. Zato lahko zelje v polni meri nadomesti drugo sočivje. X 6000 letna drevesa. Drevesa, ki dožive več stoletij, niso v Evropi nič redkega. Toda v Severni Ameriki so drevesni orjaki, ki rm je bilo po letnih krogih in drugih znamenjih spoznati, da so rasla celo tisočletja. Tako hranijo v muzeju v Južnem Kensingtonu ogromen prerez takšnega debla, pri katerem so poedine letne kroge označili z zgodovinskimi podatki. Tu je mogoče ob letnih krogih zasledovati svetovno zgodovino n'"aj ^o dobe Viljema Osvajalca, torej do 1. 1000. Ob času, ko je Kolumb odkril Ameriko, je bilo drevo že večstoleten velikan. Toda ti sever-no-ameriški orjaki imajo hude tekmovalce v avstralskih baobabih. Med temi častitljivimi rastlinskimi orjaki so takšni, o katerih 4e mogoče neoporočno dokazati, da rasejo že 6000 let. Ta drevesa so bila že prastara, ko so Rimljani ustanovili svojo državo. čebula In česen sta odlični zdravili Znanost je v zadnjih letih dognala, da marsikatero ljudsko zdravilo ni praznoverje, temveč res dobro zdravilo. To velja tudi za čebulo, ki jo zadnje čase priporočajo nekateri zdravniki kot dobro zaščitno sredstvo proti prehlajenju. Prav tako ugodne lastnosti kakor čebula ima tudi česen, vendar se njegova uporaba najbrže ne bo posebno razširila, ker je njegov duh premočan. Čebula in česen imata dobro lastnost, da '. sta lahko prebavljiva in da učinkujeta iz-podbujajoče na izmenjavo snovi v človeškem telesu. Čebula ima poleg tega zelo mnoogo vitaminov. Čebulo lahko uporabljamo kot domače zdravilo proti kašlju, to se pravi bronhijal-nemu kataru. V ta namen je treba dve sred-I njedebeli čebuli razrezati na rezine, posladiti s sladkorjem in pustiti ležati čez noč. Na ta i n°*:n dobimo čebulni sok. ki ga daiemo tvti bolniku. To je izvrstno zdravilo proti kašHu, Angleži uporabljajo že dolgo proti prebujenju na svoj način pripravljeno čebulo. Recept je tale: Razrezati je treba tri četrtino čebule na rezine in jo skuhati v treh četr-tmkah litra postopno segrete vode. Ko jo čebula že skuhana, jo pustite še kakšno uro na mirnem ognju. Nato ji primešajte žlico moke, nekoliko popra in žlico masla, da dobimo čebulno kašo. Vsak sicer ne more pre-i nesti tega sredstva, ker nima posebno dobre-j ga okusa. Toda čebule nam ni treba uporab-! ljati proti prehlajenju na ta način, zlasti ker ; je sirova zdravilnejša. Če se pa bojite neprijetnega vonja iz ust, za kar so posebno občutljive ženske, popijte, ko ste snedli rezin -co čebule (ni vam treba pojesti cele čebule), kozarec mleka ali malo črne kave. Priporočljiv je tudi peteršilj, vendar ne kuhan, temveč sirov NAJLEPŠE ČTIVO Ravljenr ZGODBE BREZ GROZE Klabiind: PJOTR - RASPUTIN Ravlien; ČRNA VOJNA Thompson; SIVKO Maferleva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA« LJUBLJANA — KNAFLJEVA UL. S DOMOVINA St. 7 «**" ' ilWi 11 'afeah^aateaaaSSBag L MIRKO BKOPN1K v okoii ROMAN »Branko, ali si videl svoi dom? Prav tak' Je kakor ie bil takrat ko si odhajal « tarček je tako govoril čeprav ni bilo res. Zakaj gozdovi so bili izsekih! travnik v dolini ni bil n'č več niegov Zda' mu »ega ni bilo mar. Zdaj mu ie bil več ko dom, več ko vse — niegov Branko ki se ie vrnil. Enajsto ooglavje OČE IN SIN Čeprav se je Branko hotel še isti dan vrniti v Liubliano ie vfendar na očetovo oroš-nfo ostal M'tja sp je ».dnelial sam. da sporoči dptpktivu t0. kar mu ie Branko naročil, in da ga vpraša ali ip /pz dan Kai novega zvedpl Obljubil je Branku, da se drugo jutro vrne >va noč. ki io ip Branko preživel no dol-m Iptih s^et doma ie b:la noč spominov. P~*rsod so ga vabili povsod so gq klicah obetom sta -»«'al novedati da ie moral prodati kos zemlje, da je rešil dom, da je ohu-paval tiste dni. ko so mu hoteli prodati grudo >ele drugi dan je našel toliko poguma, da m ie vse povedal S kako tesnobo ie gledal starčpk svoipmu sinu v obraz Kai bo rekel, ko zve. da dom ni več tak. kakor ie bil takrat, ko ga je zapustil? Toda na Brankovem obrazu n' opazil izpremembe Sin ga je rmrno poslušal, še smehljal se ie In ko je končal, mu je položil r^vfro ng rqmo jn rekPi. »Nič ne maraite. oče. Še vse pride nazaj. Lahko bova popravila kar je zapravljenega. Se več • Smehljaje se je potegnil denarnico iz žepa Odprl jo je in iz nje so se vsuli tisočaki. Starček jih je gledal, kakor ne bi mogel ver- jeti, široko je odpiral oči. potem je vzel enega v roke in ga jel ogledovati z vseh strani. »Tako bogat si. Branko?« " »Oče. to ie malenkost. Milijone imam.« »Milijone? « Stari Slavec ni vedel, aH ,b°d' ali snma »Da. milijone « ie potrdil Branko »th "r-vo bo da kuni m nazaj, kar ie bilo >d kmeti-je odtrganega Sai bd dovo"'« s« ie nasmehnil in porinil bankovce pred očeta »Vsa kmnt'ii n; *ol;ko vredrn « ie zaiec-lial stari Slavec »Kat bova s tolikim denarjem'« " - : " : ' - ■ _ »Delaite z ni;m kakor hočete, oče Ce ga bb 5p trpha m; samo rc-tp?« Starec ie ? drhte*o roko nabral tisočake in jih skrbno zakleti?! v miznfco »Se danes ooidem k sosedu « ie rpkel. kakor hi govoril sam s seboj. »in kupi m travnik nazai« Popoldne mu Branko PoverJal-^voio povest. DoVa je bila vse od tr°nu*ka ko je šel od doma Pravil mu ie. kako ie nadel v rusko uietništvo. povedal mii ip zgodbo svoje čudežne rešitve, svoiega b*»a nenadnega bogastva. dolge poti domov Pravil mu je o Nadii. o Janezu ki je ostal tam daleč na drugem koncu sveta Povedal mu ip tudi. koliko ie moral pretrpeti. ne ved.->* kai se je zgod;lo 7 njegovo Zoro, z otrokom, ki ga je pričakovala »Pred kratkim je bila pri meni.« je tiho deiai oče »Tokr'etianjenie sveta ;F'lip Za-kelil 10.JO: Glasbene slike iz dalin'h d°žel (plošče) 11 00: Kmečki trio in dekliški zbor IT državne realne «r'mnaz:ie 12 30- Porofila, obiave 13 00: Napovedi 13.02: Pevski in orkestralni koncert fsodelovali bodo Valerra Hevbalova Tvan Ivanov in radliskt orkecter). 17 00: Kmetiiska al Neoovanie gozdov (inž. Tav*ar) h> Trž"a poročila- 17 30 Koncert vodr R^ikn ko Ložar) 19 00: Nanovedi. poročna 19 20: Nacionalna ura: Ladiedeln'ška 'nd.istria v JugoslavMi finž Gavrilo Petrov;č iz Beograda!. 19 40: O^ave 19 45: Več m»nire — na brez zarr«"-e tFmn GovekarV 20 00: Ura skladatelja Vinka Vodonivca (radiiski orkecter)-21.15: Godalni kvartet Francka Orn:kova. Avgust TvapMč Slavko Marin, čenda Sedel-bauer). 2? N^rvov^di, poročila. 22 15: Harmonika fMHan Stante). Torek, 20. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7 15: Vesele plošče. 11:00: Šolska ura: Kramljanje z mlad;no (tifiroslav Zori. 12.00: Pisana šara (plošče). 12-30: Poročila, obiave 13 00: Napovedi. 13.02: Radijski orkester 14.00: Poroč;1a. 18 00: Mladinske pesmi (pela bo Štefka Ko^nča-nova, pri klavirju bo prof. Pavel S;vic) 18.40: Tdeia odrešenja (Franc Terseglav). 19.00:' Napovedi, noročila. 19.20: Nacionalna ura: Inšpekcija državne obrambe. 19.40: Objave. 19 50: Deset minut zabave 20 00: Za kratek čas (plošče)- 20 30: Oreretni spevi (pel bo Ado Darian. pri klavirju bo prof. Pavel Sivic). 21.15: Zvoki iz Jugoslavije 'radijski orkester). 2' 00: Napovedi, poročila. 22 15: Kvartet mandolin. Sreda, 21. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav, 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12 00: Slavne koračnice (plošče). 12 30: Poročila. objave- 13 00: Napovedi. 13.02: Veselo življenje (plošče). 14.00: Poročila. I8.fi0- Mladinska ura: Arnošt Adamič: Jakob Gallus-Petelin, zvočna igra (izvajali bodo Člani radijske igralske družine). 18.40: ZadovoHnost ljudskih slojev v narodu (prof. Etbin Boic). 19.00: Napovedi, poročila 19.20: Nacionalna ura: Zgodovinski pregled Korduna (Dušan Samardžija iz Zagreba). 19.40: Objave. 19 50. Uvod v prenos. 20.00: Prenos iz ljubljanskega opernega gledališča (v prvem odmoru glasbeno predavanja Vilka Ukmarja, v drugem odmoru napovedi, poročila)- četrtek, 22. februarja: 7.00: Jutrni pozdrav. 7.05: Napovedi, poročila. 7.15: Vesele plošče. 12.30: Poročila, objave. 13.00: Napovedi. 13 02: Radijski šramel. 14.00: Poročila. 18.00: Vsakemu nekaj (radijski orkester). 18,40: Slovenščina za Slovence (dr- Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.20: Nacionalna ura: Ministrstvo za telesno vzgojo. 19 40: Objave 19 50- Deset minut zabave 20 00: Pesmice za ples (Jožek in Ježek). 20 45: R°nro-duciran koncert sim*on'čne glasbe. 22 00: Nanovedi Poročila. 22 15: V oddih bo igral rad'jski orkester. Petek. 23 februarja: 7-00: Jutrni pozdrav. 7 05: Namovedi. poročila. 715- Vesele n'o-šče. 11 00- Šolska ura: Kaj n-^ela iu*na B~i-gariia (Vekoslav Bu*ar). 1«>00: Nekai n**'h (plo*?e). 12 30: r>om*ila. obiave. 13 oo: Napovedi. 13 0?: poduki o^-kes+or 14 00: P^-o-fi1a _ ]R00: Zepska ura: Vz«oina posvetovalnica (Vida Perštihova). 1«20- Bolgarska lahka glasba (ološčeV 18.40: Francoščina Mr. Stanko Lebenl 19 00: Napovedi, .poroda TP20- Nacionalna ura- B^do^nost nnSega kmeti iskega nrideiovanla (Potočnik TIrajo z Liublianel 1140- Obiave 19^0- O ^mreVov-cu (b»-a1 bo Goiko P:onenhacber). ''0 00: P«v-ski zbor »Slaven« 20-<"V Ploščo 21 dateliska ura Pavla S;vica (sodelovali b"d<> 7'at Os'in«ion?eva P'1''* ^nš/v.Vva, *vnf. Č°nda Sedlbauer in nrof. Pavel «ivid 22 nO: Nanovedi noročila 22 15: RadMski ork^ter. Sobota. 24 februarja: 7 00 Jtitmi pozdrav. 7 OS- Nanovedi. porodi a 7 15- Vesele n1o**e. 12 no- plošče za veselje'n zabavo i? 30- Poročila. obiave 13 00: Nanovedi 13 02 P'o-Š*e za vese'ie in zabavo 14 00: Poročila. 17 00: Otroška ura- a) Slovenske narodne pravljice (TTkmar-Boltarieva) b> čriček Ma-tiiček kramlia in prepeva 17 50 Pregled sporeda 18 00: Radiiski orkester- 13 40- Letalski napadi in protiletalska zaščita (črto Nučič) 19 00: Napovedi, poročila 19 20 Nacionalna ura- Zgodovinski pomen Srbov v Hrvatski (dr. Radoslav Gruiič iz Beograda). 19 40: Obiave 20 00: O zunanii politiki (dr. Aloizij Kuhar). 20-30: Smo skuhali dovtipov zmes. natresli pesmi, godbe vmes Vesela ušesna gostija za konec meseca. Sodelovali bodo znanci in neznanci. 22 00- Napovedi, poročila 22.15: Radiiski orkester. MALI OGLASI Naslovi inseientov oglasov s iitrami o'»»oneio strogo »aini ( MALO POSESTVO z gospodarskim poslopjem prodam Stefančič Jože. Škofljica KMETSK1 MLIN na stalni vodi vzamem v najem ali pa za merico. Našlo v upravi »Domovine«. ____ KUHARICO, vajeno preproste domače kuhe, za veliko družino, staro do 35 let, sprejmem. Ponudbe, če mogoče s sliko, zahtevo plače ter navedbo, kje in koliko časa je pri kom služila, poslati na upravo lista pod »Zmožna kuharica«_ POSOJILA NA VKNJIŽBO na hiše v mestih kakor tudi na kmetska posestva na dolgoročna odplačila nabavljamo. Prodajamo hiše, posestva, gostilne, trgovine, buffete, mlekarstva itd. Pojasnila s pred-nakazilom din 3 znamk daje Realitet, Zagreb, Viaška 2.____ ' UPOKOJENEC ŽELEZNIŠKI ZVANIČNIK. samski, srednjih let, z majhno pokojnino, išče službe lovskega čuvaja v niže I ležečem revirju. Ima dolgoletno prakso tudi v čebelarstvu. Pogoj: prosto stanovanje in hrana, poseduje svojo opremo. Naslov v upravi »Domovine«. VAŽNO ZA PRAŠIČEREJO. »MASTELIN« vam pripomore, da se prašiči zredijo in ne obolijo. Pošiljam franko vašo pošto pol kg din 14, 1 kg din 26, manjše zavitke pa dobite pri trgovcih po din 3 in 6. Dobivam mnogo zahvalnih pisem. Pišite na naslov po položnici in navodilo: Ivan Magdalene, Rače. JESENOV LES od 25 cm debeline navzgor kupuje B. Kolb, Vižmarje, St. Vid nad Ljubljano. Za smeh In kratek čas VEDEŽEVALKO BI RAD Obsojenca so vprašali pod vislicami, ali ima kakšno zadnjo željo. »Pošljite mi vedeževalko. da mi pove bodočnost,« je menil obsojenec NIKOMUR NI ZAUPATI Sodn'k: »Ali ste ukradeno blago sami obdržali?« Tat: »To se razume, saj človek dandanes ne more nikomur zaupati .. « NAPREJ V bolnišnico so nrineljali človeka, ki govori s trebuhom. Ko ga je zdravnik preg1«-doval in mu začel trkati na nrsi. ie bil z"'o presenečen, ko se ie v bolniku nekdo oglasil: »Naprej!« MATERNI JEZIK S:nko; »Rad bf "<>flot —kaj se pravi mater-ni iezik« *n ne očetovski?« Oče- »Ker očetje pri tem navadno nimajo nobene besede« ČASI SE SPREMINJAJO Branko »Dušan ali je res. da sta ti in tvoia sestra dvoička'« Dušan: »Bila sva dvojčka, ko sva prišla na j svet, danes pa je moja setra za pet let mlaj-i ša od mene * i ----- NOV REDILEN PRAŠEK __,K£U1N< ta prafilCe ^^Vsak kmetovalec si tanko .jPTTn^B9 nltro in z majhnimi «»ro-^H^i^Iif 9k) zredi svoje praftife. VS^VpRnT 4H stonj In poitnlna OirMrt^- Ljubljana 6 (iMtn« protokollr&na tovarna ur v »vid. Po vse] Sloveniji gre glas: le »Domovina« je za nas!