Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman velj&: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gid.. za en mesee 1 gld. 40 kr. Y administraciji prejeman veljd: Za eelo leto 18 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljA tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniški uliei h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1/16. uri popoludne.
^tev. 222.
7 Ljubljani, v sredo 29. septembra 1886.
Letu i It XI "V.
Državni zbor.
Danes sošli so se državni poslanci zopet na Dunaji, in lahko rečemo, da že zdavnej ne tako v kočljivem položaju, kakor ravno letos v osmem letu Taaffejeve vlade. Položaj je tako kritičen, da že zdavnej ne tako. Lahko je mogoče, da bi se nekaj razbilo, preden bo leto okoli, naj si že bo potem Taaffejev kabinet ali pa državni zbor; nemogoče pa tudi ni, da n9 bi šlo oboje drug za drugim. Narodi avstrijski bi hiteli zopet k volilni mizi, na Dunaji bi pa sostavljali novo ministerstvo: oboje jako dvomljivo, kako bi se obneslo, konservativno ali liberalno. »Železni obroč", ki je 7 let krepko skupaj držal vse razne klube na desnici v državno-zborski palači: češkega, poljskega, Hohemvartovega, klub desnega središča (Liecbtensteinovega), jel je kazati pomenljive razpokline in le nekoliko napora od kake strani, pa pojde narazen na kosce, iz kterih se bodo napravili žreblji za mrtvaško krsto sedanji večini državnega zbora in kabinetu Taaffejevemu. Ali v škodo ali v dobiček Avstriji in njenim narodom, kdo bi si upal danes prerokovati — še skoraj tudi ugibati se ne da.
Nikar ne mislite, da smo morda samo Slovenci nezadovoljni pod Taaffejevo vlado. Nezadovoljni so vsi Slovani kar od kraja, ker se vsi prevarjene smatrajo v tem, česar so sedem let željno pričakovali. Poljaki so nezadovoljni zarad petrolejskih razmer, ker so tako rekoč izročeni Madjarom na milost in nemilost. Nezadovoljni so tudi, ker se po njihovih mislih premalo stori za urejevanje rek in hudournikov, ki so v poslednjem času toliko škode napravili po deželi.
Vsega ni kriva vlada, ali Poljaki sploh so vendar tega mnenja. Slovenci in Hrvatje v Dalmaciji in na Primorskem imamo bolečin, da komaj sami vemo koliko. V narodnogospodarskem, kakor tudi v narodnostnem oziru smo prava podoba svetopisemskega Joba. Kjer se dotaknemo, nič kot rana pri rani in vse nas boli. V narodnogospodarskem oziru propada nam kmetija za kmetijo, peša nam obrt za obrtjo in velika industrija in trgovina pa tudi pojema vsled neugodnih železniških tarifov. Davki, no, pri teh je dovelj, da jih le imenujemo! Poljske
pridelke spravila je prosta trgovina in inostranska konkurenca na nič! Naj kmet še toliko pridela, nič si ne more pomagati, ker za pridelano žito komaj lastne stroške povrnjene dobi, kje pa naj išče denarja za davek, posle, obleko, obresti in druge opravke? Živini je cena tudi zdatno padla; toda tu bi se že še dalo kaj pridobiti, če bi bila le živinoreja pri nas bolj razvita.
Tako je pri nas v narodnogospodarskem oziru. Kako je pa v narodnostnem. Ti ljubi Bog! tega pa kar premišljevati ne smemo! Vseh sedem let Taaffe-jeve vlade sučemo se vedno v jednem in istem kolobarji, ter iz njega ne pridemo do vstavnih pravic in do miru, dasiravno imamo vlado „nad strankami" Slovanom prijazno ter jo slovanski poslanci podpirajo.
Enako nezadovoljni, kakor Poljaki, Slovenci in Hrvatje, so tudi Cehi. Tudi njim gre za nohti v narodnostnem, kakor tudi v narodnogospodarskem oziru. Res se mora reči, da Cehi so še največ dobili, a vendar tega nikakor še ne, kar jim gre po pravici.
Nemci tudi pri njih nočejo veliko vedeti o ravnopravnosti po šolah, uradih in javnem življenji, temveč hočejo povsod, da bi se nemškemu jeziku vse klanjalo. Odločno prav se mora dati Čehom, da se tako vrlo, tako krepko potegujejo za narodne pravice, n. pr. tudi na bodočih bankovcih, češki je narod med vsemi narodi mnogojezične Avstrije za Nemci največi in tudi največ davka plačuje. V zahvalo za to na papirnem denarji njegove vrednosti niti v svojem jeziku zapisaue nima, kakor tudi drug nobeden razun Nemcev in Madjarov. Mar li je tudi to sad Taaffejevega nadstrankarskega stališča?
V narodnogospodarskem stališči gre pa čehom do živega sladkorna obrt in pa avstro-ogerska banka, ktere tretje glavno ravnateljstvo bi radi v Prago dobili. Oba ta predmeta sta pa v najtesneji zvezi z novo državno pogodbo med Avstrijo in Ogersko, ktera se bo morala že bodoče leto skleniti. Pri obeh predmetih pa misli Taaffe po stari navadi s Čehi postopati, t. j. ne zmeniti se za-nje in njihove opravičene želje in — s tem naj bi bila stvar rešena? Čehi so pa temu nasproti trdno sklenili, od slej na dalje vse drugače postopati, kakor so se pri
svojih tirjatvah do sedaj obnašali. Sklenili so, saj tako pišejo vsi časniki, da, če jim Taaffe odbije polajšave pri sladkorni obrtniji, ali pa zahteve pri avstro-ogerski banki, da prestopijo k opoziciji. S tem bi bil razbit »železni obroč!" Tega razbiti se pravi pa toliko, kakor dosedanji poslaniški zbornici ves drug obraz dati. Kjer se pa to zgodi, je navada tako, da ministerstvo odstopi.
Taaffe bi morda še prijenjal, če bi mogel; ali njemu so po Madjarih roke zvezane, da se nič več ganiti ne more; vsaj vse tako kaže. To ga bo pa ravno kot ministerskega predsednika sedanje vlada vničilo in ga mora vničiti, kajti če ga ne bodo vni-čili s svojim izstopom Čehi, če jim namreč bo vlada privolila, kar bodo zahtevali, vničili ga bodo pa Madjarji, ki se bodo z vso odločnostjo češkim tirjatvam uprli in bodo Taaffeja k odpovedi prisilili, kakor hitro bi se dosedanjim dogovorom izneveril. Kakor hitro se toraj »češki klub" iz sedanje zveze in večine na desni izloči in k opoziciji pristopi, vtegne se nam pojaviti slučaj, kakor smo ga doživeli ob poslednjem sklepanji državne pogodbe z Madjari leta 1878. Tudi tadanji vladi se je primerilo, kar se vtegne sedaj zgoditi, da je prišla ob udano staro večino. Državna pogodba se je sklenila takrat s pomočjo Poljakov in takoj na to prišla je na vrsto berolinska pogodba zarad okupacije Bosne, pri kteri so tudi Poljaki vladi do večine pripomogli, in pa tedanja »pravna stranka". Nasledki tega bili so, da je liberalno ministerstvo Lasser-Auersperg odstopilo in je današnji kabinet prišel na vrsto.
Predrzno bilo bi trditi, da se mora tudi sedaj kaj takega zgoditi, ali kje je človek, ki bi si upal nasprotno trditi, da se to namreč ne more zgoditi? Zgodovina nas uči s svojimi dogodki, da si vzroki in učinki vedno slede, oziroma se popolnujejo. Prav nič ni nemogoče, da bi grof Taaffe po sklenjeni pogodbi z Madjari rekel: »Naj se pa še kdo drugi ubija, jaz sem se že zadosti!" ter bi odstopil. Vsaj navada je, da če se večina, ki je vsake vlade desna roka, spremeni, gode se spremembe navadno tudi pri ministerstvu. Prav tako je pa tudi lahko mogoče, kakor smo že od začetka rekli, da, če se razbije »železni obroč" se državni zbor razpusti, če bi ne kazalo pogodbe z Madjari drugače napraviti, česar
LISTEK.
Kilima-lldšaro.
(Konec.)
Prvikrat je potovalec hodil iz Moši na snežnik, a prišel je le 3050 m.; sovražni Vakibošovi so ga prisilili, da se je urno moral vrniti. A prišlo je drugače, sedaj so ravno ti »Vakibošovi" pomagali, da je potovalec prišel do snežnikov.
Potovalec Johnston je uprav zapustil deželo njih sovražnikov imenovanih »Mandara"; sedaj bi bili pa radi imeli darila, Johnston naj bi jim dal nekaj blaga, ki ga je pri sebi imel. Zato so mu dovolili pot skozi njih deželo, smel je svoj šotor postaviti 3000 m. visoko in od tod je hodil naprej. Prišel je 4973 m. visoko, ter je še prestopil pri 4500 m. mejo rastlinstva. Do vrha bi bilo še 730 m. On je bil edini, ki je imel pogum dolaziti tako daleč, njegovi spremljevalci so ga pustili; ni drugače, pre-
bivalci okoli Kilima-Ndšari hodijo brez obleke, in ljudi iz Zanzibara tudi ni mogel tako toplo napraviti, kakor bi bilo potreba. Do 4000 m. pridejo on-dotni prebivalci, da tam kopljejo jame antilopom in bivolom, ker te živali dolazijo, kakor tudi slon, do meje snega. Potovalec piše, da ni mogel priti na vrh, ker te poti ni mogel en dan obhoditi sim in tje, dalje pa ljudi ni mogel dobiti, da bi bili šli ž njim na vrh gore, sam pa ni mogel nesti orodja za to potrebnega.
Bil je pa tudi skrajni čas, da se je vrnil, njegovi ljudje iz Zanzibara so bolehali na sapniku, drugi so imeli vnetja rebresne mrenice, a vsi so se pritoževali za ozeblinami in kostnico. Ali kako odnesti pete lakomnemu kralju »Maranga"? Zato so morali nastopiti čisto novo pot na jugo-vzhod do „Taveta", kjer so bili ljudje prizanesljivi. Treba je bilo hoditi po goščavi gozdnega pasa na tej gori. Še le pri 2600 m. visočine prišli so iz pragozda v prijeten kraj in prestavši napade prebivalcev Maraugu dospeli so srečno v Taveta, ki je prebivališče ljudi »Vataveta" na severju jezera Džipe (Ippe).
Po teh gozdih nahajamo še živali raznih vrst. Opic je 9 vrst, največ je pavianov, klatijo se 15 do 20 skupaj najraje blizo nasadeb, tam škodo delajo, ljudje pa jih ne preganjajo kaj hudo, ker jih jedo. Potem so tudi morske mačke, ki isto uganjajo, za to pa pečenke dajo. A tudi zveri se tam nahajajo; lev je silno predrzen, še bolj pa se boje leoparda, ki gre notri do 4500 metrov visočine; domač pes tam je baje abesiuski; po ravninah je progasta hijena zelo nevarna zver, po gorah je pa pasasta hijena nevarna, isto tako tudi serval, karakal ali puščavski ris se klati po ravninah. Maček raznih vrst je mnogo, nahaja se tudi ihneumon; mrav-linčar dela svoje rove po ravninah. Slon se nahaja še pri 4000 metrov visočine, a dvorogati nosorožec živi le ob vznožji gore po goščavi. Cebra se pase v nebrojnih čedah. Neka vrsta prešičev (bradavičarjev) gre na goro do 2500 metrov, bivoli do 4000 metrov, a žirafe so le po nižavah, prav mnogo jih je po dolini ob Ruom. Po ravninah se klati antilopa, v jezeru Dzipe pa živi povodnji konj.
S tem je končano predrzno potovanje na gni«;

h V
nosti, ki »o aa otvoritev gimnazije potrebne. Glavni vzrok je pa ta, da je Pribor jweb)izo Vsllaške Me-zeriče in Prerova, kjer imajo tudi gimnazije in se je bilo bati, da bi biii ondašnji gimnaziji zgubili Učence po Priborski gimnaziji. Ta je popolnoma bosa. ©a je gimnazija v Priboru ipotrebna, razvidi 8e že iz tega, koliko se je le v J. razred dijakov •vpisalo. Da bi bil pa 'Pribor preblizo Valaške Me-zeriče in Prerova, pa tudi ni res. OLe na Severo-MoraJvsko se ozrimo, kjer Nemci prebivajo, in po-glejmo, koliko je ondi gimnazij in realk, ki so si mnogo bližje, kakor je Pribor Prerovu in Mezeriči, 1 pa se vendar ne zgodi nobena nesreča. 200.000 je Nemcev na severni Moravi in imajo 4 velike gimna- j zije v Olomuci, Moravski Trebovi, v Beli Cerkvi 1 in Kromeriži; dalje 5 velikih realk v Olomucu, Prosnici, Kromeriži, Novem Jičinu in v Moravskem Ostrovu; dalje 2 mali gimnaziji v Šumbergu in Unčovem, ter 2 mali realki v Eimarovem in Stern-bergu. Vsega skupaj 13 učnih zavodov. Ali je čuda, če so si Čehe podjarmili, ker so bolje izobraženi? Cehov je v deželi 400.000 duš samo na iztočni Moravi, pa imajo do sedaj samo tri učne zavode in sicer: Veliki gimnaziji v Valaški Mezeriči in Pre-rovem, ter malo gimnazijo v Kromeriži. Toraj gotovo ni tako nepotrebna četrta gimnazija v Priboru, če trinajst srednjih šol za 200.000 Nemcev ni preveč. Pojasnilo je toraj piškavo in bi si ga bila „Presse" lahko prihranila.
Iz dežela, ki so pod krono sv. Štefana, je toliko novega, da bo Tisza na razne interpelacije menda jutri, v četrtek, odgovarjal. Kakor se čuje, namerava mož jako odločno povdarjati, da avstro-ogrska monarhija zasedanje Bolgarije po ruskih četah smatra za nedostojno in popolnoma izključljivo. Ob enem bo Tisza menda tudi povedal, da se naše razmere nasproti Nemčiji niso še nič spremenile. Konečno pa misli tudi politiko bivšega bolgarskega kneza nekoliko v roko vzeti, od ktere strani, še ne vemo. Delegacije se snidejo 4. novembra. Za posvetovanje skupnega budgeta bo le še ena sama seja pod predsedništvom cesarjevem. Sploh letos skupne ministerske konference niso imele nikakega defini-tivnega vspeha in tudi ministra Taaffe in Dunajevski nista mogla sporazumeti se z madjarskimi ministri, da bi madjarska vlada poslala svoje zastopnike k carinski konferenci. Madjari pravijo, da no odjenjajo in naj velja kar hoče! Najbolj pa se repenči državni tajnik Matlekovič. Dunajevski je sicer povdarjal, da Madjari morajo svoje zastopnike na carinsko konferenco poslati, ker carinska in trgovinska pogodba tako zahteva. Ondi se nadja Dunajevski vso petro-lejsko zadevo v red spraviti.
Tnasije države.
Zakaj da poslanec sv. stola ni še odšel na Kitajsko v Peking, zvedelo se je še le sedaj natančno. Glavni vzrok je ta, da bi se ne kalile sedanje strpljive razmere med Vatikanom iu Parizom. Kakor je znano in je naš list v tej zadevi že večkrat pisal, nameravali so v Vatikanu razvoj misi-jonov v iztočni Aziji s tem pospeševati, da bi jih bili odtegnili francoskemu protektoratu, ki je misi-jonom in krščanstvu sploh na veliko škodo. Francoska vlada je to zvedela in je takoj v Rim pisala, da nikar cerkvenega zastopnika v Peking pošiljati, ki bi imel značaj diplomatičnega poslanika, če že morajo na vsak način koga ondi imeti, naj pošljejo tjekaj kakega cerkvenega zastopnika, ki bo sam stal pod francoskim varstvom. S tem bi pa ne bilo nič pridobljenega in se v Rimu na ta predlog tudi ozirali niso. Francoska vlada vidoč, da nič ne opravi, jela je doma skrbeti, da je z raznimi spletkami in grožnjami francoske katolike na svojo stran pridobila, po drugi strani so pa republikanski listi sami jeli nestrpljivo sovražno proti papežu pisati, kako da je jel francoske koristi v daljni Aziji spodkopavati. Res se je nekaj škofov in druzih katoliških velikašev obrnilo do sv. stola s prošnjo, da naj nekoliko počakajo z odpošiljatvijo omeujenega poslanika v Peking. Sicer je lahko mogoče, da bi republika priliko porabila in bi jela narod proti
cerkvi hujskati, češ, da je narodnosti sovražna, kar bi ji izvestno ne bilo na korist. (Dalje se je francoska republika zagrozila, da Ifedkor hitro bi Rim svojega cerkvenega ptfslanca v Peking posilil, poklicala bo republika svojega poslanca .iz Vatikana domu, odpovedala bo Ikorikordat, ter bo iOb enem zahtevala takoj tudi ločitev cerkve od države, opirajoč Be na nevarnost prve za marodnost. Sv. oče niso hoteli dati povoda novemu #*eganjariju katoliške cerkve na Francoskem in so za ito rajši od-poslanje svojega poslanca za mikaj itesa odložili. Med tem je pa Freycinet, francoski prvi minister, še bolj nesramen postal. Sedaj že zahteva, da poslanec, ki ga misli Vatikan v Peking poslati, ne sme imeti diplomatičnega značaja, da mora stati edino le pod francoskim varstvom in da se mora Vatikan sploh odpovedati misli na diplomatično zastopstvo v Pekingu. Tega pa v Rimu nikakor ne morejo sprejeti in za to čakajo vgodnejega vremena.
Na Ruskem je javno mnenje zarad Bolgarije in njenega zasedanja že razcepljeno. Listi šovinistične barve so vsi kar od kraja za okupacijo, trezno misleči jo pa odsvetujejo. Najbolj odločno med temi proti okupaciji pišejo „Petersburgskija Vedomosti" prepirajoč se z „Nov. Vremja". „P. V." vprašajo: „Ali naj mar Bolgarijo Bolgarom vzamemo in sebi priklopimo, če že od daleč vidimo, da nas ne marajo ? Ali naj res napokamo tjekaj naših čet in na-mašimo notri naših okrajnih glavarjev? Ali naj se res sile poslužujemo? Ne! To bi nam le škodovalo ! Iz Bolgarije novo rusko pokrajino delati, bila bi najbolj nesrečna ideja, kar bi jih sploh kedaj imeli. Ruska uprava bi prišla ondi v nasprotje z mogočno protirusko stranko, ktero bi morali takoj pričeti zatirati, na skrivnem bi pa vendar vedno proti nam rovala. Bolgarija bi vsled tega za nas prava Ahilova peta postala. Gospoda Stambulov in Karavelov iz Bolgarije prognana, bila bi mnogo mogočneja, kakor sta, ker bi .jima preganjanje mnogo pripomoglo do še večje popularnosti. Edino tedaj bi smeli naši vojaki Bolgarijo začasno zasesti, če bi se ondi res neredi pričeli." Iz tega smemo sklepati, da Rusija ne misli v resnici na okupacijo, toraj se nam tudi ni bati avstrijsko-ruske vojske, ktere bi pa tudi tako ne bilo, od kar je Bismark rekel, da bi nas v takem slučaji na cedilu pustil. Avstrija vendar ni tako neumna, da bo na svojo roko proti Rusu hodila, če dobro ve, da bi nič ne opravila. Pri tej priliki ne smemo zamolčati, da tudi Bismark ni popolnoma trdosrčen, temveč bi nam še proti Rusom pomagal, če bi Avstrija z Nemci pragmatično unijo sklenila, t. j., če bi se Avstrija Nemčiji podvrgla ali, kakor Nemci to pravijo, če bi se kar najtesneje z njo zvezala. Za to ceno, bi šel Bismark z nami proti Rusom. No, naj le ostane rajši, kjer je, tamkaj v svojem Varzinu. Nam je ljubša polna Bolgarija samih ruskih kozakov, kakor pa Avstrija nemških „pickelhaub". Za točeno Avstrija ne bo imela nikdar z Rusi vojske, dokler je še kaj Slovanov v Avstriji.
Na Spanjskem vojaških uporov ne bo poprej konec, kakor še le tedaj, kedar bo Francoska svojo mejo španjskim republikanskim kolovodjem zaprla. Tega pa francoska republika menda še ne misli storiti. Vsaj najnovejši koraki nič na to ne kažejo. Po najnovejšem vojaškem uporu v Madridu obrnil se je španjski poslanec Albareda v Parizu do francoske vlade, da naj izžene španjskega republikanca Zorillo, ker je dokazano, da je on najnovejšo ustajo oživel. Kakor se vidi, je Albareda zastonj zahteval Zorillov izgon, kajti veČina francoskih sedanjih ministrov mu je jako prijazna, Med temi je Freycinet in še trije drugi ministri, ki bi menda rajši odstopili, kakor pa dovolili izgon Zorille iz francoske zemlje, ki mu je za podpihovanje svoje stranke tako priročna in ugodna, kakor nobena druga. Španjska meja namreč ni tako daleč in po železnici s Parizom združena; francoska vlada pa tudi nič ne reče, če španjski rovarji Zorillo obiskujejo, kjer naročila prejemajo za bodoče postopanje. Da španjski kabinet s francoskim ne bo zadovoljen, je jasno, toda kaj se Francozje za to brigajo! Tukaj se tudi ni prej boljših razmer
se pa ni bati, ker mislijo nemškoliberalci vlado pri \ tem podpirati — Slovanom na kljub.
Konec vsega tega je toraj, da kritično, kalkor • še kmalo ne tako, je ravno pričeto zborovanje. Nfcj j bi se pač nadaljevalo in končalo v blagor in zadovoljnost Avstrije in njih narodov.
Politični pregled.
V Ljubljani, 29. septembra.
Notranje dežele.
Gospodska zbornica na Dunaji pričela bo svoje delovanje v soboto 2. oktobra in ima na dnevnem redu sledeče predmete: Sporočilo o tem, kar je med tem došlo. Prvo berilo načrta postave o grof Pergenovem realnem fideikomisu glede vtelesovanja nekterih lastnin. Volitev 9 članov v komisijo za posvetovanje o načrtu postave za zavarovanje delavcev proti nezgodam. Volitev člana v kontrolno komisijo za državni dolg, namesto izstopivšega barona Konigsvvarterja. Ustavo-verna stranka gospodske zbornice izdala bo po svojem načelniku Schmerlingu izjavo, da se strinja z nemško-liberalno stranko poslaniške zbornice in se vsled tega ne bo vdeleževala volitve.
V Galiciji se je zopet oglasil mož, ki je današnji položaj poljskega kluba pošteno osvetil ali z drugimi besedami, bral mu je prav poštene levite! Poslanec dr. Levakovski je dajal svojim volilcem račun o svojem delovanji v državnem zboru. Rekel je, da ne daje rad takih računov, ker se mu ne zde umestni iu so popolnoma brezvspešni. Volilci naj imajo še toliko in še tako opravičenih želja, kaj se le poljski klub ali vlada brigata za nje! Da je poljski klub tako mrzel do skupne desnice, pravi Levakovski, je vzrok v tem, ker se boji po svoji opoziciji vladi s tem sitnosti delati, da bi je na zunaj oslabil. Vlada pa vse to dobro ve in se za to prav nič ne ozira na nasvete in predloge poljskega kluba, ker dobro ve, da bo vse eno dobro, naj jim kaj stori ali ne, podpirali jo bodo Poljaki vendarle. Levakovski je hudo obsojal poljski klub, da se ni prav nič potegnil za izganjane brate svoje iz Nemškega, kar bi bil lahko, če bi ne bil tak vladni lizun kakor je. Prav tako ga je obsojal gledč njegovega postopanja v petrolejskih zadevah. Poljski klub se je tukaj vdal vladnemu pritisku na škodo svojih volilcev in domovine. Vlada uikakor ne zasluži podpore, ki jo od desuice dobiva, in to za to ue, ker ni prav nič avtonomna ter desnici nagnjena, temveč skozi in skozi reakcijonarna in centralistična! Tudi Levakovski je konečno nasvetoval resolucijo, ktera se je sprejela, da bode poljski klub od slej na dalje vlado le tedaj podpiral, ako se bo ona bolje ozirala na potrebe dežele, kakor se je do sedaj. Ob enem so ga pa naprosili, da naj skrbi za preosnovo pravdo-slovstva in pa za to, da se neodvisni časniki ne bodo tako silno pestili po državni oblasti, kakor se to sedaj godi! Dobro Levakovski, dobro! (Poljaki so več dosegli, kakor kterikoli drugi narod v Avstriji. In vendar tem ni prav ta vlada? — Da niso vsega dobili, kar so zahtevali, so morda bolj krive druge okoliščine kakor vlada; kajti v državi niso sami Poljaki, marveč tudi drugi narodi, vsak pa le na-se misli.)
Opravičena nevolja, ki se je po vseh slovanskih časnikih dvignila proti naučnemu ministru zarad njegovega postopanja na šolskem polji moravskem , prisilila je vendar na pol uradno „Presse", da je svetu povedala, zakaj da je minister Gautseh ukazal pričeto gimnazijo v Priboru (Frei-berg-u) s 102 učenci v I. razredu zapreti. „Presse" trdi, da se je marsikaj skupaj naletelo, kar je ustanovo gimnazije oviralo. V prvi vrsti se je menda pregrešila občina sama, ker se ni držala formal-
Kilima-Ndšaro. Potovalec je hodil po poti iz Taveta proti jezeru Džipe; to jezero je v nekdanjem žeknu ognjenika Kilima-Ndšaro, vendar je v njem veliko rib (somov in karpov), tudi se najdejo povodnji konji iu krokodili; voda stoji v tem jezeru in je umazano-zelena gorka tekočina. Na njegovem južnem bregu je imel potovalec zadnji pogled na goro z dvojnatim vrhom, prišel je pa tudi v deželo mrzlic; kakor brž so namreč iz višave prestopili v nižavo, se jih je takoj mrzlica prijela. Kibo, najvišji vrh Kilima-Ndšaro je visok po Johnstonu 5733 metrov ali 17.628 par. čevljev; po baronu Deckenu 5703 metrov.
Kako pa je priroda v teh krajih, kaj sta našla potovalca? Na najnižem pobočji gore so palme. Johnston je našel edino vrsto divjih datelnov (Phoenix) v zuožji gore, po ravnini pa raste več vrst palm, med drugim posebno „Borassus llabel-liformis". Spodnja brda te gore spominjajo zarad lepega zelenja bolj na kraje južne Anglije, kakor na tropične kraje. Gostolistnasta drevesa venčajo
gorske vrhove, ali pa so po dolinah tako gosta, toliko da se ne uduše. Travnate ravnine so pokrite s praprotjo in z meto, ki se po tleh razprostira. Steze domačinov so tako rekoč obrobljene s praprotjo in rabudo. Poleg tega je tudi videti aloe in orhidej. Po dolinah z derečimi bistricami raste tudi divja banana.
Pri 1650 metrov visočine neha obdelana zemlja. Pri 1800 metrov visočine stopimo v travnate ravnine, tii in tam je skupina močnih dreves. Nekaj više za tem je gozd še zmirom lep, a les ni tako izvrsten, ker drevesa niso tako visoka in je pritlično rastlinstvo prav zgoščeno. Drevesa in veje so pokrite z mahom in lišaji. To nam kaže, koliko vlage je na pobočji snežnika; voda se nabira in izliva v reko Ruvu v indiški ocean. Najveličastnejši so praproti, ki so tukaj povzdigujejo nad gost les pri tleh okoli gore in kažejo lepa omela višnjevo-zelene barve.
V visočini 2700 metrov postane les bolj svitel in tukaj se prikazujejo po skupinah rudeče in ru-
mene slamnate cvetke (Strohblumen), lepo rudeče anemone, a kobuljaste cvetice rastejo povsod prav bujno, vmes pa se svetijo perunke.
Pri visočini 2800 metrov jenja strnjen (skupni) gozd, in pride se na livade, kjer je trava v sopeh skupaj, drevesa pa stoje tu in tam skupaj, kakor v kakšnem parku; tudi po viših dolinah do 3599 m. se nahajajo taka drevesa, le njih listje je bolj ru-javkasto-zeleno, po vejah je vse polno mahu in lišaja. Med ptiči je omeniti noja, njegova jajca so domačinom v slast; potem je nek rogoklun (Buccerus eristatus), praznoverni ljudje ga zelo čislajo, ker riga kakor osel in kriči kakor žena.
Dvoživke: V jezeru Dzipe se nahaja krokodil, potem je velika gaščerica, varan, ki živi po drevesih in lužah; nahaja se kameleon, in po potokih žabe, a rib nima druga voda, kakor potok ki teče v jezero Džipe.
V deželi „Dzagga" je nahajal Johnston, v kteri rastejo odsihmal, ko ni več obdelana, razne cvetlice, balsamine, ajbiž, rudečo aloe. To pa čebele od daleč
nadjati, kakor še le, če bi se na Francoskem na cepublikanskih razvalinah monarhija ustanovila. Takrat še le dobila bi tudi na Španjskem monarhična ideja trdnjejo zaslombo, kajti rogoviležem bi takoj pravih tal zmanjkalo za daljše rovanje. Monarhični ministri na Francoskem bi nikakor ne trpeli v svoji deželi rovarjev, kakor jih sedajvrepublikanski trpijo. Za to lahko rečemo, da se bo na Španjskem monarhija Še le takrat prav dobrovtrdila, kedar se v sosedno Francosko monarhija povrne, poprej pa ne, ker bodo hujskači in prekucuhi tako dolgo vedno prosto pribežališče imeli na Francoskem, dokler bo republika zapovedovala.
Izvirni dopisi.
Iz Vodic, 28. septembra. Pogorela so v torek proti poldnevu gospodarska poslopja vRepnjah gospodarjem: Janezu Preša, Matevžu Kristanu, Jan. Sodniku in Francetu Oblaku, poslednjemu tudi hiša. Kako se je vnelo, nihče ne vč. Vsem tem gospodarjem pogorela so pred dvema letoma vsa hišna in gospodarska poslopja, dvema izmed njih pogoreli ste hiši in gospodarska poslopja v teku osmih let že v tretje.
Ponesrečeni so usmiljenja vredni in pomoči zelo potrebni.
Iz Podkraja, 28. sept. Po odhodu čast. g. Vider -garja, sedanjega župnika Šentjurskega, kteri je v naši občini v blagem spominu, vzdihovala je osamela pod-krajška cerkev dolgo brezvspešno po novem ženinu. Britko smo pogrešali osiroteni občani duhovnega očeta in varuha, tembolj, ker nam je najbližnja (eolska) cerkev precej oddaljena in za dve občini premajhna. Lahko je toraj umeti naše burno hrepenenje, da bi se nas mili Bog in naš prevzvišeni vladika usmilil in poslal zapuščeni čedi toliko za-željenega pastirja. A nebo bilo je videti zaprto našim vzdihom in vročim prošnjam, morda zato, da bi v tej dolgi dobi osamelosti tembolj spoznavali ceno duhovnega pastirja. Slednjič, po štirimesečnem čakanji poči glas, da je novi kurat za Podkraj že imenovan in sicer č. g. Miha Koželj, kaplan Ko-šanski. Vest se je obistnila: splošna radost zavladala je po naši občini. Nestrpno pričakovali smo 14. sept., na kteri dan je bil napovedan prihod novega pastirja. Med tem nismo držali križem rok; cela občina, vse vasi tekmovale so med seboj, da vsprejmejo željno pričakovanega, kolikor nam naše skromne razmere dovolijo, ljubeznjivo in prisrčno. Okinčali smo toraj cesto od kraja vasi do cerkve z maji, zastavami in čveterimi slavoloki, na kterih so primerni napisi tolmačili, kar so čutila naša srca.
Krasen dan 14. sept. — bil je torek — našel nas je v praznični obleki. Ko se je približala ura prihoda, zbralo se je vse občinstvo ob cesti, kajti vsakdo želel je viditi prav od blizo svojega novega duhovnega vodnika. Naš obče priljubljeni g. učitelj, Fr. Kalin, — ki je sploh vodil priprave za sprejem s požrtovalnim trudom, za kar mu bodi tu izrečena srčna zahvala — uvrstil je šolsko mladino ob obeh straneh ceste, deklice v beli, vse pa v praznični obleki. Med tem pomikal se je voz s predragim pastirjem proti Podkraju. Spremljal je svojega novega soseda čast. g. Lenasi, Colski duhovni pastir. V vi-ženski vasici, kjer so vrli Višenjčanji postavili lep slavolok, pozdravi prišlica kaj lepo starašina g. J. Bajek. Pičle pol ure potem zagrme topiči v Podkraju,
sem privabi. Da dobe medu, privežejo domači na drevje podolgaste tružice iz skorje, čebele notri sa-tovje napravijo in medu nanosijo. V Izhodni Afriki se nahajajo povsod pri vaseh take tružice.
V Afriki se pa nahajajo ljudje, ki povžijejo to, kar levom ostane, ker so preslabi, da bi umorili kako žival, čakajo, da lev žival umori. Ko se potem naje in pit gre, pa pridejo taki ljudje in pospravijo, kar mu je ostalo. Johnston pripoveduje, da je prišel do prostora, kjer je bilo videti, da se je lev gostil, kar vidi, da nekdo od tam odhaja. „Ali pa lev nikoli ne pride nazaj in ne umori ljudi", vprašal je Johnston spremljevalce; a ti so rekli: „Nasiten lev ne napada ljudi." Zgodi se pa, da te ljudi, „Massai" imenovane, spremlja cel trop skopcev in vran. Pod drevjem se namreč goste „Massai" z ostanki levove pojedine, a te roparske ptice pa čakajo na to, kar ostane ljudem.
med zvonenjem vstavi se voz pri prvem slavoloku in — željno pričakovani stal je med nami! V imenu občine pozdravi ga podžupan Podkrajski iu podpredsednik krajnega šolskega sveta g. Sajevec. Ginjeni )oslušali smo odzdrav slavljenčev, ko nam je zagotavljal, da hoče pasti svojo novo čedo z hrano zdravih naukov, ter skrbno voditi proti nebeškemu kraljestvu. Ko pozdravi novega podžupnika še g. učitelj v imenu šolske mladine, pristopi učenka in mu z lepim pozdravom izroči šopek svežih cvetic v znamenje udanosti otroških src. Po tem ginljivem irizoru napotimo se v cerkev, ki se je praznično oblekla k vsprejemu svojega ženina. Pri ustopu oglasijo se orgije in pevci zapojo: „Novi župnik bod' pozdravljen". Za tem blagoslovi novi pastir prvikrat z Najsvetejšim svoje ovčiče, ki se na to polne za-dovoljnosti in radosti vrnejo na svoja domovja.
A čakal nas je še drugi del slavnosti, ko se nam je predstavljal novi duhovni pastir v nedeljo 19. sept. Zgodaj v jutro že pozdravljalo je pokanje topičev in zvonenje veseli dan. Ob 10. uri čakala je že šolska mladina s svojo zastavo prerl duhovuijo in upeljala novega podžupnika v sprevodu v prenapolnjeno cerkev, kjer smo po dolgem odmoru zopet imeli srečo udeležiti se sv. opravila. Iz prsi zbrane črede pa so puhtele iskrene molitve proti nebu v zahvalo Stvarniku, da nam je poslal pastirja, kteri si je že v prvem začetku pridobil srca naša.
Daj Bog, da ta čut ljubezni in udanosti, ki veže danas verno občino s svojim novim pastirjem, ostane nespremenjen; potem bode beseda njegova našla ravno pot v naša srca, potem bode delo in trud njegov v duhovnem vinogradu, kterega mu je v obdelovanje izročil Gospod, obrodil obilen sad. To je danes in bode vselej naša vroča želja, a nebo daj svoj blagoslov, da se vresniči!	Tršivski.
Iz Loškega Potoka, 27. sept. (Javna zahvala in prošnja.) — V toliki stiski, v kteri se znajdemo, je pač tolažilno za človeka, če nam kdo priteče v naši bedi na pomoč. — V prvi vrsti se mi je naj-topleje, v svojem in v imenu cele mi izročene fare, zahvaliti se našemu blagodušnemu in za blagor Kranjske unetemu, preblagorodnemu gosp. baronu Andreju Winklerju, deželnemu predsedniku, da je si. dež. odboru stavil predlog, za uboge in po koleri ponesrečene Potočarje dovoliti 150 gld. podpore, ktere je si. deželni odbor tudi voliti blagovolil.
Blag. gosp. Teodor Rudež, c. kr. notar v Ljubljani je blagovolil tudi podeliti 20 gld. za uboge naše fare. Vsem izrekam tu najtoplejo zahvalo. — V dušnih rečeh mi je vsled lastnega nagiba po preč. knezo-škotijskem ordinarijatu semkaj v pomoč poslan bil č. g. Peter Ogrin, kaplan v Trnovem pri ilirski Bistrici. — Kdor ve, kaj se pravi s kolero opraviti imeti, ve tudi, da se to pravi žrtovati se za blagor človeštva. Ta gospod mi je poslan bil na pomoč in je prišel semkaj 7. septembra; po svojem preč. gosp. dekanu bil je pak včeraj 26. sept. poklican na svoje mesto in danes 27. sept. je gosp. Ogrin tudi odšel. Bil mi je toraj ta gospod v pomoč 20 dni. Prisrčna mu hvala za njegovo truda-polno delovanje.
4. oktobra bode 2 meseca, odkar je prišel k nam okuženi Flak. Precej dni, od danes nazaj, se je kolera samo sem ter tje še javila, in trdno upanje smo imeli, da se bo skoro poslovila od nas. Toda danes 27. sept. se je zopet pojavila v Travniku, kjer je bilo že vse mirno, ter z vso silo oklenila se prav trezno živečega, pridnega, mladega gospodarja. Šel je sinoči še čisto zdrav spat, a ob 4. uri zjutraj jelo ga je že viti in krčiti in že pred mašo dejal sem ga čisto v nezavednosti v sv. olje. Drug slučaj se je zopet danes primeril v Šegovi vasi, v ravno tisti hiši, v kteri je včeraj umrlo za kolero dekletce in bo danes pokopano. Bojimo se toraj zopet novih
smrtonosnih slučajev.
Danes je v Šegovi vasi vse pri delu, da se cela vas čisto osnaži, vsi prostori desinficirajo.
Za uboge smo pa po vaseh napravili kuhnje. Vsi ubogi in revni, ki prebolijo, dobe iz podeljenega denarja vsaki dan opoludne mesno juho, nekoliko mesa, 2l/, kr. hruha in V4 litra vina- Na ta nažin> mislimo, kolikor toliko v bran postaviti se razširjenju kolere, če lačne in revne bivše za kolero bolne z zdravo in krepko hrano nasitimo.
Toraj bi pač veliko delo usmiljenja storil tisti, kteremu je Bog dal premoženja, če bi hotel morda priti našim ubogim na pomoč. Vsaki dar se bode z veliko hvaležnostjo sprejel. Posebno mi pa krvavi srce, če pomislim, kaj bo, ako naši ljudje zarad kolere ne bodo smeli iti običajno proti Ruskem in
drugam služiti si vsakdanji kruh. Gre jih pa na stotine vsako leto. Ako se to zgodi, potem imamo ja najhujši glad čez zimo. Usmili se nas toraj Bog in dobri ljudje!	Anton Žgur, župnik.
Iz Celja, 26'. septembra. (Roparski umor.) Pri tukajšni c. kr. okrožni sodniji vršila se je porotna obravnava zoper Franceta Krošelna in pajdaše zavoljo ropa, roparskega umora in raznih tatvin.
Sodišču je predsedoval c. kr. deželne sodnije sovetnik gosp. dr. Galle, zatožbo je zastopal državni pravdnik g. dr. Gerčar in dotične zatožene je zagovarjalo pet tukajšnih odvetnikov.
Na cesti od Brežce na Bizeljsko stoji samotna hiša, v kteri je lastnica z deklico in hlapcem stanovala. Sploh je bilo znano, da Mica P ali, ktera je hišo in zemljišče posedovala, veliko denarja doma shranjenega ima. Zarad tega sta jo Franc Krošel in Martin Oizel 18. oktobra 1885 napadla, da jo oropata. Oba sta se s puškama oborožila in si obraze s sajami namazala. Krošel je s svojo puško v veži deklo na tla pobil, in jo tiščal, da se ni mogla ganiti, Cizel pa Mico Pall, ktera je iz postelje skočila, z vinjekom trikrat čez glavo vdaril, jo v izbo vlekel in ji s smrtjo grozil, če mu denarja ne da. Da bi se smrti rešila, je Mica Pall njima ves denar v znesku blizo 69 gold. izročila, s kterim sta roparja odšla.
Kmalo potem — 28. novembra 1885 — so Franc Krošel, Martin Cizel, Jože Ogorevc in Janez Ogorevc, vsi oboroženi, zopet k Pallevi hiši prišli z namenom, gospodinjo umoriti in oropati. Bilo je opolunoči. Janez Ogorevc se je pri hlevu vstopil, da je stražil, Cizel v izbo, v kteri je hlapec spal, skozi okno vstrelil, in Franc Krošel skozi okno v veliko sobo, vx kteri je gospodinja spala, s svetilnico posvetil. Vsled strela je Mica Pall iz postelje skočila in proti vratom bežala. Ali komaj je do vrat dospela, je Jože Ogorevc s puško v šipo bušil, Mici Pall v prsi pomeril in sprožil. — Mica Pall se je mrtva na tla zgrudila in na tleh obležala. Roparji so zopet puške nabasali in na hišne duri hiteli, da bi jih ulomili in v hišo prišli, k sreči pa je hlapec še o pravem času na dilje dospel in tam na pomoč klicaje z revolverjem streljal, ter na ta način roparje odgnal.
Ta dejanja, kakor tudi vse tatvine, kterih so bili zatoženi, so Krošel in pajdaši večinoma obstali. Obravnava je trajala dva dni. Vsled izreka porotnikov, kterim je bilo stavljenih 38 vprašanj, so bili Jože Ogorevc k smrti na vislicah, Franc Krošel v težko ječo na vse žive dni, Martin Cizel v težko ječo na dvajset let in Janez Ogorevc v težko ječo na deset let obsojeni.
Trgovinska in obrtna zbornica.
(Dalje.)
Osebito se opozarja na naslednje točke: A. Vprašanja o kreditnih razmerah firm na Balkanu, v orijentu, Rusiji, Španiji in prekomorskih deželah naj se stavijo naravnost dopozvedne pisarne (Informations-Bureau) Dunajske trgovinske in obrtne zbornice, ktera veljii v takih zadevah kot osrednji urad za dežele v državnem zboru zastopane, in ima naslednji program:
1.	Dolenje-avstrijska trgovinska in obrtna zbornica ustanovila je v svoji pisarni po strogo trgovskih načelih pozvedbeno pisarno za izvoz in uvoz kot središče za kronovine in dežele v državnem zboru zastopane.
2.	Pozvedbena pisarna ima namen za vse cis-litvanske trgovce* in obrtnike posredovati naslednje naloge:
a)	pozvedovati o firmah v Rusiji, v podu na voskih deželah, v orijentu, v Španiji in Portugalu ter v prekomorskih deželah;
b)	razširjati poročila o bankrotstvu iz podunav-skih dežel iu iz orijenta;
c)	imenovati inozemske pravne zastopnike, da iz-tirjajo zaostale terjatve ali da zastopajo v pravnih prepirih in bankrotih ali opletih;
d)	imeti v prigledu firme gotovih vrst na vnanjih tržiščih.
3.	Vprašanja o sposobnosti za kredit pri lirmah, o pravnih zastopnikih in o imenovanji firm, ktere se nahajajo v pod $ 2. a) imenovanih deželah in krajih, stavijo naj se do prvosedstva dolenje-avstrijske trgoviuske in obrtne zbornice, in došla
pojasnila se bodo izdavala tudi od prvosedstva vpra-
šajoči stranki:
Dopisovalec, oziroma oni, kteri je pozvedbeni pisarni dal pojasnilo, se nikdar ne imenuje in tudi za dano pojasnilo se ne prevzame nikako poroštvo.
Čiste stroške mora povrniti vprašatelj.
Zbornično predsedstvo je tudi pooblaščeno, če bi bilo treba, razen tega za vsako dano pojasnilo določiti in pobirati pristojbine v znesk do 50 kr.
Pri vdobavanji pojasnil se bode pozvedbena pisarna posluževala posredovanja, c. in kr. avstro-ogerskega konzulata, eventuelno zaupnih firm.
4. Da se izvedejo imenovani posli, pomnožila bode dolenje-avstrijska trgovinska in obrtna zbornica svojo pisarno z jednim jezikov zmožnim, trgovinsko i naobraženim uradnikom.	j
Ta se kot pozvedbeni vpisovalec zapriseže; podredjen je vsakočasnemu zborniškemu predsedstvu in zborniškemu tajništvu ter mora obljubiti najstrožjo molčljivost o vseh v njegov delokrog došlih poročilih ali vprašanjih tretjim osebam nasproti; došli originali ostanejo pri pozvedbeni pisarni in so uradna tajnost.
Konečno se še omenja:
1.	Vsa vprašanja se morajo staviti do prvosedstva Dunajske zbornice ter morajo imeti na naslovu dostavek „pozvedbena pisarna1' (»Informa-tionsbureau").
2.	Pojasnila se bodo za zdaj dajala brezplačno, povrniti se ima le poštnina in čisti stroški.
3.	Da se bode varovala popolna poslovna tajnost in da se bodo razborno dajala pojasnila, je dano popolno poroštvo.
4.	Posebnim željam interesentov ustrezala bode pozvedbena pisarna po možnosti.
Samo izimno naj se posebno akreditirane firme in korporacije obračajo s takimi vprašanji naravnost do c. kr. konzulatov.
5.	Vprašanja o kreditnih razmerah firm v Nemčiji, Franciji, Italiji, Veliki Britaniji in v drugih v delokrog pozvedbene pisarne ne spadajočih deželah naj se lc v takih posebnih slučajih do tamošnjih c. kr. konzulatskih uradov obračajo, kadar se drugi privatni pozvedni viri ne morejo rabiti ali ne zadostujejo; sicer pa z ozirom na dobro uravnano trgovsko zastopstvo in pozvedbene naprave v teh deželah tudi ni potrebno.
6.	V vseh slučajih, kadar se vprašanja naravnost do c. kr. konzularnih uradov, bodisi o kreditnih razmerah posamičnih firm, bodisi o drugih trgovskih razmerah, mora biti pismo popolnoma frankovano ter tudi popolna poštnina eventualno v avstrijskih znamkah priložena za odgovor. Kadar se to ne spolni, se vprašalec ne sme pritoževati, da ni dobil odgovora.
7.	Opominja se, naj se blago, ktero se pošilja v Švico, natanko zaznamova.
8.	Opozarja se na v »Avstriji" priobčena poročila glede navoda o navadah pri indijski trgovini.
9.	Naznanja se, da se v Newcastlu (v Veliki Britaniji) priredi mednarodna lazstava rudarskih pridelkov, strojev in drugih industrijskih izdelkov.
(Dalje prih.)
Domače novice.
(Cesarjev god) praznoval se bo tukaj dne
4.	oktobra s slovesno pontifikalno službo božjo, ktero bo imel premil. knezo-škof dr. Misija ob 10. uri v stolni cerkvi. Vdeležili se je bodo vsi vojaški in civilni dostojanstveniki.
(Bogoslovne šole) v Ljubljani' se pričnejo dne
5.	oktobra. Oglasiti se je treba 4. oktobra dopoludne.
(Državni poslanci) odšli so včeraj na Dunaj v državni zbor.
(Pogreb) državnega poslanca gosp. Adolfa Obreze je bil včeraj popoludne v Cerknici in jako slovesen. Ljudi je pridrlo od blizo in daleč ljubemu ranjkemu poslednjo čast skazovat, da jih je bilo vse gosto. K pogrebu prišli so tudi slovenski odličnjaki gg. deželni predsednik baron "VVinkler, državni poslanci kanonik Klun, V. Pfeifer in dr. Josip Poklukar, cesarski svetnik Murnik in okrajni glavar grof Pače. Pokopavali so ga štirje duhovniki. Pevci zapeli so mu pod vodstvom g. Gerbeca tri žalostinke: eno pred hišo, drugo v cerkvi, tretjo
pri zevajoči jami. Vencev je dobil 26. K poslednjemu počitku spremila ga je tudi ondašnja šolska mladina. Ranjki Obreza je svojo dolžnost kot državni poslanec zvesto spolnoval, prav po želji našega naroda. Bog naj mu povrne ves ta trud in večna luč uaj mu sveti.
(V Travniku) Loške Potoške fare včeraj zjutraj 27. t. m. oboleli mladi mož umrl še tisti dan ponoči za kolero. Isto tako tudi en otrok v Šegovi vasi, v kteri so od obolelih 4 osob, umrle že tri.
(Prodaja goveje živine) žlahtnega plemena bila je minuli četrtek v Postojni. Ondašnja podružnica kmetijske družbe kupila je dva junca, Vipavska tudi dva. Posamič kupila sta ju tudi gg. P. De kiev a, župan iz Košane in F. Marn iz Planine. Naprodaj je bila tudi ena telica in to je kupil g. J. Dekleva iz Postojne.
(Nov most) čez Lahinjo pri Gradacu na Dolenjskem izročili so 23. t. m. javnemu prometu. Most se nahaja na okrajni cesti Črnomelj-Metlika in je lastnina Črnomaljskega političnega okraja, ter je veljal 9450 goldinarjev. 2000 gld. je k temu pripomogla dežela.
(Obsojeni pred tukajšnjo porotno sodnijo) so bili v soboto zvečer zarad velikanske goljufije: Jan. Pintar ua 6 let hude ječe, poojstrene s postom na mesec; Miha Demšar štiri mesese hude ječe; Minka Demšar dva meseca hude ječe, poojstrene s postom na 14 dni. Dijak Benedik, ki je goljufom pisma pisal, dobil je tudi 8 dni zapora.
Telegrami.
Dunaj, 29. sept. Pričevši državni zbor, se je Smolka toplo spominjal smrti Obresove. Novi poslanci, med njimi Gregorec, storili so obljubo. Baquehem naznanil je, da se je proračun za državne železnice prekoračil za pet milijonov. Dnevni red vršil se je brez ugovorov izvzemši volitev gorenje-avstrijskih velikih posestnikov. Greuter zdrav došel, Clam Henrik pride v treh dneh. Superrevizija trase dolenjske železnice je dovoljena.
Dunaj, 29. septembra. Poslaniška zbornica. Trgovinski minister prednaša vtemeljen vladni predlog, da naj bi se z večjo potrebščino državnih železnic 1. 1881 do 1885 postopalo po ustavnem potu. — Heilsberg je interpeliral Taaffeja zarad avstro-nemške zveze in ga je vprašal, če bi ne bil pri volji po nedvoumni izjavi razne govorice za ničeve izmišlotine proglasiti.
Trst, 28. sept. Od včeraj pa do danes zbolela sta v Trstu 2 za kolero, umrli so pa 3.
Budapešt, 28. sept. Liberalna državno-zborska stranka sprejela je načrt postave o podaljšanji carinske zveze.
Toulouse, 29. sept. Feycinet imel je govor z veliko pohvalo sprejet, v kterem je povdarjal kot glavne točke sedanjega vladnega programa sledeče: Preosnovo vojaštva, zboljšanje financ, pregled fiskalstva, olajšave pri industriji in poljedeljstvu, zboljšanje delavskega položaja. Francoska si prav odločno in odkritosrčno miru želi, nič manj pa neče zanemarjati svojega stališča kot velesila, svojih koristi, ter časti in dostojanstva dežele. Glede naselbin morajo se ohraniti dosedanja posestva in v plodonosne spremeniti. V notranji politiki mora vlada napraviti postave, s kterimi bo odločno zatirala vsakojako rovanje.
Umrli so:
26. sept. Maks Berdajs, delavcev sin, 1 mes., Reber št. 9, Atrotija.
Tujci.
27. septembra.
Pri Maliču: Hellfferieh, Pelle, Schvvarzer in Kellermann, trgovci, z Dunaja. — Pavel Sehmidt, trgovec; iz Štira. — J. Virant, župnik, iz Mohora. — Henrika Pfeifer, zasebniea, iz Trsta.
Pri Slonu: Janez Danzer, trgovec, z Dunaja. — Aur. Makasevig, uradnikova soproga, iz Bihača. — H. Greisnig, trgovee, iz Rathenova. — Matija \Vagonik, trgovee, iz Račaha. — Piane Majdič, trgovec, iz Mengša. — Julij Sehulz, glediščni vodja z družino, iz Ljubljane. — Leopold Zanaidi, poročnik, iz Ljubljane. — E. Ralli, zasebnik z družino, iz Kalkutc. — A. Lutrari, zasebnik z družino, iz Trsta. — Guido Dolsehein, dijak, iz Gorice.
Pri iTužnem kolodvoru: Franc Gogala. uradnik, s soprogo, iz Kranja. — Depolt, Dejak, Falcam in Matasa, za-
O g	čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mtn
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
28.	7. u. zjut. 2. u. poj>. 9. u. zvee.	74470 743-24 74308	+ 4 6 +17-4 -f-11 8	l)rezv. sl. jzap. sl. jzap.	megla jasno jasno	o-oo
sebniki, iz Trsta. — Avgust in Perdo Edelmann, natakarja, iz Ljubljane.
Pri Tavčarji: Matija Krdani, stotnik, iz Celja. — Dr. Elia in Ostennan, zasebnika, iz Geraona. — Mediano, zasebnik, z družino, iz Trsta. — Jožef Bcrčič, zasebnik, iz Zare.
Pri Avstrijskem caru: Ana Kuželjk, uradnikova soproga, iz Celja. — Ferd. Kokeil, učitelj, iz Terbovelj. — J. Kokeil, cestni nadzornik, iz Tržiča.
Pri Virantu: Prane Trevn in Mart. Dežela, posestnika, iz Idrije. — Janez Brence, župrik, iz Št. Jurja. — Lapaine, učitelj, iz Ribnice.
Vremensko sporočilo.
Zjutraj megla, kasneje jasno in nekoliko vetra, jasna noč. Srednja temperatura 11-3° C., za 2 5° pod normalom.
Baaajska borza.
(Telegratično poročilo.) 29. septembra
Papirna renta 5% po 100 gi. (s 16$ davka)		83 (d		90	kr.
Sreberna » 5% ., 100 .,	(s davka)	84	„	80	n
4% avstr. zlata renta, davka	prosta	116		70	n
Papirna renta, davka prosta		100	„	25	r
Akcije avstr.-ogerske banke		861	rt	—	n
Kreditne akcije		276	n	70	n
		125	n	45	n
Srebro		—	n	—	n
Francoski napoleond. .	.	9	»	95	n
		5		95	n
Nemške marke		61	n	57»/,	n
Zahvala.
Prečast. gospod župnik Jožef Lavtižar blagovolil je vse še ne prodane iztise od izvrstno v pravem cerkvenem duhu po njem zložene maše: »Missa Statuit ei Dominus" podariti tukajšnjemu Marjianišču.
Za ta velikodušni dar izrekam blagemu skladatelju javno najiskrenejšo zahvalo, ob enem naz-nanovaje, da se od slej cena iztisa zniža na 70 kr., da se vsim orglavcem toplo priporočano to delo preje v denar spravi.
V Ljubljani 27. sept. 1886.
Dr. Anton Jarc,
preds. Vineenc. družbe.
St. 15357.
Razglas.
V smislu § 6. postave z dne 23. maja 1873, (št. 121 drž. zak.) se naznanja, da bo prvotni
Imenik porotnikov za 1887. leto otl 1. do 8. oktobra letos
v magistratnem ekspeditu izpoložen, da ga vsakdo lahko pregleda in v tem času tudi poda svoje ugovore. Porotniškega posla so po § 4. imenovane postave oproščeni:
1.	tisti, ki so že prestali 60. leto svoje dobe, za vsegdar;
2.	udje deželnih zborov, državnega zbora in delegacij za čas zborovanja;
3.	osebe, ki niso v dejanski službi, pa so podvržene vojni dolžnosti za ta čas, ko so poklicane k vojaški službi;
4.	osebe v službi cesarskega dvora, javni profesorji in učitelji, zdravniki in ranocelci in tako tudi lekarji (apotekarji), ako uradni ali občinski načelnik za-nje potrdi, da jih nij moči utrpeti, za sledeče leto;
5.	vsak, kdor je prejetemu poklicu v enem porotnem razdobji kot prednji ali namestili porotnik zadostil, do konca prvega prihodnjega leta po pratiki.
Mestni magistrat Ljubljanski
dne 26. septembra 1886.	(i)
Podobe
tiskane v oljnatih barvah, velikosti 39x51 cm. ' v 100 raznih predmetih na papirji ali kartonu \ prilepljene, na prodaj so trgovcem, slikarjem, ; zasobnikom po 16 kr. (dobivajo se tudi večje mere.) Kdor jih vzame več, se mu odpustijo ! zdatni odstotki. Razpošilja jih
Frane Mock, VII. Siehensterngasse 46, 7. Stiege, Thiir 5,
(2)	IVicn.
^♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦^