Maribor, Koroške ulice 5.
»STRAŽA“
uhaja v pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo. •
Z aredmštvoin se more govoriti nrJi dan od 11.—12. ure dopoldL
Telefon St- 113.
STRAŽA
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
St. 43.
Maribor, dne 18. aprila 1910.
Haročnfra listo:		
Celo leto		f2	h
Pol leta ......	6	K
Četrt leta ......	3	K
Mesečno . .	1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila
se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih ozaa-oilib velik popust
Letnik II.
Skupno delovanje.
Po številu močnejši klub na Dunaju je Zveza južnih Slovanov, v katerem sedijo tudi slovenski liberalci in katerega vodi celo leden izmed njih, dr. Ploj, odkar se je na nelep način potisnilo zasluženega in veleuglednega dr. Ivčeviča na stran. Poet novim vodstvom igra ta klub zelo čudno ulogo. Klub se je pridružil Slovanski Jednoti ter bi moral po njenih sklepih delati opozicijo. Toda javno in še bolj izza kulis se ve, da opozicija Plojevega kluba ni odkritosrčna. Nič ne pomaga, da se trudijo liberalna glasila to dejstvo prikriti, ' da se delajo izredno opozicio-nelna in da od časa do £asa upajo celo Slovenskemu klubu imputirati vladna nagnenja. Opozicija jugoslovanskih poslancev ne more priti 1 do prave veljave, ker jo močnejši klub samo navidezno,, oziroma polovičarsko izpolnjuje, vseh neuspehov so krivi navidez* ni jugoslovanski' opozicionalci iz Plojevega | kluba, njim je pripisovati mnoge neuspehe za sedanjo taktiko jugoslovanske delegacije.
Nobena politika ne sme biti polovičarska, ampak jasna in poštena. 'Pod Bekom je Slovenski klub odkrito podpiral vlado, pod Bienerthom jo ravno tako odkrito pobija.
Odločen nastop Slovanske Jednote lansko poletje ravno radi tega ni mogel priti do zaželjenjih u-spehov, ker so pri glasovanjih Plojeve klopi ostale večinoma prazne in niso oddajale svojih glasov proti vladi. [Vsakemu izmed nas je Še dobro znano, kako obžalovanja vredni dogodki so se pokazali ob glasovanju glede proračuna. Po liberalnih listih se je napadalo vlado, izvrševalci te politike; pa so koketirali iz znanjih ozirov z vlado na zgoraj. Tudi letos se ta politika ni zboljšala. Pri vseh odločilnih zadnjih glasovanjih so ravno Plojeve klopi kazale vladi všečno praznoto. Kako je bilo v odsekih, poučila se je javnost lahko iz glasovanja zadnjo soboto v proračunskem odseku, kjer sta manjkala!f obadva zastopnika Zveze južnih Slovanov.
Zato se nam zdi najnovejša akcija Slovenskega kluba, ki meri na tesnejšo zvezo jugoslovanske
PODWSTBK.
Nevesta gorskega duha.
(Švedski spisala Helena Nyblom).
(Dalje.)
Mnogo let je bilo poteklo,
Ciganasta Liza je bila že davno inrtya; otroci, ki so letali takrat v sami srajci, ko je bila Karina izginila, so zrasli v mlade fante in; dekleta.
Tedaj so se dogovorili kresni večer, ' da bodo kurili kres.
Zbrala se je kopa čvrstih fantov in deklet ter so se napotili skozi gozd na vrh gore. Tu je bila neka ravnica, kjer so se odpočili in nakopičili grmado. Plamen je zaplapolal proti nebu, za robom katerega je ravnokar zašlo solnce.
Mladina je veselo plesala okrog grmade; ko se je pa ogenj polegel, je polegla okrog ognja in poiskala košarice z brašnom.
Razložili so po travi sira, kruha, pa domačega piva, in so pridno segali po tem. Ko so se pa vsi najedli in je plamen že skoraj ugasnil, so ležali okrog tlečih klad. Tupatam- se je še vspel kak skrit plamenček.
Pogovor je bil vedno tišji, nazadnje še samo šepetanje; kajti na nebu je ugasnila zadnja večerna zarja ib tiha, svečana noč je zavladala.
Jelov gozd je štrlel v bledo nebo nepremično, kakor da je vlit iz brona, Ob gozdnem obronku so se dvigale iz trave tenko predene meglice.
Nobena ptica se ni oglasila, le beli nočni metulji so se vzdramili, poletavali! in padali v travo, kakor da igra nevidna roka žogo z belimi cveti.
delegacije, popolnoma umestna. Vodstvo jugoslovanske delegacije naj se združi v jedni roki in s tem se naj tudi brez vsakega ozira položi odgovornost za vso politiko te delegacije v roke močnejšega kluba, ki bo s svojimi glasovi v skupnem 1 in pod enim vodstvom stoječim novim klubom imel odločilno besedo.
Slovenski klub bo veliko žrtvoval, ako se zapri-četa fuzija tudi faktično izvrši. Sedaj je znana njegova uzorna disciplina, znana politična izkušenost njegovega voditelja dr. Šušteršiča, znana pa tudi marljivost in delavnost slehernega klubovega člana. Vse to žrtvuje sedaj Slovenski klub Številnejši Zvezi južnih Slovanov, samo da omogoči enotno politiko jugoslovanske delegacije in da naprti tudi formalno odgovornost za vse onim, ki bi jo dosedaj v istini morali nositi, a se je po svojih krčevito branijo..
S fuzijo obeh jugoslovanskih klubov je omogočeno skupno delovanje. To pa je gotovo, da bo to delovanje moralo biti na korist vsem Jugoslovanom, ne pa morda na osebno ali politično korist kakega moža Plojevega kalibra. Kolikor mi poznamo može v Slov. klubu, bodo v novem klubu vstrajali,, dokler se bo delala poštena politika, da pa bodo v nasprotnem slučaju tudi vedeli, kaj jim je storiti, ter se takoj oprostili objema liberalnih krogov, ako bi ta bil MSfekodo slovenskemu ljudstvu in njegovim idealom. V tem o-ziru zaupamo neomejeno svojim poslancem, zato tudi ne delimo strahu nekaterih, ki boječe gledajo najnovejše dogodke v okviru jugoslovanske delegacije.
Obenem pa moramo že danes povdarjati: Kakor številko za Številko naznanjamo na svojem čelu, smo mi od vsake politične stranke neodvisen list. Mi nismo glasilo ne katerekoli stranke, še manj kakega posameznega poslanca, mi služimo le svojemu slovenskemu, katoliškemu narodu ter sel borimo za njegov obstanek in napredek. 'Zato si tudi ' v očigled nove konstelacije na Dunaju ne bomo dali vezati rok. Hvalili bomo, kar je hvale vredno, ' ravnotako pa tudi grajali. Mi že naprej odločno odklanjamo vsako u-plivanje na nas, mi smo bili dosedaj neodvisni in bomo taki ostali tudi zanaprej.
*
* *
Naenkrat je pa zažarelo izza gozda, kakor od nove grmade. Tiho in veličastno se je dvigala polna luna na nebu, tako krvava in svetla, da je puščala v zraku za seboj zlato sled.
„Kaj praviš, kako velik je mesec?“ je vprašala deklica svojo tovarišico.
„Tako velik kot moja pest!“ je odgovorila ta na vprašanje.
„Kaj še! Tako velik kot tvoja pest! Tako velik je, kakor pošteno velik kolač! In tako velikega še nisem jedla.“
„To pa že, to pa rad .verjamem“, je menil fant, ki je vznak ležal v travi in strmel v zrak, „kajti ni ga kolača tako velikega, kot je gora Volčiča, a mesec je velik kot gora in vi vsi povrh.
„Meni se pa ne zdi večji kot drobno jabolko, samo enkrat bi zinil, pa bi ga ne bilo več“, je dejal pastir, ki je bil tudi pritekel gor.
„Pazi, da se ti ne zgodi, kakor onemu fantiču, ki je jedel začarano jabolko“, je svarilo dekle. „Dovolj slabo se mu je godilo, revežu! “
„Kaj se mu je pa vendar zgodilo?“ je vprašal pastir.
„Drugo jutro so ga našli ob potoku mrtvega. Ves trd je bil in je molčal, kakor klada, v grlu pa — jabolko! “
„Je že res, ali pa verjameš, da je bilo jabolko začarano?“ je vprašalo dekle, Tinka po imenu, ki je bilo služilo v mestu.
„Jaz vam pa lahko rečem, da je vse, s čemur sedaj straše otroke, strah, znotraj votel, okolu kraja ga pa nič ni. — Ni ne vil, ne gozdnega Škrata, in nič kaj takega!“ in pri tem je pomela dlan ob dlan svojih rok.
„Ah, tako!“ je rekel deček, ki je bil gledal v
Razkrinkali so se.
Liberalci stoje pred nami v vsej svoji nagoti.-Dolgo so ovinkarili in skrivali ’ svoje! nečedne namene, sedaj so se pa razkrinkali. „Narodni Dnevnik“ od 15. t. m. piše z ozirom na eopetna pogajanja med Slovenskim klubom in Zvezo južnih Slovanov: „Bo’ lje je po našem mnenju, da hodita oba kluba ločeno pot. Fraze o edinstvu in skupnosti so pri'nas že tako diskreditirane (sic!), da jim verujejo le Še politični otroci.“- To je infamija prve vrste in čudimo se, da se ni zastavilo pero, ko je pisalo te efijaltske vrste. Rudečica sramu mora obliti vsakega le nekoliko poštenega liberalca, ako čita te samomorilne nazore svojega vodilnega glasila.
Vsi pošteno misleči jugoslovanski poslanci se trudijo, da bi vstvarili krepko jugoslovansko parlamentarno skupino, ki bi imela dovolj odporne sile za sedanje resne in usodepolne čase in dovolj prožnosti in energije za težke boje, ki nas Še čakajo, pa pridejo slovenski liberalci in pričnejo najprvo iz zasede, potem pa kar očitno rušiti in podirati, kar drugi s težavo zgrade. Človeku se zdi kar neverjetno, da nosi naša lepa domovina še ljudi, ki so tako propali in se tako brezvestno igrajo z našo prihodnjostjo.
V vseh taborih vedno bolj odmeva klic 1 po z-družitvi. Prepričanje, da je vspešno parlamentarno delo mogoče samo, ako obstoje številni in tesno organizirani klubi, si pridobiva vedno več tal. Se nacionalni Nemci, ki so razkosani' v toliko v načelnih vprašanjih diametralno si nasprotujočih frakcij, so odstranili vse ovire in so se združili v enotnem nem-ško-narodnem klubu. Pozabili so na momente, ki ločijo izrazitega industrijca Lecherja/ od ekstremnega-agrarca Damma,v' ali Žida Lichta od antisemitskega gromovnika Wolfa, in so lepo sedli k skupni mizi. In ti^ Nemci so močni, imajo vso vlado v rokah in se jim ni potreba bati za obstoj. Oni bi si pri svoji ofenzivni politiki, ko imajo vse ugodnosti in udobnosti stoletnih gospodarjev na svoji strani,,.1 liahko privoščili nekoliko strankarske politike. A nočejo tega. Rajši se strnejo v enotno falango, ker upajo tako lažje v-dejstvovati svoje prešerne cilje.
Pri nas je pa malo drugače. Mi smo še komaj zlezli iz povojev. V vrsti narodov, kamor smo korajžno vstopili, nas Še marsikdo prezira in nas noče poznati. Ako nočemo, da nas pomedejo iz pozorišča, moramo napeti vse sile in moči. Nam se gre za biti ali ne biti. In v tem važnem trenutku pridejo naši li-
lun. Nilče mu je bilo ime ' in jej imel dvoje velikih vprašujočih oči.
„Potem tudi ne verjameš, da je gorski duh? Ne verjameš,vda stanuje tu v gori za gozdom?“
„Si ga morda videl?“ je vprašala Tinka.
„Tega ne“, je odgovoril mali Nilče, '„toda jaz poznam jih, ti zopet poznajo druge — in ti so ga videli.“
„In naša mati pravijo, da so poznali deklico, ki jo je ugrabil“, je zašepetala deklica. Bila je bledolična, zlatolasa Jerica.
„O, ti!“ je rekla Tinka, in jo sunila v bok, „je-li to res?“
Stisnili so se še bolj skupaj. Nekateri so sedeli, drugi ležali poleg pojemajočega ognja in so Šepe-taje pripovedovali, kar so vedeli.
„Tako gotovo je res, kakor sem takaj-le!“' je zatrjevala Jerica.
„Na svatbi moje matere je še plesala. Karina ji je bilo ime in zala je bila. Saj ste vendar morali tudi sami kaj slišati o tem. Bila je revna, da je imela komaj eno obleko, pa tako lepa, je pravila moja mati,, da nobene niso bolj gledali na plesišču.“
„In potem jo je . . . ?“ je vprašala Tinka, pa ni upala izgovoriti.
„Potem jo je ugrabil gorski duh“;, je pritrdila Jerica in slovesno prikimala. {„!Tam na gori je neki pasla ovce in mesto, da bi "šla naravnost po poti, je zavila mimo slapa, to je cisto gotovo, ker so dobili tam v mahu stopinje; no in nekega večera jo je pa zmanjkalo in vse iskanje je bilo zastonj, pa saj so vedeli, kje je.“
„Saj je lahko tudi šla v mesto' iskat službo“,, je rekla Tinka, toda njen glas je bil čisto zamolkel in negotov.
„V mesto!“ je ponovil Nilče.
S T, R. BK Z 'A.
beralci in sejejo razdor. Vsakdo, ki še narodno čuti, se mora zgražati in obsojati to početje.
Naši liberalci,: so pa popolnoma zgubili vsako narodno zavest r in brezstidno gazijo naše narodne svetinje. Zveza z nemškutarskimi štajerčijancr jih je udarila s slepoto. Svoj ultranacionalizem, s katerim so nekoliko časa barantali, so lepo spravili v koš in? njihova edina deviza/ je postalo'’' svobodomiselstvo. Stajerčijauske renegate bi peklo in sklelo, ako bi jih njihovi pobratimi s poštenim im narodnim mišljenjem vedno opominjali na nekdanjo čase, ko so bili razni Linharti, Kresniki, Pristovi še čuteči Slovenci. Tem krogom na ljubo so prodali liberalci svojo materinščino in hočejo še s podlim pisanjem oslabiti našo moč. Liberalizem, boj cerkvi jin vsemu,| kar je z ngo v zvezi, v tem imenu so se našli liberalci in štajer-čijanci in si prisegli večno zvestobo. Svobodomiselna fraza, boj proti „strupu iz Ju!,deje“, to je bilo že do-sedaj bistvo Narodne stranke in jo je potegnila ko-necno v Štajerčijanski objem.
Da mora tako početje, Tedaj ko stoje narodna vprašanja v ospredju in nas hoče oholi tujec uničiti kot narod, potisniti liberalce v najostrejšo kolizijo z vsem slovenskim, da, jugoslovanskim. ljudstvom, je umevno. Le počakajte, liberalci! Prišel bo dan in zdi se nam, da ni daleč, ko bo ljudstvo govorilo in sodilo.
Nam pa daje to izdajalsko rovanje ' neko zadoščenje, Potrjuje nas v našem prepričanju, da se liberalcu nikoli in nikdar, tudi v narodnih vprašanjih, katere hoče navadno imeti v zakupu, ne sme verjeti in zaupati. Boj neznačajnim liberalcem do zadnjega, to mora veljati še bolj kakor kedaj prej.
Politični pregled.
. Državni zbor.
Seja 15. aprila.
Državno,posojil o.
V	današnji seji se nadaljuje prvo čitanje glede 182milijonskega posojila. Med drugimi je govoril baron Chiari v imenu nemškonacionalne zveze, ki bo zavzela stališče Še-le potem, ko bo Bilinski podal natančnejša pojasnila v odseku, poslanec Steiner pa v imenu krščanskih socialcev, ki bodo glasovali za-predlogo.
Kot glavni kontra-govornik je ostro bičal češki agraree Vojta slovanofobno vlado, ki pritiska državo ohranjujoče elemente k tlom.
Nato je bila vladna predloga odkazana proračunskemu odseku, kjer bo gotovo morala pretrpeti še marsikak boj.
Službena pragmatika.
Na vrsto je prišla druga točka dnevnega reda: službena pragmatika. Za govorom socialnega demokrata Glöckla je bila debata o tem predmetu prekinjena.
Dalmatinska železnica.
V	razpravo je zopet prišel nujni predlog glede dalmatinskih železnic, poslanec Vukovič je nadaljeval svoj v zadnji seji zapričeti govor. Poživljal' je vlado, naj prisili Ogrsko,: da bo izvršila svojo nalogo.
Prihodnja seja v torek dne 19. t. m.
, 1 Iz proračunskega odseka.
Proračunski odsek je imel v soboto dne 16. t.
m.	sejo. Na dnevnem redu je bilo 182milijonsko posojilo, Dr. Korošec je stavil koj v začetku seje izborni, taktični predlog, naj se seja odloči do torka, da ima do tedaj vlada dovolj časa zbrati Številke iz proračuna zapostavljenih točk. Vladaje namreč nameravala,
„Misliš, da bi se ne bilo kmalu zvedelo, kje se drži lepo dekle? Tako malo bi se bila mogla potajiti, kakor ta-le tu gori!“
Pri tem je Nilče pokazal na svetlo luno, ki je visela na modrem nebu.
Nihče ni odgovoril, vsi so sedeli molče ob pojemajočem ognju.
Vedno večja tišina. — Najtemnejša ura kratke poletne noči je prišla. — Nebo še ni začelo na vsho-du rdeti.
Tedaj je položila Jerica nevtegnoma roko Tinki na ramo —
„Ali vidiš?“ je zašepetala,
„Kaj pa?“ je vprašala Tinka in zamrzelo jo je po vsem telesu.
„Poglej vendar! Tam-le! (Ne, tam ob gozdu!“
Vsi so pogledali proti gozdu.
„Ali ne vidite?“ je Šepetala Jerica, f„sedaj se\ premika.“
Nihče si ni upal sopsti. Kakor stisnjene sence so se potajili v travi in strmeli z ledeno grozo proti’ gozdu.
Tam je stalo nekaj - ženska! — bila je velika in dolga — in na glavi se ji je nekaj bliščalo.
„Ne ganite se!“ je šepetala Jerica, „sem gre.h
In strah se je res premikal po travi s težkim, drsajočim korakom.
Sredi temne planice je obstala. — t Lomila je roke kakor od bolečin in obračala obraz proti svetli luni.
Zdaj so jo vsi natanko videli,
(Konec prihodnjič.)
črtati v proračunu postavke v znesku 70 milijonov, da bi na ta način ne imela deficita.
Proti temu je pa nastal odpor, pri (vseh strankah, tudi med Poljaki in krščanskimi socialci, ker bi bile vse dežele oškodovane. ‘Odsek je odklonil Korošcev predlog z 23 proti 20 glasovom. Značilno je, da sta pri tem glasovanju, ki je bilo naperjeno proti vladi, manjkala južnoslovanska hofrata Ploj in Vukovič. Kakor hitro se opaža, da bi prišla vlada v Škripce, pa ji že pomaga hofrat Ploj. Pri takih opo-zicijonalcih se Bienertli lahko smeje v pest.
Položaj.
Se tisto malo veselja,' kar je ostalo vladi ! po znanem glasovanju o dnevnem redu, se je razpršilo. Poljaki so ostro nastopili proti Bilinskemu in precej odkrito izjavili celi vladi svojo nezadovoljnost, ker ne stori nič 'za osnovanje delavne parlamentarne večine. Že kroži zopet po listih vest, da namerava Bie-nerth staviti Slovanski Jednoti konkretne predloge za vstop v vladno večino. Vedno jasneje postaja, da je Bienerthov sistem nevzdržljiv in da opozicija, ako bo dosledna, mora zmagati.
Glede razmer v jugoslovanski delegaciji poročajo „Slovencu“ iz Dunaja:
Ta teden bo odločilen za usodo aktualne jugoslovanske politike za dogleden čas. Do srede tedna, skoraj gotovo že v torek, se odloči, se li izvrši krepka jednotna organizacija jugoslovanskih poslancev — ali pa se izvede popolna ločitev Vseslovenske ljudske stranke od vseh ostalih jugoslovanskih strank. V smislu znanih izjav voditelja S. L. S., dr. Šušteršiča, na shodih v Mariboru in na Jesenicah ter v raznih listih, je Slovenski klub, ne zmeneč se za vse postranske ozire, hirajoč v očeh) le veliko skupno stvar vesoljnega jugoslovanstva, započel pretekli četrtek velevažno akcijo, ki meri na to, ustvariti trdno podlago za skupno politično delovanje vseh jugoslovanskih strank v državnem zboru.
Slovenski klub se ni omejil na kake meglene nasvete: stavil je marveč Zvezi južnih Slavena jasne, konkretne predloge, ■ ki so popolnoma sposobni privesti do zaželjenega vspeha. Podrobna vsebina teh predlogov še ni znana, toda čuje se, da so predlogi sijajen dokument samozatajevanja v f skupni blagor domovine.
Vseslovenska ljudska stranka se čuti dosti močna, nastopiti koncilijantno in prinesti tiste žrtve, ki jih smatra kot potrebne za sveto stvar! Zveza južnih Slavena je tudi s svojim sklepom priznala ' predloge Slovenskega kluba kot sposoben temelj 'za nadaljna pogajanja. Ta pogajanja stopijo v odločilni stadij ta torek. „ Ce bode vspeh pogajanj ugoden, zadobi vsa aktualna jugoslovanska politika v Avstriji novo lice in jednotni nastop jugoslovanskih poslancev v državnem zboru bo pomenjal tudi bistveno ojačenje Slov. Jednote. .
V	slučaju pa, da bi se pogajanja razbila, bode Vseslovenska ljudska stranka v bodoče nastopala popolnoma neodvisno od ostalih jugoslovanskih strank, ki so danes zastopane v državnem zboru. Ločitev bo potem popolna. Vseslovenska ljudska stranka se čuti tudi za ta slučaj zadosti močno ’ in se ne boji nika-koršnih posledic.
Samo po sebi se umeje, da ostaneta Slovenski klub in Zveza južnih Slavena v vsakem slučaju slej ko prej v zvezi Slovanske Jednote.
Slovanska I in) nemška javnost, L z vlado vred, pričakuje z največjo napetostjo odločitev jugoslovanskih poslancev. S posebnim zanimanjem zasledujejo razvoj te velevažne zadeve Italijani, kar je razumljivo glede na posebno aktualnost vseučiliškega vprašanja.
Lahi za vlado.
Lahi napoloficielno razglašajo, da so zato glasovali z vlado, da 'ne bi imel poraz vlade za posledico rekonstrukcije kabineta,, katere se Italijani boje zavoljo jugoslovanskega ministra.
Lahi so si s svojim glasovanjem ■ baje zasigu-rali tudi vse nemške glasove za fakulteto v Trstu in konečno niso hoteli, 'da se zbornica razpusti, ker bi to njihovo fakulteto za dogleden čas zavleklo.
Kralj Peter zopet v Belgradu.
Po enomesečnem potovanju se je v sredo dne
13.	t. m. kralj Peter povrnil v Belgrad. Na kolodvoru ga je čakala velika množica občinstva* (ki ga je pozdravljala z velikim navdušenjem. ' Kralj je objel prestolonaslednika Aleksandra in princa Pavla ter prisrčno pozdravil dostojanstvenike, ki so ga pričakovali na kolodvoru. Nato se je kralj Peter odpeljal v dvorec. Množice po ulicah so ga burno in navdušeno pozdravljale.
Občinske volitve v Srbiji.
Pred par dnevi so se vršile občinske volitve v Srbiji. Iz teh volitev vedno odseval ljudsko razpoloženje z ozirom na vsakokratne politične odnošaje in so radi tega, volitve vedno precejšne važnosti. Vlada iz teh rezultatov vedno lahko spoznaj Šanse za volitve v skupščino. Pri zadnjih volitvah so povsod zmagali združeni radikalci, ki so sedaj na vladi.
To je za sedanjo vlado seveda 1 zelo ugodno predznamenje. ■
V	Belgradu je izvoljen za župana mladoradika-lec bivši minister Glavinič.
Roosevelt — zopet predsednik Zjedinjenih držav?
Slava sedanjega predsednika Tafta je _ zacelit pojemati. V amerikanski republikanski stranki se je pojavila struja, ki si želi Roosevelta f zopet za predsednika. Kakor poročajo iz Porto-Maurizio, sel je Roosevelt izrekel pripravljenim vsprejeti kandidaturo za predsedništvo, ako bi njegovi prijatelji {vstrajali pri lem.
Roosevelt uživa radi bojev, ki jih je vodu proti trustom, pri Amerikancih veliko popularnost, zato je skoraj gotovo, da bo pri prihodnjih volitvah zopet izvoljen za predsednika Zjedinjenih držav severoame-riških.
Raznoterosti.
Iz šole. Na lastno prošnjo je umirovljen Gas-par Hrovat, učitelj v Šoštanju, ter se mu je izreklo priznanje. Razširi se enorazre!dna ljudska šola pri Sv. Pankracu v dvorazredno, dvorazrednica v Sv.: Janžu pri Spodnjem Dravogradu pa v trirazrednico. Nastavljeni so: na ljudski šoli v Ponikvi kot definitivni učitelj Franc Horvat, dosedaj učitelj (na Rečici, Marija Kregar kot suplentinja istotam; Marija Sorčan kot suplentinja na dekliški ljudski šoli v Hrastniku; Karl Mravljak kot učitelj v Zrečah pri Konjicah'; Viljem Dobnik, učitelj na. ljudski Šoli v Maren-hergu.
Katehetski muzej. Ne more se oporekati, da se je za^razvoj kateheze v zadnjem desetletju prav mnogo storilo in doseglo. Neizogibno potrebno je sedaj, če hočemo še napredovati, ' da mislimo I na, ustanovitev katehetskega ' muzeja,,' kjer bi imeli svojo strokovno katehetsko knjižnicoj f in pa stalno zbirko najboljših učil. Pri vseh daljših katehetskih' tečajih se je navadno oskrbela tudi razstava učil; izkušnja je pokazala, da imamo na izbiro dosti več pripomočkov, kakor se običajno misli in trdi.
Na Dunaju je ustanovitev katehetskega muzeja zasigurana, kajti zavzela se je za to velevažno zadevo katehetska sekcija Leonove družbe v; zvezi z dunajskim katehetskim društvom in z društvom srednješolskih veroučiteljev. Mesto je v ta namen prepustilo na neki šoli dve veliki učilnici in nekaj manjših prostorov. Za prvo silo bodo potrebovali 6600 kron; upajo pa še na državno in deželno podporo.
Pri nas smo lani imeli že lepo razstavo knjig in učil za katehetsko stroko. Žal, da se ni mogla o-hraniti v prvotnem obsegu, ker ni bila last katehetskega društva. Marsikaj se Še vidi (Ljubljana, Katoliška tiskarna, III. nadstropje), mnogo pa 'je oddanega v promet ali pa se je odstranilo. Ako bi se našel dobrotnik, ki bi katehetskemu društvu pripomogel do lastnega muzeja, kakoršnega bodo imeli na Dunaju, bi bilo to za razvoj verskega pouka gotovo eminentne važnosti.
Hitrost „Marburgerce.“ Po preteku skoraj treh tednov je prišla „Marburgerca“ do te najnovejše novice, da dne 14. aprila v grdo zavito pisanim članku poroča o obenem zboru Slovenske Kmečke Zveze. — Dolgo časa 5 je urednik „Marburger Zeitung“ kuhal jezo, da si predrznejo slovenski kmetje vi tako velikem Številu v Mariboru : brez Jahnovega dovoljenja zborovati. Pane Jan, ste pa res točni poročevalec!
Liberalnim Izdajalcem zadostuje ! po zatrdilu „Narodnega Dnevnika“, ker sta oba jugoslovanska kluba združena v Slovanski Uniji. Da imajo tudi Cehi svojo lastno organizacijo, kjeri [ se posvetujejo o specielno čeških zadevah, , da imamo in bomo imeli tudi mi Jugoslovani f mnogo takih ' specifično ' naših vprašanj, ki so pa mnogokrat vitalnega pomena, da smo mi majhen, še-le razvijajoč se narod, ! ki mora vporabiti vse sile, ki spe v njem, ako hoče priti naprej, in da je zato potrebna enotnost, (fteg/a liberalni narodni Škodljivci nočejo vedeti.
-Nečuveno postopanje 'glede; ( tesnejše < spojitve jugoslovanske delegacije hoče „Narodni Dnevnik“ zagovarjati s tem, ' da pravi, da „Dalmatinci zastopajo mnogokrat svoje separatistične interese in že iz tega vzroka ni mogoča popolna harmonija.“ ‘Ako se liberalni inteligenti dajo prepričati s f takimijf nezmisel-nostini, mi se ne damo. ’Separatistični interesi Dalmatincev se kažejo ravno tako v Zvezi južnih Slovanov in onemogočujejo „popolno harmonijo“, kakor bi se kazali v skupni organizaciji. Razlika je samo ta, da se pri Zvezi južnih Slovanov bolj občutno poznajo, kakor bi se v širši skupini, ki bi obsegala vse Jugoslovane. Na drugi strani je pa tudi gotovo, da bi pri reorganizirani Narodni Zvezi, ki bi bila oči-viden dokaz skupnosti, (stopile separatistične težnje veliko bolj v ozadje, kakor je to sedaj. Nobeden izgovor in zagovor nič ne pomaga. Liberalci ostanejo rušilci sloge med Jugoslovani.
Plojev list „Sloga“ igra staro hinavščino naprej. Zavzema se za spodoben ton v listih nasproti slovenskim poslancem, a ravno v istem članku pa na ostuden in nizkoten način napada poslance takozvane „Susteršič-Koroščeve zveze“, ter jim očita, da ne poznajo ne stvarnosti, ne poštenosti, ki se sami živijo od spletkarjenja, in ki za malenkostne osebne koristi prodajajo interese celega naroda. Tako bi list katerega yzdržuje hofrat Ploj, pač ne smel pisati, o-sobito bi pe smel omenjati osebnih koristi, za koje se prodajajo interesi^ celega naroda. (Ali \ misli hofrat Ploj, da se s takim nepoštenim pisarjenjem njegovega lista pospešuje zbližanje obeh jugoslovanskih klubov na ^Dunaju? Slovenskemu klubu toplo priporoča-
Stran &>
mo infamno pisavo zadnje hlofratove „Sloge“ ter jim polagamo na srce, da si ogledajo dobro svoje prijatelje, s katerimi si želijo tesnejše zveze.
Torej »oče? Zadnja! „Slogav poje svojemu krušnemu očetu tako-le slavo: „Dr. Ploj je poslanec, ki s svojim razumom, s svojo marljivostjo in s svojim vplivom zna in more v korist svojih volilcev in celokupnega naroda slovenskega doseči več, kakor katerikoli poslanec Susteršičeve stranke.“ Hm! Zelo ši-rokoustno! Zato pa imamo vedno več Nemcev po u-radih in šolah, zato imamo celo slovensko gimnazijo v Celju, zato imamo vse polno obrtnih in trgovskih Šol in vse polno podpor od vlade. Slava Ploju, ki zna in more, a vendar nič ne doseže!
Dr. Kukovcu' bo posvetil prihodnji „Narodni Dnevnik“ članek, v katerem ga bo neusmiljeno napadel, da se kot poslanec slovenskih trgov popolnoma nič ne poteguje za interese slovenskega naroda. Pojasnil bo tudi, zakaj se še dosedaj, popolnoma nič ni brigal ne za nastavljanje učiteljev in nadzornikov, čeprav je učiteljstvo z malimi izjemami ,vse v njegovem taboru. Odkrito bo povedal, da mu to brani zveza s 'štaferSijjanoi, katero potrebuje na vseh koncih! in krajih. Mi bomo seveda članek ponatisnili, kakor hitro bo objavljen.
Dr. Ploj se ni udeležil vadrrjo soboto glasovanja proti vladi v proračunskem odseku. V „Slov. Narodu“, ki jo poleg „Sloge“ in „Nar. Dnevnika“ postalo zadnji čas glasilo njegove slave, se höfrat opravičuje, da j i imel .opravilo kot uradnik v službi. — Enake izgovore smo čitali že večkrat, kadar je treba-balo glasovati proti vladi, a Ploja ni bilo. Ako bi dr. Ploj vršit vestno svojo nalogo kot poslanec in za ta čas pustil službo, bi menda moral biti pri upravnem sodišču nastavljen še jeden Jugoslovan, to pa bi vladi bilo nMjufeo. Sedaj ji je pomagano na obe strani. Ploja ni pri glasovanjih, kadar bi ga trebalo za opozicijo, a pri upravnem sodišču ni treba nastaviti še jednega JUovuna. A vladni nismo!
Laž 'Danes se moramo zopet več kot navadno baviti s Plojevo „Slogo“, to pa zato, ker je v zadnji številki nagromadila cele kupe laži in nizkotnih napadov na poslance Vseslovenske ljudske stranke. — Med drugim ponavlja tudi laž, da je dr. Šušteršič zahteval od ministrskega predsednika Bienertha, da se naj delegacijski mandat dr, Ploja razveljavi,, Dr. Šušteršič ne zahteva nikdar nemogočih in zato neumnih stvari, To je tudi hofratu Ploju dobro znano. Pač pa je dr. Šušteršič informiral Bienertha, kakor se je že ponovno konstatiralo, da je zelo čujden način, po katerem je prišel Ploj, kateremu pa Boga mi nikdar ni za osebnosti, do delegacijskega mandata, svoječasno poostril razmerje med opozicijo in vladnimi strankami. Naj „Sloga“ resnično pojasni oni čuden način, 'in tudi njeni bralci bodo istegja mnenja kot dr. Šušteršič!
Uradnik Südmarke obsojen na pet' let težke ječe. -Na Dunaju se je vršila dne 13. aprila pred izrednim porotnim sodiščem obravnava proti 341etnemu uradniku Kunibertu Steinlöchnerju, ki je pri Süd-markini loteriji poneveril 3899 K. Siidmarka ima letos res smolo. Na podružničnih«1 zborovanjih ji Nemci odpovedujejo zvestobo, pri tožbah proti krščanskim socialcem navadno zgubi, potem ji pa Še uradniki popihajo z naberačinimi tisočaki. Smola!
Mark Twain — bolan. Znani ameriški pisatelj in humorist Marc Twain je nevarno obolel,
Zatvoritev češke šole v Poštorni, Nedavno tega je dalo okrajno glavarstvo v Mistelbachu zapreti češko šolo v Poštorni na Nižje-Avstrijskem. Ta zatvoritev je bila seveda popolnoma protipostavna in je izvala v vsi češki javnosti silno razburjenje in ogorčenje. V torek so priredili v Pragi radi zatvoritve po-štornske šole protestni shod, ki se ga je udeležilo na tisoče češkega občinstva. Shoda se je udeležila tudi deputacija iz Poštorne, na čelu ji poštornski župan Havliček in učitelj Klimeš, ' in več državnih poslancev. Shod' je sprejel resolucijo, v kateri se ostro pro-testuje proti vladnemu nasilstvu ter poziva češke poslance, naj porabijo vsa sredstva v uspešno zaščito čeških manjšin na Nižje-Avstrijskem.
Državno vinorejsko društvo. fNa Dunaju se je vršil dne 10. aprila občni zbor avstrijskega vinorej-skega društva. Udeležba je bila velika. Navzoč je bil tudi zastopnik poljedelskega ministrstva dvorni svetnik Portele. Predsednik društva omenja v pozdrav-, nem govoru, da obhaja društvo letos svojo 251etnico. Občni zbor je sprejel predlog, da se naj brezobrestna posojila, dana do leta 1900, popolnoma odpustijo vinogradnikom, posojila po letu 1900 ^ pa se naj po preteku 10 let smatrajo kot hipotekarni dolgovi. 'Oba predloga se je odkazalo centralnemu društvenemu odboru. Zborovalci so sprejeli z velikanskim navdušenjem predlagano resolucijo; proti ( nameravanemu vinskemu davku. Poročevalec Lechner predlaga, da se naj v slučaju, da se sprejme novi vinski davek v zbornici, zberejo vsi avstrijski vinogradniki, tki jim je to mogoče, na Dunaju;' k mogočnemu protestnemu zborovanju 1 in; na dunajskih! ulicah ( naj izpriča avstrijsko vinogradništvo svojo opravičeno nevoljo nad tem krivičnim vinskim davkom.
Halleyev komet.
Mnogo se je že letos pisalo o zvezdi repatici, ki jo je našel zvezdoslovec Halley. Med ljudstvom so se razširile govorice, da prinaša komet nesreče: vojsko,' lakoto, hudo sušo in druge. Pisalo se je celo, da bo
konec sveta, ker bo komet zadel ob zemljo, ki se bo vsled tega porušila.
Vse te praznoverne .govorice so sam bau-bau. Uotovo pa je, ida bomo v nekaj dnevih imeli priliko, pred solnčnim vshodom opazovati ta komet. Zanimivo je, da se ta zvezda repatica*1 ne vidi nikdar ponoči, ampak le pred solnčnim vshodom. Za sedaj se komet Še s prostim očesom ne more videti, še-le v času od 1- do 10. maja bo viden brez daljnogleda. Za opazovanje je najboljši vzvišeni hrib, raz katerega je prosti pogled proti vshodu — komet se nahaja namreč vedno le blizo vshajajočega solnca. Ako hoče kdo komet opazovati z daljnogledom, se priporoča rabiti za. to gledališko steklo, z manjšim povečanjem.
Rep kometa se bo intenzivno razvil še-le po 20. aprilu, med 20. in 30. aprilom bo njegova svitloba enaka zvezdi velikega medveda. Največjo svitlobo bo razvil komet po 18. maju.
Dne 19. maja bo ob 3.22 do 4.22 zjutraj dirjal preko solnčne plošče, r drugo noč pa bode viden na zahodu.
v
Štajersko.
Maribor. V petek dne 15, aprila je raz dravskega broda skočila iz samomorilnega namena v Dravo M, Novak, žena uradnikova, Ker je skočila v. sredi Drave v najhujše valove, je ni bilo mogoče rešiti. Trupla Še niso našli.
Maribor. Magistratni uslužbenci postopajo zadnji čas naravnost surovo s Slovenci. Zadnjo soboto dne 16. t. m. je na glavni trg prinesla neka ženica, ki ni razumela nemški, raznih drobnih rečij na trg. Ker sirotka ni imela nič denarja pri sebi, ji je neki uslužbenec, [ ki pobira stojnino, ’ šiloma odvzel več jajc, ki jih je imela na prodaj. Žalostno je za mariborski magistrat, če ne more počakati na 4 vinarje, da bi jih bila ženica vstržila za svoje reči. Uslužbenec in policaj sta Še nad staro ženico vpila:. „Ver5* dämmte Weiber!“ Pristopil je nek gospod in je ženici daroval 4 vinarje. Občinstvo se je zgražalo nad početjem magistratnega uslužbenca.
Maribor. V petek dne 15. t. m. popoldne seje Metni trgovski učenec Jože Kren 1 na domu svojih starišev s puško v glavo vstrelil in se hotel usmrtiti. Smrtno ranjenega je pripeljal rešilni voz v bolnišnico. Vzrok samoumora je baje nepoštenost, ki jo je zakrivil pri svojem šefu.
V Celju je prestopil v katoliško cerkev Klinger, ki je bil prej dolga leta protestantski cerkovnik. DrUgi dan po prestopu je umrl.
Celjska ’ nemška hranilnica nazaduje r vedno bolj. Ker hoče prikriti javnosti svoje pravo denarno stanje, je opustila objavljanje mesečnih izkazov. V preteklem letu se je v celjski nemški hranilnici dvignilo 583.906 K več nego se je vložilo. Nazadovanje se opazi tudi pri hipotekarnih posojilih. Dočim so znašala zaprošena posojila v letu 1908 še 1,349.450 K, so znašala ista v preteklem letu samo 565.400 kron. Celjska nemška posojilnica postopa tako, da so jo začeli Slovenci v zadnjih letih zapuščati. S slovenskim denarjem podpira izključno nemška nacionalna društva. Slovenci »je dobijo niti vinarja.
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 14. t. m. je prinesel gospod Alfonz Pernat, še. jako mlad, a vnet in vstrajen lovec, dva divja petelina, katera je vstrelil Še pred jutranjim svitom v Lampreehtovi planjni vrh Kumena, Se tretjemu bi bil upihnil luč življenja, pa ga je prepustil svojemu tovarišu, kateri pa, žal, % ni imel tako bistro oko in gotovo roko in je s krog-ljicami prestrelil samo zrak.
Celje, ižandarmerijski oddelek v Celju štev,- 6 dobi s 1. majem administrativni oddelek) v Konjicah. Politični okraj Slovenj gradeč se istočasno loči od celjskega žandarmerijskega oddelka in se prideli oddelku Štev. 3 v Mariboru.
Volitve v Šmarski okrajni zastop se vrše 26.,
27.	in 28. t., m., in sicer 26. za veleposestvo, 27. za trge in 28. za kmečke občine.
Ormož. Naš mestni občinski zastop je izvolil v okrajni zastop sledeče:	Štefan Brodar, dr. Gustav
Delpin, Johan Kautzhammer, (Adolf Stamen, Matija Wesselitsch in Franc Ceder. Samo pristni Nemci!
Št. Ilj v Slov. gor. Naše bralno (društvo priredi v nedeljo dne 1. maja narodno veselico z raznovrstnim sporedom. Mladina bo predstavljala dr. Krekovo igro „Tri sestre.“ Že sedaj opozarjamo bližnja društva in prijatelje, da nas ob tej priliki počastijo z obiskom.
Cirkovce pri Pragarskem. V Starejšincah so pogorele tri hiše z gospodarskimi poslopji vred. Zavarovani so bili silno slabo. Hudo prizadeti sta zlasti dve vdovi, ker je požar uničil tudi živila. Kako naj obupani materi tolažita svoje otroke, 1 ko ni ne strehe ne skorjice kruha, Srečnejše matere, ki imate usmiljeno srce, blagovolite doposlati v pomoč vsaj majhen dar na župnijski urad v Cirkovcah.
Sv. Jakob v Slov. gor. V četrtek dne 14. t. m. zvečer okoli 9. ure je nekdo vstrelil skozi okno 24-letnega Franca Cernčiča, viničarskega sina pri Sv. Jakobu, ko je ta pri luči tobak rezal, in ga nevarno ranil. Kdo je ta zločin naredil in zakaj, se no ve.
Polička vas. V naše uredništvo je! prišlo več slovenskih mož iz Poličke vasi, ki nam zatrjujejo, da je gospod Jager pri občinskih volitvah) res agitiral za kandidate posilinemške stranke, zaradi tega, ker je ta stranka obljubljala imenom Südmarke novo cesto skozi Poličko vas. Brolli in Šabeder sta bila kandidata in najpridnejša agitatorja nasprotne' stranke,
ki je pod Siidmarkinim ljubljencem Reiningerjem hotela z prazno obljubo bele poličke ceste vreči doseda-nji slovenski občinski zastop. Ker stojimo na stališču, da se sliši tudi nasprotni glas, priobčujemo z veseljem izjavo teh slovenskih mož.
Jarenina. Dasiravno mečejo naši narodni naspi otniki s pomočjo Südmarke na našo jezikovno mejo ogromne svote za ponemčenje lepih Slovenskih goric,, se vendar naši slovenski kmetje v naših krajih dobro drže in branijo svetinje naše.; Jarenina je že od nekdaj imenovana biser Slovenskih goric. To ime si pa tudi po vsej pravici zasluži. Že krasna lega in rodovitnost zemlje, s katero se malokateri f kraj na Slovenskem lahko meri, ' da Jarenini pravico, da se imenuje biser Slovenskih goric. V četrtek dne 14. t. m., so se vršile v Jarenini, ' kakor smo zadnjič na kratko poročali, občinske volitve. Slovenska stranka je sijajno zmagala v vseh treh razredih. Izvoljeni so sami^ vrli slovenski gospodarji,- zvesti pristaši Slov. Kmečke Zveze. Nasprotniki, kateri so bili še pred nekaj leti silovito drzni, so, ko so videli prihajati mogočne čete zavednih slovenskih volilcev, vrgli puško v koruzo in se korajžno poskrili kakor kužki. 'Spominjamo se, kako sta pred nlekaj leti 'Gornikov Lojzek in Baumgartner se trudila, da bi pregnala Slovence iz občinskega odbora, a bilo je zastonj. Nemškutarji je v Jarenini za vedno odklenkalo. Kakor smo se veselili slovenske zmage v Polički vasi, tako se radujemo tudi sedaj z vrlimi našimi Jareninčani! Seme, ki so ga na izobraževalnem polju) sejali" gospodje: Flek, Cižek, Gomilšek in Vračko, rodi stotere sadove! Živela slovenska Jarenina!
Kranjsko.
Čebelarski tečaj. Slovensko čebelarsko društvo za Kranjsko, Koroško in Primorsko r priredi dne
12.	in 13. junija t, 1. v Ilirski Bistrici)/na Notranjskem učni tečaj za čebelarje- začetnike. Pouk bo teoretičen in praktičen ter brezplačen.^ Število udeležencev je 12. Priglasijo naj se do 15. maja. Priglase sprejema in pojasnila daje osrednji odbor čebelarskega društva v Ljubljani.
Hofricnter H. na Kranjskem. /Neka gospa H. v Logatcu je baje prejela pismo, ki ji ga piše neki dr. L., dogpvoriiio z njenim zdravnikom dr. G., in ji svetuje, da naj porabi priložene krogljice, ki ji bodo gotovo pomagale. Gospej se je zdelo pismo sumljivo in res je takoj zvedela, da je pismo krivotvorjeno in omenjene krogljice strupene. Upati je, da dobijo zločinca kmalu.
Mladeniško gibanje. IV nedeljo dne 10. aprila se je vršil mladeniški tečaj v Šmartnem pri Litiji. Fantje/ iz cele okolice so bili zbrani od 6. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Telovadilo jih je celi dan 60 odraslih in 30 naraščaja. Na javnem ljudskem shodu, na katerem je bilo navzočega nad 400 ljudstva, je govoril F. Terseglav. Isti dan se je ustanovil nov odsek, In sicer v Šmartnem na Savi. «Šlo je v Šmartno 50 Orlov, 36 v uniformah. Govorili so Orli iz Device Marije v Polju, prisrčno pa je pozdravil shod navzoči deželni poslanec gospod Dimnik, Šmartenskemu Orlu je pristopilo 15 fantov. Devicmarijapoljskoj I o-krožje šteje že šest odsekov ' in je tako eno najmočnejših. — Vršil se je ta dan tečaj tudi v Radečah; telovadilo je ves dan 40 telovadcev iz celega okraja, na javnem ljudskem shodu, na katerem je govoril V. Jeločnik, je bilo 200 ljudi, — Včeraj dne 17. aprila sta se vršila tečaja v Selcah in v Zagradcu. Oba sta bila sijajno obiskana. V Zagradcu sta govorila Fr. Terseglav in Jeločnik. — Navdušenje med mladeniči je povsod veliko in od nedelje do nedelje rase.
Koroško.
Liberalci — štajerčijanci. Z ozirom na naš članek „Ločitev na Koroškem“ piše celovški „Mir“: Na uvodnem mestu objavljamo v tej številki članek iz „Straže“ dobesedno, ! da bodo naši cenjeni čitatelji spoznali, kako mislijo naši štajerski bratje o stališču, ki smo ga zavzeli zoper slovenske liberalce, ki bi v najnovejšem času radi naredili na Koroškem narodni razpor in bi tako našo že itak preslabo odporno moč proti narodnim nasprotnikom popolnoma oslabili. Ta članek dokazuje, da smo zadeli edino pravo pot. Zdi pa se nam, da sodi „Straža“ koroške štajerčijance še vse premilo, ker jim je sovraštvo proti slovenščini še vse drugače prirojeno, nego Štajerskim. 'Vsled tega se na Koroškem štajerčijanci v celoti nikdar ne bodo prelevili v slovenske liberalce, ' pač pa se bodo, kakor dokazuje slučaj Pristov-družba sv. Cirila in Metoda, začeli naslanjati na slovenske liberalce, da bi si, pridobili v politiki nekaj kredita, ki ga sedaj nimajo. Ostali bodo prej ko slej sovražniki vsega slovenskega in petolizci nemškonacionalne stranke. Prej se zna zgoditi, da jo bodo slovenski liberalci zavili v tabor štajerčijancev.
Podgora. Smrt narodnjaka, Tukaj je umrl gospod Janez Müller, brat mil. gospoda stolnega prošta dr. Müller j a, in oče gospoda dr. Ferdinanda Mtiller-ja V Celovcu.) Rajni je bil tihega, mirnega značaja in narodnjak skoz in skoz. Njegova ljubezen do domače zemlje in govorice je bila tolika, da Še nemškega zdravnika ni pustil k sebi v( bolezni. 'Dasi bolehav, ni nikdar izostal pri volitvah. Z eno besedo, bil je mož narodnjak in poštenjak* / ki ga vsakemu slovenskemu Korošcu lahko stavimo v zgled. Dosegel je visoko starost 80 let. N. v m. p.!
Izborna kuhinja, izvrstna vina kakor: haloško, ljutomersko, dr. Thur-nejev muškatelec, mozlec, vinarec, bizeljčan, konjičan itd.
Pivo iz budjeviške češke pivovarne.
Po letu udobno kegljišče. Vrtni paviljoni. Sobe za tujce.
Za obilni obisk se priporoča	37
Lojzika Leon.
IvU	v vsakovrstnih izpeljavah,
I trake z napisi, in sveče za pogrebe priporoča
Goričar & Leskovšek v Celju
trgovina s papirjem in pisalnim orodjem.
Na debelö in drobnö I	220	Na debelo in drobno I
fcJtran
Mlinarji pozor! *90
Prodam za nizko ceno, zaradi opustitve obrti francoske mlin* ske kamne, (Französische Mühlsteine) še novi, malo rabljeni. Alojz Kupec, pošta Sv. Pavel pri Preboldu. Štajersko. 6S
Hlapec, priden in zanesljiv se sprejme takoj; pri nekem župnišča na Koroškem. Več pove uredništvo Straže.
Edina staj. narodna steklarska trgovina
na debelo in na drobno
Franc Strupi s Celje
Graška cesta
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za podobe.
Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in priv. stavbah. ♦♦»♦♦♦♦♦»«♦♦ Najsolidnejša in točna postrežba. ♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦*
fl	Stavbeni in umetnij ključavničar, oblast, kencesionirani vodovodni instalater **lvan Rebek, Ce|Je
BflN! il 1	
d mm i	Poljska ulica št. 14. a Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in za-
'm&jt	sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne,
t." K;a	kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tu-
-a. M bi Vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove	
	itd., štedilna ognjišča vseh sistemov za zasebnike, |
	gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov
11 pr3 Sj	iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izde
INI UL t?	lujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücken-
	wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
	Hüaavilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
	v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno
	in solidno, vse po zmernih cenah.
	
Svoji k svojimjl
Urar, očalar ix& zlatar
M“Bureš
Maribor
Tegethofova cesta 33
pred kolodvorom,priporoča svojo bogato zalogo zlatnine, srebrnine, ur i. t. d. po najnižji ceni.
PvfnnnfnnA 8 slo*enskimi ploščami, čistim in UTI ctIII UlUlity jasnim glasom iz najboljših tovarn,
10	Priznano najboljše igle za gramofone.
Popravila se točno in hitro izvršujejo.
ÄXXXX Restavracija XXXX§
Narodni dom
Za obmejne Slovence!
Od vsakih 1000 K, za katere se kdo zavaruje za življenje pri meni, odstopim 4 K na me od-padajoče provizije, za obmejne Slovence. ::
Franc Pograjc, glavni zastopnik „Vzajemne zavarovalnice“, Maribor, Fabrikgasse 21.
Sprejemam zavarovanja proti ognju pod najugodnejšimi pogoji.	42
H***XX*M*XM*im***XX****X***UM**n*XnXMMMmmtMX**XX**M*H*X*M****XU*
ROBERT
žganj m
e
priporoča svojo doma žgano slivovko, tropinovec, vinsko žganje, brinjevec kakor tudi
štajerski
■mm™———» zwwCTr-irnnrirTiT ir u p
konjak

losojiimca v
rsgittrovana zadruga z naomijsno zavez»
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloje
*• «prejemajo od vsakega in sejobmtnjejo: na-vM»e po *•/#» proti 3 mesečni odpovedi po 4V*. Oh|gi se pripisujejo h kapitalu 1. jauuaija in IJP*	tet»- Hranilne knjiiloe se spre-
jomg& «« gotov denar, ne da bi se njih obre-rtoVMjs kaj prekinilo. Za nalagarge po polti so pe&tie hranilne položnice na razpolago (tok konto .078). Ešfilfl davek plača posojilnica sama.
k

k
varnosti po
kreiL po 8*£. Nadalje^ iaposojujč na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih strdkov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje sa vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleka.
Ima 4tsdl n« raspala^a 4®s»ača hrantlac
S
Uradno uro
N mke vedo in četrtek od 9. do
Ut 2*T JLVJ?..
pteč^jo
pojasnil* so dajaj*
in pro&tfo «prejemajo vsak delavnik e«
kptodae to od 2.-6. dopoldni. ,	0 1
1	■ -mmm  .....mnftfiT.itnw
Z»:n*nik	Konzorcij „Straža“
(Mstororni urednik: Fran Rakovič.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.