*tS. leto Postnima pavšalirana* Posamezne številke t D. V Ljubljani; V četrtek, 19. Oktobra 192Ž paročnina za kraljevina m SHS e^T!o 15 D. Letno 180 D. inozemstvo: 20 D. Letno 240 D Jjjj?®**5 enostolpna mm vrsta 50 para, večkrat popus; JUGOSLAV L ***** h A, Uredništvo: Wolfova tiHca t/L Telefon 360 Uprava: Marijin trg S. telefon 44 ^3,7trn. opisi se ne vračajo. tnjem je prilož iti znam za odgovor Radikalci zoper dr. Riharjevo kandidaturo. >IDATT ZA PREDSEDNIKA NARODNE SKUPŠČINE, ZNAČILEN u£>POR RADIKALCEV PROTI ZAGREBŠKEMU KONGRESU TUDI V TEM VPRAŠANJU. pograd, T8. oktobra. (Izv.) O vo- Itv' J*Vi novega predsednika narodne skup-Jj®1® so izjavili radikalci, da nimajo Ir.es.ar Pr°b osebi dosedanjega pred-dnika dr. Ivana Ribarja, da pa bodo Jlasovali proti njegovi kandidaturi, ker * ie udeležil kongresa javnih delavcev Zagrebu, Včeraj so imeli radikalni Ministri konferenco, na kateri so so-|®Sno sklenili, da je kandidatura dr. g®&rja za predsednika narodne skup-nemogoča. Demokratski klub Še razpravljal o tem vprašanju. Kot didati za mesto predsednika jugo-gdVanskega parlamenta se imenuje dr, rdo Lukinič, dr. Žarko Jakšič, dr. Ivo g^telj in dr. Voja Marikovič. Ljuba ^Vidovič in njegovi pristaši so za dr. Ribarja, za katerega so se izjavili tudi zemljoradniki, Muslimani, jugoslovanski klub in samostojna kmetijska stranka za Slovenijo. Beoorad, 8. oktobra. (Izv.) Včeraj od 5. do 7. popoldne je imel radikalni klub konferenco, ki je bila zelo burna. Razpravljali so o volitvi novega predsednika narodne skupščine. Mnogo govornikov je zahtevalo, naj se opusti koalicijo z demokrati V splošnem je prevladalo mišljenje, da se kandidatura dr, Ribaja za predsednika narodne skupščine ne sme več dopustiti. Na predlog ministrskega predsednika Pašiča je bil izvoljen odbor 3 poslancev, ki naj se pogajajo z demokratsko stranko o volitvi novega predsednika parlamenta. Pred spopadom našiti letnikov s fašisti na Reki! Naša VLADA POSVARILA ČETNIKE PRED NEPREMIŠLJENIMI lORAKI, — PAPIRNATI UKREPI ITALIJANSKE VLADE ZOPER FA- ŠISTOVSKE NAKANE. . Rim, 18. okt. (Izv.) Po vesteh z Re~ so se nasprotstva med Jugoslovani * fašisti poostrila zaradi izzivajočega Vstopa fašistov. Jugoslovanska narod-** odbrana je odredila mobilizacijo ^ojih članov. Beograjska vlada je morala poseči vmes, da se preprečijo večji Beograjski kabinet, je nujno podaril narodno odbrano, naj se vzdržuje kakega nasilja. Razburjenje je zelo veiiko, ker se je izvedelo, da fašisti ne •Opravljajo le nadaljnih nasilj na Reki, ®Opak, da organizirajo tudi puč na pristanišče v Zadru. Tudi italijanska vla-jjjj se trudi na vso moč, da bi prepreda poostritev spora. Dala je mornari-*»ernu ministru navodila, da pod nofae-rOi Pogoji ne sme dopustiti, da bi se *&5isti izkrcali. Zato sta v Anconi prijavljena dVa torpedna rušilca. NACIONALISTOM! Na današnjem sestanku zastopnikov ■Prednjega odbora Narodne odbrane, Udruženja četnikov in oblastnega odbora Orjune za Slovenijo je bilo sklenjeno, proglasiti mobilizacijo vseh nacionalistov na ozemlju ljubljanskega oblastnega odbora Orjune. Vsi okrajni odbori Orjune so dolžni, da tekom 48 ur naznanijo oblastnemu odboru, s koliko ljudmi lahko razpolagajo. Okrajni odbori naj mirno počakajo na natančnejše odredbe. Ljubljana, 18. oktobra, 1922, — Koalirani odbor Narodne odbrane in Orjune. ČLANOV ORJUNE V LJUBLJANI. V svrho izvršitve sklepa koaliranega odbora Narodne odbrane in oblastnega odbora Orjune za Slovenijo se naroča vsem članom ljubljanske organizacije, da se tekom današnjega dne javijo v pisarni na Rimski cesti št. y, pritličje, desno. Ljubljana, 19. oktobra 1922. — Okrajni odbor Orjune. lakonski natri o nar® dna zasiušnih delavcih. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Na Cevnem redu včerajšnje seje narodne ^UPščine je bil tudi vladni predlog glejte Podpore narodnim delavcem, ki so ^Peli za narodno osvobojenje in glede *Sradbe Panteona na Kumanovem. . Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Danes Jtepoidne so se sestali v predsedništvu prodne skupščine načelniki parlamen-terttih skupin, da se sporazumejo o skupni listi članov parlamentarnega odbora, ki naj prouči zakonski načrt o narodnih delavcih, ki je bil včeraj predložen narodni skupščini. Po daljši debati so bili v ta odbor izvoljeni poslanci dr. Edo Lukinič, Pečič, Ljuba Jovanovič, Raja Filipovič, Banič, Husein Alič, Kor-kut, Gjonovič, Joca Jovanovič in Po-padič. Spor med beograjsko oblino in beig. tramvajskim društvom. SPOR POSTAL NEPREMOSTLJIV. SESTAVA MEDNARODNEGA RAZSODIŠČA, KI GA BO REŠEVALO. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Včeraj ie vršila v ministrskem predsedništ-u1 konferenca, ki se je bavila s sporom, ? I® nastal med beograjsko mestno ob-v^o in belgijsko tramvajsko družbo. Te OtiRrer.ee so se udeležili minister za Vnanje stvari dr. Ninčič, minister za J^voscdje dr. Markovič, belgijski po-.^Ik na našem dvoru in še nekaj dru-oseb. Jugoslovanski in belgijski za-opniki so razpravljali o znanem spo-J, }d je nastal med beograjsko mestno čiri0 jn belgijsko družbo zaradi cest-, železnice v Beogradu in ki se je ta-? Poostril zaradi krivde na eni in dru-strani. Konflikt je tako oster, da se- •Sas Sarajevo, 18. okt. (Izv.) Poslanci ju- St-ANCI JUGOSL. MUSLIMANSKE KE POZVANI V BEOGRAD. ganske -muslimanske organizacije ^ nujno pozvani, naj takoj pridejo . e°grad na važno sejo. P^AVDANT ČEKOVNEGA URADA MAGREBU V. MIKOLIČ PRIJET. Wunaj, 18. oktobra. (Izv.) Nadkon-k0 J" ^kovnega urada v Zagrebu, Voj-z^Voh ’ ie svojčas ugoljufal svoj bote za ve^ milijonov kron in so ga haja!n v Avstriji aretirali, lejer se je na-eSn lV zaporu v Lipnici in je zopet po-ktJ: Predno so ga avstrijska oblastva bii n jugoslovanskim orožnikom, je DUn p«, zopet aretiran v Badnu pri kjer te stanoval v hotelu pod Cabn imenom. daj ne more biti več govora o direktnem sporazumu med beograjsko mestno občino in to grupo, tako, da bo morala vsa zadeva priti pred sodišče, kakor to predvideva tozadevna odločba pogodbe, ki sta jo svoj čas sklenili obe stranki glede koncesije. V tem se strinjata obe stranki. Razsodišče bosta tvorila po 2 zastopnika vsake stranke, razpravam pa bo predsedoval švicarski državljan. V zmislu doseženega sporazuma Se bo prva razprava razsodišča vršila v Beogradu, druga^ v Bruslju, eventuelne na-daljne pa v Švici. O podrobnostih še ni sklenjen definitivni sporazum. POROKA BIVŠEGA NEMŠKEGA CESARJA VILJEMA. Doom, 18. oktobra. (Izv.) Pri ženi-tovanju bivšega nemškega cesarja Viljema, ki je določeno za nedeljo, dne 5. novembra, bo doornberški župan poročil par po civilnem obredu v dvorani grada Doorna, cerkvena poroka pa se bo izvršila v drugi sobi poslopja. PROTIANGLEŠKE DEMONSTRACIJE V PERZIJI. Moskva, 18. oktobra. (Izv.) Po poročilu iz Teherana je nastal v Perziji hud spor med vojaškimi oblastvi in vlado. Varnostna služba je bila ustavljena, tako da se pričakujejo izgredi. V Teheran je prišlo več vodilnih nacionalistov iz Mezopotamije, kar je dalo povoda za velik* demonstracijo proti, Angliji. ARHIEREJSKI SABOR O CERKVENIH REFORMAH PRAVOSLAVNE CERKVE. Beograd, 18. okt. (Izv.) Te dni se sestane v Sremskih Karlovcih arhierej-ski sabor, da razpravlja o najvažnejših vprašanjih pravoslavne cerkve v zvezi s predstoječimi cerkvenimi reformami. Gre namreč za vprašanje ponovne ženitve svečenikov, za reformo bogoslužja, postov, koledarja in obleke pravoslavne duhovščine. RADIČEV PRIHOD NA KUMANOV- SKO PROSLAVO IN VLADA. Zagreb, 18. oktobra. (Izv.) »Riječ« poroča iz Beograda: Kakor se doznava iz poučenih krogov, se vlada ne bo upirala udeležbi Stjepana Radiča na proslavi bitke pri Kumanovi. Radič more priti v Kumanovo, kakor vsak drug državljan. Vlada pa skrbi za udeležbo le onih oseb, ki so določeni kot odposlanci posameznih pokrajin in za narodne poslance. SPOR GLEDE SODELOVANJA ZEM-LJORADNIKOV Z MEŠČANSKIMI STRANKAMI. Beograd, 18. okt. (Izv.) Zemljorad-niški klub je imel včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljal o kongresu stranke v Banji Luki. Član stranke je izjavil, da bo glavni predmet kongresa tvorilo postopanje onih članov zemljo-radniške stranke, ki so se izjavili za sodelovanje z meščanskimi Stankami ODKRITJE SPOMINSKE PLOŠČE V ČAST VOJNIM ŽRTVAM V TOPOLI. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Včeraj je bilo v Topoli svečano odkritje spominske plošče v čast vsem onim Topo-lanom, ki so padli v zadnjih bojih. Slavnostnega odkritja te spominske plošče se je razen oficielnih zastopnikov udeležil tudi Icralj Aleksander v spremstvu svojega prvega pobočnika generala Hadžiča. Kralj Aleksander se povrne jutri v Beograd, AVTOMOBILSKI DAR KRALJEVE DVOJICE UDRUŽENJU INVALIDOV. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Kralj Aleksander in kraljica Marija sta podarila Udruženje invalidov dva avtomobila, ki naj služita za prevoz obolelih invalidov in materijala. PAŠIČEVA KONFERENCA O RUSKIH BEGUNCIH. Beograd, 18. oktobra, (Izv.) Ministrski predsednik Pašič je sprejel danes ruskega poslanika Strandmanna, s katerim je imel daljšo konferenco o ruskih beguncih. BORZNA POROČILA. Curih, 18. oktobra. Berlin 0.19, New York 543, London 24.20, Pariz 40.70, Milan 22.95, Praga 18, Budimpešta 0.215, Zagreb 2.60, Bukarešta 3.425, Sofija 3.50, Dunaj 0.0074, avstrijske krone 0.0078. Praga, 18. oktobra. Dunaj 0.0375, Berlin 0.985, Rim 128.25, avstrijske krone 0.04, Budimpešta 1.275, Pariz 228.25, London 135.75, New York 30.35. Curih 563.50. Dunaj, 18. oktobra. Devize: Zagreb 344.75—345.25, Beograd 1379—1381, Berlin 25.60—25.90, Budimpešta 29.20 do 30, London 327.840—328.440, Milan 3096—3104, New York 73.675—73.825, Pariz 5504—5516, Praga 2437—2443, Sofija 474.50—475.50, Curih 13.560 do 13.590. Valute: Ameriški dolarji 73.250 do 73.550, bolgarski levi 453—457. nemške marke 25.75—26.75, angleški funti 327.340—328.340, francoski franki 5445 do 5475, italijanske lire 3062.50 do 3077.50, jugoslovanski dinarji 1363 do 1367, romunski leji 444—446, švicarski franki 33.470—13.530, češkoslovaške krone 2425—2435, madžarske krone 28.095—29.015. Zagreb. 18. oktobra. Devize: Dunaj 0.08—0.085, Berlin 1.975—2.275, Budimpešta 2.33—2.63, Amsterdam 2409 do 2421, Bukarešta 39—41, Italija 252 do 256, London 257.50—262.50, New York 62.50—63.50, Pariz 447.50—454.50, Praga 198.50—201.50. Sofija 0—41, Švica 1105—1115. Valute: ameriški dolarji 61.50—62.50, avstrijske krone 0.082 do 0.088, bolgarski levi 0—40, češkoslovaške krone 195.50—198.50, angleški funti 255—260, francoski franki 437.50 do 442.50, grške drahme 0—125, madžarske krone 0—2.45, napoleondori 0—245, nemške marke 0—2.30, romunski leji 37.50—39, švicarski franki 1095—1105, italijanske lire 246—250, belgijski franki 397.50—402.50. Beograd, 18. oktobra. Devize: Dunaj 0.0895, Berlin 2.20, Budimpešta 2.40, Bukarešta 3925, Italija 260, London 279, New York 62.35, Pariz 466, Praga i 204, Soma 39, Švica 1150, Vladna kriza. K nam prihajalo iz Beograda vesti, da bo Pašič podat demisijo celokupnega kabineta. Z drugim ibesedami se to pravi, da se nahaja vlada v krizi in sicer na vrhuncu krize. H krizam v vladah prihaja takrat, kadar vlada ne more več zmagati vprašanj, ki jih nanjo slavi državno življenje, ali pa takrat, kadar pride do nespo-razuma med strankami, ki tvorijo vlado. To zadnje je pri nas vzrok, da stojimo neposredno pred vladno krizo. Sedanja vladna koalicija je bila od vsega početka nenaravna. Radikall in demokrati so si po svojih osnovnih programnih načelih skoro tako nasprotni, kakor so si bili pri nas nasprotni svoj čas stari liberalci in klerikalci. To so vedeli natančno oboji. Toda kljub temu so stvorili skupno vlado v mišljenjuda se da s koriti roditi državna in državotvorna politika. Doživeli so razočaranje. V naši domovini so se vendar našli ljudje, M niso bili kupljivi za službe in siužbice, ne za korita in za koritca. To je jasno pokazal zagrebški kongres, kjer se je zbralo dvatisoč intelektualcev, ki niso na prodaj in ki so javno in jasno izjavili: tako ne more in ne sme iti naprej. Vladinovci so seveda skušali ta shod bagatelizirati. Vsem bo še v spominu pisanje ljubljanskega »Jutra« povodom zagrebškega kongresa. Po njem in po mišljenju gospode okoli njega je bil zagrebški kongres le zborovanje političnih naivnežov, in pa generalov brez armad, generalov, katerim se ni dalo vojske ali, po jutrovo povedano, ljudi, katerih ambicioznosti vladne stranke niso mogle ali niso hotele zadostiti. Danes lahko jasno vidimo in presodimo važnost zagrebškega kongresa. Ta kongres je bil kakor kamen, ki vržen v vodo, povzroči valove, ki se širijo dalje in dalje. In valovi zagrebškega kongresa valove še danes in so pravzaprav pravi vzrok sedanje vladne krize. Davidovič in Veljkovič sta glasovala za resolucijo zagrebškega kongresa. Stoje in z dvignjeno roko! Tega dejstva ne more spremeniti nobeno potvar- . jan jz. In če se danes ta dva politika ogibata besede »revizija ustave«, potem moramo reči, da je to ogibanje samo taktičnega pomena. Ker zagrebška resolucija ni izvedljiva brez revizije ustave, dasi leta imenoma v nji ni navedem in zahtevana. Prišlo je po in radi zagrebškega kongresa do kongresa demokratske stranke v Beogradu. Resolucija, sprejeta na tem zborovanju ni ne tič ne miš, Hoče se držati zlate srede, pa jo obe nasprotne si strani — Davidovičeva in Pribičevičeva skupina — razlagati po svoje. O kaki edinosti v demokratski stranki torej ne more biti niti govora. Demokratska stranka se bo morala v najkrajšem času odtočiti ali za Da-vidovičevo ali Pribičevičevo smer. Nasprotja, osebna in osnovna, med obema skupinama pa so tako velika, da je popolnoma izključeno, da bi še na katerikoli način dal razkol trajno preprečiti. In s tem dejstvom računajo danes radikali. Pašič bo v najkrajšem času podal demisijo celokupnega kabineta. To je gotova stvar. Kako se bodo razvile stvari naprej, o tem pa lahko danes samo še ugibamo. Po našem mnenju je Pašič že davno bil pripravljen podati demisijo, ker je videl, da je neizogibna. Čakal je torej samo še trenotka, kdaj da bi bila de-misija vlade za radikalno, to se pravi, njegovo stranko, najbolj pripravna. In ta trenotek je sedaj prišel. Radikali, ki so za vse napake v vodstvu države vedno delati odgovorne Izključno demokrate, so med volilci v Srbiji in mogoče tudi drugod nekaj pridobili — ali vsaj izgubili niso ničesar —■ medtem, ko so demokrati v nekaterih pokrajinah morali naravnost likvidirati. Demokrati, ki so imeli v rokah situacijo neposredno po zagrebškem kongresu, so po zaslugi Pribičevič-lerjavove skupine in vsled slabosti Davidoviča izpustili vajeti iz rok in Pašič hoče to izkoristiti. Podal bo demisijo celokupne vlade, ustvaril volilno vlado in nedvomno je, da se bo pri bodočih volitvah radikalna stranka iznebila enkrat zo vselej svoje tekmice — demokratske stranke. Taka je danes naša notranie-politična situacija. Vse res napredne stranke se morajo te situacije zavedati in usmeriti svojo taktiko tako, da bodo v bodoči narodni skupščini čim bolje lahko zastopale in udejstvovale svoje programe„ Če tega ne bodo razumele, potem jih čaka usoda — demokratske stranke, Razpust angleškega parlamenta. STRANKARSKI POLOŽAJ V ANGLIJI. LLOYD GEORGE USTANOVI' NOVO STRANKO. — PRED KONSERVATIVNO VLADO? (Izv.) V krat- okrožja precej zmanjšala. Število članov London, 18. oktobra kem izide kraljevi dekret, s katerim se razpušča parlament in razpišejo nove volitve. Nejasni položaj se je toliko konsolidiral, da bodo stopile v volilni boj le štiri stranke. Za četrtek je sklicana konferenca unionistične stranke, na kateri bodo brez dvoma sklenili, naj se razpusti zbornica, na kar bosta Chamberlain in Birkenhead ustanovila novo stranko, v katero stopi tudi Lloyd George. Vsled ustanovitve južno-irskega parlamenta se bodo angleška volilna spodnje zbornice se zmanjša od 706 na 615. Severno-irski poslanci bodo še nadalje pripadali angleški zbornici. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo Lloyd George podal v četrtek demisijo, ako bi se konservativci izjavili na svoji konferenci proti njemu. Njegovi liberalni tovariši mu bodo sledili, nakar bo sestavljena najbrže popolnoma konservativna vlada, na čije čelo stopi lord Derby. Liberalna ustavna zveza je sklenila, da pri volitvah nastopi s konservativci. PRIPRAVLJALNA DELA DRŽAVNEGA SVETA. Beograd, 18. oktobra. (Izv.) Državni svet je razpravljal o volitvi tajnikov in pisarjev. Ker je mnogo kandidatov, je državni svet sklenil, da se mora prej poučiti dobro o razmerah vsakege posameznega kandidata in o njegovi kvalifikaciji. Delovanje državnega sveta se ne bo moglo pričeti pred 1. novembrom, ker se morajo pripraviti potrebni prostori AMERIŠKE ČETE SE UMAKNEJO IZ PORENJA ŠE PRED BOŽIČEM. London, 18. okt. (Izv.) Predsednik Zedinjenih držav Harding je po konferenci z generalom Pershingom in vojnim ministrom Whiteom sklenil, da se imajo ameriške čete še pred Božičem x umakniti iz Porenja. PRVO ANGLEŠKO PLAČILO NA RAČUN AMERIŠKIH DOLGOV. London, 18. oktobra. (Izv.) Banka Morgan je izročila kot finančni agent angleške vlade ameriškemu zakladnemu uradu ček za 50 milijonov dolarjev kot predujem na obresti za angleško vojno posojilo v Ameriki. To je prvo plačilo na račun enajstih milijard dolarjev, ki jih je Amerika posodila zaveznikom. SPLOŠNA PANIKA V TRAKIJI. Pariz, 18. okt. (Izv.) Po zadnjih vesteh, ki so dospele v Pariz, je položaj v Trakiji zelo resen. Prebivalstva se je polastil nepopisen strah. Vse beži na kolodvore, ki jih naravnost oblegajo. Grški vojaki so popolnoma demoralizirani ter plenijo in požigajo. Grška oblastva so izdala povelje, da, imajo čete na svojem umiku vzeti seboj vs^ zaloge živil Nasprotstva v demokratski stranki. Iz vseh mogočih vidikov se je že presojala Davidovičeva prisotnost Zagrebškem kongresu, kjer se je «i . raae mnogobrojne jugoslovanske inteligence obsodil vladajoči rezan in kritikovala ustava kot razmeram neprikladna. Ni dvoma o tem, da obstojajo še dandanes v demo-ki atskih krogih različna mnenja navzlic temu, da se je na videz zopet »zlimala« sloga v demokratskih vrstah. »Jutro« trdi, da bi bil Davido-,ProPadel v slučaju glasovanja, .rribičevič meni, da ni bilo na kongresu J. D. S. ne premagancev, ne zmagovalcev, opozicijsko časopisje dokazuje, da je prodrl Davidovič z nazori na celi črti. Bodi temu tako ali tako, eno je gotovo, da je g. Davidovič s tern, da se je udeležil Zagrebškega kongresa, hotel visoko povzdignit^ ugled demokratske stranke, kar kaže najbolj zborovanje radikalne stranke v Somboru. Radikali in demokrati so iz vsega početka naravni tekmeci. Radikalna stranka Velesrbov, ki ne pri-poznajo hrvatskega in slovenskega plemena, demokrati so no programu Jugoslovani. Vsled Pribičevičeve vladeželjnosti, ki je do zadnjega od-.ločevaJa v stranki, se je približalo stališče oficielne J. D. S. že tako daleč radikalnemu, da je po sprejetju ustave mogel moz s kretnjo samodržca trditi: »hrvatskog pitanja ne-ffia«. Vse to se je godilo s tihim odobravanjem radikalov, ki so imeli na ta način v J. D. S. svojega zvestega agenta. Najvernejši Pribičevi pristaši so maloštevilni, slovenski in hrvat-Ski demokrati, ki vedo, da se morejo Ohraniti le tako dolgo na krmilu, do-Ifler ne pride do medsebojnega spo-tf&zuma med narodi jugoslov. države. Izvestno morejo biti prislaši dr. Žerjava le najhujši centralisti. Osebna častihlepnost, nezaupanje ljudstva do demokratov, jim sugerira strah pred klerikalnim zmajem, ki je edina ideja, ki vodi naše mladine od pogreška do pogreška. V slepi strasti za oblast so pripravljeni žrtvovati slovenski narod in kulturo, da ne pridejo navskriž s pokroviteljskimi radikali. Kaj jim mar, da je ustava brezdno, ki loči veliko večino slovenskega in hrvatskega naroda od bratov Srbov in ustvarja velesrbsko hegemonijo, ki jo zavračajo ostali narodi. Demokratski mladini instinktivno čutijo, da jim je odklenkalo za vedno, ako bi se ustava izpremenila na podlagi medsebojnega sporazuma. — Zato so ljudje, ki hočejo vladati kot manjšina nad večino proti reviziji in sporazumu, naravno, da ne pride večina do veljave. V JDS. pa so brez dvoma tudi možje, ki niso opustili navzlic temu, da so glasovali svoj čas za ustavo iz razloga, bolje je imeti slab temelj, kakor nobenega, svojih demokratskih načel in jugoslovanskega stališča. Med te spada g. Davidovič, ki se je podal v Zagreb, da sliši mnenja tam zbrane inteligence, ko je uvidel, da država ne more prospevati na temelju, ki ga je pomagal svojčas sam postaviti. Ne morem si misliti, da bi se kesal, če mu je kot državniku država nad strankarsko in osebno koristjo. V največje zadoščenje pa mu je moral biti Somborski kongres radikalov, kjer so, kakor vedno, kadar uvidijo, da ne gredo demokrati z njimi skoz drn in strn. zopet mlatili svoje velesrbske fraze in grozili. 2e to dejstvo je moralo uveriti g. Davidoviča, da je na pravi poti. Brez vsakega dvoma je, da danes nikdo ne ogroža Srbstva. Nasprotno pa so ravno radikali s privrženci v JDS. tisti, ki tlačijo Hrvate in Slovence ter jim ubijajo velesrbske ideje v glave s centralizmom in silo, šikanami in korupcijo. To pa pravemu Jugoslovanu, ki smatra Srba, Hrvata in Slovenca enakovrednim bratom, ne more biti simpatičen, saj trpi na tem gospodarstvo, kultura in država. Ne sila in pritisk, temveč medsebojni sporazum, po reku: bolje slaba sprava, ko dolga pravda! Tako delajo velikopotezni Angleži, ki so si n. pr. podjarmili z ognjem in mečem Bure, a jim takoj na to prepustili malodane vso svobodo, ter jih priklenili s tem bolj mečno na angleški imperij, kakor bi moglo tičiniti stetiseče bajonetov. Srbi si Hrvatov in Slovencev niso podvrgli, temveč so se jim ti iz proste volje pridružili, da stvorijo ž njimi skupno državo na podlagi bratstva in enakosti. Trezen človek ne uvidi, zakaj bi se do sporazuma ne mpglo in ne^ smelo priti, ako se osamijo in izloč jo elementi, ki hočejo le v kalnem ribariti. Ni vzroka do sedaj očitati g. Da-vidcviču omahljivosti ali ga prištevati med omenjene vrsto politikov. Nasprotno. Upati je, da bo nadaljeval akcijo, ki jo je započel s posetom Zagrebškega kongresa. Ako pa ostane g. Davidovič isti pošteni posredovalec, kakršnega se je kazal v Zagrebu, potem sme računati ne le na simpatije, temveč tudi na pomoč izvenpar-lamentarnih krogov in na sodelovanje javnih delavcev, ki so se v zadnji dobi v vedno večji meri odvračali od nasilne in nepomirljive politike JDS, ki je tirala s skrajno dvomljivimi sredstvi državo na rob prepada. To delo more g. Davidovič vršiti v okviru JDS., ki ima na svojem praporju zapisano Jugoslovanstvo in od 11. t. m. tudi bratski sporazum med Jugoslovani. Na temelju zagrebške resolucije morejo postati vse napredne skupine v resnici kvas državotvorne misli, ne v smislu Pribičevič-Žerja-vovega načrta nespravljivosti in nasilja, ampak na podlagi velikopotezne, bratske in iskrene sprave med Jugoslovani. Carigrad in Washingtcn. Dogodki v Orientu so imeli ta rezultat, da so zopet odprli washingtonsko vprašanje. In res je amerikanska vlada, ko je videla, da Francija in Italija nista ratificirali sporazuma in in da je poslala Angleška v sredozemsko’ cono ladijske enote, ki so se imele razrušiti, odgodila razrešitev, za katero je hotela vzeti ini-djaflvo. Francija pristaja na težko in trajno žrtev. Ne govorimo o oni žrtvi, ki jo je napravila, ko se je 16. decembra zavezala .določiti tonažo petih ladij na 177.800 ton, med tem ko bi morala imeti 1. decembra 1922, če bi bila izvršila svoj predvojni program, eskadro osemindvajsetih oklopnic s 700.000 tonami. Za deželo, ki je bila pionir na morju, je primerjanje teh dveh Številk gotovo mučno. J oda zadnja številka je čisto ireal- na. Vojska je Francijo tako ze’c minirala, da bi bila nezmožna zgraditi 480.000 ton in ostala bi s svojimi 221.000 tonami ob strani amerikanskega in angleškega brodovja, ki bi prekoračilo milijon ton. Pogodba, podpisana dne 6. februarja 1022, pa ju je reducirala na 533.000 me-trijskih ton. Francosko majhno brodovje je ohranilo svojo veljavo ali pa jo je še povečalo. S francoskega stališča je teža pogodbe drugje. Ta obstoji namreč v tem, da ta diplomatičen dokument stavi dvakrat in sicer o členu 4 in 7. Italijo in Francijo na isto mesto. Gre namreč tu za su-perdreadnoughte in aeroplane. To je evidentna krivica, ki namenoma hoče raniti Francijo. Zemljepisna karta in številke se temu protivijo. Nalogi francoskega in italijanskega ladjevja sta jako različni: ne čuvata ne enakega obrežja, ne vozita enake touaže, ne patrulirata po enakih rutah in ne oskrbujeta enakih kolonij. Jako razumljivo je, da se je 16. decembra 1921 Briand uprl, da bi se ta omejitev raztegnila tudi na pomožne la-dije, lahke križarke in podmornike. Pač predvidevata člena 21. in 23. revizijo in popravke. Brez dvoma utegne francoski parlament posneti amerikanski senat in ratificirati sporazum le z rezervami. Toda zelo težko je, držati se zmernega principa in pametne metode. Konferenca v Washingtonu ni proklamiraia le enakosti med obema državama ob Sredozemskem morju, temveč je tudi pripustila, da se armirana tonaža določi in omeji, ne oziraje se na dolžino obrežja, rut, velikost in prebivalstvo kolonij, dalje ne oziraje se na prekomorski tran-sit, kar bi vse lahko služilo kot baza za to omejitev. To je gotovo velika koncesija, ki je gotovo presenetila Angleže same. Toda da bomo pravični, moramo pregledati internacionalen kodeks, ki so ga napravili v Washingtonu ter preiskati, katera država je za mir največ žrtvovala. Morda Amerika? 16. marca 1922. je senator Reed po-vdarjal, kako veliko morajo po razoro-žitvenem ugovoru razrušiti Združene države: Združene države se zavežejo, da bodo razrušile šest križark od 520.000 ton, dalje sedemnajst oklopnic s skupno tonažo nad 267.000 ton, torej v celoti 787.940 ton. Poleg tega se morajo žrtvovati ladije, ki se grade in ki so stale že 650 milijonov dolarjev. Gotovo je — o tem bomo še govorili, da nobena druga država ni privolila v : razrušitev tolikega števila ton. Pripom- | niti pa moramo, da je ofenzivna moč ladjevja v neizmernem tihem oceanu zelo velika. Poleg tega ugovor dopušča izkoriščati Panamski prekop. Ta dokument torej zagotavlja Združenim državam privilegij: pravico, cin ima enako močno ladjevje kot je ono, ki že stoletja viada nad morskim kraljestvom. Ce pridenemo k tem kompenzacijam še one, ki izvirajo iz različnih pogodb, deklaracij in rezolucij, se bilanca dobičkov še razširi: anulacija angleško-ja-ponske zveze, zopetna združitev sil dal j-njega orienta v eno skupino, katero bo mogoče obvladati s pomočjo prijateljske Francije, evakuacija Šantunga, zmanjšanje železniških prednosti, dovoljenih Japoncem v vzhodni Mongoliji in v južni Manžuriji. Pristati za to ceno na dolgotrajen mir, pač ni slaba kupčija. To dokazuje izborne diplomatske zmožnosti Amerikancev. Ali lahko trdimo, da je kraljestvo vzhajajočega solnca odšlo iz Washing-tona premagano in razoroženo? Kar se tiče razrušenja, je gotovo utrpelo hude žrtve. A kot dokazuje senator Reed, so te žrtve manjše kakor žrtve Združenih držav. Japonska se zaveže, da ne bo zgradila štirih križark oklopnic in štirih bojnih križark, ki še niso bile zgotovljene 11. novembra 1921 in katerih tonaža znaša skupno 364.000 ton; dalje, da razruši dve novi oklopnici in štiri nove križarke s skupnimi 255.000 tonami, ravno-tako enajst starih oklopnic, katerih tonaža znaša 163.932 ton, torej vsega skupaj sedemnajst ladij velikank z 419.132 tonami. Združene države so kupile mir dražje, namreč za trideset velikih ladij z 419.132 tonami (Konec prih.) PoI!t!tr.2 vas!!. Neobičajno prijateljstvo. Moi demokrati in radikalci vlada ne bičajno prijateljstvo. To potrjuje tudi beležka »Demokratije«, glavnega glasila demokratske stranke, ki se glasi: »Radikalni listi so se grdo razlju-tUi radi resolucije demokratskega zbora, ki je utrdila edinstvo stranke. Pravijo, da bo radi nje nastala vladna kriza. Po njihovem naziranju sledi: da ne razpade vlada, naj se razcepi demokratska stranka!... Čudna logika in neobičajno prijateljstvo med vladnimi strankami!« S takim prijateljstvom hočeta Pribičevič in Pašič zlimati novo vlado »jake roke«! Pašlčev« ponudba. Šele sedaj prihajajo na dan g. iove spletke, ki jih je zagrešil naš predsednik vlade gosp. Pašič, ko se je mudil ob času akutne orientske krize v Parizu. Že pred tem časom je bil ob neki priliki obljubil angleški vladi, da lahko računa na 309.000 jugoslovanskih vojakov, ako bi se pojavila kaka kriza na bližnjem vzhodu. Ko je torej nastala nevarnost, da prodrejo kemalistične armade preko Dardanel v Trakijo, je Lloyd George opozoril gosp. Pašiča na dano obljubo. Gosp. Pašič pa se je na ta način izmuznil, da na lastno roko ne more razpolagati z vojsko 300.000 vojakov in da bo zadevo rešil sam kralj. Res je kralj Aleksander nekam zagonetno hitro odpotoval v London, kjer je na pristojnih mestih odklonil vojaško intervencijo naše vlade proti Turčiji. Tako meče gosp. Pašič z obljubami okoli sebe in spravlja najvišjega državnega činitelja v položaj, da rešuje z osebnim vplivom kočljive spletke ministrskega predsednika. Ženevska konvencija in avstrijski so-cijalistL Znano je, da se je potom ženevske konvencije zasiguralo finančno ozdravljenje sedanje finančne krize avstrijske republike. Državica bo sprejemala mednarodno posojilo v primernem zne- sku, ki se bo uporabilo kot zlata podloga za novo se snujočo avstrijsko narodno banico. Seveda so si zapadne sile pridržale izvestno kontrolo ,ki je precej dalekosežne narave. Posebno so sc odlikovali Italijani, ki zahtevajo nekak koloniialni patronat nad to obubožano republiko. Vsako posojilo pomeni neodvisnost, mednarodno posojilo večjega obsega pa še posebej. Proti temu so se poslavili avstrijski socijalisti, ki sedaj ostro bičajo svoje buržuazijske sodržavljane, da prodajajo neodvisnost avstrijske republike tujim velesilam. Njihov vodja dr. Otto Bauer je tudi izdelal podroben finančni načrt, glasom katerega naj bi se avstrijska republika sama od sebe odrešila na ta način, da bi prisilila svoje banke, bankirje ter člane dunajske efektne in blagovne borze, da v gotovem določenem roku zberejo svoto 120 milijonov zlatih kron. Ta predlog se lepo čita na papjrju. Njega izvršitev je pa združena z velikimi političnimi, pa tudi gospodarskimi po-težkočami. Avstrijski socijalisti bi morali najprvo osvojiti celokupno politično moč ter s prisilno odredbo zaukazati, da lastniki velikih denarnih zalog zberejo ogromno svoto 120 milijonbv zlatih kron. To pa je v doglednem času izključeno. Po drugi strani pa bi s tako zbirko odtegnil vsakdanjim potrebam industrije in gospodarstva ves' obratni kapital. Vprašanje evropskih reparacij. Vprašanje evropskih reparacij obstoja iz dveh delov: prvi del obsega dolgove, ki jih dolgujejo zapadne evropske sile posredno ali neposredno Združenim državam, drugi del pa tvorijo dajatve Nemčije, ki jih le-ta domuje zmagujočim državam Evrope. V Avgustu je Amerika izjavila, da bo zahtevala v najkrajšem času povračilo vseh evropskih dolgov z obrestmi vred. Ta zahteva je vplivala kakor bomba. Če bi prišlo do dejanskega odplačevanja ameriških dolgov, bi se Evropa pogreznila v naravnost katastro- falno gospodarsko krizo. Značilno I da je Anglija pripravljena odplac Ameriki svoje dolgove pod pogojern da ji ostale evropske države vrne] zneske, ki jim jih je posodila za časa svetovne vojne. Ti zneski so namre enaki znesku, ki ga Anglija dolguie Združenim državam. Sedaj pa se je po* javil nov činitelj, namreč popolen polom vrednosti nemškega denarja, izključuje, da bi Nemčija mogla zadostiti finančnim dajatvam, ki izhajajo » mirovnih pogodb in ki tvorijo takozv. ožji reparacijski problem. To je uvidela tudi Francija ter predlaga, da bi se nemško reparacijsko vprašanje reševalo na ta način, da se dajatve Nemčije prenesejo na njene dolgove napram Angliji in Združenim državam, s čimer bi torej posrednim potem prišla do svojega računa. Temu se protivi Angli)a< ki nasprotno predlaga, na se začasno za dobo 5 let ustavi vsako plačevanj# nemške odškodnine v zlatu, da se na ta način poda Nemčiji možnost vposta* vitve svojega denarsfva in rednega odplačevanja svojega reparacijskega dolga. Tako je sedanje stanje obeh de-lov velikega reparacijskega problema« Gospodarstvo Uvoz ogrske paprike. Naša vlada je dovolila pr°*j uvoz ogrske paprike v državo. Vsled tega je nastala med našimi prod'*’ centi paprike precejšnja vznemit* jenost, zlasti še radi tega, ker J* ogrska paprika vsled ogromne razlike V valuti mnogo cenejša od naše domače« Vendar je tu vsako razburjanje in nevo* lja ravnotako neopravičeno', kakor so biU neopravičeni očitki, ki jih je bilo čuti ot posvetovanjih, ali naj se dovoli pro»J uvoz živil in otežkoči izvoz ali ne. Kajti vsa naša produkcija, tako v severni Bač* ki, kakor tudi v Stari Srbiji v okolici Leskovaca, ne zadostuje za konzuffl paprike v naši državi. Kljub temu, da obstoja vsled velike valutne krize tudi velika diferenca v cenah med našo domačo in ogrsko papriko, bi se dalo praV kmalu tudi tu doseči izravnavo, kajti naše domače blago, zlasti iz okolice SubO’ tiče, je mnogo boljše od ogrskega. Cena naši domači papriki je za »venec« 18-* 20 kg na zraku sušene paprike 280 kron« Paprika, ki jo meljejo naši mlini, je vsai take kvalitete, kakor paprika iz svetoV-noznanih szegedinskih mlinov, vsled č#* sar se tega uvoza ni bati. '+ Tečaji na novosadski produkti! borzi. 16. okt. 1922. Pšenica bačka 335i sremska 338, ječmen, bački 268, sremski 270, oves, bački 250, sremski 255, koruza, bačka 290, 295; beli novi fižol 315, pisani novi 310, moka št. 0 500, za kuh° 475, št. 6 425, pšenični otrobi 140, svinjska mast 28, bačko zelje v glavah 90, bosanski orehi 500, čebula 300 dinarjev. + Na mednarodni železniški konfe* rencl, ki se bo vršila 12., 13. in 14. novembra v Luzernu, bodo zastopali našo državo gg. Deročo, pomočnik ravnatelja, in Jovanovič, inšpektor pr*** metnega ministrstva. + Gradnja novih železniških deiaV* nic. Te dni odpotuje iz Beograda P0* sebna komisija prometnega ministrstva, da si ogleda kraje, ki bi bili prikladn* za gradnjo Železniških delavnic. Potemtakem bo najbrže preteklo še mnogd vode, predno bo res kaj postavljene#*- + Pregledna karta naših gozdov« Ministrstvo za šume in rude je izdelalo posebno karto vseh naših gozdov P° vrsti, starosti in kvaliteti. To karto ho ministrstvo razposlalo vsem trgovskim in industrijskim podjetjem in vsem oblastem. + Naši novi konzulati v Ruraurt#‘ Naši in rumunski trgovski delegatje ho-do v kratkem uvedli pogajanja za osnovanje novih trgovskih zbornic v Banat*1 in konzulatov v Rumuniji. Tako se ho osnoval v Temešvaru in Klužu konzulat. ti W i GSasbsne Matice. Lepše pevski zbor Glasbene Matice ni mogel proslaviti petdesetletnice obstoja društva, tridesetletnice pevskega zbora in obenem tridesetletnice, odkar zbor vodi od zmage do zmage g. ravnatelj Matej Hubad kot s tem, da je ponesel na svojem triumfalnem koncertnem pohodu po Jugoslaviji lepoto jugoslovanske zlasti slovenske umetne in narodne pesmi med naše južne bra-*e' 7a luhilejna slavnost se vrši meseca decembra, vendar pa je bilo prav, da je pevski Zbor priredil v ponedeljek y Unionski dvorani koncert s skoro istim sporedom, ki ga je izvajal na turneji, s katerim pa v Ljubljani še ni nastopil. Občinstvo je prireditev počastilo z izredno mnogobrojnim obiskom, ker pač ve ceniti trud in uspeh našega prvega in najboljšega pevskega zbora. Vzpored je obsegal prave bisere naše zborovske literature, četudi ne najnovejše in najmodernejše. Krasota Lajovičevih zborov »Bolest Kovgčr in »Pomladni spev« ie šele po dolgih letih našla zasluženega odmeva v srcih poslušalcev. Devova živahna »Svatba na poljani« je primerno užgnla, pravtako je zelo ugajal Kimovčev, zlasti v srednjem delu res ljubek »Izgubljeni cvet«. Adamič je bil zastopan s tremi popularnimi, v narodnem duhu zloženimi zbori, med katerimi sta globoko občuteni »V snegu« in »Ce ti ne boš moj, razposajena pa »Ne maram tebe,« katero je seveda moral zbor na splošno zahtevo ponoviti. Med jugoslovanskimi narodnimi pesmimi je posebno ugajala Hatzejeva »Oj Lazare,« prav tako tudi Andčlova »Anko Anči-ce«. Da je Mokranjčev »Kozar« precizno izvajan izzval navdušeno priznanje, se razume samoobsebi. Pevski zbor Glasbene Matice je ves vzpored absolviral brezhibno s posebno pozornostjo na dinamične finese, vzorno, tako kot smo pri njem od nekdaj vajeni, kadar stoji pri pultu zaslužni njegov pevovodja Hubad. Na koncertu je sodeloval tudi operni pevec g. Julij Betetto, ki je s svojim krasnim glasom in občutenim petjem občinstvo tako očaral, da ga je po vsaki pesmi ponovno hrupno zahte- valo na oder. Spremljala ga je na klavirju z globokim umevanjem ga. Dana Golijeva. Ljudje so iz koncerta odhajali veseli in zadovoljni češ: bil je po dolgem času ‘zopet en lep užitka poln večer] it Zvonimir Kosem. (Basen.) Kotanja, v kateri so se shajali jazbec, dihur, kuna in zajec na večerne sestanke zaradi preobilnega nagnenja do razpravljanja, kakšen je svet in kakšen bi moral biti, je bila močvirnata in polna bičja. Nekoč reče jazbec: »Gospoda moja! Vsem nam je dolgčas, vsem se nam že zdeha od brezdelja in samega klepetanja. Natrgajmo si *u v močvirju bička in spletimo vsak er. slamnik — sicer poginemo v lastni lenobi. Cez teden dni se vrnimo. Komur se bo delo najbolj posrečilo, ne bo ostal samo slamnikar, marveč ga bomo imenovali tudi umetnik ln vsi gredo k močvirju, si natrgajo bička in se razidejo vsak proti svojemu domu. Ko se čez teden dni povrnejo v kotanjo. si razkažejo drug drugemu iz bička spletene slamnike, a se nikakor ne morejo zediniti v sodbi, čigavo delo je najboljše, kajti vsakomur se zdi njegov lastni slamnik najboljše delo. Pa reče jazbec: »Mir, gospoda moja! Poslušajte pravici o razsodbo iz mojih ust, ki ne trpe krivice: Najboljši je moj slamnik. Umetnik sem jaz, samo jaz, mene morate imenovati poslej umetnika!« Dihur se zareži: »Ti si camo slamnikar, jazbec, a ne umetnik. Moj slamnik je najboljši — umetnik sem jaz!« Kuna se napihne: »Hm, Inn, bratca — le počasi! Kaj mislita vidva, da bosta postala umetnika na moj račun? Slamnikar ja prevzetna! Umetnica sem jaz in nihče drug na svetu — meni se boste odkrivali, pred mojim slamnikom boste poklekali!« Zajec pa pomiga z ušesi: »Norčki trije, vsi trije slamnika1)1’ še tega ne — posebno ti, dihur, s svojh povehedrano spako- a ne slamnikom — name ste pozabili, moje delo bi radl prezrli, sebičneži! Slave vreden je sa* mo moj slamnik — umetnik sem san*0 jaz!« Dihur se razjezi: »Pest naj odloči, moč naj poka^ svetu, komu izmed nas sodi PrveKstJL v izdelovanju slamnikov* kdo se ho smel košatiti z imenom umetnik! » zadovoljni? Hoooo—bum!« Trčijo skupaj in se udarijo, da s# posvetijo iskre. . Najbesnejši je dihur. Na vse stran mlati in ne odneha prej, dokler ne o ležijo jazbec, kuna in zajec razmešam ioni in premagani na tleh. In si posadi na glavo svojo p0'£, hedrano spako, svoj slamnik, in se n poti v svet ter še dandanes vsa ? kogar sreča in mu ne verjame, da umetnik, da je njegov slamnik rjaji* u ši in najboljši, obseka z zobmi m nalomi kosti. ujj* Cene koruze v Mostaru. V Mo- SrM •,se Prodaia koruza v nadrobni aji po is—is.5q ii;ron za kilogram. llian v draženie bla"a v ltaliJL V ita- ski veletrgovini so se dvignile ce-'v septembru za 2.90 %, življenske telflvi so se Podražile za 4.73%, k««! blago za 2.73%, mineralno in V|nsko blago za 2.73%. r Prodaja monopolskega clgaret-Papirja, Uprava državnih mono- Polov je odredila sledeče prodajne cene ^ttonopolskl cigaretni papir, ki ga iz-, u'eio v državni tovarni v Beogradu v tovarnah »Golub« v Zagrebu, »Mi-* V Osijeku in S. D. Alkalaj v Sara-U: 1. »Zob« (100 kom.) 2 D, 2. i. vr-3 170 lističev) 2D, 3. II. vrsta (70) 0.75 Ul. vrsta (70) 0.60 D, 5. II. vrsta 0.50 D, 6. III. vrsta (50) 0.40 D. Mo-Polski papir se bode prodajal izklju-| ® v Klavnih in malih prodajalnah to-• Prodajanje po drugih osebah se ^ kaznovalo, kakor prodajanje zabra-“en*h monopolnih predmetov. Poleg 'Dolskega cigaretnega papirja bodo e omenjene tri privatne tovar-»luksuznega« cigaret-stročnic, ki se jih bo deloval J* Ustne vrste Papirja in pustilo v promet po odobrenju monopol-ske uprave z mcnopolskim ovojekom. Predpisi glede tega, kakor tudi glede onih vrst, ki so sedaj v svobodnem prometu, se bodo objavili kasneje. H~ Prodaja otrobov. Dne 20. t. m. ob 16. uri se bo prodal na drž. kolodvoru v Kranju na javni dražbi en voz pšeničnih otrobov. Od teh je 64 vreč popolnoma dobrih suhih, 82 vreč malo namočenih (ca 1/20) — 54 vreč pa več poškodovanih (ca 1/5 nerabnih). Slednjih 136 vreč je treba osušiti, ako bi se jih hotelo dalje časa nepokvarjene shraniti. — Inšpektorat državnih železnic. + Nova tekstilna tovarna v Novem Sadu. V Novem Sadu sta ustanovila dva trgovca tovarno za tekstilno blago, ki je že v toliko urejena, da prične čez dva meseca z obratom. Kapaciteta tovarne bo znašala 1500 m raznovrstne tkanine dnevno. + Novi izviri petroleja na Francoskem. V gozdu Abatille pri Bordeauxu jt pričel uhajati, ko so kopali temelj za neko vilo, podzemni plin. V globini 50 metrov pa so zadeli na bogat vrelec petroleja. Dnevne vesti. 'i*- Poziv pokrajinski upravi! Kakor S^avamo iz verodostojnega vira, bo-£ v«a uradniška mesta, ki so v budže-» Predvidena, a še ne zasedena, po F®Vedbi uradništva v kategorije po službeni pragmatiki, črtana, ako ? He bodo dotična mesta izpopolnila počasno. Zato si usoja uradništvo r^oriti pokrajinsko upravo, da sama J inicijativo, da se nezasedena me-? izpopolnijo, da ne bode uradništvo tetn oziru prikrajšano. Smrtna kosa. V Semiču je umrl smrti šolski ravnatelj v pokoju, C Martin Bartelj, v 73. letu starosti. t%eb je bil včeraj. — V Pišecah pri Režicah je umrl oficijal državne želez-^Ce v pokoju gospod Josip Pletarsnik. k! V Karlovcu je umrla gospa Emilija 5|°ar, mati predsednika narodne skupine g. dr. Ivana Ribarja. — Blag jim Homin! . — Obsodba radi tihotapstva. Zom-,%ko sodišče je obsodilo 12 trgovcev j,er so skrivali iz Romunije pritihotapijo blago. a Cela tovarna pogorela. V soboto, 14. t. m. je požar popolnoma upe-'“1 Kaitschovo tovarno pohištva v t Gotici. Škoda znaša več milijonov ^on. . Nepošten blapec. Pri Sv. Lov- na Pohorju je hlapec Andrej grešnik pokradel svoji gospodinji F.lzi i^snerjevi raznega perila, obleke in stvari v skupni vrednosti 25.000 in pobegnil. Čuje se, da so mu Ciniki že za petami. 4 Nesreča v vinogradu. Tinjanski jDan na Pohorju, Janez Ferk, je po-čuval v vinogradu svoje g.ozdje tatovi. Pri tem je v temi padel v JfCei globoko jamo ter si zlomil desno in se precej poškodoval po životu, k -• Ptičica v kletki. Policija v Celju Aretirala neko Lidijo Schoning, ki ima J svoji vesti mnogo tatvin, poneverb .drugih kaznjivih dejanj. Zlasti dobro J^amovano jo imajo v Zagrebu, ka-bo celjska policija najbrž po- ^ Prijeta poljska tatica. Jožefa Je-jj? ie bila neke vrste nočna ptica, ki je v a zlasti poljskim pridelkom zelo ne-Njen »delokrog« je bil največ v > °Ušu Stepanje vasi. Strahu ni poznata s*cer nc bi krast krompirja -..Hjivo, ki so jo imeli v najemu orožji 'n ga pofulila celih 150 kg. !n tako ^ piskala njivo za njivo in povsod se ,j.le dobro prijelo. Končno se je pa le Izdale so jo njene lastne noge, k 5(1 napravile v vlažni zemlji sled, ki t, sijala do njenega doma. Sedaj se štepanski posestniki pošteno od-V ona bo pa tudi lahko počivala ^ luknji. In tako bo za vse prav. Naveličal se je stradati. V Belo- Mi- .Se >e državni uradnik Stevo vsled lakote zastrupil. »Policijsta« v Stanovanju. Pred dnevi je zasebnica Marija Boni-Hjj..0 pospravljala svoje stanovanje v *% Vecelio št- 18 v Trstu- Na-$la ,at Potrka nekdo močno na vrata, ^dv °^pre^ 'n v stanovanje sta stopi-§6]» * Oiožka, ne da bi črhnila besedico. Vjj.a8 0 Ju je ženska nekoliko v strahu *0Vo ■!*’ kaj želita» sta oba hkratu od-°li n da sta Policista- Da bi pa še Viti PrePričala žensko, s kom ima oprali n t ® nek° listino, ki je 0 Podobna izkaznici, ter ji t* 3 sta Prišla semkaj, da preišče-^ra(?”0Vanje, češ, da hrani v njem 0we»° blago. Prizadeta ;ae je sicer % p lc,evala, vendar pa jima je dovo-^0 e*.skavo. Moža sta naglo in povr-4«tt$/eiskala vse kote ob navzočnosti ^Hij ' pa Se ženSka samo za hip ^e(ja?’ sta »policista« vzela iz nekega ^00 Ur, zlat prstan in hranilno ^ V 2°W) lir. Vse skupaj sta skri-ra?IP' ^otem sta površno preiskala i!a*a Par Predalov ter nato Nlte 05 zasebnici, naj oprosti za *Q' Kmalu po njunem odhodu ie spravljala ženska razmetano perilo nazaj v red. In ravno pri tej priliki je ugotovila, da ji manjkajo vse tri gori omenjene stvari. Vsa iz sebe je tekla na policijo in tam povedala ves dogodek. Policisti pridno zasledujejo tajinstvena moža in baje so jima že na sledu. — Zaradi nesrečne ljubezni je hotela na oni svet 19 letna llonka Dutka v Novem Sadu. Popila je v nedeljo zvečer večjo dozo sublimata. Prenesli so jo v bolnico, kjer pa 3e kmalu v velikih mukah umrla. — Čuden dušni pastir. V ponedeljek se je pričela pred osiješkem sodiščem razprava proti župniku Stjepanu Lesenemu, ki je obtožen, da je onečastil mnogo deklic. Alkohol. V Gradcu se je prigugal3 domov žena nekega pomožnega dc-lavca, precej vinjena. Ko je došla v stanovanje, je prižgala svečo ter jo postavila na mizo. V tem pa je opešala, se naslonila na mizo in zaspala. Med spanjem pa se ji je vnela obleka in reva je zgorela. Uishljana. = Vrtnarsko razstavo prirede ljubljanski trgovski vrtnarji v dneh 21. do 25. t. m. v jahalnici na Blciweisovi cesti. Razstavljene bodo dekerativne rastline, cvetlice, rezane iri v posodah, umetno vezenje in pletenje in dr. Ljubiteljem flore se bode nudila lepa prilika, ogledati si najlepše stvarstvo narave, lepe cvetlice. Tej razstavi bodo sledile še druge. Vstopnina znaša 5 D za osebo, za dijake in vojaštvo je določena polovična vstopnina. Zad’.iji dan razstave je določen za šolsko mladino, katera se je udeleži korporativno v spremstvu učiteljstva. Čisti dobiček Se namenjen v prid mestnih ubožcev. = (Jzmovičf na potovanju v Ljubljano. Kakor nam poročajo, se pripeljejo iz Zagreba svetovno znani »Uzmovi-či«, katere je policija že letos parkrat izgnala iz Ljubljane. Baje nameravajo odnesti 50 kg težko krono, katero je Poklonil g. Bon iz Krškega, za vinsko trgatev »Bratstva« pri »Zlatorogu« Gosposka ulica 3, ki se vrši v soboto, dne 21. t. m. ob pol 20. uri. Zato vsi na trgatev, da preprečimo to tatvino in vja-memo »Uzmoviče«, katere bo policija z močno ekskorto zopet izgnala iz Ljubljane. = Napredna akademska menza. Za svoje člane in druge akademike, ki so člani kakega društva, včlanjenega v »Centralnem tajništvu jugoslov. napredne omladine v Ljubljani« otvori Gospodarska. zadruga akad. društva »Jadran« menzo v ponedeljek 23. t. m. v prostorih Akademskega kolegija. Ker je število omejeno (160), je vložiti načelstvu imenovane zadruge prijavnice, ki vsebujejo: ime in priimek, fakulteto in semester študija, bivališče v Ljubljani in ob počitnicaJi in katerega kulturnega društva član je prijavljenec, kar mora biti potrjeno od njegovega društva. Te prijavnice je treba vložiti najkasneje do 21. t. m. do 12. ure opoldne. Zakasnele prijave se reševajo šele črez teden dni. Sprejeti tovariši dobe izkaznice za menzo pri njenem blagajniku v nedeljo od 9. do 11. ure dopoldne v Akademskem kolegiju«, proti plačilu dnevnega reluta 38 K. Za najmanj 10 dni naprej. Druge podrobnosti na deski v Akademskem kolegiju«. — Načelstvo. 3= Umrl je na Poljanski cesti št. 69 čevljarski mojster g. Anton Jezeršek, v 46. letu starosti. Pogreb bo danes popoldne ob 4. uri. N. v m. p.! = Nov odvetnik v Ljubljani. Advokat dr. Jakob Mohorič je otvoril odvetniško pisarno v hiši Zadružne gospodarske banke na Miklošičevi cesti, II. nad. v Ljubljani. = Ljubljansko pivo v Zagrebu. V neki boljši restavraciji v Zagrebu sta pila dva gospoda »najboljše ljubljansko pivo«. Kmalu pa jima je postalo slabo ter sta imela več dni težave v želodcu zaradi enega vrčka tega piva. Ljubljanska pivovarna naj se pobriga, da pokliče oblastvo brezvestnega restavratorja, ki prodaja pod firmo »najboljšega ljubljanskega piva« pokvarjeno pijačo, na odgovor, da ne bo spravil naših domačih pivovarn v slabo luč. = Zvita tatica je Ana Selič iz Trbovelj. V ponedeljek se je ponudila v službo šivilji Josipini Debera v Ljubljani. Toda takoj prvo noč je ukradla svoji delodajalki 5000 kron vredno novo svilnato obleko, temnomodro novo obleko, vredno tudi 5000 kron in ročno torbico s 400 kronami ter izginila neznano kam. = Nepošten tajnik. Anton Komac, tajnik »Zveze jugoslov. železničarjev« je pobiral naročnino in inserate za letošnji »Zvezin« koledar. Odbor mu je za to delo določil 20 odstotkov provizije. Da bi pa Komac dobil čim več provizije, je prišel na nepošteno misel, da je naročnino in inserate v knjigah samovoljno povišal in s tem ogoljufal »Zvezo« za več tisoč kron. Pretečeni torek se je zagovarjal pred dež. sodiščem. Obsojen je bil na 2 meseca težke ječe in na povrnitev škode »Zvezi«, ki znaša 8.580 K. = Ciganska nadloga. Dne 12. t. m. sta prišla v trgovino Ciuha in Jesih pod Trančo 2 cigana in sicer en moški in ženska. Biia sta zelo črnega obraza in izgledala sta kakor Turka. Kupila sta nekaj malenkosti, pri tem pa ogoljufala tvrdko za 840 kron. =b »Brodolomci«. Kino Tivoli od 19. do 22. oktobra svetovno znano dramo »Brodolomci«, pot trpljenja v 6. dejanjih, po istoimenski drami. V javnih vlogah sloviti karakterni gralet: Stella Gynt, Lilly Lohrer, Jack Mylong, Wilhelm Diegelmann, Frlc Greirer in Ludovik Wenng. — Prednaznanilo; o J 23. do 25. »Nezapisana postava«, senzacionalna pustolovna drama v 6. dejanjih od N. Wolfkampfa. Od 26. do 2S. oktobra »Dunaj umirajoče mesto« (Obsodba dunajčanke.) Velikomestna drama v 6. dejanjih. — ??? »Gabiria« ??? Maribor. Na ljudski univerzi se prično predavanja 20. t. m. Otvoritveno predavanje bo imel gospod profesor Favaj: O no-v m programu ljudske univerze. Predavanja se vrše v mali kazinski dvorani ob 20. uri zvečer. Ustanovitev gradbene akcije v Mariboru. Pokrajinska vlada je odobrila pravila Gradbene akcije Maribor. Pripravljalni odbor skliče v kratkem ustanovni občni zbor. S tem prestopi društvo iz dosedanjega provizoričnega poslovanja na pot resnega dela z daieko-sežnim ciljem za usodo Maribora posredno za interese vseh ostalih mest tndi inozemstva, katerih trgovske in privatne vezi segajo v Maribor kot obmejno mesto. V Mariboru ni bilo dosu-daj še nobenega društva, ki bi bilo iz navadno - gospodarskega socialnega in kulturnega stališča tako važno, kakor je gradbena akcija, ako se bo dejansko v polni meri zavedala svojega namena. Umevno je, da se za ta občni zbor že v-daj zanimajo vsi, katerim je na srcu ne samo sedanja, že katastrofalna stanovanjska beda, nego tudi daljna bodočnost Maribora. Dolžnost je pa tudi ustanovnega oziroma pripravljalnega odbora, da že sedaj v predpripravah za občni zbor misli komu bo izročil usodo cele akcije v roke. Na uspešnem delu bodočega odbora zainteresirane so tuui oblasti, katerih dolžnost je, skrbeti, da se sedanja stanovanjska beda ne samo daljša, ampak v doglednem času sploh ukine. Da občni zbor lažje reši svojo nalogo je nujno želeti, da se vsi, ki se tozadevno zanimajo takoj med pripravami za občni zbor osebno ali pismeno priglasijo s svojimi nasveti, katere je nasloviti na MAR-STAN, Rotovški trg št. 1. Ker je za gradbeno gibanje v Mariboru mnogo zanimanja tudi izven Maribora zlasti iz Kranjske, se priporoča, da se priglašajo za ustanovni občni zbor Gradbene akcije tudi vnanji irte-resenti. Oddaja tobačnih trafik. Pri finančni direkciji v Mariboru se bodo oddale potom licitacije med drugimi tudi trafike v Strnišču, Peklu, Pretrežu, Sehtovcu, v Teznem, v Sedini, Sv, Petru v Sav. dolini. Ponudbe je vložiti do 27. oktobra Natančnejši podatki so razvidni na uradni deski finančne direkcije v Mariboru. JVova spedlcijska firma. V Mlinski ulici št. 6 je osnoval spedicijsko podjetje g. Franc KliPPsta*ter. Dolgoprsti mutec. V soboto je v neki restavraciji beračil neznan moški, ki se je delal mutastega in prosil za kruh. Nenadoma je izginil, uro pozneje pa je gospodar opazil, da mu je z njim izginila iz spalnice suknja, vredna 100° dinarjev. Okraden invalid. Predvčerajšnjem je neki uzmovič izmaknil invalidu, ki prodaja na vogalu Jadranske banke časopise, listnico, v kateri je bilo okrog 300 kron denarja. Celie. Vabilo na ustanovni občni zbor podružnice Soča v Celju, dne 26. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v mali dvorani »Narodnega doma«. Vspored: 1. Poročilo ustanovnega odbora. 2. Citanje pfa-vil. 3. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. K polni udeležitvi najvljudneje vabi odbor. Mestno gledališče v Celju. V torek zvečer jr v mestnem gledališču prvič v tej sezoni gostoval ansambl ljubljanske drame z angleško komedijo v treh dejanjih »Jack Straw«, ki pod režijo g. Putjate dosegla popoln uspeh. Zanimanje za igro je bilo veliko ter je buo gledališče razprodano. Sadjarska razstava v Celju. Kakor je bilo objavljeno, priredi sadjarsko društvo za Slovenijo v dneh od 21. do vštetega 24. t. m. veliko pokrajinsko sadno razstavo v Celju. V soboto 21 t. m. ob poldesetih dopoldne slovesna otvoritev in skupni ogled razstave, ki bo potem odprta vsak dan od 8. dopoldne do 6. popoldne. Vstopnina 3 D za osebo. Za šolske otroke, ki posetijo razstavo skupno pod vodstvom učiteljstva in za vojaštvo znaša vstopnina samo 50 par. V nedeljo ob 10. dopoldne predavanje iz sadjarstva s poseonim ozirom na izbiro sadnih sort. Vsi napredni sadjarji, sadni trgovci in vsi prijatelji sadjarstva naj se v obilnem številu udeleže te prireditve, ki bo v vsakem oziru zanimiva, velepoučna, m posebno za sadne trgovce koristna. Na razstavi bo na razpolago sadje za po-skušnjo in točil se bo pristni jabolčnik in hruševec. Trgovska nadaljevalna šola v Celju je pričela z rednim poukom v torek, 17. oktobra. Pouk se vrši vsak torek in četrtek od 16. do 20. ure. Pouk za trgovske vajence in vajenke je obvezen. Slike vsesokol'kega zleta v Ljubljani se lahko naroče pri br Novaku v ponedeljek, sredo in petek od 7. do 9. ure zvečer v telovadnici. Nedeljska prvenstvena nogometna tekma med svobodo in Atletiki v Celju se vsled slabega vremena r.i vršila. Mesto cestarja se odda na okrajni cesti Spodnja Hudinja v Lubečno. Pravilno opremljene prošnje je oddati okr. zastopu v Celju do 31. oktobra t. 1. Cene sladkorju v Celju so 76 kron za sladkor v kockah, 66 kron za kristalni sladkor kilogram. V Ljubljani so cene sladkorju 70 oziroma 60 K. Želeli bi pojasnila, zal janjem me je preveč razburila. Maj Bog, kakšen strašen * - * čin!... Kako le, da je mogel satanski morilec odnesti pe Če bi nesrečnico umoril ogoljufani mornar, potem bi zlečin opravičevala besnost radi izgubljenega prihranka. ‘ tajinstveni človek, ki hladnokrvno zakolje svojo žrtev in n potem še tako strašno razmesari!,., To je grozno!»» Viijem!« Leta je pogledal na uro. . »Moj Bog, že deset je. Takoj moram iti. Zadnji čas lel« Elen je naglo vstala. »Kam greš, Viljem?« je vprašala vsa preplašena. V neki lokal ob Londonskem mostu. Tamkaj me pričaj nekaj gospodov, s katerimi moram urediti še neko kupcU°J »Za božja voljo!« je vsa prestrašena vzkliknila Elen, » nisi slišal Viljem, da se je strašni umor izvršil na bre»J Themse; če hočeš pr iti k Londonskemu mostu, moraš vefl88 V NAJEM se vzame takoj trgovski lokal eventuelno z gostilno in inventarjem kje na deželi ali blizu mesta na kakem prometnem kraju. Cenjene ponudbe na upravo lista pod »lokal«. 629 GOSPODIČNA želi preme-niti dosedanje pisarniško mesto, najraje kam izven Ljubljane, tudi na deželo. Ima več let pisarniške prakse. Cenj. ponudbe prosi pod šifro »Zanesljiva« na upravo lista. 665 RAZIMO s LEPO OPREMLJENA SOBA s posebnim vhodom za dva gospoda v sredini mesta. Naslov pove uprava lista. 685 Razno perilo za dame, gospode in deco priporoča tvrdka LHUnUHl TRGOVCI in konsumna društva se opozarjajo, da se pri nakupu sira obrnejo na tvrko Albin Turk, Ljubljana. Prešernova til. 48, katera flpno neugašeno, la kvalitete nudi ve« vagonov po zmerni ceni Mka Milo!! Hegonc apnenec Jesenke. viiie. apusifie meiJsMr kkor drugo pralne obleke, pere In suetloliftatouarno IHelcii Sprejemališče: šeiencurgova ul 5, Podružnice: Maribor, Zagreb, Kočevje, Novo mesto. nmmmnnnMimuiiinmiinnmmnmmt MBnBnaisiMOBaMMa Gradbeno podjetja 8 |3D3. Bolrcričeva ni. ll se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: M03 ZVERINJAK knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za polit ift kratek čas K 20‘— HOJS L3UBOC! živalske slike za nase malčke na trdem močno vezanem kartonu K 32‘— MLADI SLUim tO tiskanih predlog' za po-barvanje z akvarel-barvami ali pastel-barvniki K 12*— ČRNI PETER staroznana, vesela družabna igra 2a zimske večere. 1 igra K 12-- V*« se debi * «e « v Ljubljani, trg HW* Enkratna oblava 1% din. BM—BUB lizali Pčiporo£a{o se sledeče tvrdke: ŠPEDICIJE: Orient, d d. Ljubljana, Sodna ul. 3, tel. 463. Balkan, d. d. Ljubljana, Dunajska c. VELETRGOVINA VINA: Restavracija »ZlatorogLjubljana, Gosposka ulica. FOTOGRAFSKI ATE LIJE: Kunc Franc, Ljubljana, WoHova ul. 6. Prvi domači zavod za po- večanje slik. KNJIGARNA: Zvezna knjigarna, Ljubljana, Mari-lin trg S. MANUFAKTURE: F. Ostrelič, Ljubljana, Vegova ulica št. 12. V bližini državne realke. Franc Brumat, Ljubljana, Mestni trg 257. TRGOVINA BOMBAŽA: SU-, KANCA ITD.. Karl Prelog, Ljubljana, Stari trg 12. PARNA PEKARNA; Jakob Kaučič. Ljubljana, Gradišče. PAPIRNA TRGOVINA: l. Gajšek, Ljubljana, Sv. Petra c. P. n. gospodinje, šivilje, krojače, čevljarje, in sedlarje opozarjamo, da se dobijo zopet najboljši šivalni stroji .Grifzner" t KAMNOLOM IN OPEK. FTPj^jjL Kleemanns ver. Fabriken. O0r tiirkhem und Faurndau. ^ Produktivna zadruga pleskarji sobo- in črkoslikarjev, reg. o. z., Ljubljana, Gosposka VLIVANJE VSAKOVRSTNIH KOV^ Pezdirnik & Cie. Ljubljana — STAVBNO IN UMETNO TESARSf W Jakob Pavlič, Domžale._____ ŠPECIJALNA KROJACNICA V DAME IN GOSPODE< S. Potočnik, Šelenburgova ulicoje KONFEKCIJSKE TRGOVIN J. Maček, Ljubljana, Aleksatidr°- cesta št. 3. ^ 4 CaSIca tega 1 ZAGREB, Martičeva 10. purišičeva ul) Telefon 3*63. Priporoča z najsolidnejšo postrežbo svoja bogata skladišča vseh vrst tu-in inozemskih izdelanih kož. Kupuje po najboljši ceni vsako množino surovih kož. Priporočamo: Cognac Dalraatia Medici) in druge izbrane likerje, žganja, ekstrakte in Fna dalmatinska odlagana parna destilat1 V. TRORPURGO, SPLIT Zastipft: Udolf Hondin, Ljubljana, l!!llIIU]lllllllllimililE3!!>!!riiiEil!ii!ii:;i!!l!!IIIillllll!ni!llllliIllimiiimill|||gi||!|||||||lllillll!lll!lllllllllllllimilllllUnllHin>tllllll,llf Rogaška Slatina - zimska sazona. November - marec. Dlavni in odgovorni urednik Zorko fakin. Izdaja »Jugoslov. novinsko d. d.«, otvorieno ceSo zimo. IdiravSienje želodcih, Črevesnih in živčnih feoiezm. Podrobna pojasnila daje RAVNATELJSTVO., ^ Tiska »Zvezna tiskarna« t