OSREDNJA KNJIŽNICA SEUL SM SAVINJSKA trgovska družba, d. d. 6ožični in novoCetni na/qipi cJTTTEKS Ložnica 53 a 3310 Žalec tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55 Leto iV • številka 12 • cena 250 SiT • 24. december 2002 Savinjske zgodbe Novoletni intervju Mojster umetnostne keramike Kakšno bo leto 2003? str. 24 str. 25 TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53 Nova akcija Ne zamudite! PE ŽALEC Ulica Ivanke Uranjek l, 3310 Žalec Tel.: 713 23 20 Del. čas: pon., sred. in pet. od ll. do 12. ure ter od l6. do 17. ure r ♦ MESTNI PLINOVODI Predsednik in dva župana V drugem krogu volitev, ki je bil 1. decembra, smo Slovenci dobili novega predsednika države, to je dr. Janez Drnovšek. Hkrati je potekal drugi krog volitev županov. V Spodnji Savinjski dolini sta občini Braslovče in Tabor z decembrom dobili nova župana. V Taboru je nosi župan Vilko Jazbinšek, v Braslovčah pa Marko Balant. Udeležba na predsedniških volitvah je bila tudi v 4. in 5. volilnem okraju 5. volilne enote dobra. Oba volilna okraja imata sedež v Žalcu. V 4. okraju se je od 16.336 volilnih upravičencev volitev udeležilo 62,41 %, 56,15 % jih je svoj glas dalo dr. Drnovšku. V 5. volilnem okraju je volilo 67,41 % od 17.030 volilnih upravičencev. Dr. Drnovška je volilo 53,44 % volivcev. Od skupno 71 volišč (brez predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti) je Barbara Brezigar večinsko podporo dobila na 28 voliščih (največ v občinah Braslovče in Vransko). Nekoliko v senci predsedniških in lokalnih volitev je bil v novembru izvoljen tudi nov državni svet, v kate- rem so zastopani interesi lokalnih skupnosti in funkcionalni interesi. Kandidate za državne svetnike predlagajo občine, izvolijo pa jih elektorji, ki jih pred tem prav tako imenujejo občine ter druge organizacije in ustanove, ki predstavljajo funkcionalne interese. Občine celjske regije bo naslednjih pet let v državnem svetu zastopal Gregor Vovk Petrovski iz Gotovelj, tudi svetnik v žalskem občinskem svetu. Kandidatov za državnega svetnika iz celjske volilne enote je bilo osem, elektorji pa so volili v Celju. Gregor Vovk Petrovski in celjski župan Bojan Šrot sta dobila enako število glasov, žreb pa je nato za svetnika določil prvega. K. R. Občani občine Braslovče lahko Utrip Savinjske doline kupijo v trgovini Pauer v Braslovčah, občani Tabora pa v trgovini Kmetijske zadruge. Stane Ropotar, Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198 vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve Lep božič in obilo zadovoljstva v letu 2003! KOTniK GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 ] 6-mail igor.kotnik@siol.net j KOTfllX O RMF H X. 'S GRRDNJÉ IN SUHOPICSHRRSTVO 2 Sfibro Igor KOTNIK, s,P. «orni* Nikole Teslo 6, 3310 Žolec - SUKOPLESKRRSKA IN ZIDARSKA DELA - IZDELAVA VSEH VRST FASAD (TOPLOTNE FASADE, KLASIČNE FASADE) - ADAPTACIJE, OMETI IN ZUNANJE UREDITVE - DELA NA VIŠINI Z DVIŽNO KOŠARO i/rirop /ei/ccvni,tm od Zeta i.96'5 UGODNfìPONUDBfiTOPlOTNOlZOlfiTIVNIHmSfìD V«SU BOŽIČ IN satino UOVO UTO 2003. Vsem poslovnim partnerjem in občanom želimo vesel božič in srečno novo leto. Vto p/ Pražarna in kavni butik! Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci: Še nekaj dni in novo leto bo tu. Veliko je prireditev in zabav ob zaključku leta, božično-novoletnih praznikov pa se najbolj veselijo otroci. Bolj ali manj radodarni j | možje jim prinesejo vsaj | kakšno skromno darilce, obdarovanja pa so deležni S tudi otroci, ki ne obiskujejo vrtca ali šole. Ponekod po Sloveniji se odrasli ne morejo sporazumeti, ali naj otrokom darila prinese Božiček ali i dedek Mraz, pa menda sploh nobenega niso povabili k njim. V Savinjski dolini se to k sreči še ni zgodilo. Društva prijateljev mladine in tudi druge organizacije so pripravile obdaritve in predstave za otroke, samo v žalski občini je bilo obdarovanih več kot tisoč otrok, starih od 2 do 7 let. Posnetek je z obdarovanja na Polzeli, radodarnega moža pa nismo spraševali, ali je Božiček ali dedek Mraz. Otroci že vedo. K. R., foto: T. T. SILVESTROVANJE na prostem v Žalcu Kje: avtobusna postaja Žalec Ansambel Happy Band in bogat ognjemet Kdaj: od 22. ure dalje PROIZVODNI PROGRAM: • INOX sodi za vino • INOX Branko ZOTTEL, s.p. milni za grozdja Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC inox tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 m,,nl za labolka mobitel: 041 635 868 Vsem kupcem želim prijetne božične praznike in obilo uspehov v letu 2003. Hvala za dosedanje zaupanje. SKG SPLOŠNO KLEPARSTVO - KROVSTVO Igor GOMINŠEK, s .p. Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC A* 3? * # #- svetovanje t sanaciia VSeh vrst Streh tet./faks: 03/ 577 76 36 *- 10-letna garancija na dela mobitel: 041/ 646-091 Te # * je************************************************ Zaìei/mo si mir za dušo is tedo) zase is za so-oje idižide, v- dižc^oiik pri-azsidik is ose dsi o- deta 2003... ŽALSKE LEKARNE 1. Ivica Rovšnik, Zg. Gorče 22, Braslovče 2. Jan Lazar, Preserje 19, Braslovče 3. Anton Križnik, Vransko 118 a VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE OB KAVICI TROPIC Žalec, Savinjska cesta 87, te!.: 571 82 85,710 12 10 0 v L december2002 Občina Žalec Od imenovanj do varnostne kulture Svetniki občine Žalec so imeli zadnji četrtek v novembru že drugo redno sejo, tretjo pa v začetku decembra. Druga seja je bila namenjena imenovanjem članov odborov in komisij občinskega sveta, na tretji pa je bil med drugim sprejet rebalans letošnjega proračuna. Imenovanja Komisijo za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja so imenovali že na prvi seji. Predseduje ji Janko Kos, ki je na drugi seji predstavil vse predloge imenovanj članov odborov in komisij. Predsednik odbora za okolje, prostor in komunalne zadeve je Jože Meh, odbora za kmetijstvo in gozdarstvo Ivan Marjan Razboršek, odbora za negospodarske dejavnosti Tatjana Žgank Meža, odbora za gospodarstvo Tomislav Kalčič, odbora za finance, proračun in premoženje Ernest Ramšak, odbora za stanovanjske zadeve pa Gvido Hribar. Predsednik komisije za pripravo statuta in poslovnika občinskega sveta je Marijan TUričnik, komisije za pritožbe pa Milan Dolenc. V nadzorni odbor so bili imenovani: Majda Gominšek, Drago Pinter, Rado Rotar, Andrej Šporin in Roman Virant. Svetniki so na predlog župana za podžupanjo imenovali Zlatko Masnec iz stranke LDS in Janka Kosa iz ZLSD, ki je to funkcijo opravljal že v preteklem mandatu. Ferdinand Haler se je podžupanovanju odrekel, za delo v preteklem mandatu pa mu je Lojze Posedel v zahvalo izročil spominsko darilo. Rebalans potrjen Že na tretji redni seji, ki je bila 12. decembra, so se žalski svetniki soočili z obsežnim dnevnim redom, ki je imel kar 18 točk. Najprej so brez pripomb sprejeli spremembo statuta Občine, po katerih se število članov komisij povečuje s sedem na devet z namenom, da so v komisijah zastopane vse politične stranke, ki imajo mandat v občinskem svetu. Zatem so soglasno sprejeli spremembo programa vzdrževanja gozdnih cest za leto 2002. Zaradi razmočenih tal letos namreč niso več možna dela na gozdni cesti Medni graben 1, zato sta bili namesto nje v program vključeni cesti Matijeve - Strahi in Podgozdnik -Špajzer - Fujtova planina 2. Če spremembe ne bi bilo, bi večina namenskih sredstev za redno vzdrževanje gozdnih cest ostala neizkoriščena, prenos v leto 2003 pa ni mogoče. Sledila je obravnava rebalansa letošnjega proračuna. Z rebalansom so se povečali prihodki proračuna za dobrih 62 milijonov tolarjev in znašajo 2.243.600.000,00 SIT. Kot so opozorili tudi svetniki v razpravi, vzbuja skrb dejstvo, da se je med prihodki zmanjšal predviden prihodek od dohodnine, kar kaže Uidi na nižje prihodke občanov. Skupni proračunski odhodki bodo letos znašali 2.394.580.000,00 SIT ZN Juteks V nadaljevanju seje so svetniki obravnavali dva predloga sprememb zazidalnega načrta industrijskega območja Juteks na Ložnici. Prvi predlog sprememb se nanaša na območje parkirišča tovornih vozil, drugi pa na območje tovarne Juteks. Investitor drugega predloga je tovarna Juteks, svetniki pa so ob tem opozorili na nepravilnosti, da je podjetje najprej dokončalo investicije in šele potem začelo postopek sprememb veljavnega zazidalnega načrta. Ker pa vendarle gre za investicije v ekologijo in ker zaposlujejo veliko delavcev, so svetniki po razpravi tudi drugi predlog sprememb potrdili. Glasovanja se je vzdržal Andrej Vengust z Ložnice, saj bi po njegovem mnenju moral Juteks upoštevati vse postopke, tako kot jih morajo pri gradnji vsi občani. Konec Idile Sprejet je bil tudi sklep, da se v okviru Javnega komunalnega podjetja Žalec organizira enota za urejanje javnih površin. Občina bo sporazumno prekinila koncesijsko pogodbo s podjetjem Idila d. o. o., ki je do sedaj skrbelo za javne površine. Nova enota bo zaposlila vseh pet delavcev, preko javnih del pa bodo vključili še štiri do šest delavcev, ki so že sedaj opravljali delo preko JKP v mestni in krajevnih skupnostih. V prihodnjem lem naj bi občina za to enoto zagotovila 30,8 milijona tolarjev. Dopolnjuje se tudi kataster javnih površin, v prihodnjem lem pa naj bi omenjena enota prevzela tudi pokopališko dejavnost. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili poročilo o dokončanju sanacijskih del zaprtega odlagališča komunalnih odpadkov na Ložnici. Z zaprto deponijo bo upravljalo Javno komunalno podjetje Žalec, upravljanje deponije pa so dolžne nadzorovati in po potrebi še zagotavljati potrebna finančna sredstva vse spodnjesa-vinjske občine. Svetniki so sprejeli tudi sklep, da se iz sredstev stalne proračunske rezerve nameni 964.900,00 SIT za povrnitev stroškov prevozov pitne vode. Župan je povedal, da bodo s prihodnjim letom upoštevali nesoglasja občanov pri gradnji javnih vodovodov za prekop po njihovi parceli. V tem primeru le-ti do povračila stroškov prevoza ne bodo upravičeni. Dražji vrtec Od 1. januarja prihajajočega leta bodo cene programov predšolske vzgoje v WZ Vrtci Žalec za 6,5 % višje od sedanjih. Ravnateljica vrtcev Mara Mohorko je povedala, da to povišanje še zdaleč ne pokriva vseh potreb vrtca, nižanje stroškov pa po njenem prepričanju ni možno. Dejstvo je tudi, da večina staršev plačuje 10,20 ali 30 % cene in da jih je samo 27 % razvrščenih v 4. do 8. plačilni razred. Razliko krije občina, tako da je predvsem zanjo strošek zdaj večji, vendar pa bi v nasprotnem primeru morala po koncu leta pokrivati izgubo vrtcev, je med drugim povedala vodja oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo Tanja Razboršek Rehar. Glasovanja o povišanju so se vzdržali svetniki N.Si. ŽMC zaprt Soglasno je bil sprejet pravilnik o oddajanju pokritih in nepokritih športnih površin v uporabo in najem za namene športa v občini Žalec, sprejeli pa so tudi sklep o ceni stori- Šempetra je bila doslej predvsem podjetnica, za podžupanjo pa jo je predlagala LDS: “Dejansko sem bila presenečena, da sem bila izvoljena za svetnico, še bolj pa, da so me imenovah za podžupanjo, ker se nikoli prej nisem vrtela v teh političnih sferah. Z mnenjem LDS-a in župana, da naj bi naša stranka vendarle imela podžupana, sem se strinjala in bom v tem smislu tudi kooperativno delovala. Po mojem mnenju namreč na tem majhnem lokalnem prostoru ni smiselno, da si gremo visoko politiko. Področij, ki bi ju pokrival eden ali drugi podžupan, nismo delih, tudi ne krajevnih skupnosti. Dogovorih smo se, da se bomo župan in podžupana enkrat mesečno sestajali z vsemi predsedniki krajevnih skupnosti, tako da bomo vsi seznanjeni, kaj se dogaja tve pomoči na domu in ugotovitveni sklep o prenehanju veljave pravilnika o merilih za določitve oprostitve in olajšave pri plačilu te socialno-var-nostne storitve. Sledila je obravnava poročila o delovanju Žalskega mladinskega centra, najbolj obširno in kritično pa je o tej problematiki spregovoril svetnik stranke mladih Danijel Novak. Po razpravi so sprejeh sklep, da občina s 1.1. 2003 preneha financirati delovanje ŽMC-a na sedanji lokaciji in izvede vse aktivnosti za sporazumno prekinitev najemne pogodbe, oprema in drobni inventar bodo uskladiščeni, občinski svet pa bo imenoval komisijo, ki bo v roku treh mesecev poiskala novo lokacijo. Pod točko 14 je sledila obravnava poročila o delu odbora za dvig varnostne kulture s predlogom za ustanovitev Lokalne akcijske skupine, v projektna sveta CRPOV je bil za KS Liboje kot predsednik imenovan dosedanji član Marko Gabrovšek (Feldin ostaja član), za KS Gotovlje se svet razširi, njegov predsednik je Henrik Krajnc, člani pa Tilka Potočnik, Ivan Jošt, Friderik Luskar, Mira Senčič, Metka Melanšek in Danica Jezovšek Korent. in kje so kakšni problemi. Uradne ure za občanke in občane imam ob sredah od 8. do 9- ure v pisarni podžu- ZLSD, je bil podžupan že v prejšnjem mandatu: “Delo podžupana in tudi način dela župana zdaj že dobro poznam. Menim, da ni dovolj le uspešen župan, ampak mora biti uspešna celoma ekipa in občinska uprava. Zdaj sem del tega teama. Delal bom tako, kot pravi statut, da župan podžupana pooblasti za določene naloge in da se o teh sproti dogovarjamo. Kot podžupan grem na kakšno ministrstvo, na prireditev in v krajevno skupnost. Podžupana in župan imamo kolegij praviloma vsako sredo zjutraj, moje uradne ure pa so ob sredah od 16. do 17. ure.” K. R., foto: K. R. in D. N. K. R. Žalska občina z dvema podžupanoma Zlatka Masnec iz panov.” Janko Kos, svetnik OBČINA ŽALEC ŽUPAN objavlja JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov za podelitev SAVINOVIH ODLIČIJ ZA LETO 2002 Ob kulturnem prazniku v letu 2003 bodo na osrednji občinski proslavi v počastitev slovenskega kulturnega praznika ustvarjalcem na kulturnem področju izročena Savinova odličja za zasluge na muzejskem, likovnem, literarnem, prevajalskem, knjižničnem, publicističnem, gledališkem in glasbenem področju, na področju varstva naravne in kulturne dediščine in drugih kulturnih področjih. Savinova odličja so: - Savinova plaketa z denarno nagrado - Savinova plaketa - Savinovo priznanje in se podeljujejo skladno z odlokom o podeljevanju priznanj Občine Žalec. Savinovo plaketo z denarno nagrado lahko prejme posameznik ali skupina ustvarjalcev za vrhunske dosežke ah življenjsko delo, s katerim je bila občinska kultura uveljavljena v širšem slovenskem in mednarodnem prostoru. Savinovo plaketo lahko prejme posameznik ah skupina za pomembne dosežke v kulturi, ki so bili javnosti predstavljeni v zadnjih dveh letih pred podelitvijo in pomenijo obogatitev občinske kulture. Savinovo priznanje lahko prejme posameznik ah skupina za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti v občini. Kandidate lahko predlagajo posamezniki in pravne osebe. Pisne predloge pošljite do 15. januarja 2003 županu občine Žalec, Ulica Savinjske čete 5, 3310 Žalec, s pripisom Savinova odličja. 0 JAVNI ZAVOD “ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC” Javni zavod “Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec” s soglasjem ustanovitelja Občine Žalec na podlagi 29. člena statuta javnega zavoda “Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec” objavlja razpis delovnih mest programskih direktorjev 1. enote kultura in časopis 2. enote šport 3• enote turizem Kandidati za programske direktorje pod 1., 2. in 3. točko tega razpisa morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še posebne pogoje: • univerzitetna ah visoka izobrazba ustrezne smeri; • tri leta delovnih izkušenj, od tega vsaj eno leto s področja osnovnih dejavnosti zavoda (kultura, šport in turizem); • vodstvene in organizacijske sposobnosti; • znanje najmanj enega svetovnega jezika. Poleg dokazil o izpolnjevanju pogojev je potrebno predložiti tudi življenjepis kandidata. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo pet let. Prošnjo s potrebnimi dokazih posredujte na naslov: Zavod za kulturo, šport in turizem Aškerčeva 9 a, Žalec, petnajst dni po objavi. Kandidatom bo sklep o izbiri pisno posredovan v roku 30 dni po opravljeni izbiri. FOTO STUDIO RIZMAL BLAŽ Savinjska cesta 18, 3310 ŽALEC Tel.: 710 32 20 VSEM NAŠIM SEDANJIM IN BODOČIM STRANKAM SE ZAHVALJUJEMO ZA ZAUPALE IN VOŠČIMO PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER ZDRAVO NOVO LETO 2003. %, ro PAPIRNICA Šlandrov trg 26, Žalec 710 33 16 Praznični dnevi božiča in novoletni prazniki naj bodo čas miru, dobrih misli, zavezujočih besed. Trdnega zdravja, osebne sreče in izpolnjenih ustvarjalnih vizij vam želimo v vseh dneh leta 2003. Cenjenim strankam se zahvaljujemo za zaupanje z željo po dobrem sodelovanju tudi v bodoče. Kolektiv Papirnice LAN 1P 0 Občina Žalec december2002 J v Cez dobro leto in pol bomo plavali Žalčanom se bo želja o pokritem bazenu končno uresničila, tudi prostor zanj je že kar nekaj časa znan. Občinski svet je pred časom potrdil sklep o sklenitvi zakupne pogodbe z lastniki hotela za gradnjo bazena, prejšnji teden pa sta župan Lojze Posedel in lastnica hotela Fanika Lamovšek podpisala pogodbo, v kateri so natančno zapisani tudi roki za gradnjo. V prvem pokritem bazenu naj bi zaplavali leta 2004. Občina Žalec je za gradnjo bazena zelo zainteresirana, vendar sama ni želela nastopati kot investitor, zato je zemljišče tik ob hotelu dala v 99-letni zakup hotelu Žalec. Zakupnina se bo poravnavala mesečno z obračuni za brezplačno kopanje šolskih in predšolskih otrok, saj bo bazen po odpr- tju vsak delavnik od 8. do 12. ure rezerviran zanje. Kot kaže, se bo to zgodilo leta 2004. Zaenkrat je izdelan idejni projekt, ki predvideva gradnjo bazenskega kompleksa v dveh fazah. Idejni projekt, katerega avtorja sta Katica in Robi Caglič, je izdelalo velenjsko podjetje POP. Direktor Branko Caglič je povedal, da že osem let sodelujejo z žalskim hotelom, ki jim je zaupal doslej svojo največjo investicijo. Ta se bo pričela z vrtanjem vrtine, saj naj bi se bazeni pol- Pogodbo o zakupu zemljišča za gradnjo bazena sta podpisala župan Lcjze Posedel in Fanika Lamovšek, v ozadju skica bazenskega kompleksa Protest zaradi bazne postaje Mestna skupnost Žalec je pred dnevi sklicala protestni shod, na katerem so zahtevali prekinitev del oziroma takojšnjo odstranitev bazne postaje za mobilno telefonijo, ki jo je investitor Western Wireless International, d. o. o., (Vega) postavil na poslovnem objektu Hmeljarna, last Kmetijske zadruge Gotovlje, in stoji v sta- rem mestnem jedru. Bazno postajo so postavili brez gradbenega dovoljenja in brez vednosti tamkajšnjih prebivalcev. Občine v primerih postavitve baznih postaj za mobilno telefonijo niso soglasodajalci, jih pa investitorji zaprosijo za tako imenovano urbanistično informacijo. Žalska občina je za lokacijo na Hmeljami, ki stoji na Šlan- drovem trgu in sodi v zavarovano staro mestno jedro, investitorja v dopisu obvestila, da dosledno upoštevanje pogojev veljavnega odloka o ureditvenem načrtu ne dovoljuje postavitve antene na želenem objektu in da naj investitor izbere drugo lokacijo. To se ni zgodilo, bazna postaja je bila postavljena, zato je Občina o tem konec novembra obvestila inšpekcijske službe - inšpektorat RS za okolje, Srečanje v Domu Nine Pokorn V krajevni organizaciji RK in KS Galicija vsako leto poskrbijo za prednovoletno srečanje krajanov, starih nad 70 let Ob tem dogodku jim priskočijo na pomoč učitelji podružnične šole in vrtca s svojimi varovanci, ki poskrbijo za prijeten kulturni program. Letos so se nanj pripravljali na novi šoli na Trju. Tildi letošnje srečanje je potekalo v jedilnici Doma oskrbovancev Nine Pokom Grmovje. Starostnikom je prisrčen pozdrav izrekel predsednik KS Galicija Vlado Majer in zaželel prisotnim veliko zdravja in vse najlepše v prihajajočem letu. S podobnimi željami je udeležence srečanja nagovoril tudi žalski župan Lojze Posedel. V nadaljevanju je sledil pester kulturni program, ki je s pesmijo, glasbo, recitacijami, plesom ... prijetno popestril večer. Ob zaključku uradnega dela srečanja je zbranim spregovorila tudi predsednica KO RK Dragica Tratnik in se vsem nastopajočim in tistim, ki so jim pomagali pripraviti srečanje, zahvalila. V KS Galicija živi okrog 120 občanov in občank, starih nad 70 let. Srečanja se je udeležila dobra polovica vabljenih, veliko se jih zaradi zdravstvenih ah kakšnih drugih razlogov srečanja ni moglo udeležiti. Tako kot že nekaj let je bila tudi tokrat najstarejša udeleženka srečanja 99-letna Marija Ramšak. D. N. Srečanje krajank in krajanov “O, kako prijetno in lepo je, ko so domači spet skupaj.” Na I. OŠ Žalec je potekalo tradicionalno srečanje krajank in krajanov, starih 70 let in več, Šola je 7. decembra 2002 zaživela s predstavniki tretjega življenjskega obdobja. Ravnatelj Adi Vidmajer rad prisluhne potrebam krajank in krajanov in podpira povezavo vseh treh generacij. Srečanje sta organizirala MS Žalec, katere predsednik je Erni Ramšak, in KO RK Žalec, predsednica Irena Potočnik. V izvedbo dejavnosti so se vključili tudi mladi iz študentskega kluba Žalec. Najstarejša in tudi prisotna na srečanju je bila Roza Zavašnik, ki je dopolnila 94 let, od moških je najstarejši Konrad Pevec (96 let), od prisotnih na srečanju pa je bil naj starejši Franc Ribič, star 86 let. Rojstni dan sta na srečanju praznovali Ivanka Hrovat (80 let) in Marija Ivanc (71 let). Prisotne so pozdravili in s svojo prisotnostjo razveselili tudi župan Lojze Posedel, podžupan Janko Kos, predsednik Univerze za IH. življenjsko obdobje Janez Meglič, predstavnik DU Žalec Ivan Jurhar. Za lep in pester program so poskrbeli učenci I. OŠ Žalec, Aleksander Jež, čarodej Jani in plesalca Blaž Tkalec in Špela Cilenšek, učenca I. EE322I JAVNO PODJETJE a Vedno z dami za čisto in prijazno okolje JAVNE NAPRAVE javno podjetje, d.o.o. 3000 CELJE, Teharska 49 tel.: 03/ 425 64 00 tax: 03/ 425 64 12 intervencijka naročila izven rednega delovnega časa na tel. št. 031 394 091 • ODVOZ IN RAVNANJE Z ODPADKI • ČIŠČENJE JAVNIH POVRŠIN • ČRPANJE IN OBDELAVA FEKALIJ Voščimo dam tepe božične praznike, d letu 2003 sreče, zdradja i\ m miru! Nasilja je veliko nili z geotermalno vodo. Z vrtanjem bodo pričeli spomladi prihodnje leto, na mestu gradnje. Jeseni bodo začeli graditi prizidek k hotelu, v katerem bodo garderobe, savne, fitnes, masaže in pokrit bazen, spodaj pa garaže. V drugi fazi bo zgrajen olimpijski bazen ter večji (meter globok) in manjši (60 cm globok) otroški bazen. Druga faza bo zahtevala ureditev lastništva nekaj parcel, rušenje enega objekta in prestavitev balinišča na severni del športnega centra, zato časovno ni tako natančno opredeljena. Damjan Lamovšek je v imenu investitorjev povedal, da vrednost investicije še ni znana, saj predračuni še niso izdelani. Soinvestitorjev ne bodo iskali. Gradnja bo zagotovo koristna, v kar je prepričana tudi Fanika Lamovšek. Žalec je namreč na zelo ugodni tranzitni lokaciji, bazen pa bo dopolnil ponudbo poslovnega in zlasti športnega turizma, ki s športnim centrom že zdaj ponuja odlične pogoje. K. R., foto: T. T. urbanistično in gradbeno inšpekcijo v Celju. Vodja oddelka za varovanje okolja in urejanje prostora Aleksander Žolnir je na protestnem shodu povedal, da so inšpekcijo prosili za pisno obveščanje o svojih ukrepih, vendar do takrat pisnega obvestila niso dobili, le informacijo po telefonu, da je inšpekcija ustavila dela. Kot je povedal predsednik Mestne skupnosti Žalec Ernest Ramšak, je investitor delal brez vseh dovoljenj, na pristojno ministrstvo pa ni oddal niti vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Niti investitor niti lastnik objekta za soglasje ah mnenje nista povprašala bližnjih stanovalcev. Ti se bojijo zlasti negativnih učinkov sevanja v že tako precej obremenjenem okolju. Takšna bazna postaja naj bi imela vplivno območje v premeru 16 metrov v horizontali, več o tem pa tudi občina ni bila seznanjena. Na protestnem shodu kljub vabilu ni bilo predstavnikov investitorja ah gotoveljske kmetijske zadruge. Sicer pa je v Žalcu več baznih postaj, od katerih ima samo tista na Hmezadovi stolpnici ustrezna dovoljenja. K. R. OŠ Žalec. Nastopila je tudi Veronika Amenitsch ter nas razveselila s pesmijo, ki jo je priredila za predstavnike tretje generacije. Zabavala sta nas Fonzi in Marjan in ob pesmi, plesu ter odličnem kosilu smo se imeh vsi prav lepo. Doživeh smo srečo v srečanju, ki je najboljša oblika zdravja. Irena Potočnik Občinska zveza društev prijateljev mladine Žalec je tudi letos pripravila zasedanje otroškega parlamenta. V občinski sejni sobi so se zbrali predstavniki vseh petih osnovnih šol žalske občine in predstavili svoje ugotovitve ter razmišljanja na temo Otroštvo brez nasilja in zlorab. Učenci so povedali, da je fizičnega in psihičnega nasilja v šolah, med vrstniki in v družinah veliko, predlagali pa so kar nekaj načinov, kako to nasilje zmanjšati. Pogovor je vodila Smilja Gaberšek, mobilna pedagoginja na osnovnih šolah Griže in Petrovče, in ob koncu povzela, da obstaja nasilje v različnih oblikah, da se morajo z njim spoprijeti mladi in odrasli skupaj ter da morajo biti tudi otroci odgovorni za svoje misli in dejanje. Otrokom je prisluhnilo precej odraslih, med njimi župan, z zanimanjem pa so mladi parlamentarci kar nekaj vprašanj postavili kriminalistki Zdenki Jan iz PU Celje. Povedala je da nasilja in zlorab med mladimi dandanes ni več kot nekdaj, se pa zdaj o tem več govori, več primerov se odkrije in tudi odnos sodišča do nasilja nad otroki se je spremenil, tako da zdaj bolj verjamejo otrokom, ne odraslim. Otrokom je priporočila: ne vračati in ne molčati. Za otroke so vedno odgovorni odrasli in otrok mora o nasilju povedati odraslemu, ki mu zaupa. Ob koncu zasedanja so mladi parlamentarci izvolili svojega zastopnika v nacionalnem otroškem parlamentu. To je osmošolec Matic Cimperman iz OŠ Petrovče. K. R. Občanke in občani občine Žalec & M 0. V božičnem miru vse se prerodi in s Silvestrom vedno znova zacveti. 0. V knjigi našega življenja bomo obrnili novo stran. Želim vam, da z njo odidejo vse skrbi in so na njej napisani le mir, osebna sreča, zdravje ter strpnost do sočloveka. w ' ' w Vaš župan Lojze Posedel V Mestna skupnost Žalec Ul. Savinjske (ete 4, 3310 Žalec VSEM PREBIVALKAM in PREBIVALCEM MESTNE SKUPNOSTI ŽALEC, ŽELIMO MIREN BOŽIC TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEHOV POLNO LETO 2003 I Veseli december 2002 Občinska zveza DPM Žalec je tudi letos v času prazničnih dni ob koncu leta pripravila darila za vse predšolske otroke iz občine Žalec. Otroci v starosti od 2 do 7 let bodo prejeh male nahrbtnike in se posladkali s čokolado. Darila bodo prejeh v okviru predstave za otroke v posameznih krajevnih skupnostih. Za organizacijo in izvedbo obdaritev se zahvaljujemo odboru za Veseh december, še posebej Vidi Stingi, za čokolado pa se zahvaljujemo ERI iz Velenja, Nakupovalni center Žalec. Predsednica Danijela Puncer BRANKA IRMAN Savinjska 2, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 35 11 MARJAN IRMAN Specialistična ordinacija za očesne bolezni in motnje vida Savinjska 2, 3310 Žalec Tel.: 03/713 35 12 i PE OPTIKA VELENJE (Zdravstveni dom) Vodnikova 1, 3320 VELENJE, tel.: 03/586 90 27. k/Vj i i E Želimo vam lep božič in srečno ter uspešno novo leto 2003 Marko Balant zaprisegel Tudi svetniki občine Braslovče so se pred kratkim, po drugem krogu volitev, sestali na prvi konstitutivni seji. Po imenovanju tričlanske mandatne komisije so poslušali poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta in o izidu volitev župana. Kot je znano, je v drugem krogu 1. decembra zmagal Marko Balant, ki je bil kandidat strank SDS in N.Si in je zbral 55,50 % odstotka glasov. Po potrditvi mandatov novim sve- tnikom in županu je Marko Balant slovesno zaprisegel in poudaril, da bo delal po statutu in poslovniku občine. V nadaljevanju je povedal: “Najprej bi rad izkoristil priložnost in se zahvalil občankam in občanom za izvolitev ter s tem potrditev mojega programa in vizije razvoja občine Braslovče. Svoj mandat bom posvetil predvsem razvoju občine, pri delu pa pričakujem podporo vseh občanov. Zato bom storil vse, da skupaj z vami, občanke in občani, naredimo vse za večji in hitrejši korak k napredku na vseh področjih. Prihajam iz gospodarstva, zato to tudi znam in zmorem narediti. Želim, da bodo občani ponosni na svojo občino, da se bodo v njej dobro počutili, tvorno sodelovali na vseh področjih in bili dobro obveščeni o delu in aktivnostih občinske uprave. Naša občina mora postati še bolj pozorna do podjetnikov, obrtnikov, kmetov, otrok in mladine, starejših, socialno šibkih ter prijazna do okolja. Vrata mojega urada bodo za vsakogar vedno odprta.” T. Tavčar Novi župan Marko Balant (zadaj, tretji z leve) z novoizvoljenimi svetniki in svetnico, na posnetku manjkata Mateja Pereger in Vinko Drča. Zahvala volivkam in volivcem Občankam in občanom občine Braslovče, ki so mi zaupali svoj glas kot samostojnemu kandidatu na tokratnih županskih volitvah, se iskreno zahvaljujem za izkazano zaupanje. Veliko moralno podporo mi daje zmaga na volitvah v domačem kraju Braslovče oziroma v občinskem središču. Občanke in občane seznanjam, da bom v naslednjih štirih letih javno spremljal izpolnjevanje predvolilnih obljub novoizvoljenih svetnikov in župana ter s tem prispeval k preglednosti njihovega dela in lastni razpoznavnostih v ostalih območjih občine. Branimir Strojanšek, Braslovče Potrjeni svetniki in župan Na konstitutivni seji so se v predpisanem roku zbrali tudi novoizvoljeni svetniki in župan občine Vransko. Po izvolitvi mandatne komisije je bila seja prekinjena za dobro uro. V tem času so člani mandatne komisije in občinske volilne komisije razrešili nekaj nejasnosti in sestavili pisno poročilo, ki je bilo svetnikom in županu posredovano v nadaljevanju seje. Glavni zaplet je povzročilo enako število glasov dveh kandidatov za svetnika na volitvah, zato je o tistem, ki bo svetnik, v skladu z zakonom o volitvah, odločal žreb. Za svetnika je bil tako določen Boris Piki, kandidat N.Si. Pritožba, ki jo je glede žreba vložila SLS, se tako ni upoštevala. Sicer pa je volilna komisija na čelu s predsednikom Markom Brišnikom na konstitutivni seji ugotovila, da so volitve potekale po vseh predpisih in ni bilo nobenih pripomb na delo volilnih odborov. Z 849 glasovi so volivci za župana podprli Franca Sušnika, njegov protikandidat Andrej Pečovnik pa je prejel 688 glasov. V občinski svet, ki šteje 11 svetnikov, so bdi po večinskem volilnem sistemu izvoljeni: Sašo Urankar iz Prekope, Martin Florjan iz Čepelj, Darko Kramer iz Brodov, Emil Jelen, Marjan Pečovnik in Vlado Rančigaj z Vranskega, Marjetka Kapus iz Ločice pri Vranskem, Franc Urankar iz Zahomc, Ivan Dolinšek iz Jeronima, Ivan Rokovnik iz Stopnika in Boris Piki iz Tešove. V občinskem svetu bo tako sedelo pet svetnikov, ki so nastopih na listi SLS, trije so iz vrst N.Si, dva iz ZLSD in eden iz vrst SDS, katere član je tudi župan in poslanec DZ Franc Sušnik. Vsem enajstim svetnikom je bil na konstitutivni seji mandat potrjen, ukvarjajo pa se že s sestavo vseh komisij in odborov, saj je z volitvami mandat avtomatsko prenehal vsem starim organom Občine. Med najpomembnejšimi nalogami novega občinskega sveta bo vsekakor priprava proračuna za leto 2003. D. N. Nov občinski svet Občine Tabor, brez Antona Gržine Novi župan dobil ključe Kljub zapletu glede sklica prve seje novoizvoljenega občinskega sveta občine Tabor, ki jo je za 16. decembra sklicala bivša županja Vida Slakan, volilna komisija pa na željo novoizvoljenega župana in svetnikov že 10. decembra, je bila konstitutivna seja uspešno izpeljana, na njej pa potrjeni mandati županu in svetnikom. Novi župan je od svoje predhodnice prejel tudi ključe občine. Sejo je vodila bivša županja Vida Slakan, čeprav je menila, da bi jo moral voditi sklicatelj, to pa je bila predsednica občinske volilne komisije. Kljub temu je prevzela to vlogo, saj ni želela oteževati potrditve mandatov novih svetnikov in župana. Mandatna komisija je potrebovala le dobrih deset minut časa, da je pregledala potrdila svetnikov in potem podala svoje poročilo, v katerem je bilo rečeno, da občinski svet sestavlja sedem svetnikov, vendar bodo sedmega morah potrditi na naslednji seji, ker je bil tokrat službeno odsoten. V nadaljevanju je bilo podano poročilo volilne komisije, ki je ugotovila, da so volitve tako v prvem kot drugem krogu potekale korektno, pošteno in brez zapletov. Pohvalijo se lahko tudi z najvišjo udeležbo volivcev na volitvah v državi, saj se je volitev udeležilo kar 86,67 % vohlnih upravičencev. Ti so 563 glasov ah 53,2 % namenih Vilku Jazbinšku in 475 glasov ah 46,98 % dosedanji županji Vidi Slakan. Sedem svetnikov je bilo, tako kot na Vranskem, voljenih po večinskem sistemu. Svetniki so poštah: Tatjana Kobale Khodary iz Tabora, Leon Strnad iz Tabora, Janko Drča iz Kaple, Vid Poznič iz Kaple, Vinko Goropevšek iz Lok in Jože Cestnik iz Miklavža. Mandat svetniku Antonu Gržinu bodo zaradi službene odsotnosti potrdili na naslednji seji. Ob zaključku seje je Vida Slakan čestitala novemu županu in svetnikom za izvolitev ter jim zaželela uspešno vodenje občine. Svoj govor je zaključila s simbohčno predajo ključev občinskih prostorov Vilku Jazbinšku. Le-ta je v nadaljevanju izrazil vso zahvalo Slakanovi za njeno dosedanje vodenje občine ter jo hkrati pozval, da s svojimi izkušnjami še naprej pomaga sooblikovati razvojno podobo in življenje občine Tabor. In kaj sta Vida Slakan in Vilko Jazbinšek povedala posebej za Utrip? Vida Slakan: “Zaključujem šest in pol letni mandat, saj sem vodenje KS Tabor prevzela pred tohko časa. Takrat je bila KS v nekem čudnem stanju, saj nihče ni hotel prevzeti te funk- cije. Tako sem ta mandat dobila brez protikandidata. Zelo sem se zagrizla v delo in v dveh letih in pol mi je uspelo tudi to, da smo poštah samostojna občina. Mislim, da je to eden izmed mojih flotrokx, vsaj vzljubila sem jo tako in tako prvi mandat županovala s srcem. Glede na rezultat volitev je pač tako, da imajo vohvci glavno besedo, kar je tudi prav in to z vsem spoštovanjem upoštevam in preprosto niti ne komentiram. Kljub porazu sem vesela, saj sem dobila vehko glasov, žal pa res dobre 3 odstotke premalo, da bi lahko nadaljevala svoje začeto delo. Iz tega zornega kota mi je kar malo težko pri srcu, saj sem občini vendarle postavila temelje, zastavila precej projektov, ki so tik pred končanjem ah sredi izvedbe. Nekaj pa jih je tako rekoč šele na začetku. Resnično sem želela z delom nadaljevati, upala, da mi bo to dano, vendar vohvci so se drugače odločili in to z vsem spoštovanjem sprejemam. Mojemu nasledniku žehm uspešno županovanje, svetnikom pa, da bodo skupaj z njim sprejemali takšne odločitve, ki bodo tudi v prihodnje zagotavljale uspešen razvoj in prepoznavnost naše občine.” Vilko Jazbinšek: “Danes je zame poseben dan. Dan, ki smo ga glede na rezultat vohtev pričakovali in se nanj tudi ustrezno pripravili. Dobra dva meseca nazaj nisem imel nobenih ambicij za županovanje, vendar sem na prigovarjanje posameznih vplivnih občanov in še posebno SLS sprejel to kot željo mojih znancev in prijateljev, ki so, glede na to kar, sem v desetih letih mojega bivanja v njihovi soseščini postoril, v meni videli človeka za župana. Hkrati mi je bil to tudi izziv in zato sem se skupaj z njimi resno lotil volilne kampanije. Imel sem izvrsten volilni štab in mnoge druge sodelavce, ki so dva meseca delali po principu ljudskosti. Ničesar nismo napihovali, ampak smo ljudem želeh pokazati, da se lahko družimo, delamo, veselimo in kulturno uživamo skupaj. V drugem krogu so me 100% podprh tudi vohvci LDS, kar je zagotovo nekaj izjemnega. Lahko bi rekel, da so se ljudje zavedali svoje odgovornosti in so se držah besede. Značilno je, da se Taborčani dehjo na dva tabora. Moja želja je, da bi se tabor zadovoljnih ljudi čim bolj povečal in da bi ljudje začeh verjeti vase, kajti do sedaj so vse prevečkrat bik s figami v žepu. Moj namen je, da se z novoizvoljenim občinskim svetom čimprej vsi lotimo dela in potegnemo to vlakovno kompozicijo uspešno naprej. Moja vloga bo predvsem predstavljati občino na zven in skozi to zainteresirati investitorje, da svoje želje in načrte uresničijo v naši občini kjer imamo na voljo dovolj prostih kapacitet. Pri tem mislim na tranzitni položaj Tabora in na hitro se razvijajočo sosednjo občino Vransko. Naš pogled mora biti usmerjen v to smer, s čemer bo mogoče ujeti ritem razvoja, ki bo ob vstopu v Evropo še kako pomembno izhodišče. Sicer pa nam dela ne bo manjkalo, saj se v občini že izvajajo določene investicije, ki jih je potrebno dokončah, hkrati pa je pred nami odgovorna naloga sprejetje proračuna, ki bo osnova za naše delo v letu 2003.” Novoizvoljeni svetniki z županom občine Vransko D. N.. Občine december2002 Delo se je pričelo Občinski svet občine Prebold se je prvič v novem mandatu sestal 25. novembra. Na konstitutivni seji, ki je bila v avli preboldske dvorane, so potrdili mandate štirinajstim svetnikom od izvoljenih 15. Marjan Žohar kot svetnik ni bil potrjen zaradi nezdružljivosti te funkcije s funkcijo načelnika upravne enote. Ker je bil Vinko Debelak izvoljen za župana in svetnika, se je odpovedal mandatu svetnika, tako da je občinski svet na drugi seji v začetku decembra potrdil nadomestna mandata Valterju Zupancu in Francu Rezarju. Na konstitutivni seji je predsednik volilne komisije Jože Golič predstavil rezultate volitev in pojasnil tudi zaplet v zvezi z ugotavljanjem volilnega izida. Napaka na enem volišču je bila pravočasno ugotovljena, zato so svetniki v nadaljevanju seje potrdili mandate, kot je predlagala pred tem izvoljena tričlanska mandatna komisija. Sprejeli so tudi odstopno izjavo Vinka Debelaka, ki se je odpovedal mandatu svetnika. Na županov predlog so nato dnevni red razširili še s točko Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Soglasno so v komisijo imenovali Janija Laznika kot predsednika, kot člane pa Franca Škrabeta, Marjana Golavška, Edvarda Petmela in Karola Lobnikarja. Komisija je do naslednje, druge seje že pripravila predlog sestave vseh delovnih teles občinskega sveta. Na drugi seji so se preboldski svetniki zbrali v občinski sejni sobi in najprej potrdili mandata še dvema v uvodu omenjenima svetnikoma. Zatem so brez pripomb potrdili predlog programa priprave proračuna občine Prebold za leti 2003 in 2004. Prvi osnutek proračuna bodo obravnavali na tretji seji, ki bo 23. januarja, po treh obravnavah pa bo proračun dokončno sprejet predvidoma 20. marca. Do takrat bo veljal sklep o začasnem financiranju proračuna občine za leto 2003, ki so ga prav tako sprejeli na 2. seji. Sledila so imenovanja članov in predsednikov odborov in komisij. Odbori štejejo devet članov, večina članov pa mora biti svetnikov. Razen v enem primeru, ko predlagana članica odbora nima stalnega prebivališča v preboldski občini, so bili odbori in komisije potrjeni v sestavi, kot jo je predlagala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti je Franc Škrabe, predsednik odbora za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe je Boris Kupec, odbora za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Emilija Črnila, odbora za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami Tomaž Cink, odbora za kmeti-stvo in gozdarstvo Marjan Golavšek, odbora za vračanje vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje pa Valter Zupanc. Predsednik petčlanske komisije za pripravo statuta in poslovnika je Andrej Zagožen, v tričlanski nadzorni odbor pa so bile imenovane: Martina Bukovec, Sonja Stergar in Petra Šorli Kobal. Preboldski svetniki so nato v svet javnega zavoda OŠ Prebold imenovali Franca Škrabeta, Franca Grenka in Darka Orožima, v svet Medobčinske matične knjižnice Marjana Golavška, v svet JZ dr. Jožeta Potrate pa Franca Škrabeta. V nadaljevanju seje so svetniki potrdili novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2003, ki je za 4,21 % višja od letošnje in znaša 0,0663 SIT, in novo povprečno gradbeno ceno in povprečne stroške komunalnega urejanja stavbnega zemljišča v občini Prebold. Gre za 4,69-odstotno povišanje, nova vrednost povprečne gradbene cene za leto 2003 pa je 160.483,65 tolarjev za kvadratni meter. Pod točko Razno so dali soglasje k imenovanju Adrijane Zupanc iz Celja za direktorico Regijskega študijskega središča v Celju. K. R., foto: D. N. ČESTITAMO OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE IN ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003. UPRAVNA ENOTA ŽALEC OBČINA POLZELA Čestita vsem občankam in občanom ob dnevu samostojnosti in želi lepe in mirne božične praznike ter sreče in zdravja v letu 2003. OBČINA PREBOLD Novi polzelski svetniki (manjka Bojan Lenart) z županom Ljubom Žnidarjem Polzelski svetniki v novem mandatu Na prvi konstitutivni seji občinskega sveta občine Polzela so bili potrjeni vsi svetniški mandati in mandat župana Ljuba Žnidarja. Na predlog dosedanjega in novega župana Ljuba Žnidarja je bila imenovana tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Predsednik komisije bo prihodnja štiri leta Emil Praznik, člani pa Tomaž Satler, Simon Cukjati, Franc Bašič in Andrej Potočnik. V nadaljevanju seje se je župan zahvalil vsem, ki so mu zaupali svoj glas na volitvah, in vsem strankam, ki so ga na volitvah podprle. T. T. Matke in Marija Reka v brošuri V letošnjem letu se je na področju turizma v občini Prebold marsikaj premaknilo na bolje, čeprav bo potrebno še veliko naporov, da bo kraj pod Žvajgo znova poln turistov, kot je bilo to značilno za zlato obdobje preboldskega turizma pred dvema, tremi desetletji. Vsekakor pa so koraki v sedanjem obdobju dokaj smeli in kažejo željo in potrebo po ponovnem turističnemu razvoju občine. Dobra zamisel je kmečka tržnica, ki se je že močno usidrala v kraju in privablja tako prodajalce kot tudi kupce iz drugih okolij. Pomembna turistična točka je postala stalna razstava Prebold skozi čas v prostorih preboldske graščine. Že sama graščina je zanimiv zgodovinsko arhitekturni objekt. Ob zgodovinski zbirki je letos začel uspešno delovati tudi turistično-informativni center, ki ga turisti in tudi drugi radi obiskujejo. Uspešno je bila izpeljana akcija ocenjevanja Naš kraj, lep in urejen, pred dnevi pa sta izšla tudi dva prospekta o Matkah in Marija Reki. Prospekta v besedi in sliki ponujata turistom, izletnikom in tudi domačinom zanimiv pogled v lepoto, domačnost in neokrnjeno naravo dveh področij, ki v pretežni meri predstavljata hribovi- SreČno, zdravo in uspešno novo leto 2003 želimo vsem občankam in občanom ter jim čestitamo ob dnem samostojnosti. tejši del občine in ki obsegata vasico Matke in Marijo Reko z raztresenimi zaselki in posameznimi domačijami. Pomenita pomemben korak v smeri prepoznavnejše turistične ponudbe občine, hkrati pa sta podlaga za nadaljnje aktivnosti v programu Celostnega razvoja podeželja in bila predstavljena v Matkah in v Marija Reki, v obeh krajih je predstavitvi, na kateri so sodelovali župan Vinko Debelak in ostali, ki so vpeti v izpeljavo programa CRPOV, sledil prijeten kulturni program. Obiskovalci domačij, ki se raztezajo med 300 do 750 m nadmorske S predstavitve prospektov v Matkah obnove vasi (CRPOV), saj obe območji kandidirata za pridobitev sredstev iz tega programa. Izdajo obeh prospektov (vsak ima 12 strani) sta omogočila Občina Prebold in Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, avtorica je Metka Šribar, fotografije pa sta prispevala Miran Orožim in Tomaž Škorjanc, ki je imel v rokah tudi oblikovanje in izvedbo. Prospekta sta višine, kjer se srečuje alpski svet z zasavskim hribovjem in kjer se menjajo podnebne značilnosti, ki omogočajo nenavadno prepletanje rastlinskih vrst visokogorskega in panonskega sveta, bodo deležni lepot narave. Ih je bila in je doma pristna domačnost in gostoljubnost. D. N. december2002 Novoletna anketa Kaj nam je prineslo staro in kaj bo novo leto? Izteka se leto 2002. Kako ga ocenjujejo in kaj pričakujejo od leta 2003, smo vprašali v novoletni anketi nekatere najbolj odgovorne osebe podjetij, zavodov in drugih organizacij. Marjan Žohar, načelnik Upravne enote Žalec: "Leto 2002 je bilo za nas leto sprememb. Največjo je prinesel tako imenovani antibirokratski program, ki daje večji poudarek na dejanja, ki jih mora za državljana opraviti delavec v javni upravi. S tem mu je dana veliko večja odgovornost in naloženo breme dostopa do vseh informacij, ki jih je možno črpati iz uradnih evidenc. Pričeli smo tudi postopek za pridobitev ISO standarda, ki ga bomo zaključili v prvi polovici leta 2003. To bo pomenilo, da bodo upravna dejanja za vse enaka. Mimo pravil, ki jih bo določil standard, ne bo mogoče za nikogar in v nobenem primeru izvesti nobenega postopka. Leto 2002 je bilo zaradi nenormalnih razmer ob množični menjavi osebnih dokumentov prelomno tudi za inštitucije, ki zagotavljajo pogoje za delo. Tako so končno sprejele odločitev, da v letu 2003 financirajo posodobitev tehničnih in prostorskih pogojev za delo s strankami. Zaradi volitev smo tudi malo upočasnili aktivnosti za odprtje informacijskih pisarn na sedežih občin, tudi ta proces pa naj bi bil zaključen v prvi polovici prihodnjega leta, tako da bodo vsaj enkrat na teden občani lahko na sedežu svoje občine opravili vsaj del storitev, ki jih sicer zagotavljamo na sedežu Upravne enote v Žalcu.” Marjan Golavšek, predsednik žalske izpostave Kmetij-sko-gozdarske zbornice Slove- nije: “Za kmetijstvo je bilo leto 2002 zelo pestro, zgodilo se je precej neugodnih zadev oziroma afer. Kljub temu pa menim, da smo kmetje skušah po svojih najboljših močeh gospodariti v danih možnostih, ker smo na težke razmere že navajeni. S protestnim shodom, v mesecu septembru je Kmetijsko-gozdarska zbornica opozorila na vse težave, s tem pa pospešila pogajanja zbornice z vlado za reševanje vseh problemov v kmetijstvu, kot so mlečna afera, pojav BSE, predrago klanje v klavnicah in zelo strogi veterinarski ukrepi, ki so morda celo pretirani, saj bi tudi brez tako strogih zahtev naši potrošniki vedeli, da uživajo dobro hrano. Uidi uvožena hrana ni pod tako strogim nadzorom. Za leto 2003 pričakujemo, da se bodo razmere v kmetijstvu umirile in da se bomo kmetje bolje pripravili na vstop v Evropsko unijo.” Danica Jezovšek Korent, direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec: “Z letom 2002 sem zelo zadovoljna, saj smo skoraj podvojili obseg poslovanja. Uspeh smo namreč pridobiti v našo dolino nekaj pomembnih projektov. Na prvem mestu je to vavčerski sistem svetovanja, ki omogoča podjetnikom, potencialnim podjetnikom, nezaposlenim in kmetom sofinanciranje koriščenja svetovalnih storitev. GOSTIŠČE FILAČ - SLOVAN VRANSKO, tel.: 572 54 30 SPREJEMAMO REZERVACIJE ZA SILVESTROVA^, M IMMO BOGAT SILVESTRSKI MENI. Zabavala vas bosta DUET M&M in ansambel ZUPAN S PRIJATELJI. Želimo lep božič in srečno novo leto 2003. GEODETSKE STORITVE PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA GPS MERITVE ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220 Naše delo na tem področju je plačano s sredstvi Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Bili smo uspešni na več razpisih ministrstva za gospodarstvo, na primer za projekt oblikovanja in trženja turističnih produktov Savinjske regije, izvajali smo projekt razvoja lokalnih grozdov za območje Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter Šaleške dohne. Izvajali smo projekt poklicnega uveljavljanja žensk, tik pred koncem leta pa smo dobih pozitivni odgovor z razpisa Phare 2000, pri katerem sodelujemo z enim projektom kot prijavitelji (Socialni servis - zaposlitvena priložnost), pri drugih pa kot partner. Vsekakor bodo pomenih ti projekti ne le vehko dela za nas, ampak predvsem možnost, da občani Spodnje Savinjske dohne koristijo sredstva Evropske unije za pridobivanje novih znanj na številnih področjih.” Matjaž Zakonjšek, direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec: “Leto 2002 je bilo za naše podjetje po finančni plati uspešno, saj pričakujemo, da ga bomo zaključili z dobičkom, ki sicer ne bo pretirano vehk. Ta dobiček seveda ne izhaja iz naše osnovne dejavnosti, ampak iz dejavnosti na trgu. Po tehnični plati smo v glavnem uresničili vse zastavljene cilje. Dokaj uspešno smo obvladovali porabo oziroma krize v oskrbi s pitno vodo. Ogromno smo naredili na aktiviranju novih virov pitne vode, obnovi vodovodnih odsekov in zmanjševanju izgub vode. Na področju kanalizacije se je izredno povečal obseg investicij. Poleg gradnje novih kanalizacijskih odsekov in obnove obstoječih smo na področju čistilne naprave v Kasazah izredne aktivnosti usmerili v odpravo smradu. Čistilna naprava je dejansko še vedno preobremenjena, vendar pa smo reših problem blata, ki je bil glavni krivec za smrad, za obdobje petih, šestih let. V tem času pričakujemo dograditev in posodobitev čistilne naprave. V letu 2002 smo dobih tudi projekte za novo čistilno napravo, tako da bomo glavne aktivnosti v letu 2003 usmerili v pridobitev gradbenega dovoljenja ter iskanju čim večjih finančnih sredstev za izvedbo investicije. V prihodnjem letu bomo nadaljevali prizadevanja za obnovo vodovodnih odsekov, kar bo usklajeno z občinami in njihovimi plani, ter za pridobitev novih vodnih virov. V skladu z novo repubhško uredbo o vodnih povračilih bomo morali pričeti velik investicijski ciklus na področju zmanjševanja izgub vode v vodovodnih sistemih ter vzpostaviti določen nadzor in red na vodovodnem omrežju. V letu 2003 pričenjamo v Žalcu z novo enoto za urejanje javnih površin, ki jo bomo usposobili najprej za Žalec, pa tudi za ostale krajevne skupnosti.” Franjo Velikanje, direktor JZ Jože Potrata Žalec: “V našem zavodu delamo tisto, kar nam diktira pogodba z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in v skladu s smernicami ministrstva za zdravje. V letošnjem letu je bila najpomembnejša novost uvedba preventivnih zdravstvenih pregledov za rizično populacijo glede srčno-žilnih obolenj, pri čemer smo izpolnili plan, kar pomeni, da smo pregledah 20 % rizične populacije ah nekaj manj kot 2000 preventivnih pregledov. To je pomemben premik tudi v ozavešča-nju prebivalstva o zdravem načinu življenja, postavljeni so temelji CINDI programa, to je seznanjanja prebivalstva z dejavniki tveganja: prekomerna telesna teža, zvišan krvni pritisk, prekomerna koncentracija maščob v krvi, kajenje in prekomerno pitje alkohola. Vsi ti dejavniki skrajšujejo življenjsko dobo in kakovost življenja. V prihodnjem letu SERVIS HLADILNIKOV, ZAMRZOVALNIKOV, PRALNIH STROJEV, ŠTEDILNIKOV Milan Terglav, Polzela 137 a tel.: 572 04 06, GSM: 041 530 398 Vsem svojim sedanjim in bodočim strankam želim lep božič in srečno novo leto. WALKERMARN, s,p, Avto Vransko 18/b Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI za osebna vozila * lažja motorna vozila * traktorje * ‘delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Fotokopiranja in plastificiranje po zelo ugodnih cenah. S£ef> bo^ič m skečiio novo üeto 2002. bomo zastavili delo z delavnicami, kjer se bodo lahko občani pod vodstvom zdravnikov in medicinskih sester podrobneje poučili o teh dejavnikih in jim bomo pomagali odpraviti ta tveganja. Na splošno pa lahko o zdravstvu rečem le to, da smo izpolnili vse pogodbene obveznosti in tudi v prihodnjem letu bomo vezani nanje. Prihodnje leto naj bi se po zakonu spremenil naš delovni čas, vendar čakamo še na novelo zakona o zdravniški službi.” Mara Mohorko, ravnateljica JZ Vrtci Žalec: “Leto 2002 ocenju- jem kot zelo lepo z vidika dela z otro- ki, ker nam uspeva ustvarjati vzdušje, v katerem se tako otoroci kot zaposleni zelo dobro počutimo. Želeli bi seveda že imeti tudi spisek nekaterih opravljenih del, za katera pa je potreben denar. Želeli bi več denarja za vzdrževanje stavb in igrišč, potrebna bi bila sanacija kašnega centralnega ogrevanja, radi bi nabavili kakšno opremo, na primer stolčke, ki so ponekod že zelo zmajani. Tildi zunanje površine okrog igrišč bi radi uredili bolje. Glede na pogovore in glede na oceno stanja pričakujemo, da bo v letu 2003 nekohko bolje. Takšni so odzivi ustanovitelja, odbora za negospodarske dejavnosti in po moji oceni tudi svetnikov. Ker se je nekako zaključil program vlaganj v devetletko, predvidevam, da bo zdaj prišlo do večjih vlaganj v predšolsko vzgojo. Načrte vlaganj imamo ves čas, proračunskega denarja pa je bilo dosedaj dovolj le za najnujnejša, vitalna dela, za zagotavljanje varnosti.” K. R., foto: K. R., D. N. Gostilna s tradicijo PRIVOŠMK Rimska cesta, Šempeter, tel.: 700 18 03 Delovni čas od 10. do 23. ure, ob sredah zaprto Vsem gostom želimo blagoslovljen božič in srečno novo leto 2003. ZASTOPSTVO IN VGRADNJA MONTAŽA KOŠIR KOSIR LADISLAV, s.p. Levec 9, 3301 Petrovče tel. & fax: 03/547 25 96 GSM: 041 666 468 PREŽIVITE PRIJETNE BOŽIČNO-NOVOLETNE PRAZNIKE, V NOVEM LETU2003 PA OBILO SREČE IN ZADOVOLJSTVA. 9m***m**m**m**m*m**% dPeduuma "Sovt,'a JlcVe* Vanek Roter, s.p.; Šentrupert 7, 3303 Gomilsko, tel.: 03 / 572 60 17, J| faks: 03 / 572 63 55 * * # * * * Z sem našim strankam 't(h in poslovnim sodelavcem h rijetne vrij ter zenmo ozične srečno novo razmke # # * * # # * # I * * * # # # # * * * * * # * # * * # # ********************************** itu et o 2003. Obenem vas vabimo v našo novo trgovino in se zahvaljujemo za zaupanje! Po DOLINI december2002 Zimsko obiranje hmelja Zimska trgatev grozdja je tudi pri nas že kar pogosta in ni novost. Pri Joštovih v Gotovljah pa poznajo tudi zimsko obiranje hmelja. Letošnji pridelek so obirali predpreteklo soboto. In kaj o zimski hmeljski trgatvi meni gospodar Ivan Jošt? “Pozimi obrani hmelj uporabljamo v zdravilne namene, za proizvodnjo zdravilnega piva in čajev. Ta hmelj je naravno dozorel in izomeli-ziran, to pomeni, da je zdravilen, ker s sadike odpadejo vse moške kobule oziroma ves osemenjen hmelj. Ostanejo samo čiste ženske kobule, ki so zdravilne. Thdi na žalskem inštitutu so ta hmelj proučili in potrdili, da ima veliko dobrih lastnosti, zato pričakujem, da se bo tovrstno obiranje razmahnilo. Letos obiramo sorto aurora, pa tudi druge so enako učinkovite. Za zimsko obiranje so se zanimali že tudi Japonci in si ga ogledah. Po mojem mnenju hmelj tako že tudi pridelujejo.” T. Tavčar Ivan Jošt z dragocenimi kobulami hmelja Ura polnoč bo odbila, novo leto prebudila. Naj bo zdravo in veselo, naj prežene vse skrbi, le veselje naj živi! Srečno 2003! * zveza turističnih društev občine žaiec -j/s'fssrÀ-f/s/i de &aAe>a^eyes//e> •izz c/èiA-r /Jr/ -t/r/y/r/syr /’ //'/// // tžfe, As' //s'/A/ye/. //// ieAš//o eAsA deeée, acsAa/ya /s/ ed/As/sy/s ^sssA’/>f>^rrs-i/s‘ss. KEMIČNA ČISTILNICA ECO NOVA Smrekarjeva 1, Celje PE Šlandrov trg 23, Žalec Pričakujemo vas od ponedeljka do petka od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. SERVIS GOSPODINJSKIH APARATOV Anton K ITE K, s. p., Kasaze 107/g, Petrovče Tel.: 03/714 01 16, GSM: 041 632 660, 041 767 862, 031 632 660 POPRAVILA: - pralnih strojev - štedilnikov - sušilnih strojev - zamrzovalnikov CENJENIM STANKAM ŽELIM LEPE BOŽIČNE IN NOVOLETNE PRAZNIKE. Podelitev priznanj najlepšim Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je na svoji zadnji seji sprejela sklep, da bo podelitev priznanj za najlepše urejene kraje, šolo, vrtec ter obratovalnicam storitvene in proizvodne dejavnosti in lekarni za leto 2002 prestavljena v januar 2003. Podelitev bo 18. januarja 2003 ob 18. uri v gostišču Cizej v Studencih. Pokrovitelj letošnje akcije je Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec. B. K. S slovesnosti ob sprejemu med članstvo ZWS, kjer je zbranim spregovoril tudi podžupan Janko Kos Novi člani Z WS V sejni dvorani občine Žalec je bila v začetku meseca priložnostna slovesnost Območne organizacije Zveze veteranov vojne za Slovenijo Spodnje Savinjske doline, na kateri so v svoje vrste sprejeli 94 novih članov in tako močno okrepili spodnjesavinjsko veteransko združenje, ki sedaj šteje že okrog 600 članov. To pa je še vedno le ena tretjina tistih, ki si lahko pridobijo status vojnega veterana. Zbrane veterane in druge udeležence je pozdravil podpredsednik območnega združenja Franci Vidmar in v nadaljevanju spregovoril o pomenu njihove organizacije, ki postaja vedno bolj pomemben dejavnik v naši družbeni skupnosti in varuh vrednot, ki so se izkrastitizira-le v slovenski osamosvojitveni vojni. Ob tem je opozoril tudi na poizkuse razvrednotenja osamosvojitvene vojne kakor tudi NOB. Zbrane veterane in vodstvo Območne organizacije ZWS je pozdravil tudi podžupan občine Žalec Janko Kos, ki je izrazil zadovoljstvo nad uspešnim delom organizacije in poudaril njihovo vlogo v osamosvojitveni vojni. Podpredsednik Franci Vidmar in član predsedstva 00 ZWS Zdenko Terpin sta nato podelila izkaznice novim članom. D. N. Manj krvodajalcev V občini Prebold so izvedli predzadnjo krvodajalsko akcijo na območju Območne organizacije RK Žalec, zadnja pa je bila te dni v Žalcu, ko je bila redakcija časopisa že zaključena, tako da vam števila udeležencev, žal, ne moremo posredovati. Ugotovili smo upad krvodajalcev zlasti v Preboldu. Vzroke zanj lahko pripisujemo tudi prisilni poravnavi TT Prebold in stečaju MIK-a, saj je veliko delavcev ostalo brezposelnih. Kri je tako darovalo 84 krvodajalcev, kar je precej manj kot v preteklih letih. D. N. 0 proračunu, dražjem vrtcu... Polzelski svetniki so sestali na 2. redni seji občinskega sveta in najprej obravnavali predlog Odloka o proračunu občine Polzela za leto 2003. O njem je govoril župan Ljubo Žnidar, ki je dejal, da bodo letos prihodki znašali nekaj več kot $19 milijonov tolarjev, in predlagal, da gre v proračun enomesečno javno razprave. Svetniki so imeli že na osnutek nekaj pripomb, ki jih bodo v pisni obliki posredovah v času javne razprave. Razpravljali so tudi o novih cenah programa vrtca Polzela. Predlog Osnovne šole Polzela -Oddelek Vrtec Polzela je bil, da se cena v prvi starostni skupim poveča za 18 odstotkov, v drugi pa za 12. Svetniki so nato v razpravi podprli predlog župana Ljuba Žnidarja za 9 odstotno povišanje, kar je v skladu z rastjo življenjskih stroškov. Svetniki so v nadaljevanju seje sprejeli novo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča in sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč. Povprečna gradbena cena na kvadratni meter stanovanjske površine, zmanjšane za stroške komunalnega urejanja in za vrednost zemljišča, znaša na dan 31- december 2002 na območju občine Polzela 172.094,00 SIT. Svetniki so potrdili tudi sestavo komisij in odborov. Predsednik komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Emil Praznik, za odbor za negospodarstvo Bojan Lenart, za gospodarski odbor Igor Pungartnik, Odbor za prostorsko planiranje in komunalo bo vodil Anton Mešič, Statutarno pravno komisijo pa Marjeta Šmajs. Predsednica nadzornega odbora je Marija Cizej, člani pa Alojzij Pižom Marija Dobovičnik - Prekoršek, Franc Ogriz in Marjan Verdev. T. Tavčar V zvezi 12 društev s 700 člani Na turistični kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah je bila 1. redna skupščina Zveze turističnih društev občine Žalec, ki združuje 12 društev, zadnje, Etnološko drutšvo Hmeljarska vas Šempeter, je bilo sprejeto v zvezo na tej skupščini. V vseh društvih je okrog 700 članov. Predsednica zveze Ivica Čretnik je podala poročilo o delu v tem prvem letu, ki je bilo zaznamovano z mnogimi aktivnostmi in prizadevnim delom. Med drugim so izbrali tudi svoj logotip, ki ga predstavljata hmeljska kobula, simbol občine Žalec, in cvet, simbol slovenskega turizma. Po posameznih društvih so organizirah čistilne akcije, številne prireditve lokalnega in občinskega značaja, urejali javne površine in objekte, povezane s turizmom. Izdelali so turistične informacijske table, izdali brošure, zgibanke in razglednice krajev. Poleg tega so skrbeti za izobraževanje krajevnih turističnih vodnikov, podmladka na osnovnih šolah, predstaviti so se na srečanju turističnih društev celjske regije in drugih turističnih prireditvah. Program dela za prihodnje leto zajema podobne naloge, kot so jih opravljali do sedaj, vsekakor pa žeti- Spnve skupščine Zveze turističnih društev občine Žalec 1° več povezovanja turističnih dru- štev v okviru občine in širše, vzpodbujati bodo ustanavljanje novih društev in vključevanje novih članov. Ponovno bodo pripraviti akciji Za vsako hiško enarož’ca, Najlepši kraj, hiša in kmetija, skrbeti za turistične objekte, obveščanje in se čimbolj tvorno vključiti v sooblikovanje slovenske turistične ponudbe. V razpravi sta med drugim sodelovala tudi podpredsednik Hiristične zveze Slovenije Jože Kandolf in žalski župan Lojze Posedel. Oba sta enoletno delo zveze in društev v njenem okviru pohvalila ter jih vzpodbudila še k nadaljnjemu prizadevnemu delu. T. Tavčar Aleš &agl s.p. Šlandrov trg 39 33 10 Žalec tel. št.: 710 40 60 gsm041 661 204 Želimo vam zadovoljne praznike in uspešno novo leto 2003. december2002 Informacije JOŽE VEBER Matke 41, 3312 Prebold P.E. Latkova vas, Latkova vas 223, 3312 Prebold tel.: 03/ 700 20 06, faks: 03/ 700 20 07, 041 664 448 elektroinstalacije meritve toplotna tehnika strelovodi delo na višini - avtodvigalo izkopi z mini bagrom veleprodaja elek. materiala javna zunanja razsvetljava ŽELIMO PRflETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO TER USPEŠNO NOVO LETO 2003. . Trgovina IRA Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54 Herman Albin, s.p. slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold, tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 /626-116 Vsem našim strankam se zahvaljujemo za zaupanje in voščimo mirne ter srečne božično-novoletne praznike. »OSEDLA H* Ulica Florjana Pohlina 5, 3310 ŽALEC Tel.: 03/5717 OOO, 03/710 22 OO Fax:03/710 22 01, E-mail: matjaz.dosedla@siol.nef Mob.: 031/608 349 'Vontu* C* ancčtu* ten tefie itt pUfetttc dolcétte etc tuxwUetne fanajHiée! Snečtu* 2003 Fotka leta Oblast je na tleh, bi lahko rekli. K sreči to velja le za predsednika državnega zbora Boruta Pahorja in še to le na tekmi županov, direktorjev, politikov in nekdanjih športnikov, ki je bila v začetku septembra v Športnem centru Žalec. Na tekmi v Žalcu je bil med drugim tudi zdaj novi predsednik vlade Tone Rop, Ljubo Korber pa je takole na tleh ujel Boruta Pahorja. Nekam zaskrbljeno zre predse... Najmlajša portretiranka Tale, približno dva meseca stara deklica, se s politiko še ne ukvarja, s poslom tudi ne. Naš fotograf Darko Naraglav, ki nikoli ne zamudi priložnosti za lep posnetek, jo je srečal na neki prireditvi. Zdelo se nam je škoda, da bi tako lep posnetek odromal samo v družinski album. ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO, IN USPEŠNO, PREDVSEM PA VARNO NOVO LETO 2003 Karli ZUPAN Dobriša vas 11 3301 PETROVČE 041 696-292 PETROVČE Srečko POTOČNIK Organizator prodajne mreže za področje Upravne enote Žalec 041 513-798 Matej AŠENBERCER Železno 5a, 3310 Žalec 041 675-727 Galicija - Ponikva pri Žalcu Rihard DERŠEK Dobriša vas 4a 3301 PETROVČE 041 690-048 Žalec Aleš DOLŽAN Dobriša vas 52b 3301 PETROVČE 041 693-332 Levec - Liboje Stanko KOLENC Gotovlje io6e 3310 Žalec 041 340-735 Griže - Zabukovica Drago KOS Prapreče 15 3305 VRANSKO 041 574-967 Vransko ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., OBMOČNA ENOTA CEUE, Mariborska cesta i, 3000 CEUE, tel. 422 61 00 e-mail: triglav.celje@eunet.si PREDSTAVNIŠTVO ŽALEC, Mestni trg 6, 3310 ŽALEC, tel. 571 66 30 ZASTOPSTVO VRANSKO, Vransko 59, 33°5 VRANSKO, tel. 703 27 76 Lidija FLIS Referent v Predstavništvu Žalec tel. 571 66 30 sL Branko BIZJAK Šmartno ob Paki 101a 3327 Šmartno ob Paki 041 506-561 Polzela Jože MEH Vrbje 96, 3310 Žalec 041 736-529 Žalec - Gotovlje Leon PADER Čopova ulica 2, 3310 Žalec 041783-770 Latkova vas - Marija reka Jože PODBORNIK Spodnje Roje 11 3311 ŠEMPETER 041 736-538 Prebold Uroš PRISLAN Parižlje 63 3314 BRASLOVČE 041 613-451 Braslovče Toni RAMŠAK Podvrh no 3314 BRASLOVČE 041 526-678 Tabor Sandi RANČIGAJ Tomšičeva ulica i 3310 Želeč 041748-902 Žalec - Ložnica Dejan URANKAR Hmeljarska ulica 10 3311 Šempeter 041 664-131 Šempeter KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d. Informacije december 2002 Hmezad EXPORT - IMPORT,d.d. ŽALEC VSEM PROIZVAJALCEM HMEUA IN NAŠIM POSLOVNIM PARTNERJEM ŽELIMO Z VESELJEM IN MIROM NAPOLNJEN BOŽIČ TER SREČE, ZDRAVJA, ZADOVOLJSTVA IN USPEHA V LETU 2003. KOLEKTIV HMEZAD EXPORT IMPORT, d. d. Vrečarjeva ulica 14, ŽALEC SAVINJSKA Vsem občanom Savinjske doline, našim kupcem, i poslovnim partnerjem, bivšim in sedanjim delavcem želimo + vesele božične in novoletne praznike ter srečno in uspehov polno leto 2003. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 2003! Frece-mag december2002 Podjetništvo Nov Sadexov center v Šempetru Vsak jubilej pomeni neko prelomnico v življenju. ludi za brata Rexhaj, ki sta pred 15 leti s pomočjo strica Besimia ustanovila podjetje Sadex, je 15-letni jubilej velika in pomembna prelomnica v njunem delu in življenju. V teh decembrskih dneh sta namreč uresničila svoj veliki sen -izgradnjo lastnega poslovnega, trgovinskega in stanovanjskega objekta, ki ob magistralni cesti nasproti bencinske črpalke v Šempetru lepo zaokroža trgovsko, gospodarsko, poslovno in stanovanjsko podobo tega dela Savinjske doline. Na slovesnosti ob odprtju novega objekta se je zbralo veliko poslovnih partnerjev, prijateljev, znancev, krajanov Šempetra, predstavnikov izvajalcev del, občine Žalec in KS Šempeter. Zbranim sta spregovorila župan Lojze Posedel in predsednik KS Šempeter Jože Randl, ki sta bratoma Rexhaj in njunemu kolektivu izrekla vse čestitke in priznanje ter izrazila zadovoljstvo nad novim objektom, ki skupaj z drugimi pridobitvami postavlja Šempeter med zanimive trgovske centre v občini Žalec in v Savinjski dolini. Ob tej priložnosti sta podjetju izročila spominski dardi. V nadaljevanju slovesnosti je zbranim spregovoril siva eminenca podjetja Sadex stric Besimi, ki je svojima nečakoma z delom in znanjem vseskozi nesebično pomagal. Na kratko je opisal njihovo podjetje in se zahvalil vsem, ki so jim pomagali uresničiti zastavljen projekt. Podjetje Sadex, ki je imelo od leta 1993 svoje poslovne prostore in veleprodajno skladišče s hladilnicami v zgradbi ob avtopligonu v Ločici, zaposluje 19 ljudi. Z novim poslovnim objektom se bo to števdo povečala, kar je v času precejšnje brezposelnosti še kako pomembno za kraj in občino. Zgradba ima v treh etažah 1200 m2 uporabne površine. V spodnjih prostorih so veleprodaja in maloprodaja sadja in zelenjave ter dnevni bar. Na razpolago je približno 150 m2, ki jih bodo oddali v najem. Sadex je podjetje, ki se pretežno ukvarja s prodajo svežega sadja in zelenjave. Vključno z maloprodajno trgovino v Šempetru imajo pet svojih trgovin, s svojim voznim parkom pa oskrbujejo velik del Slovenije. Tako pokrivajo področje Spodnje in Zgornje Savinjske doline ter šaleško, koroško in celjsko območje. Poznani so po kakovosti in konkurenčnih cenah. Sadje in zelenjavo dobivajo pretežno v Italiji, Španiji in Grčiji ter od slovenskih proizvajalcev. Njihov delovni čas je v veleprodaji od ponedeljka do petka od 5. do 14. ure, ob sobotah od 5. do 12. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do. 12. ure. Maloprodajna trgovina je odprta od ponedeljka do petka od 7. do 20. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 7. do 12. ure. Bar je odprt od 6. do 22. ure, ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 22. ure. Za informacije jih lahko pokličete na telefon 703 23 07. V prednovoletnem času je njihova ponudba še posebno ugodna. Želijo vam vse najlepše in veliko sreče ter zadovoljstva v letu 2003. EP-dn Slavnostni trak sta prerezala Besimi Rexhaj in župan Lojze Posedel Juteks z 1,5 milijarde dobička Nadzorni svet Juteksa je na zadnji seji minuli teden obravnaval letošnje poslovne rezultate. Iz sporočila iz žalske družbe je razvidno, da bodo poslovno leto po ocenah sklenili z boljšim rezultatom od lanskega, presegli pa bodo tudi letošnji načrt. Dobiček pred obdavčitvijo bo znašal več kot 1,6 milijarde tolarjev, čisti dobiček pa bo dosegel približno 1,5 milijarde tolarjev. Glavni investicijski projekti, ki so se nanašali na kar pet večjih sklopov so bili v tem letu uspešno realizirani. Pri najpomembnejši naložbi, investiciji v 4-metrsko linijo toplega poda, že poteka proizvodnja za novo lokacijo za leto 2003. Skupna vrednost realiziranih investicij v leto 2002 bi znašala 2,7 milijarde tolarjev. Potrjena so bila izhodišča za pro-izvodno-finančni plan za prihodnje leto iz katerega izahaja, da se bo obseg prodaje količinsko povečal za 30 odstotkov, dobiček pred obdavči- tvijo pa naj bi bil zaradi povečanih stroškov amortizacije in prodajnih stroškov na lanskoletni višini. Nadzorni svet je podaljšal mandat dosedanjemu direktorju Milanu Dolarju. Poudariti velja, da je družba Juteks sodelovala v dokapitalizaciji A banke z nakupom 44.540 delnic v višini 217 milijonov tolarjev, konec oktobra letos pa si je pridobil ekološki certifikat ISO 14001. T. Tavčar Milan Dolar, ki bo žalski Juteks, eno najbolj uspešnih družb na Celjskem, vodil še naslednjih pet let. vošči vesel božič in srečno prihajajoče leto 2003! Vabimo vas v prodajni salon v Žalcu, kjer ponujamo: pestro izbiro dekorativnih stekel, «■ izolacijska stekla, ogledala, brušenje in fazetiranje, uokvirjanje, izmere in zasteklitev na objektu. NOVO *** NOVO visokokvalitetno izolacijsko steklo, polnjeno s plinom (faktor toplotne prevodnosti k=1,1 W/m2K) Hausenbichlerjeva 9, Žalec, tel.: 03/571 56 04 Sir v Evropo Čeprav mlečni aferi v Sloveniji še ni videti konca, pa podjetje Frama iz Prebolda po dogovoru z nemškim partnerjem od preteklega tedna spet izvaža sir na evropski trg. Lastnik tega podjetja Slavko Stainer je povedal, da so prejšnji teden izvozili dva polna kamiona oziroma kar 44 ton sira. Takšen tempo izvoza naj bi nadaljevali vse do izpolnitve kvote, ki jo je Slovenija sklenila z Evropsko unijo, to je 700 ton sira na leto. Z izvozom mleka v prahu bodo počakali, da se mlečna afera nekoliko poleže in da bodo opravljene dodatne analize. T. T. OGLAŠUJTE V Savinjske doline j tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 utrip@zalec.si Mikove delavke še zadnjič na dvorišču podjetja na dan prejema delovnih knjižic Delovne knjižice vrnjene Z uvedbo stečaja je svojo pot zaključil tudi preboldski NIK, ki se je že dolgo časa otepal s težavami, saj je lansko poslovno leto ob 320 milijonih prihodka zaključil s 60 milijoni izgube, ki se je preko leta še precej povečala. To pa je bil tudi razlog, da je uprava podjetja stečajnemu senatu okrožnega sodišča v Celju predlagala, naj ustavi prisilno poravnavo, ki so jo uvedb septembra, in uvede stečajni postopek. Delo je izgubilo 130 zapo- slenih, ki so sicer 60-odstotni lastniki podjetja, vendar so se kljub temu odločili za stečaj, saj niso našli nobene prave rešitve. Preden so vrata podjetja povsem zaprli, so se zaposleni še zadnjič zbrali na dvorišču, kjer so jim razdelili delavske knjižice. S tem se je končala še ena zgodba tekstilnega podjetja v Sloveniji, ki je dolga leta dajal kruh, čeprav bolj tenak, precejšnjemu številu Preboldčanom, pa tudi drugim iz Savinjske doline. D. N. Trgovina z mešanim blagom KOŠARICA f>. j Pernovo 17/a (pri Veliki Pirešici), Žalec Tel. št.: 03/572 80 80 Trgovina KOŠARICA iz Pemovega pri Veliki Pirešici vas vedno znova preseneča, saj vam nudijo več izdelkov kot kdaj koli doslej po super ugodnih cenah, kot jih še ni bilo. Ponašajo se z odlično izbiro mešanega blaga in blaga za kmetovalce. ČE NAJ SE RES TRENUTEK VSAK NEKJE KONČA, ODPRIMO DUŠE LE V PRIHODNOST. ZBISTRIMO Sl POGLED, LE V ČVRSTO DLAN NAJ ČVRSTA SEŽE, LE DOBRO V DUŠO IN SRCE NAJ LEŽE. Ob koncu leta se vam zahvaljujemo za vaše sodelovanje, želimo vam vesele božične praznike in upamo, da bo prihajajoče leto stkalo še trdnejše vezi med nami. Kolektiv Košarice STAVBNO KLEPARSTVO Am, IN KROVSTVO ' '—* ____JOŽE-LII—IANA STROŽER, s.P. j yam! Ž KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 let SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003 VAM ŽELI KOLEKTIV STROŽER. RO+SO S KMETOVA 13, HUDINJA - CEUE Muf** 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka AVTO HIŠA Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABUENO ZA RABLJENO VOZILO • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI • PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN • KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA Vesele in praznične božične dni ter srečno, zdravo in uspešno novo leto. Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. UGODNI BANČNI KREDfTI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 5 LET AKCIJA FABIA KLIMA BRAZPLAČNA OCTAVIA 250.000 SIT POPUST FABIA OD 1.800.000 SIT ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO. Podjetništvo december2002 Pravočasno reagirali na konkurenco V skladu s pogodbo o dolgoročnem sodelovanju, ki sta jo lani podpisala trgovska družba Žana, d. d., iz Žalca in Poslovni sistem Mercator, Žana s prvim januarjem novega leta v celoti prehaja pod Mercator. Kaj to pomeni za zaposlene in za že dalj časa načrtovano investicijo v poslovni center Lena v Levcu, je za Utrip povedal direktor Dolfe Naraks. “Žana kot pravna oseba ostane, dejavnost in zaposlene pa prenašamo na Poslovni sistem Mercator, ki bo od 1. januarja 2003 dalje upravljal s temi kapacitetami. To je rezultat našega sodelovanja, ki smo ga pričeli lani s podpisom pogodbe o dolgoročnem sodelovanju. Medtem časom smo se tudi kapitalsko povezali, tako da je Mercator naš večinski lastnik. Mislim, da smo to naredili pravočasno glede na razmere na trgu in hudo konkurenco tudi na našem območju, ki se bo še povečala. Mercator bo investiral v Levcu in Celju, načrtuje investicijo v Laškem in Šentjurju, išče pa lokacijo v Velenju in drugod v Savinjski dolini. Mercator bo počasi prevzemal večji tržni delež tudi na tem območju Slovenije, kjer ima v poslovnih načrtih najbolj dinamično orientacijo, saj je bil prej v tem okolju najmanj zastopan. V to tako imenovano območje 3 oziroma severovzhodni Mercator spadata tudi Žana in nekdanji Potrošnik. Prenos dejavnosti in kadrov predstavlja določeno racionalizacijo, lahko pa zagotovim, da so se za vsa delovna mesta našla ustrezna mesta v Mercatorju, 98 % jih ostaja zaposlenih na tem območju, za nekatere režijske delavce pa je centralizacija poslovanja prinesla zaposlitev v Ljubljani in večina jo je sprejela. Ob tem so imeli možnost napredovanja, ker smo zelo strokovno usposobljeni team. Zaposlenim v Dolfe Naraks režiji je ta sprememba prinesla napredovanje v osebni karieri.” V okviru dogovora o prenosu dejavnosti se je Mercator zavezal, da bo izvedel načrtovano investicijo v Levcu. “Priprave so v zaključni fazi, dela pa se bodo pričela izvajati v začetku prihodnjega leta, predvidoma februarja, do aprila pa naj bi bila končana. To bo trgovski center tipa Mercator z ustrezno ponudbo, ki je specifična za takšne centre,” je povedal Dolfe Naraks. Hkrati z Mercatorjevo investicijo nameravajo urejati infrastrukturo, zgrajeno naj bi bilo tudi krožišče. Pogovori tečejo z občino in državo, slednja namreč predvideva financiranje večine del šele v letu 2004. Zgrajen bo tudi poseben desni izvoz s parkirišča za Celje. In kaj meni Dolfe Naraks o diplomi za urejenost blagovnice, ki jo je prejela Žana? “V začetku tega leta smo posodobili in razširili salon pohištva, pred tem že samopostrežni del, po standardih Mercatorja. V drugi polovici leta bomo preuredili prvo etažo, tako da bo žalska hiša popolnoma prenovljena. Priznanje smo dobili kot ena od dveh veleblagovnic v Sloveniji. Hoteli smo pokazati, da je mogoče s primernimi rešitvami urediti tudi blagovnice, ki so bile značilne v slovenskem prostoru do prihoda velikih trgovskih centrov, da jih je mogoče programsko in nasploh usposobiti in da so primerne za kupce. Uidi po poslovnih rezultatih je Žana ena najboljših trgovskih združb.” K. R. marginalija Vsem poslovnim partnerjem želimo srečno in uspešno novo leto 2003. p e s E D toplotna tehnika Sedeljšak Justin, s.p., Prapreče 25, 3305 Vransko tel.: 03 / 703 84 90 Sodobna kurilna naprava za kurjenje lesnih sekancev, oblancev in žagovine Vesele božične praznike in srečno leto 2003. MIK Modna konfekcija, d. d., - v stečaju Trg 8, PREBOLD Cenjene stranke obveščamo, da je MIK, d. d., - v stečaju 20. decembrom 2002 pričel z veliko, dokončno razpro> dajo ženske zimske in letne konfekcije, metrskega blaga in pomožnih materialov po zelo ugodnih cenah, popusti tudi do 50 % na lastne cene. Prodaja poteka v prodajalni v Preboldu vsak dan od 9. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Ne zamudite enkratne priložnosti! Žana med najboljšimi Gospodarska zbornica Slovenije se je preko Združenja za trgovino in vseh svojih območnih zbornic tudi na področju trgovske dejavnosti vključila v zdaj že vseslovensko gibanje Slovenija - moja dežela, lepa in gostoljubna. Projekt Najbolje urejene slovenske prodajalne se je v začetku decembra zaključil z razglasitvijo letošnjih nagrajencev in slovesno podelitvijo republiških diplom in priznanj za urejenost prodajaln. V kategoriji blagovnic je diplomo prejela tudi Žana, d. d., Blagovnica Žana. V projektu je sodelovalo 375 prodajaln, republiška komisija za ocenjevanje pa je upravnemu odboru Združenja za trgovino predlagala 23 prodajaln, ki so v osmih kategorijah prejele diplome in priznanja Gospodarske zbornice Slovenije in Tliristične zveze Slovenije. Republiška diploma in priznanje sta najvišja dosežka v okviru projekta, namenjena pa sta prodajalnam, ki zagotavljajo celovito urejenost tako z vidika zunanjega izgleda kot vseh pripadajočih površin, prodajnega prostora, komunikativnosti in strokovnosti prodajnega osebja, pa tudi ekološkega vpliva na okolje, v katerem delujejo. Žana je oktobra letos praznovala 26. obletnico obstoja. V tem obdobju V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je bila 10. decembra svojstvena slovesnost, na kateri so 321 obrtnikom - podjetnikom iz vse Slovenije podelili mojstrski je prešla različne faze in ena zadnjih je bila vključitev v okvir podjetja Mercator, čemur so sledile tudi vse spremembe, povezane z notranjo ureditvijo blagovnice in njenih oddelkov. Živilski $ samopostrežni del je že v celoti prenovljen skladno s standardi Mercatorja, prav tako oddelek s pohištvom, v bližnji prihodnosti pa bodo kupci v prvi etaži s tekstilom lahko izbirah med ponudbo Modiane in Intersporta. Blagovnica ima 2.800 kvadratnih metrov prodajnih površin in 67 zaposlenih. izpit. Nekoč je bilo podeljevanje teh izpitov že vpeljano, zato so se lansko leto na Gospodarski zbornici Slovenije in na Ministrstvu za šolstvo in šport ponovno odločili za podeljevanje izpitov, ki dokazujejo, da je imetnik res mojster svojega poklica in da lahko izobražuje. Med 321 dobitniki mojstrskih izpitov so tudi trije savinjski peki, in sicer Roman Brglez z Vranskega, Vanek Roter iz Šentruperta in Natalija Peternel iz Prebolda. To najbrž ne bi bilo nič posebnega, če ne bi ta izpit dobilo samo pet slovenskih pekov. Poleg pekov iz naše doline še pekama Grešak v Celju in pek z Gorenjske. Torej imamo Savinjčani dobre peke in jemo dober kruh. D. N. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 Želimo miren božič in srečno novo leto 2003. oXè ★ ★ ★ HOTEL ŽALEC v dolini zelenega zlata &e*t?e*Um atnan/iam ze ja&valjajema- ftz faufiattje i*t r SREČNO Bonboniera Bajadera, 300 g, Krašcommerce Desert After Eight, 400 g, Zepter Slovenica Marmorni šarkelj 400 g + kmečki šarkelj, 400 g, Jomo, Mercator Majoneza Thorny, 800 g (630 g + 40 % gratis), Zepter Slovenica Zamrznjena zelenjava za francosko solato, 450 g, Eta Slane palčke Soletti, 250 g, Magistrat International Čokolino, 1 kg, Kolinska Jedilna čokolada Manner, 200 g, Mercator Čokolada Milka celi lešnik, 300 g, Mercator Rolada Jomo banana 250 g + 40 % gratis, Mercator 949.00 854.00 439, 00 699.00 124.00 199.00 1.139,00 219.00 459.00 229.00 BLAGOVNICA ŽANA Žalec Medenjaki s čok. prelivom Medeno srce, 350 g, Mercator \A50,0C/ Arašidi praženi v lupini Mocerino, 500 g, Mercator 367,00 Bonboni Pionir karamela z lešniki, 100 g, Mercator Ì21,00 Čokolada Figaro nougat, 100 g, Mercator 128/00 Garnitura Gillete Mach3 Artie Ice, Lomas 2.768,17 Otroški šampanjec Teddy Bear, 0,75 I, ABC Trgovina 552,00 Sok Biba borovnica, 1 I, Dana 269100 Rdeče vino Querqus Cabamet Sauvignon, 0,751, Goriška Brda 1 /018,00 Peneče vino Peneča Rebula, 0,75 I, Goriška Brda j.083,00 Whisky Ballantine’s, 0,75 I, Allied DomesqAg. '3.886,00 Minister za zdravstvo opozarja: »Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!" Akcija traja do 31. 12. 2002 oziroma do razprodaje zalog. v 1. etaži Blagovnice Žana Žalec PRODAJALNA športnih oblačil in opreme VINTERSPORT SALON POHIŠTVA MERCATOR Bogata ponudba, akcijske cene, odlični plačilni pogoji! Za še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA! Izkoristite možnost plačila na obroke brez obresti z zeleno Mercator Pika kartico! 349.00 269.00 89.00 98.00 2.199.00 389.00 189.00 699.00 733.00 2.995.00 Po DOLINI december2002 Za vas smo tukaj od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. □E1SDQ □□SDS _ klùbcr Se priporočamo! Jz*-—— VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2003. Dobitniki pokalov in ostali razstavljavci Razstava malih živali Društvo gojiteljev malih Živah občine Žalec je v prostorih Hmeljarskega inštituta Žalec pripravilo že tretjo društveno razstavo malih Živah. Na prvih dveh razstavah so s svojimi živalmi sodelovali člani celjskega in drugih društev, tokratna pa je bila v celoti pripravljena samostojno in z lastnimi živahni ter kletkami, kar je za tako mlado društvo velik uspeh, ki kaže na dobro delo in rast števila članov. Društvo ves čas prizadevno vodita predsednik Viktor Jan in podpredsednik Dušan Žnidaršič. Na razstavi si je bilo možno ogledati 145 kuncev različnih pasem, 150 golobov vseh vrst in 110 primerkov perutnine, od gosi, rac, kokoši, petelinov do prepelic in puranov. Razstave so ocenjevalnega tipa. Komisija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki za male živali, je teme- ljito pregledala vse živali in določila zmagovalce glede na pasmo in še posebej zmagovalce pri kuncih, golobih in perutnini. Skupno je bilo podeljenih 39 pokalov za prva mesta. Med dobitnike pokalov so se vpisali: Silvo Muškatec, Viktorija in Zala Jan, Peter Podvršnik, Božo Sevnik, Toni Žnidaršič, Zvone Štorman, Tone Župevc, Ivan Prekoršek, Ivan Jug, Emil Praznik, Ivan Hrastovec, Nives in Sanja Stropnik, Zlatko in Mihaela Stropnik in Jože Pirš, ki je prejel kar osem pokalov za posamezne vrste zmagovalnih golobov. Posebne pokale za prvaka razstave so prej eh Viktor Jan za kunca, Zvone Štorman za gosaka in Marjan Lorber za goloba. V imenu občine Žalec je Ferdinand Haler tudi letos razstavljavcem izrekel vse priznanje za njihovo delo in izrazil zadovoljstvo, da je društvo uspelo v tako kratkem času pripraviti samostojno razstavo. D. N. SPLOSNO KLEPARSTVO - KROVSTVO * # # I * * * * * § * * * * * ■#- # * * * # * $ * * * * Igor GOMINŠEK,s.p. Ložnica pri Žalcu 11 b 3310 ŽALEC tel./fax:03 / 57 17 636 mobitel:0609 / 646 091 - svetovanje - celotna ponudba del - sanacija vseh vrst streh - 10-letna garancija na dela - izposoja teleskopskega dvigala do višine 32 m Želimo vam prijetne božične in novoletne praznike. fc***********:****:*^***»***: jz****#######*###*###*##* BLAŽ KRIŽNIK s p. Cesta na Lavo 2, 3310 Žalec tel.: 03/ 710 14 20 fax: 03/ 710 14 21 Obnovljen dom na Gori Oljki Gora Oljka je priljubljena točka planincev, romarjev in izletnikov. Številne poti in pohodi iz Savinjske in Šaleške dohne imajo na Gori Oljki stičišče. Zato se iz leta v leto obisk te priljubljene točke povečuje, kar ugotavljajo tudi pri Planinskem društvu Polzela. Že kar nekaj časa si prizadevajo, da bi bil planinski dom na Gori Oljki odprt tudi med tednom (za planinske domove), s primerno gostinsko ponudbo in ne samo ob sobotah in nedeljah. Njihova prizadevanja podpirajo tudi v občini Polzela. Vse bolj je jasno spoznanje, da turizem ni samo ogled lepe narave ah kulturne dediščine, ampak tudi zahtevna gospodarska panoga. Prav v tem smislu je bilo v planinskem domu potrebno opraviti nekaj izboljšav, da bodo oskrbovalni in gostinski prostori odgovarjali pogojem sanitamo-tehničnih predpisov. Zato so morah v minulih mesecih izvršiti nekatere gradbene posege, med drugim tudi dotrajano električno instalacijo. Predsednik Planinskega društva Polzela Zoran Štok nam je povedal, da so bila dela pred dnevi zaključena, tako da bo letošnje silvestrovanje na Gori Oljki res prijetno. V nesreči spoznaš dobroto sredstva in materialne dobrine ter krmo za živino. Za obnovo hleva v tako hitrem času se moram zahvaliti gradbenemu inženirju Bogdanu Kočevarju, podjetju Sigra, podjetju Veltrag, podjetju Zagožen, d. o. o., Inštalaterstvu Marčen, Boja-nu Roglu in njegovim delavcem, ki so opravljali tesarsko-krovska dela, ter žagar-stvu Kupec in Cestnik. Za pomoč se zahvaljujem tudi družinam Marjana Golavška, Francija Uplaznika, Zdravka Zagožna ter kuharici Mariji in njenim pomočnicam. Posebna zahvala vsem, ki so prispevali finančna sredstva, in sicer vaščanom Matk, Občini Prebold, Mlekarski zadrugi Arja vas, Strojnemu krožku Savinjske dohne, Veterinarski postaji Podlog, Občinski organizaciji RK Prebold, Slovenski ljudski stranki, Radiu Goldi Prebold in nekaterim občanom občine Prebold. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala,” je z ganjenostjo povedal Jože Zagožen. Kot že mnogokrat se je pokazala nesebična pripravljenost ljudi pomagati prizadetim v nesreči in jim na ta način omogočiti, da znova z veseljem zrejo v prihodnost. Zagožnovi so na lastni koži občutili že dolgo znani rek, da v nesreči spoznaš prijatelja in dobrotnika. D. N. Paketi za MIK-ove delavke Območna organizacija RK Žalec je z občinsko organizacijo KR Prebold pred dnevi izpeljala akcijo pomoči za vse brezposelne, ki so delo izgubili ob stečaju preboldskega MIK-a. Glede na razpoložljiva sredstva so tako kot pred časom za preboldske tekstilce, ki so v fazi prisilne porav- nave poštah brezposelni, tudi za MIK-ove delavke pripravili prehrambene pakete in pralni prašek. Razdehtev so ob prisotnosti sindikata opravili v prostorih gasilskega doma Prebold. Pri RK se zavedajo, da je pomoč le kaplja v morje, vendar kaj več ni mogoče storiti, saj imajo premalo denarja. D. N. Letošnje poletje je bilo družini Jožeta Zagožna iz Matk precej nenaklonjeno. Udar strele in nato požar je popolnoma uničil gornji del gospodarskega poslopja. V obnovljen gospodarski objekt, ki ga prekriva kar 730 m2 nove strehe, je bilo v minulih mesecih vloženega veliko dela. Nesreče ne bodo nikoli pozabili, še manj tistih, ki so jim pomagali ob požaru in pri obnovi gospodarskega poslopja. “Ob nesreči sem bil tako rekoč na deh, saj so pred mojimi očmi v ognju izginjali sadovi naših prizadevanj. Jože Zagožen z ženo in sinom Zahvaljujoč hitri intervenciji, gasilcev smo iz hlevov uspeh rešiti živino in tako omiliti nesrečo. Bilo je hudo in žalostno, a s pomočjo mnogih dobrotnikov je na našo domačijo znova posijalo sonce. Naj mi bo dovoljeno, da se v imenu družine najprej zahvalim gasilskim društvom GZ Prebold ter gasilcem iz Žalca, Šempetra, Gotovelj in Griž, ki so sodelovali pri gašenju skupaj z našimi domačimi gasilci. Prav tako bi se rad zahvalil vsem ostalim za pomoč. Posebna zahvala gre vsem sosedom iz zaselka Brde, vaščanom Matk in vsem ostalim, ki so kakor koli pomagali pri odpravi posledic nesreče, darovali Že prve dni prihodnjega leta bodo objavili razpis za najem in na podlagi tega izbrali najboljšega ponudnika. Dom naj bi bil odprt vse dni v tednu. T. Tavčar na Gori Oljki Roman Brglez pekama - slaščičarna - trgovina - bistro Vransko 17, 3305 Vransko * * * * * * *- * * * * * * * * * * * * * Vsem našim zvestim potrošnikom, sodelav- ^ H cem, poslovnim partnerjem, krajanom " * Vranskega, Griž, Ostrožnega, Petrovč, Žalca, * %. Vrbja in vsem občanom Savinjske doline I ŽELIMO prijazne in lepe praznične dni ter * srečno, zdravo in uspešno leto 2003. «SP & * Hvala za zaupanje in zvestobo. & Naj bo tako tudi v prihodnjem letu! * Kolektiv * BRGLEZ * mizarstvo KORUN pohištveno stavbeno Šentrupert 36, 3303 GOMILSKO tel.: 03/705 60 23, 705 60 24, faks: 03/572 63 90, avtotelefon: 041/626-814 IZDELAVA STAVBNEGA POHIŠTVA IZDELAVA RAZNIH VRST TERMOPAN STEKEL IZDELAVA NOTRANJE OPREME: kuhinje, predsobe, dnevni prostori, spalnice... OPREMLJANJE TRGOVIN IN GOSTINSKIH LOKALOV Vsem svojim strankam in poslovnim partnerjem želimo lep božič in srečno novo leto 2003. december2002 Po DOLINI Hvala za Žalski fotograf Boris Skalin je pripravil novo razstavo. Tokrat na temo rudarjenja v Zasavju, razstava pa ima naslov Da ne bomo pozabili. Razstava je bila odprta v okviru programa prireditev ob Ta veselem dnevu kulture v Zasavskem muzeju v Trbovljah, na ogled pa je do konca tega meseca. Omogočili so jo občini Trbovlje in Hrastnik, Rudnik Trbovlje-Hrastnik in AMB Inženiring iz Žalca. K. R. Cirilu Blagotinšku priznanje fundacije V dvorani Celjskega doma je sredi novembra Zveza društev varnostnih inženirjev Slovenije v sodelovanju s celjskim društvom pripravila posvet Varnost in zdravje pri delu 2002. Ob tej priložnosti je Fundacija Avgusta Kuharja (staroste slovenskih varnostnih tehnikov, ki je živel od leta 1906 do 1964) podelila letošnje nagrade in priznanja za dosežke v tej stroki. Predsednik Zveze društev var- opravljal strokovne naloge in bil direktor Inštituta za varstvo pri delu in varstvo okolja - PE Celje. Ves ta čas deluje v društvu varnostnih inženirjev Celje, kjer je organiziral številne seminarje in posvete. Dvakrat je bil predsednik društva, bil pa je tudi predsednik Zveze društev varnostnih inženirjev in tehnikov Slovenije in član predsedstva Zveze varnostnih inženirjev Jugoslavije. V Zvezi sindikatov Jugoslavije je sodeloval pri mendaro-dni izmenjavi strokovnjakov varnosti nostnih inženirjev Slovenije Milan Dobovišek in predsednik uprave Fundacije Avgusta Kuharja mag. Florjan Zabret sta priznanje med drugimi podelila tudi Cirilu Blagotinšku iz Podvina pri Žalcu. Ciril Blagotinšek je upokojeni inženir varstva pri delu in požarnega varstva, priznanje fudacije pa je prejel za svoje 30-letno strokovno delo. Od leta 1970 do upokojitve leta 2000 je pri delu in humanizaciji dela. Bil je sodni izveden za varstvo pri delu, sodeloval pa je tudi pri nastanku zakona o varstvu pri delu in pravilnika o pregledih delovne opreme. Posebej se je angažiral pri uvajanju predhodnega varstva v fazi projektiranja tehnoloških postopkov. Zaslužen je tudi za prve meritve imisij v okolje v celjski regiji, so zapisali v obrazložitvi priznanja. K. R. Predsednik države je ob izteku svojega mandata pred dnevi na krajši slovesnosti podelil državni odlikovanji tudi dvema osebnostima, ki sta Savinjčanom dobro poznana in med njimi zelo priljubljena. To sta škof dr. Vekoslav Grmič in duhovnik Izidor Pečovnik Dori. Naslovnega škofa dr. Vekoslava Grmiča je Milan Kučan odlikoval s srebrnim častnim znakom svobode, Izidorja Pečovnika pa s častnim znakom svobode. Dr. Grmič, ki je bil posvečen v škofa leta 1968 in je trideset let predaval na ljubljanski teološki fakulteti, je odlikovanje prejel za življenjsko delo in prispevek k slovenski kulturi ter duhovnemu svetu. Dori pa je bil odlikovan za zasluge v dobro Slovencev v Nemčiji, kjer kot duhovnik zadnja leta službuje v Berlinu, ter za prispevek k prepoznavnosti Slovenije v svetu. T. Tavčar Franci Uplaznik (desno) med prejemom priznanja Skrbni gospodar gozda hrast), nekaj pa je tudi iglavcev. Vseskozi skrbi tudi za podmladek gozda. Za lažji pristop do posameznih delov gozda je Franci s svojim gradbenim strojem naredil že približno tri kilometre gozdnih vlak, ki mu omogočajo lažje spravilo lesa in tako tudi boljše pogoje za čiščenje in vzdrževanje gozdnih površin. flBil sem kar malo presenečen, ko sem izvedel, da so me na območni enoti Zavoda za gozdove Slovenije, Celje, izbrali za Skrbnega gospodarja gozda za leto 2002. Ne bi bil iskren, če bi rekel, da mi to priznanje ne pomeni kaj dosti. Prej nasprotno, pomeni mi res veliko, saj je potrditev moje pravilne poti v odnosu do gozda, za kar se moram nedvomno zahvaliti mojemu že pokojnemu očetu, ki je s svojo preprosto kmečko logiko sledil naravnim zakonitostim in me naučil potrebnega spoštovanja do žive in nežive narave, sobivanja in sožitja z njo,” nam je po podelitvi povedal Franci, ki se s svojo družino aktivno pripravlja za dopolnilno dejavnost kmetije v okviru programa CRPOV. Za doseženo priznanje tudi naše iskrene čestitke. D. N. Dr. Vekoslav Grmič se je po sprejemu pri Milanu Kučanu na poti iz Ljubljane m povabilo župana ustavil v Žalcu, Izidor Pečovnik Dori pa je takoj po prejemu odlikovanja odpotoval nazaj v Berlin. Zavod za gozdove Slovenije vsako leto podeljuje priznanja Skrbni gospodar gozda. Predlagatelji za ta naziv so območne enote, ki v svojih sredinah izberejo po enega gospodarja gozda za tekoče leto. Skupno je tako vsako leto podeljenih 14 priznanj in nazivov iz prav toliko območnih enot Zavoda za gozdove. V območni enoti Celje je Skrbni gospodar gozda za leto 2002 postal Franci Uplaznik iz Matk, občina Prebold. Slovesna Da ne pozabimo Knapov Vsaka ideja je nov cvet podelitev, ki jo je opravil direktor Zavoda za gozdove Andrej Kermavnar, je bila 4. decembra na izletniški kmetiji Članice krožka V avb Doma II. slovenskega tabora v Žalcu so članice likovnega krožka, ki deluje v okviru Univerze za tretje življenjsko obdobje, postavile razstavo svojih izdelkov. Razstavo so naslovile Vsaka ideja je nov cvet in to cvetje s skupnimi močmi obirajo in udejanjajo. Voditeljica krožka Neb Kač je povedala, da svoja dela razstavlja deset članic krožka. Med razstavljenimi izdelki so risbe, sbke, grafike, kiparska dela, ročna dela in razni novoletni okraski ter voščilnice. Razstavljalke so ob odprtju razstave pripravile in izvedle tudi kulturni program. Ob odprtju je zbranim govoril predsednik Univerze za tretje življenjsko obdobje Janez Meglič in poudaril, da članice (D -^xn Lf&H IMM P Laikova vas 236 3312 Prebold proizvodnja, export-import in trgovina, d.o.o. bkovnega krožka ne veže samo veselje do bkovnega ustvarjanja, temveč tudi pristno prijateljstvo. To pa je še kako pomembno v tem življenjskem obdobju. T. Tavčar Goričan v Gaberniku pri Zgornji Polskavi. Franci Uplaznik gospodari s pri-bbžno 50 hektarjev gozdov. Skrb za gozd je dediščina po očem, ki je znal otrokom vcepib ljubezen do narave in še posebno do gozda, ki jim je predstavljal pomemben vir za preživljanje. Brez pametnega gospodarjenja naslednje generacije ne bi imele vebko od gozdnega bogastva, česar se Franci dobro zaveda in z gozdom gospodari skladno z naravnimi zakonitostmi, strokovnim pristopom in ljubeznijo. V povprečju poseka okrog 100 m3 lesa na leto, ki ga proda Gozdarski zadrugi Vransko, katere član je od njene ustanovitve. Preostali les pa gre za kurjavo. Njegove gozdne površine pretežno pokrivajo listavci (bukev, javor, Trgovine z gradbenimi materiali S4Vi_ PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 faks: 570 22 51 faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO Na enem mestu vam nudimo vse - od temeljev do strehe. VSEM NAŠIM KUPCEM, POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEM PREBIVALCEM SAVINJSKE DOLINE ŽELIMO PRIJAZNE IN LEPE PRAZNIČNE DNI TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2003. AKCIJSKE CENE STREŠNIH KRITIN IN KOPALNIŠKIH BLOKOV, KERAMIKE IN ŠE MNOGO VEČ. V SAM-u NISI NIKOLI SAM! Častni znak za dr. Grmiča in Dorija december2002 Napovednik PRIREDITVE V DECEMBRU IN JANUARJU DATUM, ura NAZIV PRIREDITVE: KRAJ PRIREDITVE: ORGANIZATOR: KONTAKTNA OSEBA: TELEFON: 25. in 26. 12 od 16. - 18. ure BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL ŠEMPETER-JAMA PEKEL TURISTIČNO DRUŠTVO ŠEMPETER METKA VOČKO 031 645 937 31. 12. od 22. ure dalje SILVESTROVANJE NA PROSTEM V ŽALCU AVTOBUSNA POSTAJA ŽALEC OBČINA ŽALEC SABINA KLADNIK 713 64 65 31. 12. od 22. ure dalje PR1ČEKOVANJE NOVEGA LETA NA PROSTEM SREDIŠČE GRAJSKE VASI - PRED CERKVIJO TD GOMILSKO BOŽENA KOSU 572 63 75 5. 1. ob 16. uri BOŽIČNI KONCERT POLZELSMH PEVSKH ZBOROV ŽUPNIJSKA CERKEV POLZELA KUD POLZELA MIJA NOVAK 572 04 80 18. 1. ob 18. uri PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJLEPŠO UREJENOST KRAJEV, ŠOL. GOSTIŠČE CIZEJ - STUDENCE TURISTIČNA ZVEZA SPODNJE SAVINJSKE DOLINE BOŽENA KOSU 572 63 75 JANUAR IGRE NA SNEGU ŠENEK, OVČJA JAMA TD POLZELA ALENKA ŽNIDAR 703 32 20 OSTALE PRIREDITVE 26. 12. ob 11. uri ŽEGNANJE KONJ PRED DOMOM KRAJANOV KONJENIŠKI KLUB MUSTANG in TD GOMILSKO MILAN KOŠENINA 041 520 314 ŠPORTNE PRIREDITVE IN POHODNIŠTVO 2.1. ob 6.45 ZIMSKI POHOD NA KOŠENJAK KOBANSKO PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 11. 1. ob 6.45 ZIMSKI POHOD ROGLA - OSANKARICA POHORJE PD ZABUKOVICA FRANCIJEŽOVNIK 571 70 78 18.1. POHOD "ZDRAVJU NAPROTI” POHOD NA GORO OLJKO PD POLZELA FERDO GLAVNIK 572 00 66 25. 1. ob 6.45 URŠLJA GORA VZHODNE KARAVANKE PD ZABUKOVICA FRANCI JEŽOVNIK 571 70 78 Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 713 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila. A Cappela za praznične občutke Pevke in pevci mešanega pevskega zbora A Cappella iz Petrovč so bili to jesen zelo marljivi. Za letošnje božično-novoletne koncerte so pripravili nov program, ki je prilagojen ljubiteljem domačih sakralno-božičnih pesmi. Uživanju ob poslušanju se bodo lahko predali tudi najzahtevnejši ljubitelji sakralne pevske glasbe tujih avtorjev različnih obdobij. A Cappella se bo z božično-novo-letnimi koncerti predstavila v celjski in širši regiji, med drugim so v nedeljo že nastopili v dvorcu Novo Celje, v četrtek, 26. decembra, ob 11. uri bodo zapeli v cerkvi sv. Jožefa nad Celjem, ob 16. 30 pa v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem. Pevke in pevce bo spremljala Nataša Valant, dobitnica nagrade Prešernovega sklada. Blagoslovitev konj V četrtek, na god sv. Štefana, bo na Polzeli organizirana prva blagoslovitev konj. Prireditev bo ob 10. uri pri župnijski cerkvi na Polzeli, pripravlja pa jo Malteška konjenica Polzela. Konje bo blagoslovil dekan Jože Kovačec. T.T. KINO ŽALEC - januar V januarju 2003 so predvideni naslednji filmi: GURU, NEVARNA SMER, K 19, TUXEDO. KINOSKOP Guru potrjuje znano tezo: Indijec, ki pride v Ameriko, ima le eno možnost za resno kariero. Da postane strokovnjak za duhovnost in s tem pridobi denar za telesno preživetje. Junak tegale filma pa ima še eno stransko lastnost: nekako nehote postane tudi duhovni strokovnjak za erotiko. Karkoli že to pomeni... Film je komedija, zato si takšna nasprotovanja zlahka privošči. Z nasmehom v nirvano - naprej! Če se kdo spominja Michaela Douglasa v Falling down, potem naj naredi tole: Michaela v mislih podvoji... enega dvojnika pobarva črno... in oba pošlje v medsebojni boj. Če se Michaela ne spominjate: krivo je mesto; mesto žre moralo. Kriv je stres. Kriva je neeenakost. Kriv je rasizem. Da se Ben Affleck in Samuel L. Jackson pričneta obnašati kot afriški plemenski vodji. Dramski triler precej napeto seka skozi večino dogajanja, le konec bi lahko bil bolj oster. K19: Črna vdova je posnet po resnični zgodbi: ruski podmornici, ki se je zaradi nesrečnih okoliščin znašla v vlogi skorajšnje sprožiteljice tretje svetovne vojne. Harrison Ford skozi ves film namiguje, da bi tokrat lahko bil tudi negativec, Liam Neeson pa se precejkrat spomni svoje vloge v Schindlerjevem seznamu in zgleda kot poosebljenje požrtvovanja. O Tuxedu je potrebno reči le dve besedici, pa se ve vse: Jackie Chan. Ampak lahko postanemo podrobnejši: glavni junak bo rahlo neroden, nespreten, luzer. Ampak po naključju bo tudi spreten borec. V vlogi naključja tokrat nastopa magični tuxedo, ah, recimo mu suknjič. Ki povzroči približno uro in pol akrobatskega zabavnega pretepanja... In še pred vsemi temi filmi je potrebno reči nekaj drugega: srečno filmsko in drugačno novo leto! P. Z. Turistično društvo Šempeter vabi na tradicionalno prireditev BOŽIČNA SKRIVNOST V JAMI PEKEL. Tildi v letošnjem lem bo v jami Pekel potekala že tradicionalna prireditev Božična skrivnost v jami Pekel. K sodelovanju so povabili zanimive nastopajoče, ki bodo s pesmijo, pripovedjo in glasbo pričarali pravo božično vzdušje. Da bi prireditev tudi letos lepo uspela so se odločili, da božično zgodbo predstavijo v obliki posameznih prizorov, ki se bodo vrstili od vhoda v jamo, pa vse do podzemnega slapa v jami. Tako se prizori čudovito vklapl-jajo v ambient, ki ga jama ponuja. Pričakujejo vas na sam božični dan 25. decembra in na Štefanovo 26. decembra 2002, od 16. do 18. ure. Vzemite si trenutek svojega dragocenega časa in si oglejte Božično skrivnost. Vstopnice po ceni 500,00 sit lahko kupite na dan prireditve v kiosku pred vhodom v jamo Pekel. Posebno presenečenje pa pripravljajo za najmlajše obiskovalce, ki jih se posebej vabijo. Zanje je vstop prost. Vstopnica za ogled Božične skrivnosti je lahko lepo darilo. Podarite svojim bližnjim nekaj drugačnega - podarite jim vstopnico. M. V., foto. Robert Ocvirk MrzCica 2003 2. pohod ne Mrzlico Nedelja, 5. 1. 2003 ob 9. uri Avto šoia Čadej prireja 2. pohod na Mrzlico 2003. Dobimo se 05. 01. 2003 ob 9. uri v Zabukovici pri Grižah pri pekarni Uduč. Prijavite se lahko osebno v šoli Čadej v Žalcu (Ul. Ivanke Uranjek 1) in v Trgovini Košarica v Trbovljah (Šuštarjeva kolonija 7/b), ali 1 (eno) uro pred Startom. Organiziran je tudi avtobusni prevoz iz Trbovelj in Hrastnika. Startnina znaša 2.000,00 sit. Godba Zabukovica vabi na trdicionalni božično-novoletni koncert z gosti, ki bo v četrtek, 26. decembra 2002, ob 18. uri v Domu Svobode Griže. emanar Rimsko cesto 35, 331 T S€MP€TGR tel.: 03/ 700 06 30 . /r/V///’/ stYs-isste-jf'À-, LZr/t/rstc, étyi /uy/sr/... /r r-iesji et ée/u, & /wrfcya. Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. VASI VAS OPTIKA ČFv, murna ! ZA- ZDRAVJE Ey LEPOŠO ZA VESeeje IN ZA^^^ - prenovljen bazen, whirpool, otroški bazen, - finska in turška savna, - shiatsu masaža, - tajske, ročne masaže, - pedikura, manikura, - kopeli. Terme Dobrna, Dobrna 50, SI-3204 Dobrna, t: 03 7808 000, f: 03 7808 111, e: info@toplice-dobma.si, www.toplice-dobma.si - plesni večeri v kavarni hotela Vita, - živa glasba, - veseli vikendi v vinski kleti pod Vilo Higiea. Sšž! Terme Dobrna TURISTIČNO DRUŠTVO GRIŽE, DRŠ PARTIZAN GRIŽE IN KS GRIŽE vabijo na SILVESTROVANJE NA PROSTEM, ki bo 31. 12. 2002 pri DOMU SVOBODE GRIŽE. Za zabavo, hrano in pijačo bo poskrbljeno. PRIČAKAJTE ZAČETEK NOVEGA LETA Z NAMI! ČAKA VAS PRESENEČENJE! 18 december2002 Kultura Savinjske doline Jubilej domače glasbe v Libojah Leta hitro tečejo, kar se običajno zavemo ob življenjskih jubilejih, posebno ob okroglih obletnicah. Člani ansambla Veseli Libojčani bi si pred 30 leti težko predstavljali, da bodo čez tri desetletja ponovno stali na odru, kjer so postavili temelje za prepoznavno in zelo kakovostno revijo narodno-zabavnih ansamblov, ki je tako postala za Ptujskim in Števerjanskim festivalom tretja najstarejša prireditev narodno-zabavne glasbe v Sloveniji. Pred dobrimi 30 leti rojena ideja, da bi se zadnjo soboto in nedeljo v novembru v Libojah zbrali ansambli, ki gojijo ljubezen do narodnozabavne glasbe, je tako postala meso. Na prvi reviji je nastopilo 8 ansamblov, ki so smelo zaorali ledino in naredili globoke brazde za tradicionalno revijo, ki je iz leta v leto pridobivala na ugledu in veljavi. Vsako leto se je v tem nekdanjem rudarskem kraju zvrstilo veliko novih ansamblov, ki svojo glasbeno pot začeli prav s sodelovanjem na reviji v Libojah. Zaradi prireditve je kraj v Savinjski dolini prepoznaven kot zibelka slovenske narodnozabavne glasbe. Jubilejna revija je to znova potrdila, saj so v Libojah nastopih tako mladi ansambli kot tisti z dolgoletno tradicijo in uveljavljenimi imeni. Občinstvu so se predstavah: ansambel Cvet, ansambel Marjana Drofenika, Vitezi celjski, Ta pravi muzikanti, Trio Pogladič, ansambel Vigred, ansambel Braneta Klavžarja, Šentjurski muzikantje, ansambel Svetlin, Slovenski zvoki, Vitezi polk in valčkov, ansambel Francija Zemeta, Rudarsko harmonikarski orkester Barbara, Miro Klinc s svojimi muzikanti in Klobasekov Pepi s svojim Bik bendom, ki je poleg voditelja revije PodhomskegaJožeta poskrbel za smeh. Glavni organizator prireditve je bilo kot vsako leto Libojsko kulturno društvo, tokrat z novim predsednikom Matjažem Jazbecem in ob vsestranski pomoči Mira Klinca, ki je v Liboje privabil približno 800 ljubiteljev narodno-zabavne glasbe. Revija je potekala v dveh delih, in sicer ob 14. in 17. uri. Na jubilejni reviji so vsem nastopajočim in poslušalcem spregovorili predsednik KD Svoboda Liboje Matjaž Jazbec, nekdanji dolgoletni predsednik kulturnega društva Anton Mlinarič, župan občine Žalec Lojze Posedel, ki je ob tej priložnosti društvu podelil Špan-zlovo grafiko, in še nekateri. Posebne pozornosti in priznanj so bili deležni člani nekdanjega ansambla Veseh Libojčani Jože Jančič, Feliks Srebot, Miran Pader, Ivan Menčak, Viki Golavšek in Heri Kuzma, ki je bil tudi dolgoletni glavni organizator revije. Posebni priznanji sta bili podeljeni Jožetu Jančiču, ml., in Miru Klincu, ki sta sodelovala pri izvedbi revij. Libojska revija narodno-zabavne glasbe je uspela. Organizatorji so si že oddahnili, vendar pa so z mislimi že v prihodnjem letu. D. Naraglav Nekdanji člani ansambla Veseli Libojčani, ki so postavili trdne temelje Libojski reviji. ATELJE ZA BARVNO IN ČRNO-BELO FOTOGRAFIJO Atelje: 3310 Žalec, Šlandrov trg 9 Telefon: (03) 571 72 52 prodaja fotomateiiala, albumov in fotokopiranje Atelje: 3000 Celje, Grevenbroich 9 Telefon: (03) 541 237 prodaja fotoaparatov, albumov..., ekspres izdelava fotografij za dokumente, vse fotografske storitve, fotokopiranje ŽELIMO VAM VESEL BOŽIČ IN USPEŠNO LETO 2003. KONKURENČNE CENE! \ 'i Predsednica DPD Svoboda Prebold Anica Trivan in pevci Mešanega pevskega zbora KPD Šešče S pesmijo in plesom v veseli december S prireditvijo, imenovano S pesmijo in plesom v veseli december, so v občini Prebold že zadnjo novembrsko soboto pričeli zelo pester decembrski program prireditev. Poleg kulturnih prireditev so se zvrstila tudi obdarovanja na Miklavžev večer in ob božiču oziroma novem letu. Na prvi prireditvi, ki jo je organiziralo DPD Svoboda Prebold, so se zbranim predstavih Pihalni orkester TT Prebold pod vodstvom Milana Posavca, DPD Svoboda Prebold z moškim pevskim zborom, ki ga vodi Matjaž Kač, gledališko sekcijo, plesno skupino BAMS in preboldsko nošo. Kulturno prosvetno društvo Šešče se je predstavilo z Mešanim pevskim zborom, ki ga vodi Januš Rasiewicz, in z ljudskimi pevci Šest še. Iz Svetega Lovrenca je program obogatila mlada folklorna skupina, iz Marija Reke pa narodno-zabavni ansambel Reški fantje, ki je poskrbel tudi za glasbeno-plesni zaključek uvodne prireditve. Prireditvi je z izbranimi besedami v uvodu dala svoj pečat tudi predsednica DPD Svobode Prebold Anica Trivan. V minulih tednih se je tudi na prireditvenem prostoru pred šolo dogajalo vehko zanimivega, na svoj račun so prišli zlasti otroci, pa tudi njihovi starši in ostali občani, ki so se poveselili ob stojnicah z dobrotami Društva podeželskih žena občine Prebold. Svoje sta prispevala Božiček in dedek Mraz, ki sta naredila še prijetnejše vzdušje v pričakovanju božiča in novega leta. Jutri, 25. decembra, pa lahko prisluhnete Pihalnemu orkestru TT Prebold; tradicionalni koncert bo ob 18. uri v preboldski dvorani. D. N. Adventni čas v dvorcu Čas pred božičem imenujemo advent, kar izvira iz latinske besede ad vent us - “prihod”. Z adventom se začne tako imenovano cerkveno leto. Cerkev je advent uvedla kot čas duhovne priprave na božič, na praznik Kristusovega rojstva oziroma njegovega prihoda na svet. V veljavi je od 6. stoletja dalje. Nekdaj se je začenjal s postom po martinovem, to je bil tako imenovani jesenski pust, ko so se ljudje veselih dobre letine in slavili konec sezonskega dela. Adventni čas traja štiri tedne pred božičem in daje slovesno podobo predbožičnim in novoletnim praznikom. V tem času ne manjka nakupov adventnih venčkov in božičnih izdelkov, ki jih je mogoče kupiti v trgovinah ah na stojnicah številnih božično-novoletnih sejmov. Pred tremi leti je zaživela ideja o adventnem sejmu tudi v občini Žalec. V avli dvorca Novo Celje je bil letos sejem morda še za odtenek lepši in bogatejši, kar gre zasluga vsem razstavljavcem, glavnemu organizatorju Turističnemu društvu Petrovče in drugim. Prijetno je bilo prisluhniti Savinjskemu trobilnemu kvintetu, mešanemu pevskemu zboru Oljka Polzela in mešanemu pevskemu zboru A CAPPELLA Petrovče zadnjo adventno nedeljo. Ta dan so se s kulturnim programom predstavih učenci OŠ Petrovče, organizatorji pa so predstavih tudi dokumentarni him o rekonstrukciji kapele v dvorcu. V dvorec Novo Celje je prišel tudi Božiček z darili za otroke, tako da je bil dan še prijetnejši. Na sejmu so letos razstavljali in prodajah svoje izdelke ustvarjalci iz Savinjske doline, Celja, Laškega in tudi Ljubljane. S svojimi deh so se predstavile članice krožka Deteljica, ki deluje v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje, sodelovale pa so tudi osnovne šole iz Griž, Prebolda, Petrovč in Žalca. V štirih adventnih nedeljah se je med stojnicami sprehodilo vehko obiskovalcev, ki so kaj kupih in zadovoljni doživljali adventni čas, ki bo danes zvečer zaokrožen z božično zgodbo po številnih slovenskih cerkvah. D. N. letošnje adventne nedelje so v dvorec Novo Celje na adventni sejem privabile še več obiskovalcev kot lani. Pogovor z Nežo Maurer Na Osnovni šoli Vransko -Tabor so nekatere prireditve postale že tradicionalne. Tako že vrsto let kot uvod v praznični december mladi novinarji in delegati šolske skupnosti pripravijo literarni večer z okroglo mizo na temo otroškega parlamenta. Letošnji literarni večer so izvedli na temo Uprimo se vsakršnemu nasilju, medse pa povabili pesnico Nežo Maurer, ki s svojimi čutečimi pesmimi in ljubeznijo do življenja izraža izjemen mir. V uvodnem delu prireditve so predstavih pohvaljene in nagrajene literarne prispevke učencev, v katerih so razmišljah o nasilju doma, v šoli in med vrstniki. 0 tem so razpravljali že ob tednu otroka pri različnih dejavnostih in v knjižnici, ogledah pa so si tudi zanimivi in vzgojni gledališki predstavi z naslovom Nasilje in Spolne zlorabe. Knjižne nagrade, ki so jih prejeli Irena Labohar, Slavko Oblak, Lavra Vodovnik, Mojca Remic, Kristina Bogataj, Janja Golob, Teja Goropevšek, Andreja Bogataj, Patricija Peklar in Sanja Marn, sta podelili ravnateljica Valerija Pukl in pesnica Neža Maurer. V nadaljevanju je sledil živahen pogovor ob okrogli mizi s prazničnimi pogrinjki in brlečimi svečami, v katerega so se vključili tudi starši in drugi gostje. Za uspel večer je bilo dovolj, da so o tovrstni problematiki spregovorili, si zaupali težave in se odprh drug drugemu ter si morda nakazah tudi kakšno rešitev. Dosegli pa so še mnogo več, prižgali so nove zvezde upanja, je dejala Valerija Pukl, in se razšh s stiskom rok, pospremljenim s pesmijo. T.T. Neža Maurer in Valerija Pukl sta podelili knjižne nagrade. Pel i v čas tl Cecili i)» V počastitev praznika sv. Cecilije, ki je zavetnica cerkvene glasbe in cerkvenega petja, so v župnijski cerkvi na Polzeli nastopili vsi polzelski pevski zbori. Le-ti prepevajo tudi pri cerkvenih slovesnostih. To so: otroški pevski zbor Cekinčki, ki ga vodi Tina Novak, združena mešana pevska zbora sta pod vodstvom Marka Slokarja izvedla Tomačevo mašo, ki so jo ob papeževem obisku peli v Mariboru, vokalna skupina Lastovka pod vodstovom Francija Ogrisa, vokalna skupina Margareta, ki jo vodi Sabina Florjane, ter moški pevski zbor pod vodstvom Mije Novak. Po nastopu vseh zborov in skupin se je župnik in dekan Jože Kovačec zahvalil vsem pevkam, pevcem, zborovodjem in organistom za sodelovanje pri bogoslužnih slovesnostih. Sledilo je povabilo v salon bližnje gostilne, kjer so še dolgo odmevale cerkvene in tudi narodne pesmi. T.T. Med nastopom združenega pevskega zbora pod vodstvom Marka Slokarja TRGOVINA MEŠANO BLAGO, KOMISIJSKA PRODAJA IN PREVOZI MALOPRODAJA IN VELEPRODAJA Milena Miklavc, s. p. Dolenja vas 182, 3312 Prebold Tel.: 703 1 8 50, GSM: 041 613 407 Vsem našim zvestim kupcem in poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike in veliko uspeha, zdravja in sreče v letu 2003. V ponedeljek, 23. decembra, ob 15. uri vabljeni v PE Dolenja vas presenetil vas bo DEDEK MRAZ S POLNO VREČO DARIL, UGODNIMI CENAMI IN DEGUSTACIJAMI. Kolektiv trgovine "M" Kultura december2002 Prikaz mitov z Enijeve grobnice Skrivno sporočilo v kamnu Je naslov razstave, ki so jo na osnovni šoli Šempeter odprli 10. decembra in si jo lahko ogledate do 10. januarja prihodnje leto med 8. in 13. uro. Na razstavi s svojimi izdelki sodelujejo učenci OŠ Griže, I. in 11. OŠ Žalec, OŠ Petrovče in učenci domače šole, ki so ustvarjali na temo razkrivanja sporočil in mitov Enijeve grobnice, največje znamenitosti šempetrskega antičnega parka. V svojih delih so skušali upodobiti skrivno sporočilo grobnice v vsej mitološki podobi. Vsi razstavljeni izdelki so izdelani v različnih kiparskih tehnikah, ki vsaka po svoje bogati razstavo in napelje obiskovalca k razmišljanju, kaj predstavlja posamezen eksponat. Na dan odprtja razstave so v osnovni šoli Šempeter pripravili tudi srečanje likovnih ustvarjalcev vseh sodelujočih osnovnih šol skupaj z ravnatelji, ki so si z zanimanjem ogledah tudi predstavo o mitih na Enijevi grobnici, ki so jo pripravili igralci KUD Grifon Šempeter, učenci OŠ Šempeter pod vodstvom mentorice Simone Kučer in Orffova skupina z mentorico Valerijo Dolar. Na šempetrski šok si učenci in učitelji že tretje leto prizadevajo kulturno dediščino Šempetra predstaviti celotni Sloveniji. Tako so se sistematično lotih odkrivanja preteklosti v obliki večjih projektov, ki so pomemben doprinos 50-letnici odkritja Rimske nekropole. S projektom Rimski mozaik mojega kraja so predlani celo leto odkrivali skrivnosti rimske zgodovine in v antičnem parku ob zaključku šolskega leta pripravili Rimski dan, ki je bil sprejet z navdušenjem, saj je prikazal življenje Rimljanov, njihove navade in kulinariko. Sedanja razstava in aktivnosti pa so nekakšno logično nadaljevanje v tem spoznavanju rimske zgodovine, ki je pustila bogate sledi z antičnim parkom in grobnicami. Vse to je skupaj z nadaljnjimi aktivnostmi prispevalo k vsebini raziskovalne naloge, s katero bodo učenci sodelovali na državnem festivalu 'Ilirizmu pomaga lastna glava. Dve njihovi nalogi o kulturni dediščini Šempetra sta namreč bili nagrajeni z zlatim državnim priznanjem. Verjamejo, da jim bo v širši slovenski prostor uspelo ponesti Enijev spomenik in njegovo skrivno sporočilo, zapisano v obliki mitoloških podob. Na srečanju likovnih ustvarjalcev so bili poleg učencev, učiteljev in ravnateljev prisotni tudi predsednik KS Šempeter Jože Randl, župan Lojze Posedel in podžupanja ter nekdanja učenka šempetrske šole Zlatka Masnec. V svojih nagovorih so izrekli vse priznanje šoh, učencem in učiteljem za prizadevnost pri razkrivanju kulturne dediščine, ki prinaša večje zanimanje širših množic za edinstven antični park in rimsko zgodovino. Ravnateljica OŠ Šempeter Ivica Čretnik je ob koncu vsem sodelujočim izročila spominska darila in izrazila zadovoljstvo nad prizadevnostjo učencev in učiteljev. Srečanje so zaključili ob kulinaričnih dobrotah, ki so jih imeli na svojem jedilniku Rimljani, in tako dah razstavi in prireditvi še pristnejši pridih antike in življenja Rimljanov. D. N. Božična skrivnost v Peklu Turistično društvo Šempeter je skupaj z Župnijskim uradom Šempeter dve leti zaporedoma pripravilo projekt Božična skrivnost v jami Pekel, s katerim so obogatili božično-novo-letni čas, ki je tesno povezan z dogodkom izpred 2000 let. Letos bodo Božično skrivnost izpeljali v precej spremenjeni podobi. Tokratno Božično zgodbo Ttiris-tično društvo Šempeter pripravlja v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Grifon Šempeter. Prvi dve leti se je celotna zgodba božične noči odvijala na odru sredi jame, letos pa so se organizatorji odločili za izved- bo posameznih prizorov v spodnjem delu jame. Prizori bodo vključeni v čudovit jamski ambient ob spremljavi božičnih pesmi in glasbe. Božično zgodbo bodo oživeli člani gledališke skupine Grifon, vokalno instrumentalna skupina Margareta s Polzele, vokalna skupina Nika Župnije Žalec in Savinjski oktet. Prireditev bo potekala na božični dan, 25. decembra, od 16. do 18. ure in na Štefanovo ob istem času. Cena vstopnice, ki jo bo mogoče kupiti na dan prireditve, eno uro pred začetkom v kiosku pred jamo, znaša 500 tolarjev, mlajši obiskovalci pa imajo vstop prost. D. N. Likovna delavnica Krajcarji z novo kaseto in zgoščenko V Kaplji vasi so imeli minulo nedeljo že drugo likovno delavnico, katere namen je omogočiti mladim v vasi organizirano spoznavanje likovnih tehnik in spodbujanje njihove kreativnosti. Delavnico so prvič izpeljali ob letošnjem prazniku žena in mater. Otroci so predvsem risah in barvah z akvarelnimi in drugimi barvami. Tokrat pa so se lotih izdelovanja izdelkov iz gline. Izdelovali so predvsem božično-novoletne okraske in pri tem pokazali vehko domišljije in spretnosti. Delavnico sta tudi tokrat vodila Gordana Dobriha in Tonči Grenko. Slednji se zadnje čase vehko ukvarja z izdelovanjem slik iz raznobarvnega furnirja in bo v prihodnjem lem pripravil razstavo. Z likovnimi delavnicami bodo v Kaplji vasi nadaljevali tudi prihodnje leto, kot doslej pod okriljem njihovega gasilskega društva, ki v domu že urejuje nove prostore za delovanje mladih. D. N. Mladi likovniki med ustvarjanjem Mlada glasbena skupina Krajcarji iz Podvrha v občini Braslovče je v dvorani Doma krajanov na Gomilskem pripravila koncert s promocijo prve kasete in zgoščenke Savinjski kavboj. Skupino sestavljajo Franci in Drago Strojanšek ter njegov sin. Fantje so sicer samouki, vendar je njihovo petje in igranje všeč mnogim ljubiteljem vesehh melodij. Njihov mentor je Mišo Melanšek. Na predstavitvenem koncertu so bili gostje Natalija Verboten, Milena Kolšek, Dolores, Polka punca, ansambel Francija Zemeta in drugi. Za humor sta poskrbela Jaka Šraufciger in Franček Partizanček. T. Tavčar Krajcarji z mentorjem Mišom Melanškom * MESTNI PLINOVODI DtSTRIBLCIlA PLINA doo, 7-jss/t orfcasuvn £e&zier ere-ie/h oeftečne /isvtzsistfe ùt -zzór/eyse er /e/es ĆMenem de xaÀette¥ier rt/z èzÀxi■gasio &euyu&ue e-ieset eytey/wo/i*£e//i xeenejßddeyee /»/enee. URADNE URE ZA STRANKE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK od 11. do 12. ure ter od 16. do 17. ure. Ta veseli dan kulture s pesnikom Ervinom Eritzom, prof. Marijo Končino in gledališko igralko Majo Štromar Ta veseli dan z Ervinom Eritzom Medobčinska matična knjižnica Žalec je ob obletnici Prešernovega rojstva 3. decembra oziroma ob Ta veselem dnevu kulture, ki ga je razglasilo ministrstvo za kulturo, pripravila predstavitev pesniških zbirk Ervina Fritza Tja čez in Pesmi. Na ta dan so praznovali in se veselili novih pridobitev tudi v nekaterih njihovih enotah. V Občinski knjižnici Vransko so prešh na izposojo v računalniškem sistemu COBISS, v Občinski knjižnici Prebold so nabavili novo računalniško in programsko opremo, kar je zahteva vsake sodobne knjižnice, v žalski knjižnici pa imajo bralci od 3-decembra možnost podaljševanja izposojenega gradiva tudi preko interneta. Zelo prijetno je bilo na večerni predstavitvi pesniških zbirk Ervina Fritza. Pesniku in številnim obiskovalcem je zaželela dobrodošlico y. d. direktorice MMK Anka Krčmar in ob tem izrazila zadovoljstvo, da je med njimi spet Ervin Fritz, ki je bil in ostaja Savinjčan, čeprav že desetletja živi v Ljubljani. Vlogo povezovalke pogovora je prevzela prof. Marija Končina, ki je predstavila poezijo pesnikovih zgodnjih, zrelih in poznih let ter ob tem spregovorila še o nekaterih drugih slovenskih pesnikih, ki so dah pomemben delež slovenski poeziji. Fritzove pesmi so zaživele v odlični interpretaciji gledališke igralke Maje Štromar. Ervin Fritz je ob letošnjih dveh izdanih zbirkah med najplodnejšimi slovenskimi pesniki, čeprav sam sebe vidi bolj kot pisatelja, ki piše tudi pesmi. Vsekakor pa je njegova zadnja zbirka pesmi, ki nosi istoimenski naslov, njegova zgodnja, zrela in pozna trgatev, njegov jagodni izbor, ki v miniaturni knjigi z 200 stranmi ponuja kar 191 pesmi. D. Naraglav Praznični december Kultumo-umetniško društvo Žalec si želi s svojo dejavnostjo in z zanimivimi predstavitvami pridobiti med občani več zaupanja in ugleda. Ker že nekaj let, posebej pa v letošnjem letu, beležijo posamezne sekcije razveseljive uspehe, jim bo to z zanesljivim in strokovno usposobljenim kadrom zagotovo uspelo. Ob zaključku leta se je društvo s prireditvijo Praznični december, ki je bila v dvorani Doma D. slovenskega tabora Žalec, vključilo v razpoloženje božično-novoletnega časa v Žalcu. Domiselno praznično sceno je smiselno dopolnjeval režijski koncept prireditve. Številne obiskovalce je z glasbenim uvodom popeljala v dogajanje Sabina Plaznik, nato pa so se s skrbno zbranim programom pred- stavih Savinjski komorni zbor, Savinjski oktet, ansambel Dominik, gledališče Žarek, vokalna skupina Cantemus in njihovi prijatelji - gosti člani dalmatinske klape Vapor, pevci z več otokov, ki študirajo v Zagrebu in so bik deležni še posebej toplega odziva poslušalcev. Predstavitev nastopajočih je bila v stilu prireditve podana tudi preko napovedi Jožeta Groblerja, Saške Pukl in Jožic Ocvirk, avtorice celotne prireditve. Za 50-letno delo na kulturnem področju pa se je društvo zahvalilo Janezu Megliču. Ob zaključku so se na odru zbrali vsi izvajalci, ki so kot “Božički” pristopih k izvedbi sklepne pesmi. Vzdušje med nastopajočimi in gledalci se je poenotilo in praznični december bo tudi zaradi te prireditve kanček lepši. T. Tavčar Med nastopom Savinjskega komornega zbora december2002 Franc Kekec naj kolesar občine Žalec Franc Kekec, 67-letnik iz Griž, je eden tistih, ki so s športno kariero pričeli v poznih letih. Kolesariti je pričel pred sedmimi leti, najprej le za rekreiranje, kasneje pa ga je zaneslo tudi v tekmovalne vode. Tekmuje v kategoriji masters F, to je v starostni kategoriji od 6$ do 70 let. Odkar tekmuje z licenco U.C.I. je kar 77-krat stal na stopničkah od prvega do tretjega mesta. Leta 2000 je bil pokalni prvak Slovenije, trikrat je bil pokalni podprvak, štirikrat pa državni podprvak v kronometru, cestni in gorski vožnji. Letos je v pokalu in v državnem prvenstvu osvojil drugi mesti. Poleg posameznih uspehov je letos s klubom Sokol iz Ljubljane, katerega član je, osvojil prvo klubsko zmago z 2740 točkami, pred Izvirom Vipava, ki je zbral 1821 točk. V letošnjem tekmovanju je sodelovalo 32 klubov s 157 kolesarji. Nedvomno je na tem področju dosegel največ, njegovo zadovoljstvo pa je toliko večje, ker meni, da je to predvsem njegova osebna zmaga. Kolikor je znano, doslej noben kolesar iz Savinjske doline ni bil tako uspešen tekmovalec. Za dosego tovrstnih uspehov je potrebnega mnogo truda, ure in ure treningov ob vsakem vremenu, vmes kdaj nastopijo tudi krize, vendar jih je Franc Kekec uspešno prebrodil. Čeprav se je kar nekaj let spogledoval z najvidnejšimi uspehi, pravi, da je sedaj, ko je po letih že bliže skrajnemu starostnemu robu te kategorije, pripravljen na močnejše tekmovalce in tudi na poraze. A sam jih ne bo štel kot poraze, pač pa kot novo zmago, ki ne bo nikjer zabeležena. T. Tavčar Franc Kekec na gorskem maratonu Samson v Avstriji, ki je bil dolg 160 kilometrov, premagati pa je bilo potrebno tudi 2000 metrov višinske razlike. Šahisti - veterani v Grižah Prizadevni šahovski delavci ŠK Griže so s pomočjo Šahovske zveze Slovenije organizirali državno šahovsko prvenstvo za veterane, na katerem je nastopilo 23 najboljših slovenskih šahistov, zmagal pa je mojster Vladimir Ivačič iz Domžal. Drugo mesto je osvojil njegov klubski kolega mojstrski kandidat Vavpetič, tretjega pa mojstrski kandidat Havir iz Maribora. Odličen peti je bil Stane Skok iz Prebolda, sedmi je bil Mitja Urisek, st., iz Griž, oba mojstrska kandidata, enajsti Jože Grobelnik iz Vrbja, trinajsti pa Branko Pipai iz Griž. Tekmovanje je sodil Marjan Drobne iz Šentjurja, ki ni imel preveč zahtevnega dela. J. G. Podjetje za inženiring, trženje, gostinstvo in turizem Reška cesta 27, 3312 Prebold tel.: 03 / 705 30 12, faks: 03 / 705 30 13, GSM: 041 678 775 Prodajamo vse vrste zimskih pnevmatik za osebna vozila pod ugodnimi pogoji! Vesele božične in novoletne praznike ter varno in srečno vožnjo v letu 2003 vam želi kolektiv podjetja SKIRO! Velenjčani brez poraza Uidi po 7. krogu Savinjske košarkarske lige na lestvici še vedno vodi ekipa Velenja, ki do sedaj še ni doživela poraza. Rezultati 6. kroga: Prebold : Polzela 63: 53, Gornji Grad : Laško 47: 57, Parižlje : Žalec 76 :85, Velenje : Gomilsko 93 :85; 7. krog: Žalec : Velenje 57 : 79, Polzela : Parižlje 80 : 93, Gomilsko : Gornji Grad 11: 74, Laško : Prebold 66:57. Lestvica: Velenje 7 7 0 555:384 14 +17 Gomilsko 7 6 1 604:526 13 +78 Laško 7 5 2 497:404 12 +93 Gornji Grad 7 4 3 435:464 11 -29 Žalec 7 3 4 472:505 10 -33 Parižlje 7 2 5 492:558 9 -66 Prebold 7 1 6 415:462 8 -47 Polzela 7 0 7 373:541 7 -167 Po končanem rednem delu na listi strelcev Ekotrade Otiški vrh vodi T. Balgotinšek (Laško) s 165 točkami, sledijo Košenina 143, Napotnik in Beloglavec (vsi Parižlje) 141 točk. Pri metih za tri točke je najboljši Napotnik (Gomilsko) s 24 trojkami, Zavolovšek (Gornji Grad) 18, Žagar (Žalec) 17 trojk itd. Pri prostih metih je na prvem mestu Blatnik (Laško), ki je od 31 metov zadel 28, sledi Žagar (Žalec) 26 -30, Košenina (Gomilsko) 26-21, itd. Pari 1. kroga play off-a bo 12. januarja, pari so: Parižlje : Prebold, Žalec : Polzela, Gomilsko : Laško in Velenje : Gornji Grad. T. T. Kristjan Arh (levo) in Marko Jager s svojo Fabio in osvojenimi pokali Preboldčana med najboljšimi____________ Marko Jager in njegov sovoznik Kristjan Arh sta letos med najuspešnejšimi reli vozniki v Sloveniji, saj sta osvojila skupno drugo mesto v Mobi pokalu in skupno drugo mesto v Diviziji I. V absolutni konkurenci sta na petem mestu. Poleg tega je Kristjan Arh postal še državni prvak med sovozniki do 21 let Njuna ljubezen do avtomobilizma ima skupne korenine, saj sta pred štirimi leti skupaj sedela kot pred-voznika na Petrolovem reliju za evropsko prvenstvo v Marija Reki. Marko se je čez leto dni uveljavil kot izvrsten tekmovalec v ekipi Petrol racing, kjer je v Seicento Petrol pokalu kar trikrat stal na najvišji stopnički za najboljšega novinca. V ekipi Petrol racing je sodeloval tudi v lanski sezoni, vendar zaradi smole, ki se ga je držala, ni bila tako uspešna kot leto poprej. Izkušnje in želje po nadaljnjem tekmovanju so ga letos pripeljale med Petrolove voznike relija, kar je bila priložnost tudi za mladega Kristjana, ki je z veseljem postal Markov sovoznik. Z novo škodo FABIO 1.416 V sta se podala v boj za visoke uvrstitve in razen s tekme v Italiji, kjer jima je zatajil motor, prinašala domov pokale za najvišja mesta. Rezultat njunih uspešnih voženj jima je prinesel v uvodu omenjeni skupni drugi mesti v Mobi pokalu in Diviziji I. ter peto mesto v skupni konkurenci državnega prvenstva. “Zelo sva vesela, ker nama je uspelo doseči takšno uvrstitev, saj so bile v začetku sezone to zgolj želje kot realnost. Res sva srečna, vendar pa najbrž danes ne bi bilo veselja, če ne bi bilo Uroša Bergleza in njegove delavnice, kjer smo odlično pripravili vozilo za vsako posamezno tekmo, in odlične ekipe mehanikov, ki je za vozilo skrbela na tekmovanjih. Prav tako pa so za ta uspeh zaslužni vsi najini sponzorji, katerim se iskreno zahvaljujeva za pomoč in sodelovanje in upava, da jih bova lahko razveseljevala z dobrimi rezultati Oidi v prihodnje.” D. N. Telovadnica pokrita Izgradnja telovadnice v Preboldu, s katero so začeli v prvih julijskih dneh, že kaže svojo zunanjo podobo. Dela potekajo po zastavljenem programu, čeprav izvajalce ovira slabo vreme. Kljub temu so uspeh telovadnico pokriti in bodo z deh lahko nadaljevali pod streho, kjer ne bodo toliko odvisni od vremena. Po programu naj bi telovadnico slovesno predah namenu junija meseca prihodnje leto ob praznovanju občinskega praznika. D. N. Telovadnica je pod streho, junija prihodnje leto pa naj bi se v njej že odvijale prve športne aktivnosti. Rekreativce vabi nova trim steza V občini Prebold je nekaj športno-rekreativnih objektov, ki so bili v preteklosti v veliki meri zgrajeni s prostovoljnim delom krajanov oziroma športnih društev in organizacij, katerim so pripadali. Prav ti objekti so ob vsesplošni aktivnosti društev in veliki udeležbi krajanov v športno-rekreativnih dejavnostih prispevali, da je bila preboldska krajevna skupnost kar petkrat proglašena za najboljšo KS v športni rekreaciji v Sloveniji. Pomembne točke je k temu prinesla tudi 2000 metrov dolga trim steza, ki je veljala v tistem času za eno najboljših v Sloveniji. Z leti je zanimanje za tovrstno rekreacijo v naravi upadlo in trim steza je bila dokončno uničena, saj je nihče več ni vzdrževal. Kljub temu pa ljudje pogosto zahajajo na to območje, saj tod mimo vodi pot proti vrhu Žvajge, v bližini pa je tudi preboldski ribnik, ki je eden zelo obiskanih kotičkov preboldske občine. Razlog več, da so se na Občini odločili za ponovno usposobitev trim steze, ki bo pomemben člen v turistični ponudbi kraja v prihodnjem in naslednjih letih. Trim steza je postavljena z vsemi točkami in tablami za posamezno vadbo, dolga je 1260 metrov in v precejšnji meri poteka po nekdanji trasi. Nanjo mimoidoče opozarja informativna tabla s kozolcem, na kateri je narisana celotna trasa poti z označenimi točkami in zanimivostmi. V teh hladnih dneh se najbrž ne boste odločili za tovrstno rekreacijo, zagotovo pa že spomladi. D. N. Kozolec z informativno tablo že opozarja mimoidoče na novo pridobitev za rekreacijsko vadbo. I-I-UMI KOG UM POPRAVILO IN MONTAŽA IZPUŠNIH SISTEMOV za vsa osebna vozila HRUŠOVAR SREČKO, s.p. Rimska c. 71 - 3311 ŠEMPETER 03 / 5701 - 582, GSM: 031 822 476 GIMASAF ,oncinaia*09' Želim lepe božične praznike in srečno novo leto 2003. december2002 Sport Hopsi - dva zaporedna poraza V igri Savinjskih Hopsov je bilo v zadnjih dveh prvenstvenih tekmah slovenske košarkarske lige kar nekaj nihanj. V 9. krogu so Hopsi doma - na Polzeli gostili ekipo Elektre iz Šoštanja, katere terener je Miloš Sagadin, ki je bil pred tem tudi trener Hopsov. Mlada polzelska ekipa je srečanje pričela odlično in v 7. min. povedla kar 4 : 16. Kazalo je, da bodo Hopsi to srečanje dobili brez večjih težav, vendar so se ušteli. Gostje so iz minute v minuto igrali bolje ter v 14. min. izenačili - 24 : 24 in do polčasa povedli za 11 točk. Polzelani so se turudili, da bi vodstvo gos- tov zmanjšali, vendar jim to ni uspelo. Srečanje so izgubili z rezultatom 94 : 77. V 10. krogu so Savinjski Hopsi gostovali pri ekipi Triglava iz Kranja. Ves čas srečanja so bili boljši in z odlično igro Cizeja in Tovornika ob polčasu vodili za 13 točk - 47 : 34, v nadaljevanju pa so igralci Triglava z odlično igro visoko vodstvo Polzelanov izničili, v zadnji, 2. min. povedli in ob koncu zmagali z rezultatom 90 : 97. Največ točk na tem srečanju je dosegel Tovornik - 29, Cizej 22, Čatovič 12 točk itd. S porazoma so Hopsi na prvenstveni lestvici s štirimi zmagami in šestimi porazi na 7. mestu. T. Tavčar Matjaž Cizej, ki je poleg Matjaža Tovornika najstarejši igralec v polzelski ekipi KARATE Luka Marič tretji, Nina Kozmus druga V Trbovljah je bilo preteklo soboto 30. mednarodno prvenstvo v karateju, na katerem je nastopilo približno 600 tekmovalcev iz Nemčije, Hrvaške, BiH, Makedonije in Slovenije. Med njimi seveda tudi žalski karateisti. V članski konkurenci je ob odsotnosti Končine največji uspeh dosegel mladi Luka Marič, ki je v konkurenci športnih borb do 68 kg osvojil 3- mesto. Izgubil je samo z zmagovalcem, in sicer s hrvaškim reprezentantom Udovičičem. To je zanj velik uspeh, ki ga lahko popelje tudi na evropsko mladinsko prvenstvo v Wroclav februarja naslednje leto. V najtežji konkurenci je odlično začel Mladen Stojnič, saj je premagal prvega nasprotnika z 8 : 0, v naslednjem kolu pa je naletel na bosanskega reprezentanta in udeleženca zadnjega SP v Madridu Kahodžiča, s katerim je po ogorčeni borbi izgubil, slednji je v polfinalu izgubil s hrvaškim predstavnikom, tako da repasaža ni bilo. V mlajših konkurencah se je najbolj izkazala mlada žalska karateistka Eva Nina Kozmus, ki je v konkurenci 40 tekmovalk v katah osvojila 2 . mesto, v športnih borbah starejših dečkov pa je Aljoša Križnik osvojil 7. mesto. S. Marič Zmagovalca 8. božičnega pokala Matic Potočnik in Eva Nina Kozmus sta zmagovalca 8. božičnega pokala v Udinah. Mladi žalski karateisti so se udeležili 8. mednarodnega božičnega turnirja v karateju v Udinah. Eva Nina KOZMUS je zmagala v katah med malčicami, Matic POTOČNIK pa prav tako v izvajanju kat ml. dečkov. V tej kategoriji je 3. mesto zasedel Svit ZEBEC, pri malčkih je Timi TOPOLOVEC osvojil 2. mesto, Tilen SMILJAN pa 3. mesto. S. Marič V letu 2003 vam želimo srečno in varno vožnjo. Mladi tekmovalci s priznanji. è fi tJIf L* ' ® L- * WV 1 i’ i Novoletni turnir kadetskih in mladinskih karate reprezentanc V soboto, 11. januarja, bo v telovadnici I. Osnovne šole Žalec Mednarodni turnir kadetskih in mladinskih reprezentanc. Karate klub Žalec, ki je skupaj s Karate zvezo Slovenije organizator turnirja, pričakuje približno 200 tekmovalcev iz Hrvaške, BiH, Švice, Avstrije, Italije, Slovaške in Slovenije. Začetek tekmovanja v katah bo ob 10.00, ob 12.00 se bodo pričele športne borbe, ob 17.00 pa si boste lahko ogledali finalne dvoboje in kulturni program. Vabljeni! i rnrroi gr rfl r sjp VV ' • \ Al V sip H j AflM w, ! i 1 fini f .Am \ \ p s ? kf 7^ lajL Sedaj več možnosti za obstanek Odbojkarji SIP Šempetra so prvi del prvenstvenega tekmovanja v slovenski odbojkarski ligi zaključili na 8. mestu. V 1. kolu so Šempetrčani v pomembni tekmi za obstoj gladko 3 : 0 v nizih premagali ekipo Astec Triglav iz Kranja, ki se, prav tako kot Šempetrčani, borijo za obstoj v ligi. Začetek 1. niza je pripadal gostom, ki so povedli 3 : 1, v nadaljevanju pa so le za kratek čas gostitelji igro preobrnili v svojo korist. Po vodstvu gostov 17 : 13 je domači trener Darko Dimeč z nekaterimi menjavami uspel in po ogorčenem zaključku v 1. nizu so Šempetrčani zmagah 23 : 25. V 2. nizu je bilo srečanje na začetku izenačeno - 4 : 4, v nadaljevanju so gostitelji z dobro igro na mreži povedli 14 : 8 in ob koncu tudi drugi niz dobili s 25 : 20. 3. niz je imel kar nekaj preobratov. Po vodstvu gostov 12 : 7 so Šempetrčani dosegli delni izid 7 : 0, izenačili in v nadaljevanju povedli 14 :12, 22 : 17 in tudi 3. niz dobili s 25 : 21. S to zmago imajo Šempetrčani še vse možnosti, da se obdržijo v ligi. K uspehu so na tem srečanju pripomogli tudi številni ljubitelji odbojke, ki se jih je tokrat zbralo več kot 350. 12. kolo bo na sporedu 18. januarja, ekipa SIP Šempeter bo gostovala pri ekipi Pomurja Galex Regal. Velik uspeh so dosegli tudi mladinci SIP Šempeter. Na Ravnah je bil namreč polfinalni turnir, kjer so mladi šempetrski upi premagali ekipi Maribora (2 :0) in Mežice (2:1) ter se tako uvrstili na zaključni finalni turnir, kjer se bodo za prvaka Slovenije potegovale štiri ekipe. T. Tavčar Družabna srečanja v Marija Reki V Marija Reki že nekaj let deluje Športno društvo Marija Reka. Najbolj dejavni so v nogometu, saj tekmujejo v občinski ligi za mali nogomet. Ne manjka pa tudi ostalih športnih panog. Ob cesti Prebold - Trbovlje je postavljena velika brunarica, ki jim omogoča razne družabnosti tudi pod streho. Med letom pripravijo razna medsebojna srečanja z ostalimi društvi in tako v prijetnem okolju preživijo kakšno uro prostega časa. Ob teh srečanjih igrajo skoraj obvezno nogomet in se pomerijo v družabnih igra od vlečenja vrvi, metanja žoge na strgan koš za steljo do streljanja s fračo. Poskrbijo tudi za dobro kuli- nariko in pijačo. Še posebno je okusen srnjakov golaž, ki so ga letos ob srečanju s športniki pripravile žene lovcev. Srečanja z lovci bodo nadaljevali tudi v prihodnje, saj je njihovo področje glavni lovski revir za LD Prebold in je sodelovanje z njimi v obojestransko korist in zadovoljstvo. D. N. Udeleženci letošnjega srečanja na igrišču v Marija Reki v Športno društvo Gomilsko želi vsem svojim članom, krajanom in sponzorjem prijetne božično-novoletne praznike ter srečno in športnih užitkov polno leto 2003. S. Marič december2002 Pisma bralcev Božično-novoletni sejem v šoli Trje Mesec december je mesec veselih pričakovanj, lepih trenutkov in prazničnih razpoloženj. To je čas, ko v svoje domove poskušamo prinesti čimveč miru, veselja in deliti srečne trenutke s tistimi, ki jih imamo radi. Čarobno razpoloženje si pričaramo tudi s posebno okrasitvijo svojih domov. Okraske lahko kupimo ob mamljivih ponudbah v trgovinah ah pa jih izdelamo sami in ob tem preizkusimo svojo ustvarjalnost. Če pa se ob tem še družimo in kramljamo, nam je še posebej lepo. Preživljanje skupnega časa s tistimi, ki jih imamo radi, postaja vse večja vrednota. Na šoli Trje smo se odločili, da bomo ujeli nekaj teh srečnih trenutkov ob druženju otrok in staršev. 3- decembra smo se srečah v ustvarjalnih delavnicah ter ob delu in klepetu preživeli prijetno, sproščeno popoldne. V delavnicah smo izdelovali novoletne aranžmaje in okraske, slikali na steklo, izdelovali vizitke, šivah škorenjčke za bonbone ter izdelali celo sladkorno hišico. Nastale izdelke smo v nedeljo, 8. decembra, popoldne ponudili na ogled in v prodajo na sejmu v šoli Trje. Starši so v prodajo prispevali še domače dobrote, sladkorno hišico pa smo celo licitirali. Druženje smo popestrili še z živo glasbo, toplim čajem ter obiskom Božička. Preživeli smo res prijetno popoldne. Izkupiček od prodaje bomo porabili za boljši šolski standard otrok. Vsem, ki ste kakor koh pomagali pri sejmu, se otroci šole Trje iskreno zahvaljujejo. Nada Jelen Utrinek z delavnice Pisma bralcev Delavcem ZD Žalec Božič je čas, ki vedno boža naše duše, da se odzvanjajo na uresničena in žal tudi na neuresničena pričakovanja, na hrepenenje po miru, ljubezni ter po tosočerih drobnih pozornostih. Naj se vaša tiha pričakovanja prenesejo v službo in v vaše domove. Vsakič, ko vidim prijazne patronažne sestre, ki hitijo po vsakodnevnih obiskih, se spominjam na dneve, ko so pokojni mami ravno v tem najlepšem mesecu decembru pred dvemi leti lajšale najhujše bolečine. Ta praznični mesec ostaja prazen in še vedno boleč. Pogrešamo tophno, ki jo je znala dah v teh najlepših dvevih, ko je bila zdrava in med nami. Toda tudi, ko je bila hudo bolna, se je za Miklavža razveselila rož - božičnih zvezd, za Božič si je zaželela drevesce, ki smo ga postavili v njeno bhžino, da je lahko gledala lučke. Za staro leto se je hotela slikati še z mano in sestro. To so nepozabni in boleči spomini. Ostaja slika, ki je zadnji spomin nanjo, skušala je še pogledati v objektiv, na omarici pa je bilo vidno polno zdravil, ki jih je imela in brez katerih ne bi mogla biti. Toda tudi z vašo pomočjo so se ü žalostni dnevi premagali in vse patronažne sestre, sestra Darinka in zdravniki, niste nikoh uporabih besede “ne morem”, ne glede na to, katera ura je bila, podnevi ah ponoči. Beseda “hvala” ni dovolj in nikoh ne bo. Izrečem vam lahko le vso srečo v prihajajočem lem. Maja Farčnik Šola zdravega življenja Šolo zdravega življenja predstavlja skupina zakoncev in izvenzakonskih Pomagajmo Branku tudi v prihodnje Že v prejšnji številki Utripa smo pisah o invalidu Branku Košenini z Gomilskega, ki sicer prebiva v Sončkovem domu v Štorah. Akcija zbiranja denarnih sredstev za motor - tricikel se nadaljuje, saj je prva Brankova prošnja segla v srca mnogim našim bralkam in bralcem. Sporočamo vam, da je številka Brankovega žiro računa spremenjena. Nova številka je 01000-0000600028. SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA« d.o.o. ŽALEC Savinjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03 / 713 20 52,03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do a URE AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure. IZPOSTAVA VRANSKO /703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 $ Srečno in plodno novo leto 2003 $ želijo vsem občanom veterinarji veterinarske # * postaje Žalec. * partnerjev, katerih namen je krepitev sposobnosti zakoncev, družine za kvalitetnejše reševanje stisk in težav, učenja pogovarjanja in preseganja odtujenosti družine od razvojnih procesov v družini in njenega okolja. Na ta način rešimo veliko družin, ki bi sicer propadle in bi otroci, iztrgani iz družine, izgubili temeljno varnost. Danes je družina na razpotju. Ljudje v tej civilizaciji v veliki večini beže v razne obhke odvisnosti in složnosti v družini skoraj ni. Človek je odtujen v betonskih džunglah, pogosto skregan in zasvojen, zasužnjen. Vehko premalo upoštevamo, kako sta naše zdravje in bolezen odvisna od življenja v dvoje. Socialne stiske in težave, s katerimi se srečujejo ljudje, so nas vzpodbudile k ustanovitvi šole zdravega življenja. Nekateri ljudje si sami ne znajo pomagati, saj ne vedo, od kod izvirajo njihove težave. Vedo le, da ne živijo dobro. ŠOLA ZDRAVEGA ŽIVLJENJA deluje od januarja 2002. Delo šole sloni na nekaterih doktrinarnih načehh realitetne, logo-ter-apije in socialno-andragoškega urejanja, na ugotovitvah in delih naslednjih avtorjev: Gasset, Franki, Lukas, From, Bergant, Rugelj, Lang itd. Gre za skupinsko delo in po potrebi tudi individualno: branje ustrezne literature, mesečni planinski pohodi, obisk kulturnih prireditev, pogovor z gostom skupine, druženje s podobnimi skupinami... Člani šole se preko programa usmerjajo v zdravo življenje, osebnostno rast s poudarkom na gojenju osebnostnih lastnosti, ki so se izkazale za nujne pri kvalitetnem partnerstvu, sožitju v družini. Vtisi po nekajmesečni vključitvi v program: Marija: “Da rešiš nek problem, je včasih potreben samo drugačen pogled na stvar in se vse reši, vendar da do tega pride, lahko minejo leta slabe volje, nejevolje, žalosti, obupa ... Skupina mi je dala nov zagon za delo v zakonu. Način pogovarjanja v skupini mi je zelo všeč, da lahko takoj poveš misel, ki se ti je porodila ob govorjenju drugega člana skupine.” Janko: “Tam sva se spoznala s pari in že po nekaj obiskih ugotovila, koliko nove energije sva vnesla v najin zakon. Ta skupina je trenutno zelo uspešna dopolnitev najinega zakonskega življenja. Do obiska skupine v Žalcu se nisem zavedal, kaj nama je podarjeno. Spoznanje, da le pogovor med nama in zadovoljevanje lastnih potreb do razumne meje vodi v uspešno zakonsko življenje.” Vera: “Mislim, da se z vsakim srečanjem vedno bolj odpiramo eden drugemu in skupne izkušnje nam pomagajo premagovati nadaljnje težave, ki se pojavljajo. Odnos se je seveda izboljšal, do moža čutim zopet naklonjenost in ljubezen, saj mi jo tudi vrača, vendar je še potrebno vehko, da bova prebolela vsa ponižanja.” Janez: “Pred nami so ovire vsemogočih oblik in velikosti. Če jih hočemo premagovati, se je potrebno spreminjati, prilagajati, popuščati, napredovati. Brez spreminjanja in napredovanja, brez odpuščanja pa nikar ne čakajte na uspeh. Ne mislite in ne zahtevajte, da se spremenijo drugi. Ko sem se spremenil sam, so se spremenili tudi drugi. Tako kot sestavljamo hišo model za modelom tako sestavljamo tudi življenje.” Ko smo v krizi, sami pogosto ne vemo, ne znamo rešiti teh stisk. Tako kot se je treba učiti opravljanja določenega dela, tako se je treba učiti pogovarjanja, ljubezni, kvalitetnega partnerstva, starševstva. Križaje lahko za posameznika usodna, če pa se zavestno potrudi za svoj razvoj, je lahko prehod v srečnejše življenje, kar lahko trdim za člane šole zdravega življenja. Uspelo jim je izboljšati odnose, hkrati so dobili nove prijatelje. Učimo se od vseh tistih, ki jim je uspelo, kot tistih, ki iščejo pot. Niso sami. V šoli zdravega življenja pomagamo drug drugemu. Vabimo vas, da se nam pridružite. V začetku boste tri mesece v vlogi opazovalca, nato pa se boste odločili za vključitev. Delo poteka v skupini dvakrat mesečno popoldne. Enkrat mesečno, predvidoma zadnjo soboto ah nedeljo v mesecu, organiziramo planinski pohod. Skupina deluje po principu pomoč za samopomoč, njeno delovanje pa podpira tudi CSD Žalec. Kontaktna oseba: mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del., tel. 713 12 69 in 031 349 306. Tokrat zadnjič! To ne pomeni, da ne bomo več delovali. Z novim programom in projektom želimo naslednje leto delati usklajeno in imenu primemo. Že tri leta opozarjamo na neusklajenost delovanja društev, ki obravnavajo problem odvisnosti od drog. Tekmovalnosti med njimi že presegajo vse normalno zdravega razuma. Nesoglasja med ustanovami, ki bi morale biti vzor vsem tistim, ki jih problem odvisnosti od drog resnično skrbi, presegajo mejo lepega okusa. Starši, ki smo se s problemom odvisnosti že srečah in po vseh možnostih tudi ukrepali, smo s politiko reševanja problema na državni ravni, žal, zelo nezadovoljni. Še vedno v Sloveniji ni nacionalnega programa, a po drugi strani že uvajamo takšne in drugačne novitete po vzoru Evropske unije. Spoštovani starši, vi ste na potezi. Samo vi lahko spremenite nastalo situacijo. Ne posmehujte se nesreči drugih. Vsem, ki ste nas spodbujali in verjeli v nas, se iskreno zahvaljujemo. Iddi tistim, ki so nas želeh degradirati in omejevati, želimo vehko več samospoštovanja. Vesel božič in srečno ter uspešno leto 2003. Društvo staršev za pomoč mladini GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA 03/703 71 30, 703 71 31 NAGRADNO ŽREBANJE - 50 BOGATIH NAGRAD NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE. Ugodni plačilni pogoji: ČEKi, KREDITI Informacije po tel.: Delovni čas prodajalne: 03/703 71 30, 03/703 71 31 od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, E-mail: info@garant.si ob sobotah od 8. do 12. ure. Internet: www.garant.si NAJDETE NAS V VSEH VEČJIH SALONIH POHIŠTVA PO SLOVENIJI IN V NAŠI INDUSTRIJSKI PRODAJALNI NA POLZELI! Prijetne božične praznike ter srečno in uspešno novo leto, S POHIŠTVOM GARANT - TUDI V LETO 2003! VELIKA Mladi december2002 Dekle s tisoč talenti Savina Vybihal. Za prijatelje in sorodnike Savika ali Savy. Za pogovor z njo sva se odločili zato, ker jo poznava in sva vedeli, da nama bo iskreno odgovorila na najina vprašanja. Poznava jo po tem, da je vedno pripravljena pomagati in je vedno zelo zabavna ter pozitivna in nasmejana. Iz kakšne družine izhajaš? Savi Iz pestre družine, ki jo imam zelo rada. Ob starših imam še dva brata. Vsi smo zelo različni in od vsakega sem se veliko naučila in se še učim. Poznamo te kot radijsko in televizijsko voditeljico. Kaj si sicer po poklicu in kdaj si začela z nastopanjem? Po poklicu sem profesorica športne vzgoje, vendar svojega poklica v šob ne opravljam. Nastopam že od samega otroštva, iz vrtca. Moj prvi nastop, ki se ga res spominjam v celoti, je iz prvega razreda osnovne šole, ko sva s sošolcem na proslavi Rdečega križa v Preboldu odpela in odigrala pesmico Jaz sem mala miška. Potem pa sem ves čas nastopala na razbčne načine: recitirala, pela, igrala v gledaliških skupinah, pela in plesala v več skupinah in sama in snemala za televizijo v Ljubljani. Trenutno pa delam na Velenjski televiziji in radiu Goldi. Kateri nastopi so ti ostali najbolj v spominu? Vsak nastop je drugačen in istočasno podoben drugim. Rada nastopam v živo, pred pubbko v dvorani. Nastop pred kamero ima svoje značilnosti. Od nastopov v dvorani sem najbolj uživala pri vodenju koncertov mešanega pevskega zbora Celeia, slovenskega kvinteta trobil in opernih pevcev v cerkvah in seveda v igranju gledahških predstav. Pri eni od gledahških predstav pa mi je ostalo v spominu, da smo se na odru zares stepli, na isti predstavi pa je ena od soigralk vrgla žhco smetane v gledalca v prvi vrsti. Od televizijskih nastopov mi je najbolj ostal v spominu nastop v eni od oddaj Tok-tok, ko sem odgovarjala na vprašanja gledalcev v živo in se prvič soočila tudi z žaljivkami in neprimernim odnosom gledalca do moje prijateljice, s katero sva ustvarjak omenjeno oddajo. Vse se je k sreči dobro izteklo, vendar si tega ne želim več doživeti in v vsaki situaciji se je, vsaj po moje, potrebno potruditi za lep in korekten odnos do ljudi. Kaj pa trenutno delaš na televiziji? Že dve leti pripravljam strokovne oddaje o zdravju in reportaže s terena, ki jih lahko gledate v TV-maga-zinih. Kaj pa delo na radiu? Delo na radiu se bistveno razhkuje od televizijskega. Največkrat sem jutranja dežurna in pri tem mi je najbolj všeč, ker mi ni treba paziti na vsako gesto. Pogled, pa tudi videz, ni pomemben, temveč je pomembno podajanje lepe slovenske besede. Slovenščina je zelo lep jezik, bogat, a tega se žal premalo ljudi zaveda. Več pozornosti bi morah nameniti lepemu izražanju. Katera oblačila najraje nosiš? Ob različnih priložnostih različna in v vseh se dobro počutim. Najpogosteje pa sem oblečena v kavbojke in majico. Uživam tudi ob samostojnih kreacijah in izdelavi oblačil. Kakšen nakit nosiš? Redko prstan. Kakšno kozmetiko uporabljaš oz.kakšne kreme? Nobene posebne, največkrat kreme in olja, ki si jih zmešam sama. Kar pa zadeva kozmetiko, pa dnevno uporabljam tuš za trepalnice, barvico za oči in šminko. Večkrat spreminjaš barvo las. Zakaj? Da, res je! Naravno sem blondinka, vendar sem na sebi preizkusila zelo veliko barv, od vijoličnih do rdečih pramenov pred davnimi leti. Potem pa sem barve las menjavala, kar počnem še danes. Bila sem oranžna, rjavolasa, rdeča, platinasto blond in še kakšen pramen vmes. Enostavno se rada igram s svojim videzom. Všeč mi je, da se vsake toliko časa spreminjam, uživam v tem! Kaj pa za televizijo? Kdo skrbi za tvoj videz na televiziji? Za pričesko skrbi odlična frizerka Štefka iz Založ, oblačila izbiram sama po posvetu z ljudmi, ki me dobro poznajo, make-up pa so me naučiti narediti maskerji na TV-Slovenija. Vedno se naličim sama. Kaj pa od hrane in pijače, kaj ti je najljubše? Sadje in zelenjava. Od pijač pa imam najraje čaje in vodo. Kaj najbolj sovražiš? Ničesar ne sovražim, ni mi pa všeč, če so ljudje neodkriti drug do drugega, neprijazni in se ne spoštujejo med seboj. Kaj ti pomeni ljubezen? VSE! Ljubezen mi je vse v življenju. Za ljubezen se splača živeti. Kaj pa ti pomeni glasba? Igraš mogoče kakšen instrument? Glasbo imam zelo rada. Poslušam vse razen narodno-zabavne, tehno in druge bučne glasbe, ki deluje name prav boleče. V glasbeni šoti sem se učila klavir in kitaro, na klavir pa še zdaj včasih zaigram. Vidiva, da imaš pokrito televizijo. Zakaj? Televizijo imam samo zaradi videa, da pogledam posnetke, ki jih moram pogledati za svoje delo. Nimam antene, niti kabelske, ker televizije nimam časa gledati in je sploh ne pogrešam. Kateri film v življenju si največkrat gledala? Kekca in Dirty dancing. Kaj počneš v prostem času oz. kateri so tvoji konjički? Berem, stikam, se ukvarjam z različnimi ročnimi deli, kadar se mi ljubi, in se tudi izobražujem v Franic Heatingu (zdravljenje z energijo), po programu inštituta iz Manile (Filipini). Videli sva, da imaš polno omaro različnih barv? Da, to so različne barve za slikanje oz. ustvarjanje v različnih tehnikah. Oljne, akrilne, pastelne, tempare oz. plakatne barve, voščenke, reliefne barve, barve za svilo ... Delam z različnimi barvami, kakor čutim. V sobi imaš tudi veliko stik. Kaj boš z njimi? Ena od stik gre te dni na razstavo Slikarske kolonije prijateljstva, vse druge pa so že pripravljene za samostojno razstavo, ki bo od sredine decembra do konca prvega tedna v januarju v Avtohiši Kos v Ločici. Veva, da imaš papigo. Povej kaj o njej? Mojemu papagaju je ime Koki. Drug z drugim najbolj uživava takrat, ko mi sedi na glavi in skupaj delava praktično vse: od pomivanja posode, pisanja, stikanja, branja pa tudi tuširanja. Rada se “cattava”. Kakšno pa je tvoje sporočilo nam, mlajšim? Imejte se radi, spoštujte se in se potrudite za drugega. Tanja Vasle in Dena Rozman, 8.C/9 Izbirni predmeti na OŠ Šempeter Vsak otrok kdaj pa kdaj sanjari. Nekateri o ljubezni, drugi o svojih idolih, nekateri pa tudi o svojem poklicu. Marsikdo si v mislih predstavlja, da igra glavno vlogo v kakšni komediji. Nekdo drug se morda postavi v vlogo svetovno znanega računalničarja, ki odkrije nov program, ki postane svetovno znan. Morda si kdo zamišlja, kako intervjuja slavno pevko ati pevca in še in še. In z uvedbo izbirnih predmetov v devetletno šolo smo učenci dobiti še več možnosti, da svoje sanje uresničimo - poklice namreč spoznavamo tudi preko izbirnih predmetov. Tako si vsak lahko izbere tri izbirne predmete, ki ga veselijo in zanimajo. Na šoti imamo učenci sedmih in osmih razredov dvanajst izbirnih predmetov. Ti so: gledališki klub, šport za zdravje, nemščina, urejanje besedil, sodobna priprava hrane, ansambelska igra, obdelava lesa, likovno snovanje... Nekateri se izvajajo eno leto, drugi pa tri leta. Nemščino učenec obiskuje tri leta in je v osmem razredu ni potrebno zamenjati z drugim izbirnim predmetom. Sicer pa pri izbirnih predmetih spoznavamo vedno nove in zanimive stvari. Nežka Zagoričnik, 8. a Šolsko novinarstvo, OŠ Šempeter Rad bi vedel Živim v Arji vasi, ob gozdu in ob jasi. Najlepši to je kraj, živel bom tam vekomaj. Včasih hudo veter veje, dostikrat se sonček smeje. Pozimi pa, ko že sneži, stisnemo se v naši hišici. Upam da bom zdrav, vesel še dolgo atija in mamico imel. Saj onadva sta meni vse, kar moje si žeti srce. Th so še prijatelji, že v šolo hodimo vsi. Ko pa iz šole pridemo, žogo že nabijamo. Knjige sem se brati naučil, tudi kakšen zobek sem že izgubil. In računati že nekaj znam, pa na flavtico kaj zaigram. Vedno več pa imam vprašanj, ki ne zmenijo se zanj. Le od kod smo vsi otroci mi, če nikjer nobene štorklje ni? Rok Mlinar, 1. a OŠ Petrovče Božič Prišel je božič v našo vas in z jelko okrasil je nas. Zunaj že močno sneži, otroci že vedo, da Božiček v našo vas hiti. Čez nekaj dni pa v našo vas Božiček prihiti, in otroke z darili razveseli. Tanji prinesel punčko je, da se bo z njo igrala in jo “cartala”. TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. Šempeter, Rimska cesta 35, Tel:703 84 50. faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure. BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI IZREDNO UGODEN KREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12 MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!! PRALNI STROJ GORENJE 600 obratov 69.900 SIT Vsem strankam in poslovnim partnerjem želimo vesele bežično novoletne praznike in obilo zdravja, sreče ter uspehov v letu 20031 m VIDEOREKORDER (2 GLAVE) 24.900 SIT I V< KI HLADILNIK IN ZMRZOVALNIK 284 I 59.900 SIT V MESECU DECEMBRU ZA PROGRAM B:t tl L, Ti EH NIKE G OR UNTE. NUDIMO 10% POPUST $ v RAZEN ZA ARTIKLE KI SO r$ V AKCIJSKI PONUDBI »|* AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! Mihcu avto, da ga bo lahko vozil in peljal, se pred prijatelji bahal. Jakcu prinesel je figo, da bo bolj pospravljal in si močneje želel lokomotivo. Čez nekaj dni pa v mesto smo odšli in novo smrečico in okraske kupih. Saj stari smrečici so odpadle iglice in okraski se razbiti, zato pa nove smo kupiti. Nekateri otroci daril niso dobiti. Tiste listke, ki so jih Božičku napisati, so jih v smeti zmetati. Zdaj konec je božiča, ko kupimo mi ptiča. Bliža se novo leto in jaz dobim kaseto. Poslušam jo vsak dan, da nisem zaspan. Marko Škafar, 7. a OŠ Griže NAŠA ŽIVLJENJA SO KOT SONČEVA POT, SAJ SE TUDI V NAJTEMNEJŠEM TRENUTKU OBETA DAN. ŽELIMO VAM, DA BI BILO LETO 2003 POLNO SVETLIH IN USPEŠNIH DNI! POLZELA tovarna nogavic, d. d. december2002 Savinjske zgodbe Jaroslav Hrustalenko iz Šempetra Mojster umetnostne keramike Pravijo, da se človek rodi s talentom, da ima to v genih, da to podeduje od svojih prednikov. Iddi Jaroslavu Hrustalenku iz Ukrajine, ki že sedem let živi v Sloveniji, v Šempetru, so vile rojenice že ob rojstvu dale poseben dar, ki se odraža skozi najrazličnejše stvaritve oblikovalsko-kiparske Portret mladega umetnika umetnosti. Svoj naravni talent plemeniti in strokovno bogati z izobraževanjem na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Šolanje in zadovoljevanje svojih življenjskih potreb mu omogoča status samostojnega podjetnika. S prodajo svojih izdelkov si služi vsakdanji kruh in si skuša uresničiti svoje življenjske načrte, ki so ga preko Madžarske pred sedmimi leti privedle v Slovenijo. Postal je Savinjčan, dve leti ima tudi slovensko državljanstvo. Z Jaroslavom sva se prvič videla Društvo podeželskih žena občine Prebold sodi med tista društva, brez katerih ne mine skoraj nobena vidnejša prireditev v tem kraju pod Žvajgo in na širšem področju občine. Brez njihovih članic bi bila siromašnejša tudi ponudba na kmečki tržnici, predvsem pa bi se manj sladkali z njihovimi dobrotami ob občinskem prazniku in kakšnih drugih priložnostih. Tako je tudi v teh decembrskih dneh, kjer so nepogrešljive na prireditvah Veselega decembra na prostem na parkirišču pred preboldsko osnovno šolo. S toplim čajem, kuhanim vinom in keksi ter drugo ponudbo marsikomu polepšajo predpraznični čas. Za vse, ki radi kuhajo po receptu, pa so sestavile meni za božično ali novoletno kosilo oziroma večerjo, ki vam ga ponujamo ob koncu tega zapisa. Društvo v pretežni meri sestavljajo dekleta in žene iz Matk, nekaj pa jih je tudi od drugod. V dveh letih in pol, odkar uradno delujejo, so razvile zelo pestro aktivnost in medsebojno družabnost. Dobivajo se najmanj enkrat na mesec, sicer pa po potrebi. Skupaj so tudi ob praznovanju rojstnih dni. K delu in aktivnostim so pritegnile tudi svoje partnerje in ostale družinske člane. Sicer pa se udeležujejo raznih izobraževanj, organiziranih preko Kmetijsko svetovalne službe, rade pa sodelujejo tudi s podobnimi društvi in si izmenjujejo sredi letošnjega poletja, ko je razstavljal svoje izdelke v okviru praznovanja 50-letnice odkritja Rimske nekropole. Stari starši akademiki Jaroslavova življenjska pot se je začela v Kijevu, glavnem mestu Ukrajine, mestu, ki ima več kot milijon in pol prebivalcev in je kulturno in gospodarsko središče Ukrajine. To je tudi mesto, ki ima bogato in burno zgodovino. Od 882. leta je bil glavno mesto Kijevske kneževine, leta 1240 so ga porušili Mongoli, leta 1320 je pripadal Litvi, zatem Poljski od leta 1654 dalje je pripadal carski Rusiji, nato pa bil vse do razpada Sovjetske zveze glavno mesto Ukrajinske SSR. V tem mestu so živeli tudi Jaroslavov! predniki, po katerih je najbrž podedoval ljubezen do umetnosti in umetniškega ustvarjanja. “Stara mama je akademska kiparka, stari oče je bil akademski slikar, drugi stari oče pa je bil vodja pihalne godbe. Starša sicer nista toliko vpeta v te vode, sta pa vesela, da sem jaz tisti, ki nadaljuje družinsko tradicijo. V Slovenijo sem prišel čisto po naključju,” je v uvodnem delu najinega pogovora povedal Jaroslav, ki je zelo prijazen in skromen fant, kar so ga najbrž naredile tudi življenjske razmere v Ukrajini. Že od rane mladosti je imel Jaroslav veselje do likovne umetnosti, ki je z leti rasla in ga pripeljala v srednjo šolo uporabnih umetnosti, imenovano po Adalbertu Erdeli, danes je to Akademija likovnih umetnosti. V šoli se je izobraževal na oddelku za umet- izkušnje. Od letošnje pomladi so enotno oblečene, kar je predvsem zasluga sponzorjev, ki so financirali največjo, 6 m dolgo rolado ob dnevu žena na Homu. Ob zaključku leta se sponzorjem in vsem ostalim, ki kakor koli pomagajo pri njihovem delovanju, iskreno zahvaljujejo in jim želijo veliko poslovne uspešnosti ter prijetno praznovanje božično-novoletnih praznikov. Morda tudi ob kulinaričnem meniju, ki ga predlagajo za ta čas. In kakšen je ta? “Za začetek predlagamo govejo juho z zdrobovimi žličniki, ki nas bo prijetno pogrela. Za glavno jed nade- nostno keramiko. Šolo je zaključil z odličnim uspehom in bil predlagan za vpis na študij likovne akademije brez sprejemnih izpitov. Žal zaradi social-no-ekonomskih razlogov to ni bilo izvedljivo. Opravljena srednja šola mu je odpirala možnost za izpopolnjevanje zunaj domovine. Izbral je Madžarsko, ki je znana po mojstrih keramike. Tu si je pod mentorskim vodstvom učitelja Ištvan Berta, ki je še sedaj njegov veliki vzornik, pridobil veliko novega znanja in izkušenj. Navdušil ga je s svojim pristopom do materiala in ga usmeril k uporabi povsem naravnih surovin. Hkrati ga je vpeljal v uporabo enostavnih postopkov, ročno izdelanih umetnin, ki imajo dvojno funkcijo, dekorativno in uporabno. “Spoznal sem, da je to tisto, kar želim delati, in iskal možnost, da svoje znanje tudi unovčim, saj se od dela za lastno veselje ne da živeti. Ker sem v času, ko sem bil na Madžarskem, sodeloval na nekaj likovnih delavnicah, se mi je ponudila priložnost priti v Slovenijo. Izkoristil sem jo in se zaposlil v Keramični tovarni v Libojah. Delal sem na oddelku za unikate, kjer smo izdelovali zahtevnejše, izvenserij-ske izdelke. V veliki meri sem lahko izkoristil svojo kreativnost in predhodno pridobljeno znanje. Vendar želja po nadaljnjem izobraževanju, ki je zaradi slabega gmotnega položaja družine nisem mogel uresničiti na ukrajinski akademiji za likovno umetnost, je bila tako močna, da sem se vpisal na redni študij na Pedagoško fakulteto v Ljubljani. Vzporedno z vpisom sem se lotil tudi samostojnega vana svinjska rebra, govejo bržolo po kmečko, pražen krompir in dušeno kislo zelje. Za slaščico pa potratno potico, ki je prava kraljica med poticami. K vsemu temu pa se bo prilegel kakšen kozarček izbranega belega ali rdečega vina,” pravi Danica Uplaznik, predsednica društva, in nam podrobneje pove recept za nadevana svinjska rebra. Za njih potrebujemo: 1,5 kg svinjskih reber, 15 dag masla, 4 stare žemlje ali kruh, 2 dl mleka, 3 jajce, 5 kislih kumaric, 1 čebulo, 2 dl kostne ali suhe juhe, majaron, kumino, sol in poper. Priprava in pečenje: prsim mladega pujska s kožo odstranimo rebra in napravimo odprtino - žep za nadev. podjetništva, ki temelji na izdelovanju in prodaji umetnostne keramike. Čeprav ni lahko študirati in delati, mi nekako uspeva. Končujem zadnji letnik in po opravljeni diplomi bom imel možnost poučevanja na osnovni ali srednji šoli. Najbrž pa bom študij še nadaljeval, saj pravijo, da kdor več zna, več velja.” Virtuoz, gline in barv Jaroslavovi izdelki so prava simfonija barvnih kombinacij in oblik, ki delujejo zelo dekorativno, prijetno in so vsakem prostoru v okras. Še toliko večja vrednost njegovih izdelkov je v tem, da je vsak izdelek ročno izdelan - unikat, ki skriva v sebi mnogo skrivnosti. “Osnovni material mojih izdelkov je glina, ki jo večinoma sam nakopljem, saj kupljena v trgovinah večinoma ne ustreza za izdelavo tovrstnih izdelkov, za katerimi strmijo moje ideje. Nakopano glino dobro predelam, prepetem in tako pripravljena mi omogoča, da naredim izdelke, ki jih s kupljeno glino ni moč narediti. Prav tako po lastni recepturi sestavljam barve, ki so povsem iz naravnih surovin. V tem je poseben čar, saj mi te barve omogočajo izjemno likovno kreativnost s številnimi neponovljivimi barvnimi odtenki. To pa je tisto, kar me navdaja s prijetnim zadovoljstvom, ki ga čutim Uidi pri tistih, ki si ogledujejo moje izdelke. Njihovo navdušenje je zame največja nagrada in tudi spodbuda za nove izzive na področju tovrstnega ustvarjanja. Vsekakor pa je moj namen tudi v prihodnje izdelovati izdelke, ki bodo izvirni in v likovnem in uporabnem pogledu na najvišji možni stopnički. Prisegam na izvirnost, na likovno Prsi nadevamo, zašijemo ali zašilimo. Pečenko posolimo, popopramo in nadrgnemo z majaronom ter jo položimo na izločena rebrca, ji podlijemo kostno juho, jo prelijemo z vročim maslom in pečemo do 2 uri. Po dveh urah peke s kožico navzdol napravimo na kožici križne zareze, pečenko potrosimo s kumino in pečemo do mehkega. Pri tem jo večkrat premažemo z lastnim sokom. Nadev: za nadev na kocke narežemo žemlje ali kruh, navlažimo z mlekom, vmešamo jajca in na kocke narezane kisle kumarice ter dobro prepražimo čebulo in začimbe. Vse skupaj zmešamo in s tem nadevom napolnimo prsi. D. N. Članice društva podeželskih žena občine Prebold, vam želijo bogato obložene praznične mize, dober tek in veliko sreče in zdravja v letu 2003. Recept in dober tek Jaroslavovi izdelki na razstavi vrednost, poudarjeno dekorativnost in stoodstotno uporabnost. To so osnovni principi, s katerimi se oblika izdelka podredi njegovi funkciji. Za to se moram zahvaliti svojemu učitelju Ištvanu na Madžarskem, ki me je veliko naučil in me približal mojstrom stare Grčije, Kitajske, Japonske, V. Britanije, ki so bili in so še vedno veliki mojstri porcelana in keramike,” je zaključil svoje pripovedovanje Jaroslav. Z Jaroslavom sva klepetala kratek čas, a vendar dovolj, da sem spoznal in doumel, da je prava umetniška duša, ki ga kljub skromnosti dela bogatega, ga plemeniti in osrečuje. Slovenija je postala njegov drugi dom, dežela, kjer je uresničil svoje želje po višješolskem študiju in kjer bo morda dosegel še kaj več. Sedaj je naš državljan, vesel pa je, kadar ga občasno obiščeta starša, ki sta ponosna nanj in na njegovo ustvarjanje. V teh dneh so skupaj v Šempetru, kjer bodo preživeli praznični čas. D. Naraglav Skupno praznovanje Vprvi vrsti levo zakonca Terglav, desno Tkalčec V polzelski župniji okrogle obletnice zakonskih zvez proslavijo vsi pari naenkrat. Na slovesnosti, ki jo pripravijo ob koncu leta, se zberejo pari, ki so v tem letu praznovali pet, deset, petnajst, dvajset in več let skupnega življenja. Tudi letos se je ob tej priložnosti v polzelski cerkvi zbrala večina zakoncev. Zakonca Tkalčec sta praznovala 50-letnico, Terglavova pa 55-letnico zakona. Praznovanje so tako kot vedno združili s sveto mašo, ki je bila obogatena s petjem združenih cerkvenih pevskih zborov, zaključili pa s pogostitvijo. T.T. ft "Š0&NČĆK” JjH OBUTEV ZA VSE STAROSTI Rimska cesta 98/a, ŠEMPETER V SAV. DOLINI, Tel.: 700 03 50 Vesele inprijetne Božične praznike ter o6i(o zdravja in sreče v novem tetu 2003. Zahvaljujemo se za vaše zaupanje. Vašega obiska v naši trgovini pa se veselimo še naprej. V JANUARJU IZREDNO UGODNE CENE!!! Novoletni intervju december2002 Človek se vedno sprašuje, kaj mu bo prinesla prihodnost Vsak konec leta se vedno znova čudimo, kdaj je minilo teh nekaj več kot 360 dni, in nas zanima, kako prijazno bo z nami prihajajoče leto. Nekateri se sprašujejo, drugi vprašajo ... Na primer vedeževalko Majdo. Njene prerokbe in horoskope lahko slišite ali berete na Savinjski televiziji (ob ponedeljkih zvečer prerokuje v živo), na Radiu Polzela, Radiu Ptuj, v Astro novicah, v Smrklji, Ptujskem tedniku, njene so tako imenovane Zvezdne ure v oddaji Dobro jutro na TV Slovenija. Svoj vedeževalski studio ima v Žalcu, kjer zadnja leta tudi živi. Kdo je Majda Golubovič, smo se vprašali Uidi v našem uredništvu. Pisarna njenega vedeževalsko-astro-loškega studia je v Hmezadovi stolpnici, kjer ima ob četrtkih, kot pravi, dan odprtih vrat za stranke, ki niso naročene. Sicer pa se jim prilagaja. Uidi na komercialni telefonski liniji, vendar se po telefonu ne pogovarja predolgo, razen če sogovornik želi drugače. Pravi, da ni ena tistih, ki mislijo le na denar in ne na človeka. Koliko vrst prerokovanj sploh obstaja? Ali gre samo za različne metode? “Prerokovanje je v bistvu samo eno in so ga poznah že v pamtiveku. Načini prerokovanja pa so drugačni. Nekateri delajo samo s kartami, drugi celo s fižoli, potem so tu nihala, pa tista tipična astrologija kot veda. Sama imam nek svoj način astrologije. Pri prerokovanju potrebujem rojstne podatke človeka, vendar zgolj zato, da vidim njegovo rojstno karto na današnji dan, to samo primerjam. Dejansko pa grem preko duše.” Je prerokovanje posebna sposobnost človeka ali se je tega možno naučiti? “Astrologijo se dejansko da naučiti, ker je to veda, metoda oziroma znanost. Ko je Luna v tem znamenju, Sonce v tem, to pomeni ... To se da naučiti. Kar pa se pravega prerokovanja tiče, moraš imeti v sebi neko intuicijo. Če se samo naučiš, delaš po pameti. Na glavno vprašanje odgovoriš, na pet podvprašanj, ki jih vsebuje običajno vprašanje, pa ne.” Kdaj ste vi začutili v sebi, da imate neko sposobnost, ki je večina nima? “Že kot otrok je moja mama rekla, da sem bila, včasih so rekli zelo težek oziroma neubogljiv otrok. Ko sem se začela dojemati, poslušati sebe, sem vedela, kateri dan v šoli bo težji. Nisem se znala osredotočiti na predmete, vedela pa sem, da bo naslednji dan zelo naporen in sem se več učila. Oče mojih otrok je iz Srbije in ko me je prvič pripeljal tja, je njegova mama, ki se je ukvarjala z vedeževanjem javno, tudi za državo, ker je bilo tam drugače, takoj rekla, da je nekaj v meni in da moram to razvijati. Zato delam samo z navadnimi “šnops” kartami. Ona mi je pokazala glavne vidike, način, kako bom delala, pa sem morala vprašati sebe. In tako sem začela.” Rojeni ste bili v Ljubljani, živeli ste v Kamniku, kdaj ste se preselili v Žalec in kdaj ste se poklicno pričeli ukvarjati z vedeževanjem? “V Žalec sem se preselila leta 1997, z vedeževanjem pa sem pričela leta 1995. Takrat službe nisem imela, gospodarstvo je pešalo. Komercialne Ridi duša zboli... Kakšno bo leto 2003? telefonske linije so se šele začele pojavljati in na teh linijah je bilo vse -SOS telefoni, pogovori, vedeževanje ... Kmalu sem ugotovila, da mi to leži. Brez učenja in kakšnih drugih pripomočkov sem lahko nekomu govorila oziroma odgovarjala na vprašanja. Delala sem za druge, ki so kmalu ugotovili, da lahko z mano zelo dobro zaslužijo. Po zelo hudi osebni preizkušnji sem se odločila za samostojno pot tu v Žalcu.” Zanimanje ljudi za vedeževanje je veliko. Čemu pripisujete to, sploh če upoštevamo mnenje mnogih, ki pravijo, da je to “en velik lari fari”? Majda Golubovič “Ljudje so dejansko bolj apatični. Sploh letos, če malo pogledate okoli sebe, lahko to opazite. Ta apatija je nevarna. Ko postaneš apatičen, to pomeni, da si prišel do točke, ko ne vidiš več izhoda in ti je popolnoma vseeno, enostavno nimaš več moči. Ljudje potem nekoga pač pokličejo. Z mnogimi se samo pogovarjamo. Za druge na podobnih linijah ne vem, kako delajo, zase pa trdim, da stoodstotno stojim za tem, kar povem in kar napišem. To se dejansko zgodi, čas pa je težje natančno napovedati, ampak čas je relativen. Ljudje, ki se zavedajo, da imajo pred sabo lepo obdobje ah pa obdobje sprememb v dveh, treh letih, se bodo tem spremembah predah oziroma jim bodo popustih, bodo jemali Uidi slabe stvari za dobre. V hudem bodo prosili samo za pomoč, da bodo imeli dovolj moči, da to prebrodijo. Tistim, ki se borijo s temi spremembami, proti njim (temu pravim, da brcajo v temo), pa se čas dejansko lahko obme nazaj, namesto naprej.” Vas kličejo zelo različni ljudje ali določena skupina? “Mene kličejo zelo različni ljudje.” Menda pa jim tistega najbolj slabega ne poveste, čeprav “vidite”? “Tega, da bo nekdo umrl ah bo imel tragično nesrečo, ne bom povedala naravnost. Povem pa - in ljudje to že vedo, kakšna so opozorila, na katerem področju naj bo kdo previden. Povem, da se bo nakazala negativna sprememba in da je bolje, da me še pokliče, da bova videla, če je kaj nevarnosti.” Torej lahko človek kroji svojo usodo. Ko mu poveste, kaj mu grozi, se lahko temu izogne? “Da. Naj povem še to: na začetku svoje poti, ko sem bila še dekle in mlada žena, sem ugotovila, da je nekdo v meni, ki usmerja to mojo energijo. Na primer - z možem sva veliko potovala in živela tudi v Nemčiji. Enkrat sva nepričakovano prišla domov, bila sva pri moji mami in lase sem imela spete v navaden čop. Naenkrat se mi je pokazala slika tašče. Rekla sem si, da prihaja tašča in da se moram urediti. Možu sem rekla, naj gre takoj na postajo, da prihaja mama. Mož nikoh ni verjel v moje napovedi, takrat pa je zazvonil telefon in oče je sporočil, da je mama že na vlaku. Potem so se mi začele stvari napovedovati preko sanj. Potrebovala sem veliko časa, da sem to ugotovila, kaj se bo zgodilo meni in mojim otrokom ali v naši državi in kaj se bo zgodilo drugod. Če meditiram, če prosim za pomoč, sem to v stanju povedati. Šla sem tudi na pregled karme. Karma je duša, to je usoda. Karakter nam prinese na svet Luna, ki smo jo imeli ob rojstvu. Karakter lahko vsak preoblikuje. Na primer, če se zavedaš, da si preveč paničen, preveč trmast, skušaš to ublažiti. Karma pa je duša, ki se rodi v naše telo, je naša usoda, je ta karmični dolg, ki ga lahko prenesemo tudi od svojih prednikov. Na to sem se osredotočila jaz. Če upoštevaš čas od rojstva pa nekje do tridesetih let, lahko natančno ugotoviš, kaj se ti dogaja oziroma katere stvari se ti ponavljajo v življenju. To, kar se ponavlja, so dolgovi iz preteklosti in to je treba vsake tohko časa prečistiti. Če veš, da imaš pred sabo zelo slabo obdobje, vržeš -kot temu rečemo - trnek v leto 2005, 2006 in se počasi pomikaš naprej. Ublažiš negativne spremembe.” Pa menite, da ljudje dejansko želijo slišati, kaj se jim bo zgodilo, ali si želijo le zagotovila, da se jim ne bo zgodilo nič hudega? “Glavnina ljudi je takšnih, ki hočejo izvedeti samo najboljše. So pa tudi dovolj realni ljudje, ki sprejmejo vse in ki mi že na začetku rečejo, naj jim povem vse, tudi tisto najslabše, da se bodo lahko pripraviti, kako bodo preživeli to leto ati pa neko obdobje. Po mojem mnenju je bolje, da vsaj približno veš, kaj te čaka, saj se lahko tako pripraviš. Tisti, ki znajo poslušati sebe, že tako slutijo, kaj se bo zgodilo.” Torej ima vsak neko sposobnost ... “Vsak ima v sebi nek šesti čut. Nekateri ga razvijajo oziroma mu znajo prisluhniti, drugi pa ne. Nekje po 30. oziroma 34. lem pa naš šesti čut oziroma notranji jaz prične kričati. Do takrat nas pusti, da uživamo v zemeljskih radostih, potem pa nas začne spraševati, kaj bomo narediti iz sebe. Ženske se takrat zavejo, da jim teče biološka ura, moški se zavejo, da morajo nekaj storiti v življenju. Na vsak način je bolje vedeti. Uidi če pride do kakšnega tragičnega dogodka, do neke krize, si lahko priznamo, da se je začelo, in bomo skušah drugače ravnati. Če pa ne želimo slišati, kaj se bo zgodilo, bo najprej lepo, potem pa lahko pademo v prepad.” Kaj ljudje največ sprašujejo, se ta vprašanja v zadnjih letih kaj spreminjajo? “Največ vprašanj se zadnja leta nanaša na službo in zdravje, tudi na ljubezen oziroma razumevanje v družini. Ob praznikih, kot so pred nami, pa sledi več vprašanj o ljubezni. V Sloveniji je neizmerno vehko ločitev in nesrečnih zakonov, predvsem pa je neizmerno vehko nesrečnih otrok.” Itidi otroci kličejo? “Tildi. Pišem namreč tudi za revijo Smrklja. Če so zelo velike težave v šoli, včasih vprašam, ah mamica ve zanje. Kadar ve, se pogovorim z mamico. Kar vehko pozitivnih povratnih informacij dobim ravno pri najstnikih, da jim pomagam do pozitivne samozavesti.” Ta je verjetno potrebna tudi pri odraslih. Koliko jim lahko pomagate, kaj jim svetujete zlasti v primeru nasilja v družini? “Tako moški kot ženska morata usodo vzeti v svoje roke. Težje je, če je posredi alkohol. Ampak če se alkoholik odloči, da želi obdržati družino, je možen uspeh. Sama pravim, če se ženska v sebi odloči in ne razmišlja o materialnih zadevah in o tem, kako bo jutri, potem bo zmogla. Jaz ji lahko pomagam le s svojo pozitivno energijo, ki je imam ogromno, s talismančki, ki jih izdelam sama, in s pozitivnimi mislimi in stavki, reiki energijo. Naučim jih, kako sami sebi dajati energijo. Seveda pa se mi morajo posamezniki odpreti. Pri nekaterih je to zelo hitro, pri drugih traja dlje. Rekla bi, da najstniki danes zelo hitro zapadejo v malodušje in depresijo, na žalost pa to dandanes ne glede na vzroke večinoma zdravijo s tabletami. To je morda delna rešitev, dejansko pa mora vsak posameznik izkričati to, kar ga teži. Nek razlog za depresijo prav gotovo obstaja. Ati je samo puberteta tako huda, da se ne morejo soočiti z odraščanjem, ah pa v sebi skrivajo hude stiske, ki jih ne želijo nikomur zaupati.” Ste svojo sposobnost uporabljali tudi pri otrokih? “Ne. Takrat, ko sem bila še poročena, se s tem niti nisem tohko ukvarjala, ker je bil oče mojih otrok striktno proti temu in mi je tudi zelo nagajal. Tega ni nikoli sprejemal. Ampak to je za mano. Vem pa nekaj. Oba otroka sta bila zelo bolna, sploh hčerka. Kadarkoli sem jo sredi noči pripeljala v bolnišnico, mi nikoh niso rekli: Pokličite, če bo bolje, ampak: Pokličite zjutraj, če bo še živa. Prav nikoh pa v meni ni bilo misti, da moja hčera ne bo živela. Vedno je nekdo v meni govoril: hčera ti bo živela. Mene ni nikoli prevzel pesimizem. Tudi zakon sem reševala zelo dolgo časa.” So se vaše prerokbe vedno izkazale za pravilne? “Vsako leto pišem prerokbe za Astro novice. Če imam na primer 15 prerokb, se jih uresniči več kot pol in to je uspeh. V glavnem se uresničijo vse, razen ene ati dveh. Kot zelo velik uspeh pa si štejem, da sem pred letu ozdravila zelo hude depresije 15-letno deklico.” Ste prerokovali tudi izid volitev? “Uidi. Kar precej strank se je pred volitvami obrnilo name. Že v lanskoletnih prerokbah sem zapisala, da ima največ možnosti za predsednika države dr. Janez Drnovšek. Na lokalni ravni sem pravilno napovedala za Ptujčane, da bo v drugem krogu zmagal nov kandidat, ne stari župan. Za Savinjsko dotino napovedi nisem objavila, sem pa kljub temu pravilno napovedala, le pri eni občini sem za enega kandidata menila, da bo dobil več, kot je.” tekst in foto: K. R. Majdo Golubovič lahko pokličete na telefonsko številko: 090 43 94, ji pišete na e-mail: majda. golubovic@netsi.si, ati si ogledate njeno spletno stran: www.astrostudio-majda-sp.si Leto 2003 bo sončno leto. Sonce predstavlja našo vitalnost in izraz našega lastnega jaza, te energije pa človek usmerja na področja življenja, ki jih želi bolj poudariti. Njegov vpliv občutimo še močneje kot vpliv Lune, saj nas Sonce greje in skrbi za prehode iz enega letnega časa v dragega. Njegovi žarki in energija nas lahko povzdignejo (nam dajejo moči, toplote in svedobe za delo in življenje) ati pa tudi ugonobijo (premočni žarki nas lahko opečejo in nam preprečijo, da bi videti stvari take, kot bi jih morati). Sonce v astrologiji predstavlja moško načelo (očeta, brata, moža, nasploh moško osebo). Prav tako pa predstavlja naš ego, osebnost, predstavlja tudi center, okoli katerega se vse vrti. Upravlja z našim zdravjem, statusnim simbolom, avtoriteto, pa tudi srcu zna vladati (ko smo zaljubljeni, vidimo sonce kot luč ljubezni), gledališču (vsi pravi igralci so sončni ljudje), seveda pa tudi ognju (če preveč žge, lahko opeče ali zagori). In kako bo leto 2003 vplivalo na posamezna zodiakova znamenja? ei OVEN Ovni bodo morali v tem letu obvladovati svoj temperament in se končno naučiti sklepati kompromise, preè'sem pa se naučiti poslušati, ker bodo samo na tak način imeli možnost, da izvejo kaj pomembnega Sprejeti bodo morali tudi dejstvo, da ne more biti vedno po njihovem. Drugače pa imajo Ovni radi spremembe zaradi sprememb samih in ne zato, ker si jih resnično želijo. BIK Biki se bodo morali v tem lem bolj posvetiti sebi in svoji notranjosti... Res je, da je varnost v življenju zelo pomembna, toda Biki boste že rahlo pretiravati in včasih boste dejansko dajati vtis, da bolj cenite stvari kot pa ljudi okrog sebe. Zato je zelo pomembno, da v tem lem veliko več časa posvetite svojim najbližjim in prijateljem, kot pa gledanju nogometne tekme preko TV. M DVOJČEK V tem lem boste morali bolj resno izpolnjevati svoje obveznosti, drugače boste na koncu leta ugotoviti, da ste ostali brez denarja in ljubezni. Predvsem pa čim manj govorite in se osredotočite predvsem na poslušanje, ker boste samo tako lahko izvajati vse svoje naloge, ki ste si jih zadati in ki si jih še boste tekom leta. & RAK Morali se boste naravnost in neposredno spoprijeti s problemi in se ne umakniti pred njimi v svoj oklep. V kolikor tega ne boste storiti že na začetku leta, se bodo problemi samo kopičili, sami pa jih boste odrivali na stran in tako bodo dlje časa ostajali v vaši senci. V družinskem življenju pa morate vsem tistim, ki jih ljubite, dati dovolj manevrskega prostora, svobode in neodvisnosti, da vam drugače ne bodo prehitro odleteli ati pa enostavno ušli. <£ LEV Levi se bodo morali v lem 2003 zavedati, da bodo morali včasih prisluhniti tudi drugim. Pri tem morajo paziti, da ne bodo postali preveč togi in enostranski. Predvsem pa morajo ljudem okoli sebe tako na osebnem kot na poslovnem polju malo popustiti in jim dati prostor, da bodo lahko živeli in delati, ne pa da jim ves čas vsiljujejo svojo voljo. & DEVICA V tem lem bo za Device dobro, da se od časa do časa malo prisilijo in naredijo kaj čisto spontanega in mdi nezaslišanega, da vas vaši najdražji in poslovni kolegi ne bi jemali kot samo po sebi umevno, tako kot omaro, ki vedno stoji na istem mestu. Nikakor pa ne smete zaradi dela, ki vam dejansko zelo veliko pomeni in vas zna tako psihično kot fizično zelo izčrpati, pozabiti na svoje čustveno življenje. H TEHTNICA V tem lem boste potrebovali ob sebi močno in pokončno osebo, ki vam bo v trdno oporo, da boste še naprej lahko ostali v ravnotežju. Predvsem pri eni zelo pomembni odločitvi, ki jo boste morali sprejeti v tem lem in takrat, ko boste stati pred tako odločitvijo, se lahko zlomite, ker ne prenesete pritiska. Morate pa mdi končno odstraniti tančico, ki jo že dolgo nosite nad zamerami in nezado-voljstvi, ki jih nosite v sebi. Namesto da jih nosite v sebi, je bolje, da jih v tem lem odpravite, saj je na vsak način boljši kratek spopad, kakor dolga jeza ati celo molk. dl* ŠKORPIJON Za vas bo v lem 2003 zelo pomembno, da se končno odprete, da boste manj resni in da predvsem poveste, kar mislite, saj boste samo na ta način dosegli zaupanje pri ljudeh, predvsem v poslovnem svem. Na osebni ravni pa morate biti previdni glede svoje posesivnosti in ljubosumja, ker določenim partnerjem to pomeni varnost in jih ne moti, drugi pa bodo želeli pobegniti. Pri medsebojnem odnosu si prizadevajte, da boste razvili iste interese, saj bosta potem eden dragemu mdi zanimivejša. & STRELEC V tem lem bodite bolj dojemljivi za druge in partnerju večkrat priznajte, da je kaj naredd dobro in da vam je to všeč, še posebno, če je rojen v ognjenem znamenju. Nič ne bo narobe, če boste znali povedati neolepšano resnico, samo bolj na diplomatski način. Pri vašem razglašanju resnice bodite resnično bolj taktični in o njej ne razpravljajte na ves glas. V kolikor želite to leto prebroditi in ga preživeti kolikor toliko mimo, se naučite malo več taktnosti in diplomacije. 3 KOZOROG V tem lem boste morali malo popustiti svoje vajeti in se sprostiti. Nikar ne načrtujte vaše želje in naloge z vojaško natančnostjo. Nepričakovani dogodki, ki se bodo dogajali ah pa zgoditi v tem lem, bodo dobrodošli in koristiti bodo tako vam kot vašim najbližjim in prijateljem. Nič ne bo narobe, če boste še naprej gojiti vašo ambicioznosti samo da pri tem ne boste pozabiti na lahkomiselne užitke. VODNAR V lem 2003 bo za vas zelo dobro, da končno začnete obvladovati svoj temperament, ker bo drugače on obvladoval vas, saj ste enkrat ledeno hladni, drugič pa že vroči kot razbeljeno železo. Resnica pa je ta, da vas kljub vašemu zunanjemu prijaznemu pristopu do ljudi, ti težko pobliže spoznajo kot človeka, ker jim ne pustite blizu. Nič ne bo narobe, če odkrijete svoja čustva, namesto da jih skrivate ati pa da se celo kažete v drugačni luči, kot ste dejansko v danem trenutku. Na tak način boste lahko zelo veliko rešiti in uspeti v tem lem. Poskusite! % RIBI V prihajajočem lem bo za vas zelo pomembno, da se izogibate negativnih ljudi, ker varno bodo izpiti vso energijo in vam pri tem tudi potlačiti duha. Drugače pa v tem lem razvijajte svoje ustvarjalne talente, ki vam bodo pomagati prebroditi najhujše trenutke v lem in vam omogočiti, da se boste lahko veseliti najlepših trenutkov in lepih dni, ki bodo mdi prihajati. Ne segajte po steklenicah in opojnih pijačah, ampak rajši izkoristite proste trenutke in podarite sebi ati pa vaši ljubljeni osebi kakšno majhno darilce, ki vam bo znalo polepšati dan in trenutke sreče. Majda Golubovič december2002 Naša dediščina Krvavica V knjigi Slike šentjurskih vasi lahko preberemo: “Dokazi o poselitvi območja, ki ga danes obsega občina Tabor, so znani vsaj še iz rimskih časov, ko je prek Tabora in prelaza Pre-sedlje tekla rimska cesta med Celeio in Emono.” V knjigi ni omenjena jamarska pot, ki je v praskupnosti vodila preko Rifnika, Pongraca, prelaza Presedlje, verjetno v Vače. Na to opozarjajo enake izkopanine iz teh najdišč starejše železne dobe med približno 800 in 400 let pred našim štetjem. V knjigi je zapisano, da naj bi na prehodu med rimskim cesarstvom in srednjim vekom stalo na Krvavici utrjeno naselje iz železne dobe. Ali je to res mogoče? Starejša železna doba ali halštat se omenja okrog leta 750 do leta 300 pred našim štetjem. Mlajša železna doba se prične s prihodom Keltov, okoli leta 300 pred našim štetjem. Najdbe, ki se v knjigi omenjajo, naj bi bile iz obdobja med 4. in 5. stoletjem. V poročilu Varstvo spomenikov iz leta 1997 je arheolog Robert Krempuš zapisal: “Hrib Krvavica (909 m) se dviga jugovzhodno od Vranskega. V njegovi neposredni soseščini je hrib Kukenberg z ostanki srednjeveškega gradu Ojstrica, med obema vzpetinama pa poteka ena izmed variant trase Emona - Celeia.” Poselitvena točka do sedaj v arheološki literaturi ni bila omenjena, ustno izročilo pa se ukvarja z nenavadnim imenom hriba, ki ga povezujejo s celjskimi grofi, z rdečo barvo prepadnega skalovja in celo s hudičem. Na hribu naj bi bila zakopana tudi dva keliha in monoštranca. V letu 1997 je ZVNKD navezal stik z najditeljem različnih predmetov, ki jih je le-ta odkrival z iskalcem kovin. Na Krvavici, do tedaj neznanem najdišču, je bil del predmetov razpršen, večji del predmetov pa je ležal severovzhodno od vrha na zaključenem območju. V poročilu je zapisana ugotovitev, da verjetno ne gre za zakopano najdbo (depo), ampak za raztresene najdbe v ostankih stavb. Večino najdenih predmetov so uvrstili v čas med polovico 3. in 5. stoletja. V ta časovni okvir ne sodijo le prazgodovinska tristrana bronasta piramidna puščična ost s tulcem za nasaditev, zgodnjeantična fubula in srednjeveški kosimik. Med drugim so našli tudi nazobčano česalo (3. ali 4. st.), sekiro s podaljšanim čelom (začetek 4. st.), šilo s tmim (4. ali začetek 5. st.), nož z grbastim hrbtom (4. ali zgodnje 5. st.) itd. V poročilu je Robert Krempuš obdelal 37 predmetov. V delu Krvavica bei Vransko in Slowenien, Hohensiedlung des 3. bis 6. Jahrhunders (material s konference, ki je bila v Podsredi aprila 1999) pa Robert Krempuš opiše in nariše 105 predmetov. V delu Od Rimljanov do Slovanov - predmeti Robert Krempuš prav tako opiše nekatere predmete, ki so jih našli na Krvavici. V Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje hranijo “orodje in zvonec” (železni glavnik, železni sveder, železno sekiro, železni nož in železni zvonec) s Krvavice. Če povzamemo, je najdba res bogata. V sestavku Legende v Spodnji Savinjski dolini (I. del) - Utrip junij 2002 - smo objavili legendo o Krvavici in Veroniki Deseniški, ki so jo vrgli preko skal. Prav tako je legenda objavljena tudi v tej v knjigi. V knjigi je še legenda, ki pravi: “Pečina Krvavice je krvava, ker je vrh nje hudič svojo mater (ali celo staro mater) ubil in vrgel v prepad, zato tudi dež ne more sprati krvavih sledov.” Ignac Orožen je leta 1854 v Celjski kroniki zapisal, da so leta 1428 grofinjo Veroniko v Celju postavili pred sodišče. Njen tast Herman H. jo je obdolžil, da je začarala njegovega sina Friderika. Sodišče je Veroniko oprostilo. Kljub temu jo je dal Herman D. zapreti v grad Ojstrica, ki leži nasproti Krvavice. Dne 17. oktobra 1428 jo je po ukazu Hermana H. Jošt Soteski utopil v kopeli. Pokopali so jo v Braslovčah in kasneje prekopali v samostanu v Jurkloštru. V knjigi Slike šentjurskih vasi je tudi zapisano, kako je bila umorjena. Celjski morilci so jo utopili v kopalni kadi. V knjigi so med drugim zapisali, da je Krvavica čok triasnega apnenca, ki se dviga iznad okoliških manj odpornih kamenin in da je znana po strmi zahodni steni, ki je obarvana v značilno rdečo barvo. Zapisali so, da se v pobočju Krvavice skriva kraška jama. V knjigi je objavljena slika vrha Krvavice s škatlo, v kateri sta shranjeni vpisna knjiga in žig. Zakaj ni označeno, da je to žig savinjske planinske poti, ki vodi preko vrha? Vodnik, ki je izšel ob 30-letnici poti, omenja Krvavico kot 16. točko savinjske planinske poti. Žal pa ne opozori na prečudovite razglede z vrha Na izreden razgled s Krvavice opozori arheolog Robert Krempuš, ki v delu Krvavica bei Vransko in Slowenien. Hohensiedlung des 3. bis 6. Jarhunderts opiše čudovite razglede z vrha. Pred nami se razprostira Savinjska dolina itd. V Taboru poudarjajo Celjske, več ali manj pa pozabljajo na Schratenbache, ki so v 17. stoletju in še daleč v druga stoletja prebivali na Ojstrici. Sedaj so prišli na sledi življenja iz prvih stoletij našega štetja. Uidi to življenje bo potrebno predstaviti, mogoče pripraviti razstavo z najdbami. Še prej pa se moramo vrniti pod Krvavico in poiskati, kje je stala glažuta, če so še kakšni sledovi o partizanski delavnici. Se še vidijo odtisi rimskega voza? Ogledati si moramo zaščiteno rastišče tis in še in še. V Šmiklavških hribih pa bomo morali poiskati partizansko tehniko Cankar. Mogoče bi bilo prav, da bi predstavih glasila, ki jih je tehnika izdajala. Na primer 15. novembra 1944 je izšla še 96 številka Radijskega vestnika. F. Ježovnik Legende v Spodnji Savinjski dolini (VI. del) Aleksander Vodečnik iz Mozirja je 25. oktobra 2002 v Savinjskih novicah objavil članek z naslovom Mati Božja na Črcti. Baje ima kip Matere božje na Čreti prerezan vrat. Ko so namreč kip postavili v oltar, je gledala Marija proti Rečici. Tega pa Vranšani niso prenesli in so kip obrnili na stran, toda glava svetnice je bila še naprej obrnjena proti Rečici. Pa so modri Vranšani sklenili kipu prežagati vrat in glavo usmeriti proti Vranskemu. Štorih so tako in glavo v tej smeri prilepih. Če natančno pogledamo, pa gleda Marija še vedno proti Rečici. Pripoved pravi, da so to cerkev angelci prenesli iz Tabora na Čreto. Tildi o tem pripovedujejo, kako je v zvoniku visel ogromen zvon z donečim glasom. Turki so izvedeli za ta zvon in si ga hoteh ogledati, rekoč: “Pojdimo na Štajersko pogledat bika, ki tako strašno kruh.” Toda zvon je, preden so prišli Tltrki do cerkve, ušel. Dirki so cerkev onečastili, na oltar so dajali krmo za konje. Baje je neki Direk pozabil v cerkvi jerbas za krmo. Tega in turško podkev je odnesel neki kaplan, ki je na Čreti maševal. Zvon so še dolgo iskali in ko ga je nekoč zagledala Jugovnikova pastirica, se je pogreznil v zemljo. Ljudje pa niso videli drugega kot globoko jamo. Ob tej legendi se moramo spomniti na Johana Gabriela Saidela in njegovega Popotovanja po Tirolskem in Štajerskem. Delo je izšlo leta 1847. V njem pa Seidl objavlja pripovedko Izgubljeni zvon. Pripovedka govori o zvonu v cerkvici Marije božje na Čreti. Seidel je “doneči zvok zvona” opisal takole: “V zvoniku samotne cerkvice na Čreti je pred časom visel zvon, ki je dajal tako sladek zven, da se je vsakemu, ki ga je slišal, srce širilo od neizrekljivega hrepenenja.” Avtor je zapisla, da je kakih sto milj naokrog odmeval glas zvona. Slišali so ga Dirki v Carigradu in si ga zaželeh. Napadli so cerkev, vendar zvona niso našli. Zvon jim je namreč ušel. Seidel je za razliko od Videčnika zapisal, da se je zvon skril neposvečenim očem. “Le včasih kak pobožen vaščan, ki se je izgubil v mrzlem gozdu in tava po samoti, zashši nežno zvonjenje.” Zvon popotnika, ki se je izgubil, pripelje na varno pot. O Marijini cerkvi na Čreti je prof. Peter Weis v Savinjskih novicah zapisal, da je bilo v nekem zapisu iz leta 1855 navedeno, da je cerkev v osnovi gotska. Cerkev Matere božje na Čreti ima posebno mesto v slovenski zgodovini. Leta I636 so se kmečki puntarji zbrali pri Marijini cerkvi na Čreti in se dogovarjali o nadaljnji borbi za pravice tlačanov. Delegacija tlačanov je poročala o pogajanjih s fevdalci v Gradcu. Cerkev sv. Katarine Prav tako ima zgodovinski pomen njena soseda, cerkev sv. Katarine. Od Marijine cerkve je oddaljena komaj četrt ure hoda. Zgrajena je v gotskem slogu in v tem slogu tudi ohranjena. Leta 1631 je imela tri oltarje. Pred njo in za njenim obzidjem se je bila leta 1941 prva frontalna bitka proti okupatorju. I. Štajerski bataljon je tu 26. oktobra 1941 izbojeval odmevno zmago. Dve cerkvi pričata o boju za pravice tlačanov in za pravice v H. svetovni vojni. V soseščini teh cerkva rastejo hpe, simbol slovenstva. Pri Katarini raste kar šest hp. Cerkev sv. Jeronima na Taboru O borbi proti Dirkom priča tudi cerkev sv. Jeronima na Taboru pri Vranskem. Leta 1990 so jo domačini obnovili in je ena od utrdb, ki so jih v XV. do XVH. zidah kmetje za obrambo proti Dirkom. Z obnovo so domačini opozorili na cerkev, katere začetki segajo v prvo polovico 15. stoletja. V začetku l6. stoletja pa je bilo dograjeno obzidje okoh cerkve. Dirki so Tabor večkrat oblegali, vendar ga niso nikoh zavzeh. Legenda pripoveduje, da je bil Tabor z zunanjim svetom povezan s podzemnimi rovi, zato ob obleganju v Taboru niso trpeli niti lakote niti žeje. Jože Pečovnik, kmet, katerega kmetija leži v soseščini, je pripovedoval po izročilu, da je ves taborski grič v notranjosti votel. Znotraj so ogromni prostori in veliko podzemno jezero. Po tem podzemlju so vodile poti proti kraški jami Vetemica in Škadovnica, o katerih kroži veliko legend. Legenda pripoveduje, da vodi iz Škadovnice rov, ki pripelje v Zadrečko dolino. V jami Vetemici pa naj bi pred leti našh več človeških okostij, okovane v železno okovje. Nekateri grozljivo najdbo povezujejo s srednjeveškim nasiljem gospodarjev Podgrajskih; na graščini Podgrad naj bi bilo “krvavo sodstvo”. Govori se, da v Škadovnici straši. Mnogi so namreč videli mrhča, ki je prilezel iz jame. Spomnimo se še Goropevškove Julčke iz Stopnika. Radu Radečku, avtorju knjige Slovenske ljudske vraže (Kmečki glas 1984), je pripovedovala: “... Mnogi vaščani v Stopniku in v bližnji okohci pripovedujejo, da je nedelja srečen dan. Ob torkih ni dobro začeti kakšnega večjega dela. In od kod imena? Tildi o tem pripovedujejo legende. Vransko - v Vranski kotlini je bilo nekoč jezero (prvotna cesta se je izognila tega jezera in zavila proti današnjemu Taboru), ki so ga potem prekopah ter ga tako osušili in zgradili naselje. Ker so se ob jezeru in kasneje na močvirju zbirale jate vran, so prebivalci naselje imenovah Vransko, Prekopa - kjer so jezero prekopah, so dali naselju ime Prekopa, Brode se imenuje naselje, kjer so s čolni brodarili in prevažah ljudi čez jezero, kraj Čeplje se imenujejo po čapljah, omenja se še grmičevje. Na tem področju je doma vehko legend, nekatere smo omenili, nekatere pa so utonile v pozabo. F. Ježovnik Želimo vam prijetne Božične praznike, I v novem letu pa obilo osebne sreče in poslovnih uspehov. ! FENIKS d.o.o. Cesta Žalskega tabora 10, Sl-3310 ŽALEC, tel.: 03 713 13 00, fax: 03 5717 407,03 717 292, http://www.feniks-omco.si ,1 I S i «a. Podjetje v sistemu B- *$> *1* PRIJETNE IN VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČENO IN USPEŠNO NOVO LETO VAM ŽELIJO VETERINARJI VETERINARSKE AMBULANTE FARMA. V Sloveniji vzgajamo brezvirusne sadike hmelja že od leta 1985, ko je bil postavljen prvi poskusni brezvirusni nasad hmelja cv. Savinjski golding. Zaradi velikega zanimanja hmeljarjev za novo kakovost sadik, ki je dala pozitiven rezultat (večji pridelek in višjo vsebnost alfa kislin, tudi do 30 %), je Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec zaprosil državo za finančno pomoč. Le-ta je sofinancirala vzgojo brezvirus-nih sadik v okviru projekta “Vzgoja brezvirusnih sadik v hmeljarstvu”. Do leta 1996, dokler je trajal projekt, smo vzgojili 973.000 sadik s certifikatom A cv. Savinjski golding, Aurora, Bobek in Celeia. Hkrati smo v okviru omenjenega projekta vršili tudi vzgojo osnovnega genetskega materiala, strokovno kontrolo v matičnih hmeljiščih in sadik s certifikatom B. Po letu 1996 je Inštitut za potrebe vzgoje brezvirusnih sadik dobil finančno podporo v obliki subvencij, ki jih je uveljavljal na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije. Od leta 2002 dalje pa morajo hmeljarji uveljavljati subvencije neposredno in zato plačati sadike s certifikatom A na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec pred prevzemom. In kako vzgojimo brezvirusno sadiko? Najprej je potrebno vzgojiti brezvirusne matične rastline. To poteka preko klonske odbire rastlin glede na habitus, pridelek in vsebnost alfa kislin, preko dveh stopenj: toplotne terapije in vzgoje rastlin iz meristema. Ta postopek poteka v kontroliranih in sterilnih pogojih in vitro (sestava hranilnega gojišča, temperatura in osvetlitev). Delo poteka na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v laboratoriju za tkivne kulture. Po prenosu v nesterilne pogoje - v zemljo jih testiramo na ILAR viruse, od leta 2002 dalje pa Uidi na CARLA in NEPO viruse. Vse rastline, ki so virus negativne, razmnožimo na želeno število matičnih rastlin glede na naročila sadik s certifikatom A v prihodnji sezoni. Brezvirusne sadike s certifikatom A vzgajamo iz matičnih rastlin z zelenimi potaknjenci. Vzgoja poteka preko več faz: v prvi fazi narežemo iz matičnih rastlin potaknjence in jih damo zakoreniniti pod oroševalno napravo (mist propagation) v rastlinjaku. V 2. fazi vzgoje, ko se razvije dovolj korenin, jih presadimo v večje lončke in jih damo na odstavne mize v rastlinjaku. Rastline se dobro ukoreninijo in razvijejo nadzemni del. Po enem mesecu 3 % rastlin testiramo na prisot- nost virusa ApMV z ELISA metodo. Ves čas sadike redno zalivamo, gnojimo in škropimo proti boleznim in škodljivcem. V 3. fazi prestavimo vse sadike v plasten-jak ali senčnico na aklimatizacijo, ki poteka preko poletja in jeseni. Prve serije (sadike, ki smo jih namnožili pozimi ali zgodaj spomladi) so na voljo hmeljarjem za jesensko saditev, poletite serije pa za saditev naslednjo pomlad. Sadike, ki prezimijo v senčnici, zaščitimo pred pozebo, zmrzaljo ter glodalci. Ko spomladi sadike odženejo, so na voljo hmeljarjem, ki so te sadike naročili najmanj 1 leto vnaprej. Hmeljar sadike posadi v hmeljišče, pripravljeno v skladu z navodili Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Hmeljišče, ki je bilo posajeno s sadikami s certifikatom A, nam predstavlja matično hmeljišče in je vpisano v Register brezvirusnih matičnih hmeljišč, ki ga Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec izda vsako leto. Hmeljarji so v preteklih letih naročali sadike s certifikatom A na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec. Redki so sadike naročili pravočasno. Zaradi načina financiranja, ko je ceno sadike uveljavljal Inštitut in ne hmeljar, hmeljarju ni bilo obvezno prevzeti naročene sadike. Način financiranja je Uidi vzrok, da je bilo naročil več, kot je bilo sadik s certifikatom A. Hmeljarji so včasih prevzeli nedodelane sadike, zato so imeli težave pri vzgoji v prvem letu (slab izplen, neizenačen nasad ipd.). Poleg vseh teh nevšečnosti pa je v letu 1998 izbruhnila karantenska bolezen -hmeljeva uvelost. Odredba o ukrepih za preprečevanje širjenja in zatiranja bolezni hmeljeve uvelosti, ki jo povzročata glivi Verticillium albo-atrum Reinke at Berthold in Verticillium dahliae Klehban (Ur.LRS, 65/01), govori Uidi o sajenju matičnih hmeljišč in o varovalnem pasu, znotraj katerega ne sme hmeljar posaditi matičnega hmeljišča. Fitosanitarni inšpektor dovoli zasaditev matičnega hmeljišča na predlog izvajalca javne službe. Letna obnova matičnih hmeljišč v naslednjih petih letih mora biti vsaj 50 do 70 ha. To dejstvo izhaja iz problematike trenutne sortne in starostne strukture hmeljišč, velikih površin v premeni ter možnosti reinfekcije z virusi in okužbe z glivo hmeljeve uvelosti. Na določen izpad sadilnega materiala (okrog 10 %) pa lahko v posameznih letih računamo tudi zaradi slabše kondicije nasadov pod stresnimi rastnimi pogoji. Le tako bo v Sloveniji v prihodnje dovolj kakovostnega certificiranega sadilnega materiala. V letu 2002 je prišlo do spremembe pri financiranju brezvirusnega sadilnega materiala v hmeljarstvu. Vzgoja osnovne- ga genetskega materiala, strokovni pregled matičnih hmeljišč, izdelava Registra matičnih hmeljišč, ki je osnova za nabiranje sadik s certifikatom B, in strokovna kontrola sadik s certifikatom B so zajeti v strokovni nalogi “Certificiranje sadilnega materiala za hmeljarstvo”, ki jo financira Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano R Slovenije. Hmeljar, ki osnuje matični nasad, lahko ceno sadike s certifikatom A uveljavlja kot finančno podporo za obnovo hmeljišč pri MKGP R Slovenije in tako dobi povrnjen strošek sadik s certifikatom A, s katerimi je zasadil matični nasad. Zaradi načina financiranja je prišlo tudi do razhajanj med naročili in ponudbo sadik s certifikatom A. Do začetka aprila 2002 je bilo naročenih 314.100 sadik. Ko smo hmeljarje obvestili, da bo potrebno sadike plačati pred prevzemom, je bilo naročenih le 115.760 sadik. Prosili smo za pisna naročila in po dvakratnem posredovanju je trenutno potrjenih pisnih naročil za 10.800 sadik. Zaradi Odredbe o verticiliju so morali hmeljarji odpovedati 22.600 sadik. Pisnih naročil za sadike, ki naj bi jih hmeljarji sadili spomladi 2003 ali v jeseni 2003, zaenkrat nismo dobili. Trenutno je na Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec vzgojenih 90.000 sadik s certifikatom A, ki so bile naročene, a jih naročniki zaradi potrebnega plačila ne prevzamejo. Očitno nekateri hmeljarji ne želijo kakovostnega sadilnega materiala, ampak je pomembno le to, da je sadilni material "brezplačen”. Na pravočasno naročanje sadik in s tem povezanih nevšečnosti že vrsto let opozarjamo preko prispevkov na seminarjih za hmeljarje (1996, 1998), na seminarju za hmeljarje o problematiki brezvirusnih sadik v hmeljarstvu (28.11. 1996), tehnoloških sestankih, hmeljarskih informacijah in člankih v Hmeljarju (1997/10, 1998/3-4) in Hmeljarskem biltenu (1999/6). Vzgoja sadik s certifikatom A, zasnova matičnih hmeljišč in nabiranje sadik s certifikatom B je povezan in večleten proces. V primeru, da izpade le en del procesa, je ogrožen cel sistem vzgoje brezvirusnih sadik hmelja v Sloveniji. Hmeljarstvo kot kmetijska panoga je že več let v krizi. Rešitev je le v tem, da si vsi, tako strokovnjaki kot hmeljarji -pridelovalci in trgovci prizadevamo za izboljšanje razmer v hmeljarstvu. V nasprotnem primeru nas čakajo hudi časi, obilica slabe volje in negativne energije, kar pa za prihodnost slovenskega hmeljarstva ne obeta nič dobrega Mag. Nataša Ferant Sredstvo PENERGETIC služi za izboljšanje tal v kmetijstvu ter zmanjšuje negativne vplive gnojevke na okolje (manjši smrad, manjše izpiranje, boljša izkoriščenost). Njegova sestava je popolnoma naravnega izvora: 98,8 % kalcijev karbonat, 0,9 % magnezijev karbonat. To sestavo je potrdil tudi Kmetijski zavod v Mariboru, kjer so bile opravljene analize. S sredstvom PENERGETIC se začenja naravi prijazen obtok hranil od Živah k rastlinam in obratno. Bolj homogeno ter bolj tekočo gnojevko brez mešanja lažje razpršimo, kar povzroči boljšo rast krmnih rastlin, to pa je spet dobro za Živah. Bistvena prednost sredstva PENERGETIC je, da se z doziranjem v gnojevko dosežejo naslednji učinki: • homogenizacija (enakomerno tekoča) gnojevke • zmanjša poraba energije (ker gnojevke ni potrebno mešati) • zmanjša se smrad gnojevke • boljša klima v hlevu • ne škodi rastlinam, hkrati pa je boljši izkoristek hranilnih snovi • manjše obremenjevanje voda Lahko se začne uporabljati že v samem hlevu in se skupaj z vodo pohva po rešetkah, v kolikor pa je jama polna, se sredstvo doda v samo jamo. Način uporabe je izredno preprost, saj se sredstvo, zmleto v 0,02 mer debel prah, ne nalaga in ne obstaja na hlevski opremi. Na vsakih 7 dni je potrebno zmešati skupaj z vodo 5 g sredstva na en GVŽ in jih politi po rešetkah v hlevu ah pa 1,5 kg na 100 m3 gnojevke dodati neposredno v gnojno jamo. Po raziskavah na slovenskem trgu je skoraj zagotovo najbolj pereč problem v smradu zlasti pri razvozu gnojevke na travnike in njive, saj smrad še posebno moti ljudi, ki se ne ukvarjajo s kmetijstvom. Dejstvo je, da z dodatkom sredstva PENERGETIC zaradi temeljitega razkroja gnojevke zmanjšamo smrad ter s tem zagotovimo manjše izgube dušika ter boljše sožitje kmečkega in nekmečkega prebivalstva na podeželju. Dodatne informacije in pojasnila so vam na razpolago na tel. 02/87 83 358 ah GSM 041 769 773. Izpostava Žalec Marko TEVŽ r \ INŠTITUT ZA HMELJARSTVO IN PIVOVARSTVO ŽALEC Žalskega tabora 1-2, 3310 Žalec želi vsem slovenskim hmeljarkam, hmeljarjem, hmeljarskim strokovnjakom in njihovim družinskim članom prijetno praznovanje božiča, v prihajajočem letu 2003 pa veliko sreče in uspeha pri delu! IH P Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KKETUSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Iz naše hiše v vašo hišo potuje kup želja: veliko sonca in vedrine, bogato setev, žlahtno žetev in veselja, kar se da. Vesele praznike ter zadovoljno in uspešno leto 2003 vam želimo kmetijski svetovalci iz Žalca. SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d. 1000 Ljubljana, Kolodvorska 9 PE ŽALEC & Zahvaljujemo se za zaupanje, voščimo prijetne praznike in želimo veliko uspeha v letu 2003. PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE! Križanka december2002 PESNICA VOUK BRIT. OTOK V IRSKEM MORJU POPOLNO UJEMANJE DRŽAVA V JUŽNI AFRIKI DUŠIČNO GNOJILO ZLATENICA TRENER PESNIK TOLLER PISA TELCA BLYTON SOL SOUL KISLJNE PREIZKUS ZNANJA MESTO V NEMČUI OB REKI LABI KRAU ŽIVALI POMOR, MASAKER POLITIK PAHOR SOBA V KMEČ.HIŠI PLESNI KORAK DEL CEUA AM. IGR. (ALAN) SOUST NA PIHALU VRSTA PECIVA NEM. PIS. (HANS) CHARLES IVES LESTEV LETOVIŠČE V MAKE-DONUI GR BOGINJA ZARJE MRENICA V UŠESU LUKAV ČRNI GORI HERCE- GOVEC ANG. PIS. (LAURENCE) TUJA PTICA ZAČETNIK DINASTIJE ABASIDOV PEVEC KOROŠEC PODLOZ- NIŠKO delov FEVDALIZMU EVROPA IN AZUA KUBAN. GLASBENIK (CARLOS) STAROGR LAHKOŽIVKA SPLAV NARODNI HEROJ (JOŽE) PISATEU MURNIK SOSEŠČINA EVA SRŠEN GOROVJE V SAHARI MESTNI NASAD SL ROKOMETAŠ (IZTOK) JEZUS ZARODNA SNOV OBDE- LOVANJE PRIHOD V GOSTE POTOMEC AM. PEVKA (DIANA) LETNI ČAS DEST1L ČRNI PREMOG DAGOVER RUŠA NEUREJENA SKUPINA ŽIVALI DRŽAVNIK ŽIVKOV SLAVKO TIHEC OSEBNI ZAIMEK KOPANJE UUBK ŽIME SV. REŠNJE TELO ZVEZDA V ORLU ZNAK ZA MNOŽENJE ROBERT REDFORD POTISKANA TKANINA URADNI SPIS ANG. RLOZOF (JOHN STUART) GLAVNO MESTO TURKME- NISTANA PRASKA GRŠKA ČRKA GLAVNI ŠTEVNIK ERBU STENSKA OBLOGA STOPNJA TISK ČRK PREROK V IZRAELU REKA V ALBANUI COPRANJE KRAJ SREDI .OŽNIŠKEGA GRIČEVJA NALEPKA HODNIK SKOZI STAVBA rr. sklad. (MUZIO) UUNOVY URE- JEVALEC IZLOZB AZUSKO GORSTVO ALENKA KEJŽAR SL POET (IVAN) INDU. BOG UUBEZNI LUKAV NEMČUI REŽISER REEP ADAMOVA ŽENA ZMIKAVT ČASTILEC LEPEGA JUNAK PRAVUIC GRANA SREČO MESTO NA NIZOZEMSKEM STARO- SLOVAN. ČRKA KNJI- ŽEVNICA NJATJN ČEČ KOVA OLGA NEZNANKA V MATEMATIKI ANG. PLEMIŠKI NASLOV CESTNO VOZILO KRAJ PRI PREBOLDU KUNEC Z MEHKO DLAKO IRENA BAAR OPERA MO-NIUSZKA M. GLAS FRPISA- TEUICA (GEORGE) AM. TEN. IGRALKA (CHRIS) PREDLOG TENIŠKA IGRALKA HUBER AM. FILMSKI IGRALEC (JAMES) PRILETNA ŽENSKA TELUR VELETOK V SIBIRUI UTRIP NEM. PISATEU (HERMANN) _ SESTAV- UIVIDEL KAKE NAPRAVE SL DRAMSKA GRALKA (ANGRCA) VELJKO ČASOVNO OBDOBJE POGORJE V SAVDSKI ARABUI FR SUKAR (AUGUSTE) RUDI ŠEUGO SODOBNIK KRTOV SPLET LAT. VEZNIK ANG. MIME ŠTEVILKA :-;e: KORENT ŠP. DRAMATIK (FERNANDO) LUIGI GALVANI LUKAV JEMENU AM.HSA- TEUICA (ANAIS) ŽARO TUŠAR ROMAN ALEKSEJA TOLSTOJA ORODJE ZA DOLB-UENJE MEŠANA SOLATA PO- MARANČNI SOK VONJ VINA, CVETICA FR FILM. REŽISER (ALEXAN- MOŠTVO, EKIPA PRE- BIVALKA IRSKE NIKOLAJ ŽUĆAR Nagradna križanka Pokrovitelj križanke je Gostišče in hoteli Štorman, Anton - Zvone Štorman, s. p, Rimska c. 10, Šempeter. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT. Rešitve križanke, samo gesla, pošljite na dopisnicah na naslov uredništva do 13. januarja 2003. december2002 Kronika Iz policijske beležnice Matični podatki Še ena smrtna žrtev V soboto, 30. novembra, se je ob 2.25 na cesti Arja vas - Velenje, izven naselja Velika Pirešica, ponovno zgodila prometna nesreča s tragičnimi posledicami, v kateri je umrla 37-letna voznica. Voznica osebnega avtomobila Z. K. je med vožnjo iz smeri Velike Pirešice proti Čmovi na mokrem in spolzkem vozišču izgubila oblast nad vozilom, ki ga je zaneslo preko nasprotnega smernega vozišča na makedamsko površino in nato do potoka Pirešica, kjer je obstalo na strehi. Sopotniki (43-letna S. P., 22-letna I. P. in 21-letni Ž. B.) so se uspeli sami rešiti iz vozila, medtem ko je voznica ostala ukleščena v vozilu in je zaradi poškodb umrla na kraju nesreče. Spregledal peško Pešci so ponoči in še zlasti v zimskem času med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. Zelo previdni morajo biti tudi na prehodih za pešce. V petek, 6. decembra, ponoči je v Žalcu, v bližini stanovanjskega bloka v Ulici heroja Staneta, voznik osebnega avtomobila na prehodu za pešce oplazil 19-letno peško A. D.. Peška je utrpela lažje telesne poškodbe. Policisti so neznanega voznika oziroma morebitne očividce pozvali, da zaradi razjasnitve okoliščin nesreče pokličejo na telefonsko številko 113. Velika škoda zaradi požara V nedeljo, 15. decembra, je okoli 2. ure zjutraj zagorelo v podjetju FENK, d. o. o., v Žalcu. Zagorelo je v notranjosti sušilnega stroja, ogenj pa se je razširil na glavni kompresor, zaradi visoke temperature in pritiska se je po hali razpršilo olje, ki se je vnelo. Ogenj je povzročil za okoli 30.000.000,00 milijonov tolarjev škode, pogasili pa ga okoliški gasilci. Vzrok za nastanek požara še ugotavljajo. Celo škornje Žalski policisti so bili v nedeljo, 1. decembra, obveščeni, da je neznanec v minulih dneh v Podvinu pri Polzeli vlomil v nedograjeno stanovanjsko hišo. Kakšnega plena se je nadejal, ni znano, je pa odnesel agregat in celo škornje. Lastnika je oškodoval za okoli 150.000,00 tolarjev. Dvojni vlom V Ul. Florjana Pohlina v Žalcu je neznani storilec v noči na ponedeljek, 2. decembra, vlomil v garažo ter v osebni avtomobil v garaži. Lastnik pogreša šest zgoščenk, polnilec za prenosni telefon, cigarete in očala z dioptrijo, vse skupaj vredno okoli 100.000. 00 tolarjev. Nič na besedo V javnosti precej odmeva primer, ki se je zgodil v velenjskem podjetju, ko je blagajničarka neznancu izročila preko 2.600.000,00 tolarjev. Neznanec se je predstavil za varnostnika. Policisti zato opozarjajo vse, ki imajo za prevoz denarja angažirana varnostna podjetja, da se pred predajo gotovine prepričajo, ah je oseba, ki je prišla po denar resnično pooblaščen delavec varnostne službe. Po zakonu morajo varnostniki nositi in na zahtevo upravičenca pokazati službeno izkaznico. Društvo okradeno V Preboldu je neznanec v dneh vikenda, 14. ah 15. decembra, vlomil v prostore Športno-kulturnega društva in odnesel CD player, ojačevalec, zvočnike in starejši računalnik. Vse skupaj vredno okoli 100.000. 00 tolarjev. Ponoči po plin Na Savinjski cesti v Šempetru je v noči na četrtek, 19. december, vlomilec iz zabojnika za plinske jeklenke odtujil 39 polnih plinskih jeklenk. Plačal jih seveda ni, pa bi jih moral - vredne so bile okoli 360.000. 00 tolarjev. Preveč pokanja! Pokanje petard je pred prazniki že vsakodnevni pojav, čeprav je ob določenih pogojih dovoljeno šele od 26. decembra do konca leta. Vsako leto tovrstno pokanje nervira mnoge ljudi, pred pokanjem pa niso vama niti igrišča in prostori pred šolami. Policisti ob tem opozarjajo, da otroci sami ne smejo metati petard in uporabljati drugih pirotehničnih izdelkov. Vsem odraslim, ki se ne morejo upreti uporabi pirotehničnih izdelkov, svetujejo, da jih kupujejo le v trgovinah, ki imajo za prodajo teh izdelkov dovoljenje. Ob nakupu od prodajalca zahtevajte navodilo za uporabo in jih pred uporabo obvezno preberite in upoštevajte. Vedeti pa je potrebno, da se pirotehnični izdelek ne “obnaša” vedno tako, kot zagotavljajo navodila. Zato previdnost ne bo odveč. Z nepravilno uporabo pirotehničnih izdelkov lahko povzročimo hude telesne poškodbe sebi, drugim ah zanetimo požar. Podatki (pripravlja jih Upravna enota Žalec) veljajo za obdobje od 22. novembra do 19. decembra 2002. UMRLI: Jug Mihael iz Brodov, (67 let), Ušen Pavla iz Zgornjih Grušovelj, (90 let), Levovnik Jožefa iz Studenc, (77 let), Drobne Jože iz Zabukovice, (41 let), Stemad Franc iz Kaplje vasi, (63 let, Basti Angela iz Gotovelj, (92 let), Žgan k Angela iz Pemovega, (77 let), Gregl Peter iz Tabora, (42 let), Vasle Anton iz Podvina pri Polzeli, (69 let), Ašenberger Jožef iz Železnega, (82 let), Stanko Dragotin iz Grajske vasi, (55 let), Lorber Božena - Milica iz Žalca, (66 let). POROKE V Žalcu in Vranskem sta od 22. novembra do 22. decembra 2002 poročila dva para, in sicer: Jurak Roman iz Kasaz in Fras Mateja iz Gotovelj, petdeset let skupnega življenja pa sta z zlato poroko potrdila zakonca Golobič Štefan in Marija z Vranskega. Naj prazniki minejo varno Nekako smo šele vstopili v leto 2002, pa se je že končalo. Kljub temu se je v tem času zgodilo marsikaj, nekaj dobrega in nekaj manj dobrega. Po navadi si želimo, da nam dobre stvari ostanejo v spominu, manj dobre pa želimo čimprej pozabiti. Delo policije je vsakodnevno povezano z življenjem ljudi. Na žalost se policisti pogosteje srečujejo s tragedijami in negativnimi izkušnjami ljudi kot z uspehi. Prav zaradi tega si policisti želimo, da bi s svojim delom v sodelovanju z občani negativna dejanja in ravnanja v družbi in s tem neželene posledice, kakršne koli že so. Pred nami so prazniki, ki jih nestrpno pričakujemo vsi, tako otroci in mladostniki kot odrasli. Konec leta vsak nameni nekaj časa za obiske sorodnikov in prijateljev in si žeh nekaj miru zase. Vendar pa nam hiter način življenja marsikdaj onemogoči uresničitev vseh želja. V tem času se nam pogosto mudi, v čim krajšem času bi radi opravili največ nakupov, obiskali tiste, ki jih želimo obiskati, ter opraviti vse tisto, kar si želimo opraviti še pred prazniki. Prav zaradi tega, ker si za vse navedene dejavnosti ne vzamemo dovolj časa, prepogosto pride do okoliščin, ko si sami ah pa nam nekdo drug pokvari praznike. Verjetno ne bo prijetno praznike preživeti s poškodovanim vozilom ah pa bomo poškodovani tudi sami. Prav tako ne bo prijetno, če nam bo kdo iz vozila vzel darilo, ki smo ga kupih za sorodnika ah pa nam bo v košaro s hrano vrgel petardo. Skratka, okoliščin, ki nam lahko pokvarijo praznike, je dovolj. Kljub vsemu pa želimo, da bi praznike preživeli brez neprijetnih izkušenj. Prav zaradi tega bomo policisti v času praznikov več nalog opravili v bivalnih središčih, nakupovalnih centrih, gostinskih lokalih in vsekakor tudi na cestah. O samozaščitnem ravnanju in obnašanju smo že govorih, vendar pa je to dejansko edino ravnanje za zagotavljanje večje lastne varnosti in varnosti premoženja. Torej, kjer koh že smo, pazimo na svoje premoženje, ki ga imamo pri sebi, in na premoženje, ki ga puščamo v vozilih ah v domovih. Na pot se odpravimo pravočasno in zbrano, saj bo promet v tem času na cestah bolj gost, vsakodnevne vremenske spremembe pa zahtevajo, da se jim nenehno prilagajamo. Ker bo marsikdo praznike izkoristil za izlete in počitnice v smučarskih središčih, bo tudi teh vozil in voznikov na naših cestah več. Prekomerno uživanje alkohola pogojuje več nevarnosti. Na cestah vinjeni vozniki povzročijo vsako deseto prometno nesrečo, tudi število kršiteljev javnega reda v gostinskih lokalih pod vplivom alkohola se v teh dneh poveča, družinskega nasilja in trpljenja je v družinah, kjer vlada alkohol, ogromno. Vse te okohščine kažejo, da je alkohol v povečanih zaužitih količinah zlo, ki ni združljivo z vsakdanjim življenjem. Uporaba pirotehničnih izdelkov je v času med 26. 12. in 3. 01. naslednjega leta sicer dovoljena, vendar le na tak način, da ni moteno ah ogroženo življenje drugih ljudi. Kakor koh že, pred nami je božični praznik, dan samostojnosti in konec leta 2002 in s temi prazniki povezana praznovanja in krajše šolske počitnice. Prav zaradi počitnic svetujemo vsem voznikom, da so bolj previdni. Zaradi svoje razposajenosti in neizkušenosti v prometu so otroci še bolj izpostavljeni nevarnostim ceste. Tildi polnočnice so praznik, zaradi katerega je v nočnem času na cestah, pa tudi na drugih javnih krajih, povečano število pešcev in voznikov. Vsem voznikom svetujemo, da so na pešce še posebej pozorni, pešci pa uporabljate odsevna telesa, luči in oblačila, ki vas bodo naredila vidne in s tem tudi bolj vame. Želimo vam, da praznike preživite lepo, veselo in varno. Le vami prazniki bodo tudi lepi prazniki. ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Beno BALAŽIČ, komandir Policijske postaje Žalec © Republika Slovenija MINISTRSTVO ZA NOTRANJE ZADEVE POLICIJA POLICIJSKA UPRAVA CELJE POLICIJSKA POSTAJA ŽALEC Mimo in prijetno praznovanje praznikov vam želimo delavci Policijske postaje Žalec. V letu 2003 vam želimo obilo zdravja, osebne sreče, delovnih uspehov in VARNOSTI na vseh področfih. Kolektiv PP Žalec Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Turičnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasievvicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT. Mali oglasi PRODAM STANOVANJSKO HIŠO V ZABUKOVICI. TeL: 571 92 80 PRODAM STANOVANJSKE HIŠE, VIKENDE IN STAVBNA ŽEMIJIŠČA v Savinjski dolini. Hql, d. o.o, Braslovče, mob.: 041 649 234 STARINSKO PEČ (letnik 1880) ugodno prodam. Inf.: 041 803 418 ZAHVALA Izgubili smo drago mamo, staro mamo in prababico PAVLO UŠEN iz Zgornjih Grušovelj. Zahvaljujemo se vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče, svete maše in sredstva za cerkvene potrebe. Hvala gospodu župniku Mirku Škofleku, primariju dr. Jožetu Avžneiju in medicinskim sestram visceralnega oddelka bolnice Celje, dr. Petru Strouhalu, pevskemu zboru Savinjski zvon in pogrebni služb Ropotar. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, nas bodrili, nam pomagali in nam stali ob strani. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči in težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta DRAGOTINA STANKA iz Grajske vasi 47/b se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavcem NIVO-ja, d. d., Celje, športnikom z Gomilskega, ki ste ga v tetko velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala gospodu Vojku Tekavcu za vso pomoč v težkih trenutkih, gospodu Topovšku za lep govor, pevcem okteta Gomilsko, gospodu župniku Martinu Ciraiju za lepo opravljen obred in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi POGREBNE STORITVE U/an Ropotar, s.p. tet.: 700 16 85 GSM: Otti 613 269 GSM: 061 768 906 StaroVaška ul. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 26. ure ZAHVAIJUJEMO SE ZA IZKAZAN O Ž U PANJE. Kronika december2002 Zahvale za januarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 24. januarja 2003. Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90. Tvoje pošteno, dobro srce in pridne roke bile so naš ponos in ostajajo lep spomin na te... ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedija in brata ANTONA DOLARJA iz Latkove vasi 247 pri Preboldu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče, sv. maše in za izražena sožalja. Hvaležni smo sodelavcem Tovarne nogavic Polzela in Geodetske uprave Žalec za vso izkazano pozornost, g. župniku iz Prebolda, g. Rudiju Hermanu za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Lastovka s Polzela, Planinskemu društvu Prebold in Zvezi borcev Prebold ter vsem ostalim, ki so nam tako ali drugače v najtežjih trenutkih stali ob strani in ga tako številno pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi pogrebnemu kolektivu Ropotar za opravljeno storitev. Vsem in vsakemu posebej lepa hvala. Žalujoči: žena Marija, sin Edi in hčerka Mira z družinama V SPOMIN moje mame ANIKE NARBERGER (5. 12. 1919 - 30. 12. 2000) Na večer ob luni, zbrani ob tebi, rojstni dan zadnji si praznovala. Z vsem žarom prepevala pesem slovensko. V hudi bolečini si zaspala. Srečna bodi, kjer si zdaj, saj v sveti raj zvesto si verovala. Hvala vsem, ki te ohranjajo v spominu. Tvoji Srce je dalo vse, kar je imelo, nobene bilke zase ni poželo. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in babica MARIJA SANDA iz Žalca (12. 10. 1919 - 24 11. 2002). Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem ter vsem, ki ste nam izrekali sožalje, darovali sveče in cvetje ter se od nje poslovili na zadnji poti. Iskrena hvala tudi pogrebni službi Oziris. Vsi pjeni Odšel si tiho, brez slovesa -ne bo več tvojega nasmeha in ne tvojega pogleda. Ostala žalost je in bolečina, nastala velika je praznina. ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubega moža, očeta, dedija, brata, strica, nečaka, svaka in tasta JOŽETA PLEVČAKA iz Ločice ob Savinji se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala župnikoma g. Jožetu Kovačecu in g. Francu Sercu za opravljen obred ter sveti maši in pogrebni službi Ropotar. Iskrena zahvala velja tudi godbi na pihala Prebold, pevcem ter govornikom g. Petru Pungartniku, g. Janezu Cukijatiju ter ga. Manci Štorman za ganljive besede slovesa. Vsem, še posebej družini Martina Marovta in ga. Ireni Mužič, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, ter vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Inka, hči Bojana, sin Tomaž z Lidijo, vnuki Luka, Grega, Miha in Gašper ter ostalo sorodstvo Dotrpel si in za vedno zaspal, toda v naših srcih večno boš ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega strica in botra STANISLAVA KOPRIVCA iz Žalca se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala dr. Strouhalu, patronažni službi in Splošni bolnici Celje, skratka vsem, ki ste ga v času njegove težke bolezni negovali. Zahvaljujemo se duhovniku, še posebno patru Jožetu za cerkveni obred, g. Jurhaiju za lepo izrečene poslovilne besede, pevcem, g. Kisovaiju in za odigrano Tišino ter pogrebni službi Strahovnik za trud. Zahvaljujemo se tudi prijateljem, znancem, sorodnikom ter sosedom iz Župančičeve ulice za darovano cvetje, sveče, vence in za bogoslužja v spomin na dragega pokojnika. Še enkrat hvala vsem. Žalujoči: Nada z družino in ostalo sorodstvo Poštenost, delo in trpljenje tvoje bilo je življenje. Vse življenje trdo si garal, vse za dom in družino si dajal. Sledi za tabo ostale so povsod od tvojih pridnih rok. Nastala velika je praznina in huda bolečina, a v srcih naših boš živel, nikdar od nas ne boš odšel. V SPOMIN JOŽETU PANTNERJU (27. 2. 1950 - 14. 12. 2001). Minilo je leto dni žalosti, odkar si nas mnogo, mnogo prezgodaj zapustil. Iskrena hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke. V globoki žalosti mama, sestre in njegova družina POGREBNA SLUŽBA in CUETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje Ilc, Braslovče TEL 03 700 06 40 041 665 329 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega BRANKA STERNADA iz Kaplje vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče, svete maše ter ustne in pisne izraze sožalja. Še posebej hvaležni smo dr. Suzani in dr. Damjanu Justinek za njuno nesebično zdravniško pomoč. Hvala tudi ga. Tatjani Valenčak, g. župniku Francu Sercu za lep pogrebni obred, govorniku g. Valteiju Zupancu za tople poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru Prebold in godbi TT Prebold za žalostinke ob pogrebu. Hvala pogrebni službi Ropotar in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Majda in vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame HERMINE TURŠIČ iz Matk 37 se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in za izražena sožalja ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala pevcem Svobode Prebold, godbi TT Prebold in g. župniku Francu Sercu za lepo opravljen obred. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam kakor koli pomagali in z nami sočustvovali. Žalujoči: mož Stanko in hčerka Anica z družino V 96. letu je sklenila svojo življenjsko pot MARIJA URAN JEK iz Efenkove 1 v Žalcu. Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Grižah. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče in babice ANGELE ŽGANK iz Pemovega 42/b pri Žalcu (8. 4 1925 - 28. 11. 2002) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izraženo sočutje ter darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala pogrebni službi Ropotar, župniku Janku za cerkveni obred, osebju doma Šenek na Polzeli ter sodelavcem Etola. Žalujoča hči Sonja z družino december2002 Zanimivosti Dan z Božičkom Turistično-kultumo društvo Levec je v soboto pred Domom II. slovenskega tabora v Žalcu pripravilo celodnevno prireditev, ki so jo poimenovali Preživimo dan z Božičkom. Ob bogatem programu, imenitni sceni in kostumih se je žalski Božiček ponašal tudi z lajno. Prvi Božičkov nastop z lajno je bil že nekaj pred enajsto uro, sledili so nastopi plesnih skupin Srčki in Frklje, otrok iz vrtca Levec, mažoretk TKD Levec, pripravili so pravljične igre in karaoke, predstavila sta se čarovnik in Lajnar Kranjski. Tina Gorenjak je pripovedovala Božično pravljico, nastopila je vokalna skupina POP-BE, božične pesmi pa je zapel cerkveni pevski zbor Petrovče. Na prireditvi so predstavili tudi žive jaslice. T.T. Snežna idila Nekaj snežne idile smo pred božičem le užili. Ob prvem snegu je bilo tudi v središču Prebolda kot v pravljici, sicer pa je bilo na parkirišču pred šolo vsako decembrsko soboto zelo živahno. Tradicionalni dopoldanski kmečki tržnici se je pridružil popoldanski božični sejem s programom, v katerem so nastopale domače skupine, pripravili pa so tudi program za najmlajše. D. N. Avtokontrol d. o. o. TEHNIČNI PREGLEDI V ŽALCU tel.: 713 17 77 TEHNIČNI PREGLEDI ZA OSEBNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN TRAKTORJE Sklepamo avtomobilska zavarovanja zavarovalnic: Maribor, Triglav in Adriatic Delovni čas: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Vabljeni tudi v našo avtopralnico in okrepčevalnico! Lepe in prijetne božično-novoletne praznike in srečno vožnjo v letu 2003. Obvestilo Ob koncu letošnjega leta smo se odločili za zelo nepriljubljen ukrep. Cena izvoda Utripa Savinjske doline se je podražila na 350 tolarjev, razlog pa je povišanje stroškov izdajanja časopisa. Uredništvo Božič je praznik ljubezni Prihaja božič. Kot rojak naše lepe Savinjske doline bi vam rad poklonil nekaj vzpodbudnih besed za prihajajoče praznike, ki se bodo znova prehudih v vsem sijaju lepote in novih sporočil. Znova nam poklanjajo svobodo, dobroto in prijateljstvo. Spet se bomo svobodno smejali, jokali in ljubih. Smejati se - to je tveganje, da bomo znah pokazati svoj pravi jaz. Kot kristjani smemo skozi veselje z vsem ponosom kazati svoje bistvo. Jok prinaša solze, ki pa so dostikrat tudi solze sreče in hvaležnosti. Ohranimo to čutenje. Moramo tvegati, kajti tudi upanje je tveganje. Človek, ki ne tvega, ne naredi nič. Samo človek, ki tvega, je svoboden. Pred nami je čas dobrote. Te dni lahko pokažemo svoj pravi jaz. Kaj bomo poklonih bhžnjemu? Prihodnost, lepoto življenja in prijaznost. Roke, ki bodo znale objeti, pogled, ki bo dajal toploto, obraz, ki bo žarel, in ogenj ljubezni, ki ne bo nikoh umrl. Prijateljstvo je skromen cvet, ki je po vsem svetu najbolj iskan, najbolj cenjen. Tudi s posnemanjem nasmeha novorojenega deteta v jaslicah se mu je mogoče približati, tako kot je pozneje, v letih učenja Jezus vse naučil, da največje stvari ne nastajajo iz zakladov, temveč iz drobnih zrn. Prijateljstvo ne pozna ugodja, pozna pa vehko ovir, da prideš do tistega srca, ki bo s tabo stopilo na pot prijateljstva. S prijateljstvom zaključujem to moje kratko razmišljanje, saj sem prepričan, da se je ravno na božično noč nam vsem približal PRjJATEIJ vseh časov in vseh ljudi, tudi tistih, ki nikoli niso ljubih, pa so ravno od Jezusa ljubljeni. Dokazal nam je, da moraš imeti prijatelja rad iz dna srca. Tako smo začutili dotik duše, ki se še danes veseli tega nikdar utišanega daru. Ob božiču vsem bralkam in bralcem Utripa žehm obilo božjega blagoslova, ljubezni, notranjega miru in pogumen korak v leto 2003. Izidor Pečovnik - Dori V Berhnu, ob božiču leta Gospodovega 2002 Božične stojnice so vabile V prednovoletnem času so se tudi Nagrajena risbica Na natečaju založbe Mladinske knjige in uredništva revij Cicido in Ciciban je med 10 tisoč prispelimi risbicami dobila priznanje tudi risbica Lee Kokovnik in mentorice Brede Glavnik iz Vrtca OŠ Polzela. Podelitev priznanj je potekala v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer bo na ogled tudi razstava del do konca letošnjega leta. T.T. TEČAJ CPP Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE 6. januar 2003 ob 16. uri NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! VSEM OBČANOM IN OBČANKAM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! LH Č*Mj Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si po Savinjski dolini uveljavili božično-novoletni sejmi. Mnoge izmed njih so pripravili učenci šol, kot na primer na Vranskem in v Braslovčah, na Polzeli pa je že tradicionalen sejem pri občinski stavbi organiziralo Turistično društvo Polzela. Na stojnicah je bilo vehko domačih dobrot, raznih novoletnih aranžmajev, okraskov in daril, otroci so pripravili bolšji sejem, božično drevo pa so tudi letos okrasih z najlepšimi željami. T.T.