Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. post. - 1 Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7
Polletna naročnina	.	Lir	800
Letna naročnina .	.	Lir	1.500
Letna inozemstvo .	.	Lir	2.500
Poštno ček. račun: štev. 21/12-110
	
	
	-V :
	
Leto IX. - Štev. 38
Gorica - četrtek 19. septembra 1957 - Trst
Posamezna številka L. 30
Mednarodni kongres o Cerkvi molka
Zadnje dni avgusta se je vršil v Koenigsteinu na Bavarskem mednarodni kongres posvečen »Cerkvi ntolkaa. Udeležilo se ga je sedem sto zastopnikov tridesetih narodov z vseh kontinentov. Med njimi je bilo 400 beguncev izza železne zavese.
Na kongresu so razpravljali o ze-
lo	važnih vprašanjih. Predavatelji so govorili o stvareh, ki bi morale zanimati ves svet ter ga prisiliti, da se zanje tudi resno zavzame.
Prvo predavanje je bilo posvečeno komunističnim načrtom v današnjem svetu. Ob njih bi morala zrasti v vseh ljudeh, ki imajo kaj poštenosti v sebi, odločna volja, da se Oprejo komunizmu nele na idejnem Polju, ampak tudi na političnem in socialnem ter razkrinkajo njegove socialne obljube, nele med delavci, nnipak tudi med izobraženci svobodnega sveta. Delavci na Poljskem in Madžarskem so sami pokazali, da dobro poznajo varljivost komunističnih gesel in, obljub.
Zelo važno je bilo predavanje y'Pota in zmote nacionalizma«., kjer Ja govornik pokazal, do kake stopnje Cerkev nacionalizem odobrava ln kako ga obsoja, ko postane prehran in dobi obliko kolektivnega egoizma. Pretirani nacionalizem povzroča mnogo krivic in dela narode nesrečne.
Posebno predavanje je bilo posvečeno boljševizmu in Cerkvi na Poljskem. V jasnih obrisih je bil podan razvoj komunizma na Poljskem od začetka do današnjih dni. Posebno važnost so polagali na sedanje stanje Cerkve v tej deželi in tudi z dokumenti podprli trditve, kako tudi zdaj, ko so uvedli verouk v šole, katehetom ovirajo njihovo delo in kočejo v mladini uničiti vsako vero n Boga.
Predavanje: »Propagandisti za koeksistenco s komunizmom« je globoko odjeknilo v srcih vseh navzočih. Evropa se ne sme odreči dolžnosti obrambe pred komunizmom in Vsako sodelovanje in vsako premirje Cerkve s komunizmom bi bilo Usodno. Če svet ne bo poslušal Cerkve, ki prepoveduje sodelovanje s komunizmom na katerem koli polju, mu^bo to v veliko nesrečo.
Tudi vprašanje narodnih manj-sin so na tem kongresu pretresli. Sprožili so misel, naj bi narodi sestavili osnovno manjšinsko listino, v kateri bi bile točno opredeljene vse naravne pravice manjšin in posebno poudarjena enakost manjšin s pravicami večinskega naroda, pa tudi dolžnosti manjšin do države, v ka-
teri bivajo. Ta osnovna listina naj bi veljala za vse narode in čase, ne glede na današnje meje med državami.
Ob koncu kongresa so sestavili resolucijo, v kateri zahtevajo, naj sodobni narodi velikodušno pomagajo zlasti mladim beguncem izza železne zavese, da se bodo ti časom primerno izobrazili. Škoda bi bila za za-padni svet kot za domovino beguncev, če bi ti izgubili temelje krščanske kulture, ki so jih prinesli od doma. Te temelje morajo ohraniti
in jih poglobiti; zato zahteva kongres, da se ustanovijo narodne šole ali pa vsaj tečaji, da se begunska mladina dobro nauči materinskega jezika ter si prisvoji duha svojega naroda.
Hi
Ko človek posluša taka poročila, je v srcu le zadovoljen, da je še kaj ljudi na svetu, ki prav mislijo. To mu tudi krepi upanje, da bodo zdrave ideje počasi zmagale in si zopet osvojile človeški rod, kakor so si ga v preteklosti osvojile vsakovrstne zmotne ideje od materializma do liberalizma in brezbožnega socializma. K tej zmagi moramo prispevali vsi, vsak po svojih močeh.
ADENAUER JE ZMAGAL
Madžarsko vprašanje pred Zd r užen imi narodi
OBSODBA SOVJETSKEGA ZLOČINA
Zdravilo proti rasizmu
Ameriški predsednik Eisenhmver ima težave s predsednikom zvezne države Ar-'kansas. Ta mož preprečuje namreč s policijo, da bi se črni dijaki vpisali v šole akupaj z belokožci, do česar imajo po aklepu vrhovnega sodišča pravico. Časopisi napovedujejo, da bo Eisenhower energično posegel vmes. List »I/Osservatore Romano« nasvetuje tole zdravilo: Kdorkoli izpoveduje in zagovarja rasistične ideje, °aj zgubi politične pravice, da ne more kiti izvoljen za nobeno državno službo, kakor je po zakonu določeno za težje zločine. Kajti večjega zločina kot je ta, ni, ker nasprotuje naravi, značaju, težnjam in *akonom Združenih držav.
List pa še pripominja, da nimajo pralce izrabljati teh stvari za propagando listi, ki ne znajo premagati sovraštva niti *®cd ljudmi iste rase. Svetujemo urednikom tržaškega lista »II Piccolo«, naj preberejo omenjeni članek, (»L’Osservatore Romano«, 7. 9. 57, na drugi strani pod "aslovom »Voci ed echi«), ker tako radi °kjavljajo članke polne žolča proti Slovenim. Morda se jim bo vsaj malo vzbudila vest.
Prejšnjo soboto se je zaključilo izredno zasedanje Glavne skupščine Združenih narodov, ki je razpravljala o madžarskem vprašanju. To je že drugič, da se Združeni narodi bavijo s tem problemom. Organizacija Združenih narodov je sicer že enkrat obsodila Sovjetsko zvezo zaradi njene nezakonite in krvave intervencije med lansko madžarsko oktobrsko vstajo, a se Moskva za to sploh ni zmenila. Nasprotno, nadaljevala je s politiko terorja, s tem da je preko Kadarjeve hlapčevske vlade zatirala in še vedno zatira madžarsko ljudstvo.
Na sedanjem zasedanju so predložili Glavni skupščini poročilo odbora petih (Avstralija, Danska, Cev-lon, Tunizija, Urugvay), ki je objektivno preučil ves potek madžarske vstaje ter pri tem ugotovil, da je bila oktobrska revolucija spontan odpor celotnega madžarskega naroda brez kateregakoli vmešavanja od zunaj, ter zanikal, da bi bil delo reakcionarnih elementov. Na podlagi te resolucije so Združene države predložile posebno spomenico, ki jo je podpisalo še drugih 36 držav — članic. V njej je rečeno, da Organizacija Združenih narodov obsoja sovjetsko oboroženo intervencijo na Madžarskem in nadaljevanje preganjanja madžarskega ljudstva, Za resolucijo je glasovalo šestdeset držav. Deset držav, v glavnem onih azijsko-afriškega bloka, se je glasovanja vzdržalo. Indija je predlagala, naj bi besedo obsodba za Sovjetsko zvezo spremenili v obžalovanje, kar pa so zahodni delegati najodločneje zavrnili. Deset držav pa je glasovalo proti resoluciji: to so države sovjetskega bloka in Jugoslavija. Te so med zasedanjem vztrajno trdile, da pomeni razprava v ZN vmešavanje v notranje zadeve madžarske ljudske republike. Pozabile pa so, da se je prav Sovjetska zveza najbolj kruto vmešavala v notranje zadeve suverene države, in to samo zato, ker je ta želela biti neodvisna. Zanimivo je zadržanje Jugoslavije, ki je lani tako vneto zagovarjala Nagvja, a je sedaj zavzela čisto sovjetsko stališče.
Glavna skupščina je nadalje poverila svojemu predsedniku, siamskemu knezu Wan Waithavakonu nalogo, da stopi v stik s Sovjeti in s Kadarjevo vlado z namenom, da bi dosegel umik sovjetskih čet z Madžarske, razpis svobodnih volitev in zagotovitev boljših življenjskih pogojev za ogrsko ljudstvo. Kadar-jeva vlada pa je že dala razumeti, da ne bo dovolila prihoda predstavnika Združenih narodov v Budimpešto. Vendar si bo princ Wan Waithayakon vseeno prizadeval, da bi dosegel vsaj splošno omiljenje komunističnega pritiska na Madžarskem.
Tako je najvišji mednarodni fo-
rum ponovno obsodil sovjetski zločin nad madžarskim ljudstvom. Ne vemo, če bo imel ta enodušen protest svobodnega sveta zaenkrat kak praktičen uspeli. Toda gotovo je to vsaj velika moralna podpora, ki so jo svobodni narodi dolžni nuditi zatiranim ljudstvom. Na vsak način pa bodo Sovjeti pod odločnim pritiskom svetovnega javnega mnenja morali prej ali slej popustiti.
Gomtilka se je poslovil od Jugoslavije
Po več kot tednu dni bivanja v Jugoslaviji se je v torek poslovil poljski komunistični prvak Go-mulka. Ob slovesu so izdali skupno jugoslovansko-poljsko poročilo o doseženih uspehih. Poročilo je zelo dolgo. Poudarja prijateljstvo med obema državama in še bolj med o-bema partijama, ki si bosta med seboj pomagali pri izgradnji socializma. V tistem delu poročila, ki se tiče zunanje politike, je pa zbudila največ pozornosti izjava, da Jugoslavija priznava kot dokončno mejo Poljske proti Nemčiji črto Oder-Niša. Bonnska vlada je vsled te izjave poklicala na poročanje svojega poslanika v Beogradu. Zapadnonem-ški časopisi pa so Tita zaradi te izjave zelo hudo napadli.
Ni mogoče reči, da je bila zmaga kanclerja Adenauerja na nedeljskih volitvah v Zahodni Nemčiji nepričakovana. Vendar je presenetila velika večina, ki jo je krščansko-de-mokratska stranka na teh volitvah odnesla. Dobila je namreč 50.18% vseh glasov in 270 sedežev v novem parlamentu, ki se bo sestal oktobra v Zahodnem Berlinu. Druga stranka je opozicionalna socialnodemokratska. ki jo vodi Erich Ollenhauer. Ta je prejela skupno 31,75% glasov ali 196 sedežev v Bundestagu. Značilno je očitno nazadovanje manjših strank. Edino liberalna in nemška stranka sta si zagotovili zastopstvo v parlamentu. Tako skrajna levica (komunisti) kot skrajna desnica (neonacisti) sploh ne prideta več v poštev v političnem življenju 'mlinske republike; poleg teea sta še ustavno prepovedani. Lahko rečemo, da predstavljajo te volitve poraz manjših strank in uveljavitev dvostrankarskega sistema.
Kje pa so vzroki za prodorno zmago Adenauerjevih krščanskih demokratov? Ta zavisi tako od zunanjepolitičnih vzrokov kot od notranjega položaja. Med prve spada prepričanje, da je potrebna odločna politika zahodne enotnosti in obrambe svobodnega sveta pred komunizmom. To so še posebej pokazali dogodki na Madžarskem. Adenauer je vedno zagovarjal prisotnost Zahodne Nemčije v Atlantski zvezi: če bi Nemčija prevzela vlogo nevtralne države — čeprav pod pogojem združitve — bi s tem tvegala, da postane ona in z njo ves zahodni svet plen sovjetskega imperializma. Politiko nevtralnosti je zagovarjal Adenauerjev tekmec Ollenhauer, ki je sicer odločno nasproten komunistični vladavini v Vzhodni Nemčiji.
Francija ne more iz težav
Ta teden je prinesel tudi Franciji razne novosti na političnem polju, toda to niso bile nikakor prijetne novosti. Prva taka novost je bil začetek zasedanja poslanske zbornice. Ta bi sicer morala začeti zasedati nekoliko pozneje, ali zaradi težkega gospodarskega položaja in zaradi alžirskega statuta se je sestala prej. Politika gospodarskega varčevanja, ki jo je začel finančni minister Gaillard. je zadela na tisoče težav med ljudstvom. Kot smo poročali, so se tej politiki zoperstavili posebno kmetje in obrtniki, kajti eni in drugi so se čutili posebno ogrožene v svojih gospodarskih interesih. Zato so tudi zastopniki kmetov v parlamentu zahtevali njegovo predčasno sklicanje. Ministrski predsednik jih je v tem oziru uslišal, in je postavil ravno debato o Gaillardovih gospodarskih ukrepih na dnevni red kot prvo točko tega zasedanja.
Druga zadeva, ki se bo moral z njo francoski parlament pečati, je pa novi zakon o ureditvi Alžira. Vlada je namreč z velikimi mukami pripravila osnutek takega zakona, ki naj bi zadostil želji Alžircev po neodvisnosti in pa potrebam francoskega gospodarstva, da si ohrani Al-žir in Saharo. Ta novi zakon je pa
Iz vsega tega je razvidno, da so Nemci modro preudarili dejanski položaj in zato izbrali sodelovanje svoje države v okviru atlantske skupnosti.
Drugi važni činitelj Adenauerjev« zmage pa izvira iz notranjega položaja. Krščansko-demokratska stranka si je pridobila zaupanje vseh slojev ljudstva, neglede na razredno pripadnost. Odslej ne bodo mogli več socialni demokrati trditi o sebi, da so oni edini predstavniki delavskega razreda. Nedvomno je staremu državniku pripomoglo do zmage tudi dejstvo, da uživa sedaj Zahodna Nemčija veliko gospodarsko blagostanje. Zato v tem oziru tudi nasprotna propaganda ni imela mnogo sebi koristnih argumentov.
Brez dvoma pomeni zmaga kanclerja Adenauerja važen doprinos k razvoju svobodnega sveta in utrditvi sodelovanja med zahodnimi silami v obrambi pred komunističnim zavojevalnim sistemom. Zato pa tudi taka nevolja v komunističnih državah, zlasti še v Vzhodni Nemčiji, kjer skušajo na vse načine te volitve prikazati kot izrazito protidemokratične. Sicer pa v tem ni nič čudnega, saj tam demokracije ne poznajo.
Združeni narodi na novem zasedanju
V	začetku tega tedna se je v New Yorku začelo dvanajsto zasedanje Organizacije Združenih narodov. To novo zasedanje bo trajalo vsaj tri mesece in bo prav za toliko časa osredotočilo svetovno politiko na palačo ZN v New Vorku. Ta zborovanja so nekaj velikega, saj je tam zastopanih 82 držav prav iz celega sveta. Kot zadnja se jim je pridružila letos nova država Malaja, ki so jo kot najmlajše dete soglasno sprejeli medse.
Že samo dejstvo, da sedi v veliki dvorani palače ZN zbranih 2500 državnikov, med njimi 48 zunanjih ministrov, je uvaževanja vredno. Kje drugje je še podobna prilika, da se srečajo in se porazgovore oni, ki nosijo odgovornost za svetovno politiko in mir? Zato je prav, da v tem mesecu molimo pri Apostolstvu molitve, »da bi se vladajoči na svojih sestankih z odkritosrčnostjo in pravičnostjo trudili za blagor narodov.« Mi, ki nismo politiki, je potrebno, da politike podpiramo z molitvijo, da bo njihovo delo uspešno.
zakrivil velik razkol v francoskem ljudstvu in med francoskimi poslanci. Eni se namreč strinjajo z njim in se jim zdi celo preveč ozkosrčen, drugi pa mu nasprotujejo, češ da pomeni odcep Alžira od Francije. Če niso z zakonom zadovoljni Francozi, so še manj Alžirei. Ti so po svojih nacionalnih voditeljih izjavili, da novega zakona sploh ne sprejmejo. Oni pa žele popolno neodvisnost in ne samo polovično, in sicer takoj, ne kdaj pozneje. Francija je torej res v veliki godlji in nihče ne ve, kakšna jed bo iz nje nastala.
Nove volitve v Trstu ?
Zdi se, da je sedanja občinska kriza končno resne narave. To pa iz naslednjih razlogov.
Demokrščanski občinski svetovalci so spoznali, da sami ne morejo več upravljati občine, ker so v občinskem svetu odvisni od desničarskih strank. Zato so njihovi odborniki podali ostavko na svoje službe. Ostavko so ostali svetovalci sprejeli z veliko večino. Ker pa levičarji tudi ne bi mogli prevzeti občinskega gospodarstva brez podpore desnice in demokristjanov in ker ti poslednji ne bi iz načelnih razlogov sodelovali s komunisti, zato je postala kriza nerešljiva. Demokristjani so se odločili, da podajo ostavko tudi kot občinski svetovalci.
Prvi so podali ostavko na sedež v občinskem svetu republikanci, to sta dva svetovalca. Zdelo se je, da ostali oklevajo, ker bi krizo radi zavlekli. To pa zato, da bi prišlo do občinskih volitev šele po volitvah v parlament. Levica pa ni tega mnenja. Zato so začeli komunisti zbirati podpise, da se čimprej skliče občinski svet. Če bi zbrali vsaj eno tretjino podpisov, kar je gotovo, da se posreči, bi se moral po zakonu sestati občinski svet v desetih dneh. V svetu brez demokristjanov in republikancev bi imela levica večino in bi lahko postavila svojega župana, svoj odbor in bi prevzela upravo občine. Da se to ne zgodi, so pozvale desničarske stranke svoje svetovalce, naj to preprečijo, to se pravi, naj odstopijo. Tako bi skupno z demokristjani de-misioniralo 34 svetovalcev in občinski svet bi bil razpuščen. To pa je načrt komunistov. Ti si sicer novih volitev ne želijo, ker bodo pri volitvah le zgubili. Ker pa vedo, da so volitve neizbežne, hočejo, da se vršijo čimprej.
Na torkovi seji občinskega sveta so poleg 20 demokristjanov in dveh republikancev podali ostavko še 1 liberalec, monarhisti in 7 misinov. Tako je naraslo število odstopivših svetovalcev na 32, to je nad polovico in občinski svet je po zakonu razpuščen. Trst bo dobil prefektur-nega komisarja, ki bo $ain vodil ob-•čino do prihodnjih volitev. Te morajo biti čez 6 mesecev.
NAS TEDEN V CERKVI
22. 9. nedelja, 15. pob.: sv. Tomaž, škof. spozn.
23. 9. ponedeljek: sv. Linf p. m.
24. 9. torek: Marija Rešiteljica jetnikov
25. 9. sreda: sv. Nikolaj iz Fliie, pušč.
26. 9. četrtek: sv. Ciprijan in Justina, m.
27. 9. petek: sv. Kozma in Damijan, m.
28. 9. sobota: sv. Venceslav, kralj. m.
SV. KOZMA IN DAMIJAN (t 300), rojena v Mali Aziji, pokopana v Siriji, sta bila brata. Ker sta bila zelo razumna, ju je mati-vdov a, ki je imela še tri druge sinove, poslala v višje šole. Izučila sla se v zdravniški vedi.
Kmalu je zaslovela njuna spretnost v zdravljenju. Predno sla začela zdraviti bolnike, sta se priporočila Bogu. Res sta mnoge ozdravila čudežno.
Bolnik čuti svojo nebogljenost, zato je tudi bolj sprejemljiv za nauke. Tega sta se zavedala sveta brata. Ko sta zdravila telo, sta skrbela tudi za dušo bolnikovo.
Veliki sloves je bil povod, da se je za njiju zanimal cesarski oblastnik. Tedanji cesar Dioklecijan je hotel uničiti krščanstvo, zato je ukazal pomoriti vse zavedne kristjane. Ker sv. brata nista hotela zatajiti sv. vere, ju je ukazal oblastnik hudo mučiti in umoriti.
Svetnika sta v veliki časti na Vzhodu, pa tudi na Zapadu. Sta zavetnika in priproš-njika bolnikov. Mašnik ju vsak dan imenuje pri sv. maši.
Skrbi za nevarno bolnega, da prejme pravočasno sv. zakramente. Ne odlašati.
V	misijon, krajih misijonarji prav s tem, da pomagajo v bolezni, pridobivajo naklonjenost poganov in njih zanimanje za krščansko vero — ki uči ljubezen do bližnjega.
IZ S V. EVANGELIJA
isti čas je šel Jezus v mesto V.	z	imenom Naim, in šli so
z njivi njegovi učenci in mnogo ljudstva. Ko se je pa približal mestnim vratom, glej , so nesli ven mrliča, edinega sina matere, ki je bila vdova; in z njo je bilo mnogo ljudi iz mesta. Ko jo je Gospod videl, se mu je v srce zasmilila in ji je rekel: »Ne jokaj!« In pristopil je ter se dotaknil nosil — nosilci pa so obstali — in je rekel:	»Mladenič, rečem ti:
Vstani!« In mrtvi je sedel in začel govoriti; in Jezus ga je dal njegovi materi. In strah je obšel vse, in hvalili so Boga ter govorili: »Velik prerok je vstal med nami,a in »Bog je obiskal svoje ljudstvo .a
Evangelij opisuje tisti veliki čudež, s katerim je Jezus obudil mrtvega mladeniča iz Nainia in tako storil nepopisno veselje užaloščeni materi ter vzbudil veliko začudenje navzočih ljudi. Obuditi mrliča k življenju, to ni v človeški moči, to je božje delo. Ni torej težko priti do neizpodbitnega zaključka, ki je lasten naši veri: Jezus je bil učlovečeni Bog. Nihče drugi ni napravil takih in tolikih čudežev kot On.
Obnovimo ob tej priliki iu vsak dan znova našo vero v Jezusu Kristusa, našega premilega Boga. Imejmo veliko in nezrušljivo vero vanj! Naj tudi nas napolni sveti strali pred njegovo visoko osebo! Z globoko ponižnostjo in z največjim spoštovanjem ga obiskujmo in častimo v naših cerkvah! Ne skrunimo niko-
li	njegovega imena! Ne žalimo ga z grehi in duhovno malomarnostjo! Ne mučimo njegovega Srca! Ne pozabljajmo nanj in ne zanemarjajmo ga! Bodimo, nasprotno, vedno pri njem! Naše duše naj vedno hrepenijo po njem in naša srea naj zagorijo v veliki trajni ljubezni do njega, ki nas je odrešil, obudil od smrti izvirnega greha in ki nas ljubeznivo vabi k sebi v nebeško kraljestvo! Ogrevajmo se vedno znova zanj! Zanetimo v nas neusahljivi plamen ljubezni, ki naj nikoli ne ugasne, ampak živo gori vse dni do groba! V našem duhu in v našem telesu naj kraljuje Jezus! On naj bo ljubljen, on naj bo hvaljen bolj ko vsi drugi ljudje, zakaj on resnično zasluži vso našo ljubezen, hvalo in vdanost. Ljubimo ga z vsemi močmi, zvesto in trajno! Molimo in obiskujmo ga radi v cerkvi! Ljubi-mo pogovore z njim! Njemu priporočimo naše križe in težave, naše potrebe, upe in želje! Njemu se zaupajmo in njemu prepustimo vodstvo v našem življenju! Njemu priporočajmo naše družine, naše domove in vse naše skrbi! Njemu delo, življenje in večnost! On naj nas blagoslovi, on vodi, varuje in pre\i-di, on privede v večni raj! — Kdor ljubi Jezusa, kdor se njega drži, tak ne bo nikoli razočaran. A kdor ljubi njega, tak ljubi svetost, poštenost, brezgrešnost, sv. zakramente, molitev. Dajmo te dokaze ljubezni do Boga! 0, Jezus, daj nam milost svetosti in večni raj! Obudi vse grešnike k novemu življenju tvoje svete milosti! Varuj nas vse pred grobom večne smrti in poslednji dan pokliči vse ljudi v večno življenje!
življenja
»|31 »;■?
NOVA OKROŽNICA SV. OČETA
Na praznik Marijinega rojstva je sv. oče izdal obširno okrožnico o kinu, radiu in televiziji. Daljše poročilo o okrožnici prinesemo v bodoče.
VLOGA 'POHABLJENIH V SVETU
. Sveti oče je govoril skupini ameriških zdravnikov, ki skrbijo za pohabljene. Povedal je tole: človek se rodi v družbi kot
MOLITEV ZA CERKEV MOLKA
Po vsem svobodnem svetu molijo za brate in sestre onkraj železne zavese, da bi jim Bog pomagal v veliki preizkušnji glede vere. Sv. oče je sestavil posebno molitev v ta namen. V Rimu se daruje vsak četrtek v baziliki Marije Snežniee sveta maša za enega izmed narodov pod komunizmom. Tudi drugod po svetu so se odzvali klicu sv. očeta, in molijo za preizkušene. Kot berete v uvodniku se je vršil tudi mednarodni kongres posvečen Cerkvi molka.
Pridružimo se tej skupni molitvi tudi mi in odzovimo se povabilu sv. očeta. V mesecu oktobru pri rožno-venski pobožnosti molimo tudi za Cerkev molka. V ta namen je Duhovniška zveza v Gorici založila molitev sv. očeta na posebnih listkih, ki jih verniki lahko dobijo pri svojih dušnih pastirjih. Ti pa jih dobijo na naši upravi ali v stolnem župnišču.
Živ ud, da bi po svojih sposobnostih doprinesel svoj delež za skupno blaginjo. Večjemu številu ljudi pa je fizično delo omejeno, ker niso telesno popolnoma razviti, ali je kako drugače prišlo do telesne okvare.
Bila bi velika zmota, pa tudi pomanjkanje čuta krščanske ljubezni, če bi družba te ljudi enostavno zavrgla. Nasprotno, družba jim mora pomagati, da razvijejo njihove omejene sposobnosti in zmožnosti ter jih postaviti tja, kjer si morejo zaslužiti sredstva za preživljanje in biti deležni veselja normalnega človeškega življenja.
ARMADA REDOVNIC V RIMU
Rimski vika rij at je izdal točno statistiko, iz katere je razvidno, da je v Rimu zastopanih 447 ženskih redovnih kongregacij, ki imajo skupno 734 redovnih hiš. V teh hišah živi 12.871 redovnic z obljubami. 1364 novink, 806 postulantk in 956 aspirantk — vseh redovnic skupno 15.997: kar je gotovo lepo število.
NE SAMO MOLITEV, TUDI KRŠČANSKO ŽIVLJENJE
Kmečka in delavska mladina z avstrijske Štajerske je priredila spravno romanje v Marijino Celje za trpečo Cerkev pod komunizmom. Razni govorniki so pravilno poudarjali, da je premalo, če samo molimo za tripeče kristjane na Vzhodu. Istočasno mora biti življenje kristjanov tako, da odklanjajo vsakteri materializem. Boj proti materializmu v vseh oblikah je najboljše sredstvo proti komunizmu. Samo življenje po krščanski veri bo premagalo komunizem.
Avto ni noben napredek, če se pri tem pozaiblja na nedeljsko dolžnost, hladilnik ni noben napredek, če se spočetim bitjem ne daje možnosti zagledati luč sveta. Krščansko je treba živeti na vseh področjih življenja in tako odstranjati materializem iz vsakdanjega življenja.
84. FRANCOSKO NARODNO ROMANJE
V	LURD
Francozi so imeli v preteklih dneh svoje narodno romanje v Lurd, ki je 84. po vrsti. Romarjev je bilo 25.000, med njimi 1500 bolnikov. Slovesno pontifikalno sveto mašo je daroval nadškof iz Toulousa. msgr. Garrone.
MADŽARSKI DUHOVNIKI POSLANCI
Uradni list sv. stolice »Aeta Apostolicae Sediš« prinaša dekret, ki prepoveduje madžarskim duhovnikom udejstvovanje v ‘politiki. V parlamentu ne smejo sprejeti poslanskega mesta. Tisti pa, ki že imajo tako mesto v parlamentu, ga morajo v teku enega meseca po razglasitvi tega dekreta odložiti in opustiti kakršnokoli dejav-
nost v zvezi s poslanskim mandatom. Kdor se odloku ne bi pokoril, zapade izobčenju, ki je na poseben način pridržano sveti stolici.
ŠTEVILO MISIJONARJEV V AFRIKI NARAŠČA
Po poročilih kongregacije za širjenje vere je število misijonarjev v Afriki v zadnjih treh letih naraslo za 15 odstotkov. Največ misijonarjev pošiljajo v Afriko Francija, Belgija, Irska in Holandija.
DEVETI NASLEDNIK SV. KOTOLENGA
Ustanova sv. Koitolenga v Turinu Mala hiša božje Previdnosti je tretjega septembra dobila devetega upravitelja. Nalorga je bila poverjena kanoniku Ivanu Maroeco, ki je že 11 let sodeloval pri vodstvu ustanove.
ZAKONSKE PRAVDE
V	preteklem letu je sodišče Sacra Romana Rota zaključila 258 zakonskih pravd. Ugotovila je ničnost zakona v 117 primerih, v ostalih primerih je potrdila veljavnost zakona.
KATOLIŠKA UNIVERZA
V BELGIJSKEM KONGU
Sveta stolica jc kanonično ustanovila ka* toliško univerzo »LOVANIUM« v LeopoU-villu. Imela 'bo tudi bogoslovno fakulteto. Univerza je delovala že nekaj let kot podružnica belgijske katoliške univerze v Lovainu.
4000 MALIH SEMENIŠČNIKOV
PRI SV. OČETU
V Rim je prišlo 4000 gojencev malih semenišč iz raznih francoskih škofij. Spre-jel jih je sv. oče in imel zanje lep n®* govor, v katerem jim je dal le;pa navodil za njihovo pripravo na duhovniški pokHc*
KATOLIČANI V NOVI MALAJSKI
DRŽAVI
S posebnim pastirskim pismom so škofje nove malajske države povabili vernike, naj molijo za božji blagoslov novi državi za razsvetljenje njenim vladarjem. Država šteje 6,152.099 prebivalcev: med njimi je 171.089 katoličanov.
Zlati jubilej kronanja M. B. na Brezjah
V 36. štev. smo prinesli kratko novico
o	slovesnostih na Brezjah ob priliki 50-letnice kronanja milostne podobe \1. 13. Danes prinašamo daljše poročilo, s čimer bomo gotovo ustregli našim bralcem tu in po svetu (Ured.).
Letos v mesecu maju so se po cerkvah ljubljanske škofije prebirale šmarnice, ki so govorile o nastanku, razvoju in pomenu naše največje božje poti na Brezjah. Da bi verno slovensko ljudstvo čimbolj razumelo pomen petdesetletnice kronanja milostne podobe na Brezjah, so bolj imenitni pevski cerkveni zbori od zadnje letošnje nedelje v maju romali na Brezje, kjer so se z najlepšimi pesmimi poklonili Mariji. Ta revija cerkvenih zborov še traja in bo, kakor izgleda, trajala do konca leta.
Dan in spored tega jubileja je prevzvišeni gospod administrator ljubljanski oznanil in slovesno napovedal z okrožnico. Povabljeni so bili vsi verni Slovenci, ki morejo priti. Od daljnih krajev, n. pr. iz Belekrajine so se romarji že v petek pred prvim septembrom podali na pot. V soboto so se množice zgrinjale na Brezje od vseh strani. Okoli četrte ure popoldne so mogočni brezjanski zvonovi z ubranim pri-trkovanjem (to je že prastara slovenska navada) slovesno naznanili prihod ljubljanskega in mariborskega nadpastirja, ki sta se pripeljala na Brezje z avtomobilom. Ko sta vstopila v cerkev, so ju topli toda močni glasovi znamenitih brezjanskih orgel spremili pred oltar milostne podobe.
VEČERNA PROCESIJA Z LUČKAMI
V cerkvi in na dvorišču ob strani cerkve je bilo postavljenih 16 spovednic. Spovedniki so bili takoj na razpolago. Ena skupina je spovedovala do polnoči, druga pa od polnoči naprej. Spovedovanje se je končalo v nedeljo ob 2h popoldne. V soboto ob 7. uri zvečer je bila napovedana sveta maša, ki jo je bral prevzvišeni mariborski škof. V cerkvi je bilo skoro 3000 ljudi. V prezbiteriju je sv. mašo spremljal ljubljanski škof, toda v gneči romarjev, ki so zaradi valovanja ogromne množice vdrli v prezbiterij. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje, ki ga je s prižnice v cerkvi vodil ljubljanski prošt dr. Kimovec Franc. Ko je bila sv. maša končana, se je na cerkvenem prostoru izven cerkve razvila procesija z Najsvetejšim, ki ga je nosil ljubljanski škof. Vsa ogromna množica je Najsvetejše deloma spremljala deloma pa kar stala na mestu s svečkami v rokah. To je bilo nekaj nebeškega! Med procesijo je vse ljudstvo pelo naše lepe pesmi: Mogočno se dvigni in Še gori ljubezen... Toliko ljudi je stalo na tem prostoru, da se je v glavnem v procesiji pomikala samo duhovščina. Pri tej procesiji je sodelovalo, to se pravi pelo in molilo, okrog 8000 ljudi. Nepozabni prizori! Po procesiji je bila v cerkvi pridiga mariborskega škofa. Glavna misel je bila: Sedanja doba je marijanska doba. Tisti. ki so bili v cerkvi, so ga slišali, oni pa, ki so ostali izven cerkve, teh je bilo veliko več, ga niso slišali, ker cerkev in prostor pred cerkvijo nista bila ozvočena. So pa oni, ki so ostali zunaj, prepevali Marijine pesmi. Po pridigi so bile še pete litanije Matere božje in blagoslov z Najsvetejšim. To pobožnost je opravil ljubljanski škof. Večerna pobožnost se je končala ob 9. uri zvečer. Nekateri prav trudni so se potem porazgubili k počitku, ali -v prenočišča ali n n kozolce, pa tudi kar na prostem so prenočevali. večina ljudi pa je noč prebdela v petju in v molitvi, spove<lniki so pa nepretrgoma spovedovali.
Ob pol treh zjutraj so začeli vernike obhajati. Obhajali so trije duhovniki in sicer: pri obhajilni mizi, po sredi cerkve in izven cerkve. Kljub temu zaradi gneče marsikdo ni bil pri obhajilu.
Ob tretji uri so se pričele sv. maše. Ob pol peti uri je imel govor superior J. De-šar D. J. Po govoru je bila orglana sveta maša z ljudskim petjem. Drugi govor je to jutro imel p. provincial Benjamin Tomšič. Jedro govora je bilo: Marija more in hoče pomagati. Sicer stara tema ali čudovito dobro prirejena za današnje razmere in prilike. Ob šesti uri so se pričele svete maše tudi zunaj cerkve za tiste ljudi, ki so že morali oditi na kolodvor, pa nikakor niso mogli v cerkev. Na mesto teh množic, ki so odhajale, so prihajale nove, da se je ves prostor pred cerkvijo s parkom vred malodane napolnil.
MARIJA MED SVOJIM LJUDSTVOM
Tik pred sv. mašo ljubljanskega škofa je bil prenos posnetka brezijanske Marijine milostne podobe. Ta posnetek je napravil sedaj že pokojni frančiškan p. Blaž Farč-nik. Duhovniki so podobo v samostanu dvignili in jo po sredi cerkve nesli v oltar, ki je bil narejen pred cerkvijo. Nastal je čudovit prizor: Ko je vsa ta množica zagledala Marijino podobo, jo je v popolni tišini pozdravila z mahanjem belih robčkov, ji z roko pošiljala pozdrave in poljube. Vse to se je zgodilo popolnoma spontano, kakor na evharističnem kongresu v Ljubljani leta 1935. Ta prizor se ne da popisati, treba ga je videti in doživeti, tedaj ga šele razumeš. Izgleda, da je la način pozdrava Mariji v Ljubljani in letos na Brezjah nekaj edinstvenega! Oh deveti uri je bil slovesen prihod ljubljanskega škofa v spremstvu mariborskega škofa, zagrebškega nadškofu dr. Šeperja Frana, križevačkega vladike dr. Gabrijela Bu-kat k (t in banjaluškega škofa dr. Petra Ču-leja ter 50 duhovnikov in bogoslovcev. Ko je ljubljanski škof stopil na prižnico, je ljudstvo prepevalo Ti o Marija, naša kraljica. Potem je imel prevzvišeni govor.
Med sv. mašo je ljudstvo pelo kot grom, tako da je res grmelo, pod vodstvom dr. Kimovca, ki je dirigiral s prižnice, ki je stala tudi zunaj cerkve. Peli so sledeče
1	judske pesm i:
1. O Marija, naša ljuba Mati,
2. Marija, Mati ljubljena...
3. Presveto Srce slavo... (ker je bila prva nedelja v mesecu).
4. za konec: Marija skoz življenje...
Po sv. maši je bil še blagoslov z Najsvetejšim. Nato je ljubljanski škof v spremstvu vse asistence prenesel Najsvetejše v cerkev.
Ob zaključku je stopil na kor veliki glasbenik in obenem pospeševatelj preprostega ljubljanskega petja, že imenovani ljubljanski prošt dr. Kimovec in intoniral svojo prelepo pesem Še gori ljubezen... ki so jo ljudje s takim ognjem zapeli, da je bila kot prisega zvestobe. In stolni prošt je zaključil slovesnost s prelepo cerkveno koračnico na mogočnih brezjanskih orglah. Sicer je pa pri vseh slovesnostih sedel za orglami dosedanji ravnatelj kora p. Martin Perc. Slovesnost je bila zaključena okoli enajste ure.
POVSOD NAJLEPŠI RED
Duši je bila v cerkvi silna vročina in težak zrak, se ljudem ni dalo oditi od Marije. V polni cerkvi so prepevali kar naprej, tisti pa, ki niso mogli v cerkev, so peli zunaj pri Marijinem oltarju pozno popoldne.
Vsa slovesnost se je vršila v redu in brel motenj. Oblastveni organi so opozorili rektorja cerkve p. Bogdana Markelja, naj p°' skrbi za prvo pomoč in shrambo koles, motorjev in osebnih avtomobilov, v koli■ kor pridejo k cerkvi. Vseh teh vozil je bilo ogromno in so bili zanje določeni prostori. Na glavne ceste pa je oblast postavila posebne prometnike ,ki so v dogovoru z rektorjem cerkve usmerjali promet. Uniformirane varuhe javne varnosti oblast na cerkveno zemljišče ni pustila, pač pa je naročila, da tam za varnost skrbe domači gasilci v uniformah.
Omeniti se splača tudi sledeče: Na Bres-jah so velikokrat prišli na svoj račun ze-por ji. Skoraj da ni bilo cerkvenega opravila, da ne bi bil kdo okraden. Ta dan jim je pa spodletelo. Nobene pritožbe ni bilo ta dan glede tega.
Cerkev je bila znotraj in zunaj vsa 1 vencih. Ganljivo posrečena zamisel je bila• naj bi se ob tej priliki zbrale zastave vseh Marijinih družb širom Slovenije in bi to dan zaplapolale v brezjanski cerkvi. Žd se je to izvedlo samo iz dveh 1'najmižjit dekanij radovljiške in kranjske, pa vendaf je ze to 'bil čudovito lep pogled. Vence so oskrbele župnije gori imenovanih dekanil in jih tudi spravile na Brezje. Frančiškanski provincial pa je poslal klerike ri<‘ Brezje, ki so se vzpenjali drzno kot veverice in vso cerkev do skrajnih višin naravnost ovili v vence.
Jasno je, da so otroci vse slovesnosti zunaj cerkve spremljali tudi z dreves, ki jih je veliko pred cerkvijo. Le kako je moralo biti pri duši g. kanoniku Hrastelju, ki je za to slovesnost spremljal mariborskega škofa in se je spomnil, ko je videl te fan-
ZA PRAVEGA ŽOSISTA JE SV. MAŠA ŽIVLJENJE, EVHARISTIJA PA KRUH. BREZ MAŠE, BREZ OBHAJILA, BREZ MOLITVE NI AKCIJE, NE PRAVEGA ŽOSIZMA.
tičj! na drevesu, kako je pred petdesetimi leti tudi njega oče posadil na drevo, da je tako laže videl vso slovesnost kronanja brezjanske milostne podobe! Tudi marsikateri sedanji mamici se je orosilo oko, ko je zagledala v cerkvi zastavo, ki jo je pred petdesetimi leti kot Marijina drui-benka spremljala na Brezje na kronanje■ Lepi in topli spomini. Tudi ta slovesna obletnica bo ostala mnogim r dolgotrajnem spominu posebno še zato, ker je bila to po zadnji vojni v Sloveniji prva velika cerkvena slovesnost in posvečena Mariji in izvedena na Brezjah, kjer je naš za klad iu naše srce.
NOVA SLOVENSKA ZDRAVNICA
V ČIKAGU
Primorska rojakinja dr. Marija Bevčar, por. Bernik, ki je k9t begunka študirala v Španiji medicino in tam tudi doktorirala. je v preteklem mesecu v Združenih državah položila zdravniški državni izpit" To je lep uspeh slov. zdravnice, kajti zna-no je, da le malo zdravnikov, ki so končali svoje študije izven Združenih držav, dobi sploh dovoljenje za polaganje, tega težkega izpita.
XXI. LEVANTSK1 VELESEJEM
V soboto 7. sept. je ministrski predsco' nik Zoli otvoril XXI. velesejem v Barij11' Na velesejmu sodeluje 6500 razstavljalo^''’ zastopanih je 30 držav z lastnim pavilj0' nom. Pomembno je to, da na velesejmi1 razstavlja 9 azijskih in 6 .afriških dr/‘lV'
Leto IX. - 1957 - Štev., 38
KATOLIŠKI GLAS
Stran 3
Kako je s šolanjem naših deklet?
V »Katoliških misijonih« sem pred časom bral, kako je s šolami v Kongu in v Ugandi. Dečki precej pridno hodijo, morda je že polovica dečkov, ki obiskuje šole. Za dekli-se pa starši brigajo veliko manj.
V	šoli pride komaj ena deklica na pet dečkov. Zakaj? Misijonar odgovarja, da zato, ker mislijo črnci, da deklice ne potrebujejo izobrazbe. Zato jih tudi ne pošiljajo v šolo.
Tako kakor črnci v Afriki mislijo velikokrat tudi slovenski starši posebno na deželi. Za izobrazbo deklet so namreč zelo nemarni. Do petega razreda osnovne šole jih pošiljajo v šolo, ker se sramujejo, če bi njih dekleta ne znala brati in pisati. Ko dokončajo peti razred, menijo podeželski starši, da dekleta znajo dovolj in da jih zato ni treba pošiljati še naprej v šolo. Fantje, ki bodo morali iskati kak poklic, gredo še naprej v strokovne, srednje ali kake druge šole; dekleta pa ne. Vsaj polovica deklet ostane doma Po dovršenem petem razredu ljudske šole. O tem pričajo številke, f Gorici je bilo v preteklem šolskem letu na strokovni šoli vpisanih v 1. razred 40 dečkov in 19 deklet; v 2. raz. 25 dečkov in 11 deklet; v 3. razred 24 fantov in 12 deklet. Torej je razmerje 1 proti 2 ali še slabše za deklice. Mislim, da je približno tako kot na Goriškem tudi na Tr-
žaškem. Dekleta, ki jih starši ne namenijo za gimnazijo, ostanejo po končani osnovni šoli povečini doma, da pomagajo materi; pozneje gredo kam služit ali delat, ko imdjo 14 let.
Ali je pravilno tako ravnanje naših staršev? Zgoraj smo omenili črnce, da malo skrbijo za šolanje deklet. Tudi v južni Italiji je nekaj podobngea. Zanemarjanje šolanja deklet je torej znamenje zaostale miselnosti, da je dekle samo za hišo in za hišna dela ter da zato ne potrebuje izobrazbe. Pri naprednih narodih te miselnosti ni. Tani vedo, da ženska potrebuje prav tako izobrazbo kot moški, seveda njej in njenemu poklicu primerno. Zato pa skrbe, da izšolajo ne samo fante nego prav tako dekleta. Zato je ze-
lo pogrešeno naziranje naših staršev, češ da dekleta lahko ostanejo doma, ko so se naučila brati in pisati v osnovni šoli. Življenje je danes vrglo žensko v svet in v delo prav tako kot moškega. Zato potrebujejo dekleta izobrazbe v enaki meri kot fantje. Zakaj naj bi slovenska dekleta bila le za mlekarice in hišne pomočnice? To pa bodo, če ne bodo imela diplome kake srednje ali strokovne šole. Na sindikatu te vedno vprašajo, kakšno diplomo i-maš, ko greš iskat delo. Prav tako te vpraša gospodar'ko se mu predstaviš. Če ima dekle samo osnovnošolsko spričevalo, je še v tovarni veliko ne cenijo.
Starši naj torej sedaj, ko je čas vpisovanja v šole, pomislijo ne samo na svoje sinove nego prav tako na hčere, da se ne bodo pozneje kesali oni in one. Vsak otrok naj bi zato prišel vsaj do izpričevala kake nižje srednje ali strokovne šole.
GOSPODARSTVO
Šolske sestre v vrhovni hiši v Rimu
8. septembra so praznovale Šolske veliko slovesnost. V novi generalni via della Farnesina — je bila re-
Beltrame uči
V	zadnjem tednu so časopisi prinesli vest, da je modna veletrgovina Beltrame v Trstu odprla za svoje Uslužbenec poseben tečaj za slovenski in nemški jezik, ker ga v trgovini potrebujejo.
Ali ni to značilno in pomenljivo? Trgovci razumejo važnost znanja jezikov, mnogi slovenski starši pa ne.
Pa tudi to. Beltrame ve, kateri jeziki so posebno važni in potrebni v naši deželi, jeziki sosednih narodov. Voditelji naših šol tega ne vedo. Zato se morajo otroci učiti jezikov, ki jih nikoli v življenju ne bodo rabili. Kaj bo služila absolventu strokovne šole na Tržaškem in Goriškem francoščina in tudi angleščina? Šel bo v trgovino ali za delavca v tovarno in bo kot strokovni delavec imel opravka z l j ud m i iz dežele, v kateri živi, in pa s sosedi, to je z Nemci in Slovenci. Ali bi ne kazalo zato v strokovnih šolah in na učiteljiščih vpeljati pouk sosednih jezikov namesto »svetovne« angleščine? To naj bi se vpeljalo v obmejnih krajih Italije in Jugoslavije. Poznanje slovenščine tu in poznanje italijanščine tam bi močno olajšalo medsebojne stike, ki so se začeli tako ugodno razvijati po videmskem sporazumu.
Naj odločujoči možje tudi to premislijo. Beltrame jih uči.
Dne sestre hiši —
d ovna preobleka. Šest veselih in gorečih mladenk iz raznih krajev je prišlo, po milosti Sv. Duha, do redovne preobleke. Primorska je dala tri že znane »Kat. glasu«: Viktorijo Kovič iz Sovodenj, Rozino Tul in Amalijo Stranj iz Mačko vel j. Dve drugi sta bili iz Koroške in ena iz Gorenjske.
Slovesnost preobleke je vodil prečastiti pater Odilo Mekinda, asistirala pa sta prečastiti gospod Marko Kranjc, kaplan generalne hiše, in prečastiti gospod Zlobec.
Dekleta, ki so se osem dni pripravljala z duhovnimi vajami na ta veliki dan svojega življenja, so prišle v procesiji v okusno okrašeno samostansko kapelo. Prisostvovale so najprej slovesni peti sv. maši. Sestra vikarica Maksimilijana Jezernik je vodila pevski zbor s takim navdušenjem, da je nadvse povzdignil iprazniono razpoloženje dneva.
Po sv. maši se je pričel slovesen obred redovne preobleke v navzočnosti vse redovne družine, mnogih sorodnikov in okoliškega ljudstva.
Belooblečena dekleta so pokleknila pred preČ. g. patra ter i jasnim in razločnim glasom zaprosile: »Prečastiti oče, prosimo vas, dovolite nam, da si nadenemo obleko tretjega reda sv. Frančiška v kongregaciji Šolskih sester.« Nato so pred oltarjem oddale ves kinč, ki ga nosi posvetna nevesta. Gospod pater jim je dal v zameno posvečeno redovno oibleko. Šle so z njo v zakristijo. Vrnile so se nato že v redovni obleki. Odeli so jim glavo z belim redovnim pajčolanom, jih opasali s frančiškanskim pasom, na katerem visi rožni venec sedmerih radosti Matere božje, ter jim dali venček iz vrtnic. Končno je še vsaka dobila novo redovno ime. Ta trenutek je najbolj zanimal navzoče. Ko je g. pater začel izgovarjati: »Od sedaj se ne boš več imenovala Viktorija, ampak s. Miri jam...« je pozornost prišla do viška.
Po končanih obredih so prišli vsi povabljeni na pripravljeno gostijo. Dvorana je bila okusno opremljena in lepo okrašena. Resno in slovesno razpoloženje se je kaj
kmalu spremenilo v prijetno in živahno domačnost. Kaj kmalu je privrela iz veselih src naša lepa narodna pesem: Nebeška ohcet, Le veseli pojmo radi, Marija (bi rada na ohcet šla, Celica... Tu in tam je nastopil tudi kak solo, ki je žel obilno ploskanje.
Preč. g. Zlobec je imel priložnostni govor, ki je na svojstven način ganil vse navzoče. Pri popoldanskem blagoslovu s petimi litanijami se je slovesnost izlila v veliko zahvalo za dan, ki ga je naredil Gospod.
Naslednjega dne 9. sept. je pa sedem sester napravilo večne zaobljube. Skrivnostna notranja sreča tega dne je znana samo onim dušam, ki so se popolnoma darovale Bogu.
Obredi večnih zaobljub se vrše med sv. mašo. Sestre prejmejo zlat prstan v znak zvestobe in trnjevo krono, kot Kristusov delež. Vsaka sestra oh koncu še dostavi: »Glej, kar sem želela, že’ vidim, kar sem upala, že imam, združena sem z <njim. ki ga nad vse vdano ljubim.«
Slavje tega dne je zaključil preč. g. Jezernik Maksimilijan, podravnatelj Zavoda za širjenje vere. \ skioptienih slikah je razkazal svoja misijonska potovanja po Afriki.
ZANIMIVOSTI 0 TRSTU
Povprečno vsak Tržačan potrosi letno 4.400 lir za športne stave. Zanimivo je to, da Tržačani stavijo bolj na konje kot na žogo. Na konjske stave odpade 51 odstotkov, na nogometne ostalih 49 odstotkov.
Od štirih tujcev, ki pridejo v Trst, so trije Italijani in en inozemec. Polovico ino-zemcev, ki pridejo v Trst, tvorijo Jugoslovani in Avstrijci.
Tržačani so zelo varčni. V preteklem letu so v bankah narasli prihranki za 25.000 lir na osebo, kar je dvakrat več, kot v o-stali Italiji. Če bi razdelili vse prihranke po hranilnicah med Tržačane, bi dobil vsakdo 100.000 lir. Seveda je vse to le teorija. V resnici imajo nekateri v hranilnici veliko denarja, drugi pa nič.
VINSKA KRIZA V ITALIJI
Močno je v preteklem tednu pretresla italijansko javnost novica o neredih, ki so nastali v pokrajini Bari v južni Italiji in ki so se sprevrgli ponekod v pravo majhno revolucijo, ki je zahtevala tri žrtve v kraju Salento. Žrtve so umrle zaradi ran S strelnim orožjem, ki so jih za dobili pri manifestaciji. Kdo je streljal na ljudi, se ne ve. Policija je imela ukaz streljati v . zrak. Toda ob takih prilikah se rado zgodi, da pride do žrtev, bodisi da kak stražnik res strelja na množico namesto v zrak, bodisi da kdo drug uporabi streljanje stražnikov zalo, da strelja v množico, da tako poveča nerede in nevoljo.
Naj bo za žrtve odgovoren kdor koli, zadeva je poostrila pozornost na vinsko krizo v južni Italiji, saj so demonstracije nastale med kmeti ravno kot protest zaradi težav, v katere je zašlo vinogradništvo v južnih italijanskih pokrajinah. Lani so imeli tam doli izredno dobro vinsko letino. Vina je ostalo še dosti v kleteh. Letos se jim obeta zopet zelo dober pridelek. To so uporabili različni špekulanti, ki so začeli ponujati silno nizke cene za grozdje in za vino. Kmetje so se razburili in nastale so protestne manifestacije zoper vlado. češ da nič ne ukrene za omiljen je vinske krize. Posledice smo omenili zgoraj.
Težko je za človeška življenja. Toda dogodki v Pulja so vzpodbudili vlado, da je takoj podvzela nekaj ukrepov za rešitev vinske krize. To se je zgodilo na seji vlade dne 13. sept. Vlada je na tej seji sklenila v glavnem naslednje: Vsem onim, ki bodo prekuhali vino, četudi že kislo, v žganje, bo vlada dala poseben prispevek v obliki 90°/o popusta pri taksi na žganje. Vendar morajo taki žganje shraniti v posebnih določenih kleteh in se obvezati, da ga bodo začeli prodajati šele čez leto dni in sicer vsako leto eno četrtino. Kdor bo v ta namen vino kupil, mora to storiti do 10. okt. ter ga plačati najmanj po 360 lir za stopinjo alkohola. Prekuhati pa ga mora do 31. dec. letos. Poleg tega je vlada določila, da kdor prodaja svoje vino direktno kon-sumentom, mu ne bo treba plačati dohodninskega davka (Ige). Končno so sklenili, da bo finančni minister skupno s kmetijskim določil, za katere pokrajine hodo veljale zgornje olajšave. Dekret torej ne velja avtomatično za vso državo, temveč bodo šele naknadno določili, kje ga bodo izvajali.
Za našo deželo verjetno ne bo prišel v veljavo, ker pri nas prave vinske krize ni, saj imamo vina dosti premalo zlasti zaradi spomladanske zmrzali.
KAKO JE Z LIRO?
»II Mondo Economico« (31. avgusta) o-pozarja v svojem komentarju o položaju lire po razvrednotenju francoskega franka na nekatere nezdrave pojave v italijanskem gospodarskem življenju. Razvrednotenje fraiika ni sicer izzvalo v Italiji posebne mrzlice in deviznih špekulacij, toda to še ne prikriva nekaterih nezdravih gospodarskih pojavov. Med temi je treba našteti naraščanje življenjskih stroškov, nadalje mrzlično nakupovanje luksuznega blaga;
poleg tega so znane težave javnih financ. Menični protesti se tako množijo, da ta pojav vznemirja tudi banke. V Milanu so ljudje pred nastopom letnih počitnic (fer-ragosto) najeli 5 milijard lir posojil proti zastavi, v Rimu 2 milijardi; tako so zapravili Italijani brez prave potrebe okoli 10 milijard lir. Ne smemo pozabiti niti na pritisk brezposelnih.
Sicer je po mnenju lista položaj italijanske lire z mednarodnega vidika trden. Po razvrednotenju funta šterlinga leta 1950 so se cene v drugih državah bolj dvignile kakor v Italiji. Cene na debelo so se v Italiji po letu 1950 dvignile za li°o. v Belgiji in na Nizozemske m za 20-25° o. v Zahodni Nemčiji za 30°/o« v Franciji, na Angleškem in Švedskem za 40% in še več. Toda življenjski stroški so se v Italiji zvišali mnogo bolj kakor v nekaterih drugih državah. Povišanje teh znaša v Švici od junija 1950 12%, v Zah. Nemčiji in Belgiji 18 do 20%, na Nizozemskem 27%, v Italiji 31%, v Franciji, na Angleškem in Švedskem 41-43%. »II Mondo Economico« je mnenja, da bi se bili dali življenjski stroški oz. naraščanje živi jenski h stroškov z bolj učinkovito gospodarsko politiko o-mejiti.
TUJE NALOŽBE NA TRŽAŠKEM
»Gospodarstvo« poroča, da jc švicarska delniška družba SURAMA iz Ženeve vložila nad 360.000 deklariranih USA dolarjev ali okrog 225 milijonov lir v novo papirnico, ki jo gradijo ob ustju Timava pri Štivanu (Cartiera del Timavo), v zadnjem času pa tudi nad 300.000 dolarjev ali o-kroglih 190 milijonov lir zaradi zvišanja delniške glavnice bombažne predilnice v Žavljah in zaradi povečanja njenih tovarniških naprav (Cotonifieio San Giusto di Trieste). V san c i juliju letos je Švicarski kapital naložil \ Italiji v produktivne namene, in sicer predvsem v kemični sektor, okroglih 1,3 milijarde lir.
VPBASOJETE - ODGOVARJAMO
TRČMUNSKA ZADEVA
V	zadnjem času so se dogodile nove krivice v Slovenski Benečiji, ko je videmski nadškof imenoval za župnika i> Trčmnnu nekega duhovnika, ki ne zna besedice slovenski, čeprav je Trčmun priznano slovenska vas, kjer bivajo le redki prebivalci italijanskega pokolenja. Ob tej krivici sn se oglasili vsi slovenski časopisi v zamejstvu in jo obso<lili, le KG je do setlaj molčal. Vprašam vas, zakaj ste molčali. Morda odobravate krivico?	Bralec
*
Kar se tiče krivic, ki se gode slovenski narodni manjšini v Italiji, vedo vsi naši bralci, da smo jili vedno in odločno obsojali, naj jih je povzročil kdor koli. Tudi trčmunska zadeva nas je zabolela in na* boli. Vendar smo za protest izbrali drugačno pot, kot so jo izbrali ostali slovenski časopisi. Upajmo, da bo bolj uspešna. Saj za protest ni ravno potrebno javno obsojanje, temveč so še druga pota.
Uredništvo
Mirko File j:
polifoničnega in folklornega petja v Arezzu
V	zadnjem tednu meseca avgusta letošnjega leta se je vršilo v Arezzu peto mednarodno tekmovanje polifoničnega in folklornega petja. To tekmovanje je zamisli-
lo	društvo »Amiei della mušica — Guido Monaco« iz Arezza. Predstavniki tega društva so v svoji sredi osnovali artistično glasbeno komisijo, ki jo sestavljajo iprof. glasbe L. Colaciechi, A. Cartoni, B. Ti-gnani ter S. Valdamini in ji poverili nalogo, naj bi sestavili pravilnik za omenjeno tekmovanje. Artistično vodstvo je razdelilo tekmovanje v tri skupine zborov. V prvi skupini nastopajo mešani zbori za klasično polifonijo; v dragi skupini samo moški zbori za klasično polifonijo; v tretji skupini ;pa mešani ali moški ali ženski zbori za folklorno petje. Za vsako izmed teh treh skupin so določene tri nagrade v de-narjri: prva nagrada 300.000 lir, druga nagrada 200.000 lir, tretja nagrada 100.000 lir. Za te nagrade prispevajo areška občina, državna ustanova za turizem ter razna bančna podjetja. Komisija za ocenjevanje zborov je mednarodna, se pa vsako leto izmenja. Komisija tudi izbere in določa obvezne pesmi za prvo in drugo skupino oborov; tretja skupina zborov si pa pro-
sto izbere pesmi. Tak je sestav mednarodnega tekmovanja v Arezzu.
Namen, za katerega je bilo ustanovljeno to tekmovanje, pa je, da bi ponovno razširili in poživili v Italiji študij klasičnega polifoničnega ter folklornega petja.
Ustanovljeno tekmovanje je že takoj v •prvem letu vzbudilo skoraj po vseh pokrajinah Italije veliko zanimanje za študij klasične polifonije. Lep uspeh prvega tekmovanja je odjeknil tudi v svet in vzbudil splošno občudovanje ter pritegnil na naslednja tekmovanja celo vrsto zborov ne samo iz Italije, temveč tudi pevske ansamble iz raznih držav Evrope, Severne Afrike ter celo Severne Amerike.
Letošnje mednarodno tekmovanje v A-rezzu je nadvse lepo uspelo. Priglasilo se je +6 zborov iz 10 držav za 90 nastopov na odra. Seveda, največ ziborov je bilo iz Italije. Nato je sledilo 9 zborov iz Avstrije, 3 iz Jugoslavije, 3 iz Nemčije, 2 iz Španije; nato po en zbor iz Francije. Švice, Tunizije ter Severne Amerike.
Kar čez noč se je dne 28. avgusta srednjeveško mesto Arezzo spremenilo v mednarodni evropski center, kamor so vlaki in avtopulmani vozili pevske ansamble. Vsepovsod, na železniški in avtobusni postaji, po ulicah in po barih je kar mrgolelo ljudi vseh narodnosti in jezikov Evrope. Srečaval si vesele skupine mladih in starejših pevcev, vsak s svojo značko tekmovanja, ki so te prijazno pozdravljali in ti odzdravljali. Povsod je zavladalo veselo vzdušje, da si se takoj počutil kot v kro-
gu svojih dobrih znancev in prijateljev. V srcu pa te je osrečevala vesela zavest, da vzvišena umetnost glasbe še zmeraj krepko živi vsepovsod in da ima njena veličina še zmeraj isto zagonetno silo. ki more iztrgati človeka iz suženjskih okov sedanje dobe tehnike in materializma. Prepričan sem, da umetnost, ki tako spontano združi toliko narodov, nosi v sebi silno blago-dat, ki more združiti narode v mebsebojno razumevanje, spoštovanje ter mirno sožitje.
Drugo jutro se je začelo napovedano tekmovanje. Nastopi posameznih zborov so bili določeni v Petrareovem gledališču, ki stoji nekako v sredini mesta. Že eno uro pred začetkom je kar mrgolelo ljudi, ki so si želeli vstopnice, da *bi mogli prisostvovati tekmovanju. Med temi je bilo tudi preeej pevcev raznih ansamblov, ki niso mogli prikriti svoje vzhičene radovednosti, kako se bo ta bratski tekmovalni boj pričel. Slednjič so se vrata gledališča odprla. Ko si vstopil, si se znašel v praznično okrašeni dvorani. Raz oder te je prijazno pozdravljalo bogato cvetje in zelenje ter venec narodnih zastav nastopajočih zborov. Od lože do lože so se vili lepi venci cvetic in obkrožali celo dvorano. Vse ozračje je bilo praznično in je vzbujalo veselo razpoloženje.
Velika množica ljudi je kaj kmalu zasedla vse prostore gledališča. Med temi tposlušalei si videl poleg laikov tudi veliko vrsto redovnikov, redovnic ter duhovnikov: od samega škofa pa do kaplana, ki je prihitel ves navdušen iz bližnje okolice na
mednarodno tekmovanje v Arezzo, ki je edinstveno te vrste v celi Italiji. Zadaj, približno nekje v sredini, je pa že zasedla prostore v rezervirani loži mednarodna komisija, da bo ocenjevala izvajanja pesmi nastopajočih zborov.
In odprla se je velika žametna zavesa na odra. Po mikrofonu so napovedali začetek tekmovanja, in sicer za prvo skupino mešanih zborov za klasično polifonično petje.
Prvi je stopil na oder španski zbor iz Benicarloja, drugi avstrijski iz Eisenstadta, tretji italijanski iz Melzija; nato učiteljski zbor iz Innsbrucka. Sledilo je »Radnicko kulturno umjetnieko društvo Jedinstvo« iz Splita. In spet zbori iz Trsta, Hamburga, Pariza, Weinheima; akademski zbor iz Turina; znameniti »Madrigalehor« katoliških visokošoleev z Dunaja; nato »Učiteljski pevski zbor Emil Adamiča iz Ljubljane, spet razni italijanski zbori, nato 2*bor »Association eulturelle et artistique Branko Cvetkovič« iz Beograda ter končno še »Austin College A Capella Choir« iz Scher-mana (Texas) iz U.S.A.
Vsega skupaj je nastopilo 25 mešanih zborov, vsak z dvema pesmima. Ena pesem je bila skupna za vse, določena od komisije (»Resonet in laudibus« petglasna polifonična pesem Orlanda di Lasso), druga pa na prosto izbrana, toda odobrena od komisije.
Na večerno finalno tekmovanje je prišlo od 25 le 10 najboljših zborov, ki so morali prav tako odpeti eno od. komisije
določeno pesem (aVergine chiara« petglasna skladba G. P. da Palestrina), ter eno na prosto izbrano.
Po končanem večernem tekmovanju je komisija sporočila sledečo oceno:	Prvo
nagrado je dobil »Madrigalehor« z Dunaja (dirigent: Fritz Lesk)).
Drugo nagrado je dobil »Učiteljski pevski zbor Slovenije Emil Adamič«, Ljubljana (dirigent Jože Gregorc).
Tretjo nagrado je dobil »Austin College A Cappella Choir« iz Scherinana (Texas) USA (dirigent Robert ¥. Bedford).
Buren aplavz je zagrmel po gledališču. Nagrajenci so bili vsi presrečni in so imeli solzne oči od velikega ganotja in nepopisnega zadoščenja. Ostali pevski zbori so se viteško pridružili gledalcem in so tudi oni s ploskanjem čestitali presrečnim zmagovalcem lojalnega in nepristranskega tekmovanja. Ko je zamrlo navdušeno ploskanje, smo se počasi razšli, ker pozna nočna ura je vsakega vabila k počitku.
Tudi jaz sem zapustil gledališče. Zdelo se mi je, da zapuščam mogočno srednjeveško katedralo, kjer se je sedanjost zaustavila. V moji duši so še vedno odmeva-
li	prelepi akordi polifonične glasbe, ki so se prelili raz oder v moje srce in so me tako spokojno pomirjali, da sem imel občutek, kot da bi se vsaj za en dan prebil skozi zaveso časa v preteklost, da sem mogel doživljati utripe religiozne mistike srednjega reka.
(Konec priho<lnjič)
Jr,'C £~ ! Ja
Zahtevamo dvojezične napise
Londonski sporazum govori tudi o dvojezičnih napisih po tržaških cestah, ulicah in križiščih. Seveda je tudi to, kot večina določb manjšinskega statuta, ostalo pri mrtvi črki. Pred kratkim pa se je v pokrajinskem svetu spet pojavila zahteva, naj se določba o dvojezičnih napisih izvede.
Tudi dejanski položaj tržaškega mesta in okolice zahteva, da se ta določba uveljavi. Saj prinese tujski ipromet marsikako lirico. To posebno obmejni promet s pro-pustnicami. Na tržaških ulicah se spet pogosto sliši slovenska govorica. Tudi >po trgovinah ti radi postrežejo, ako spregovori« slovensko.
Kljub temu je zanimivo naslednje.
Ob jugoslovansko-italijanski meji boš videl napise: »Benvenuti in Italia« in podobno. To 'seveda v italijanščini, pa tudi v nemščini, angleščini, francoščini. V slovenščini seveda ne.
To pa postavlja našo javno upravo v sla/bo luč. Nemški, angleški in francoski turisti se temu smejejo. Zakaj ? Danes je vsej evropski in tudi ameriški javnosti dobro znano, da onstran meje prebivajo Slovenci in da je tudi v Trstu samem precej slovenskega prebivalstva. O Slovencih v Trstu se je na mednarodnih pogajanjih in v časopisju toliko govorilo, da jih ni več mogoče utajiti.
Res pa je, da ginejo z nekaterih gostiln in trgovin slovenski napisi. Znano je, kako so tržaški gostilničarji in trgovci koristolovci in oportunisti. To jim seveda ni v .čast. Ni pa rečeno, da bo zaslužek večji, ako s tem pokažejo, da se sramujejo slovenskih gostov in kupcev. Bodočnost- bo pokazala, kdo ima prav.
KLIC KVATRNEJA TEDNA
Prosite Gospoda žetve, da pošlje delavcev na svojo žetev. Vsi, ki verjete v Boga in posmrtno življenje svojih duš, molite za svetost duhovnikov in za duhovniške poklice med našim na-rodom!
Očetje in matere! Če ste odločeni dati svoje sinove oziroma hčere v kak vzgojni zavod, potem je vaša krščanska pravica in dolžnost, da jih daste tja, kjer bodo tudi versko vzgojeni! /V a razpolago vam je katoliški vzgojni zavod tako za fante kot za dekleta in sicer v Trstu in Gorici.
Tako župnije kot posamezniki podpirajmo te svoje zavode z molitvijo in denarnimi žrtvami.
Salež
Znani litovski kuTir iz Šempolaja, ki smo ga šaleški kmetje že do grla siti, se venomer potepa po vaseh naše občine ter se nam s svojo reklamo v »Primorskem dnevniku« neprestano vsiljuje. — S svojimi strokovnimi nasveti pa postaja že docela smešen, saj daje vtis, da nismo šaleški kmetje sami prav ničesar zmožni in da smo njegovih gospodarskih naukov najmanj taiko potrebni kot vsakdanjega kruha. Človek, ki o naših domačih razmerah ni popolnoma informiran, bi utegnil eelo sklepati, da smo vsi šaleški kmetje stoodstotni komunisti in zato stalni naročniki Fickovega glasila, brez katerega da skoro ne moremo živeti... Vendar je resnica precej drugačna. 0 tem se je sam lisičji šempolajski Ficko osebno prepričal, bodisi ob
volitvah bodisi takrat, ko smo ga v našem »Katoliškem glasu« že uščipnili za dolgi jezik. — Če je že plačan za tovrstne časopisne nasvete, potem naj se loti že enkrat reševanja kmečkih vprašanj onstran meje! Če pa tega noče ali ne sme, potem naj začne v »Primorskem« s kako bolj zanimivo razlaigo. Tako naj nam na pr. razloži naslednja dejstva :
1. Zakaj psujejo njegovi gospodarji v Titovim kmete s kulaki;
2. Zakaj je med komunistično revolucijo v Sloveniji OF pomorila največ kmečkih gospodarjev in njihovih otrok;
3. Čigave koristi je branil takrat on — šempolajski Ficko — ko so komunistični 'politkomisarji ropali po kmečkih domovih in uničevali slovenska premoženja, sad znoja in trpljenja celih pokolcnj ?
4. Zakaj prav kmetje najbolj sovražijo »socializem« in komaj čakajo, da bo ta pošast dokončno strta in da bodo tako lahko V miru in svobodi uživali sadove svojega truda ?
5. Zakaj je Milovan Djilas, nekdanji Tito štev. 2, v svoji knjigi »Novi razred« obsodil komunizem kot najpodlejšo obliko vsestranskega zatiranja človeka po človeku?
In končno: ali si šempolajski komunaj-zar res domišlja, da smo šaleški kmetje tolikšni norci, da ne vemo, kaj bi se zgodilo z nami, našimi otrok i in premoženjem, če bi njemu in »Primorskemu dnevniku« uspelo vzpostaviti pri nas »ljudsko oblast«? Preblizu je Sežana, da bi tega ne vedeli in videli... Vsekakor čakamo, da
nam prihodnjo nedeljo odgovori zaenkrat na ta vprašanja, ostalo še pride.
Za konec še kratko pojasnilo: pok. cerkovnik Franc Živec, ki ga šempolajski dopisnik v nedeljskem »Prim. dnevniku« nevredno omenja, ni živel in umrl v Saležu, ampak v Zgoniku! Ker je komunizem spoznal že v Rusiji, ga je vsestransko obsojal, istotako tudi »Primorski dnevnik« in njegovo OF. S tem nočemo učiti omenjenega dopisnika časnikarske točnosti, pač pa si dovoljujemo zahtevati le to, naj našim mrtvim ne posveča prostora v listu, ki ga niso nikdar marali!
Skedenj
14. t. m. je nenadoma odšel v večnost naš večletni cerkovnik Romano Pegan. I-mel je komaj 52 let. Že v mladosti je vedno rad kaj jiomagal v cerkvi, dokler ni pred dobrimi 10 leti za stalno sprejel službo cerkovnika. Gospod župnik je zanj daroval pogrebno sv. mašo, po sv. maši pa se je msgr. Ukmar od pok. Romana v imenu škedenjskih duhovnikov zahvalil in poslovil. Poudaril je, da je naša župna cerkev zgubila ne samo dobrega in poštenega cerkovnika, ampak tudi moža globoke vere, ki je vestno izpolnjeval božje in cerkvene zapovedi.
Priljubljenega Romana so Škedenjci v obilnem številu pospremili k zadnjemu počitku. Bog mu bodi večni plačnik!
V	naši župniji se skrbno pripravljamo na sv. misijon, ki se bo vršil v dneh od
5.	do 13. oktobra. Bog daj svoj blagoslov, da bi milosti polni čas sv. misijona obrodil čim več sadu, da bi ob pogrebu slehernega Škedenjca mogli slišati pohvalne besede: božje in cerkvene zapovedi je vestno vršil!
Oslavje
V	nedeljo 15. t. m. je bil otvorjen naš novi vodovod. Blagoslovil ga je msgr. So-ranzo, ki je ob tej priliki zlasti ipoudaril koristi, ki jih Oslavci od tega vodovoda imamo. Za njim je govoril g. župan dr. Bernardis ter poudaril, da je občina ta vodovod radovoljno zgradila, ne upoštevajoč pri tem razne težave, ker je videla, kakšne koristi bi vodovod Oslavcem prinesel.
Župan dr. Bernardis se je nato spomnil tudi ministra Medici in ministra Colomba, ki sta za to delo pokazala svoje razume-
vanje, nadalje vseh onih, ki so pomagali, da se je vodovod dokončno zgradil. Zaključil je svoj govor z besedami sv. Frančiška, ki poje hvalo vodi, ki je tako ponižna in dragocena hkrati.
Za to priliko je na Oslavje prišel tudi občinski svetovalec dr. Sfiligoj, ki se je g. županu z nekaterimi Oslavci zahvalil za to res veliko in za Oslavee nadvse pomembno delo.
Pevma
V	soboto sta v naši cerkvi stopila pred oltar nevesta Anita Perin in ženin Bruno
S.K.P.D. IZ STEVERJANA
vljudno vabi na
PRAZNIK. GROZDJA
ki bo	v	Števerjanu med Borovci v nedeljo 22. t. m. ob	15. uri.
Gostoval bo »Slovenski oder« iz Trsta z igro
“DESETI B R AT ”
v režiji profesorja Jožeta Peterlina.
Med odmori bo prepeval domači pevski zbor.
Posloval bo buffet, točila se bo briška kapljica in prodajalo domače
grozdje.
Goriške prijatelje opozarjamo, da vozi avtobus v Števerjan izpred Ri-bijeve avtobusne postaje od 14.30 dalje vsako uro. — Iz	Števerjana v
Gorico pa ob 17. uri, 18., 19., 21., 22.30.
Vižintin iz Štandreža. Mlademu paru želimo v skupnem življenju obilo sreče in božjega blagoslova.
Sv. Višarje
Ko sem bral v KG o podobi M. B.. ki so jo vzidali goriški kongregati v steno Lovca, sem bil radoveden in sem s tisto štev. KG šel na Mali Šmaren na Lovca. Tam sem primerjal kliše v listu s podobo na steni. Ker je bil Mali .Šmaren izredno lep dan, je bilo na Lovcu kakih 40 ljudi. Tudi ti so me obstopili in smo skupaj primerjali podobo v listu in na steni. Vsi so se pohvalno izrazili.
Na Sv. Višarjah je bil ta dan pravi raj. Romarjev pa toliko, da jih po izjavah Svetovišarčanov letos ni bilo še nobeno nedeljo toliko. Seveda, lepa. krasna nedelja in krasne planine izvabijo človeka k sebi, če le ni preveč zaspan in pokvarjen z moderno civilizacijo.
Romar
RAZNO
ZA ENO MILIIARDO PROTESTIHAMH
MENIC NA DAN
Italijanski gospodarstvenik Franco Lais opozarja v listu »II Globo« na gospodarsko nevarnost, ki izvira iz lahkote, s kakršno podpisujejo danes ljudje menice, zlasti menice za nabavo raznih gospodarskih potrebščin ali luksuznega blaga. Lansko leto je število meničnih protestov narastlo na
OBVESTILO
Opozarjamo dijake in njihove starše, da se vpisovanje v srednje šole zaključi 25. septembra.
Kdor ima namen se vpisati, naj stori to nemudoma.
9,646.681. Na vsakih pet oseb je bila ena menica protestirana. Vrednost p rote - tiranih menic je dosegla 377.200 milijard lir, to je več kakor eno milijardo na dan. Od leta 1951 do leta 1956 je število meničnih protestov narastlo za 137,7° o, po vrednosti pa so menični protesti napredovali za 140%. V severni Italiji je v omenjenem razdobju število meničnih protestov naraslo za 92%, v srednji Italiji za 115%, v južni Italiji za 196,8*!b.
OBVESTILA
SLOVENSKO ALOJZIJEVIŠČE. Starši, ki
želijo poslati svoje sinove v vzgojni zavod Alojzijevišče v Gorici, naj vsaj do 25. t. m. vložijo prošnjo za sprejem na vodstvo zavoda. Priložijo naj krstni list, zdravniško spričevalo in priporočilo domačega župnika.
Tudi dosedanji gojenci, ki želijo še priti v zavod, naj se vodstvu pismeno čimprej
prijavijo.
V odstvi
NEDELIA za naše duhovniške poklice bo v goriški nadškofiji kot običajno na rožnovensko nedeljo dne 6. oktobra. Prejšnjo nedeljo dne 29. sept. bodo po duhov-nijah razdeljevali ovitke kot vsako leto.
DIRIGENT ZBORA S.K.P.D. iz Gorice sporoča vsem pevcem, da bodo v petek
27.	9. ob 20. uri prve vaje za bodoči koncert, ki bo v kratkem. Vljudno prosi, da bi prišli vsi in točno.
APOSTOLSTVO MOLITVE sporoča, da bo dne 29. 9. 1957 romanje na Staro goro in v Barnas. Vipisovanje se vrši pri fotografu g. Kleindienstu na Travniku.
NABREŽINA: Ravnatelj st v o Strokovnega industrijskega tečaja v Nabrežini sporoča* da je vpisovanje v tečaj vsak dan razen nedelje od 9. do 12. ure.
Slovenski otroci, zavedajte se, da ste sinovi slovenskih staršev; torej spadate * slovensko šolo.
IZPITI NA OSNOVNIH ŠOLAH NA GORIŠKEM. Jesenski rok izpitov se prične na vseh osnovnih šolah goriškega okrožja dne 23. septembra t. 1. ob 8.30.
Podroben razpored je sledeči:
23. in 24. sept. t. 1. izpiti čez L. 2. in
4. razred na	vseh	šolah okrožja;
25. in 26.	sept.	izpiti čez	3. in	5. razred
v Gorici — ul. Croce in ul. Ranadccio. v Štandrežu, v Pcvmi (za Pevmo in Št. Maver), v Števerjanu, Valerišču in v Mirnik« (za Mirnik in Skriljevo);
26. in 27. sept. v Podgori in Plešivem;
28.	sept. v Jazbinah.
Red izpitov na šolah dohrdohškega o* kr oz ja:
23.	in 24.	sept.	popravni	izpiti	čez 1.,	2.
in 4. razred	na vseh šolah,	izpiti	čez- 3.	in
5. razred:
25.	in 26. sept. v Doberdobu, Sovodnjah, Vrhu in Dolu;
27. in 28. seipt. v Rupi in Jamljah. Izpitne komisije so iste, kot v prvem
roku.
Istočasno se bo vršilo tudi vpisovanje? ki se zaključi 30. t. m.
Otroci rojeni 1. 1951 (za prvi razred) s° dolžni predložiti rojstni list in potrdilo o cepljenju, ostali pa spričevalo.
Šolsko leto 1957-58 se otvori dne 1. oktobra t. 1. s solsko mašo; reden pouk se prične 2. oktobra.
NA MIRENSKEM GRADU bo na kvatr* nico dne 22. 9. 1957 naslednji red pobožnosti :
Sobota 21. 9.: ob 19,30: Pete litanije M. B.
Nato spovedovanje vso noč.
Nedelja 22. 9.: Svete maše ob 5., 6., 7. uri* Ob 10. uri slovesna sv. maša.
Ob 16. uri zaključni govor, sv. maša, blagoslov.
Vso nedeljo, tudi popoldne, se spoveduje, saj je ob 16,30 sv. maša z obhajilom. Verniki lahko dobe popolni odpustek.
V NEDELJO 22. SEPT. ob 1.30 odpotuje
koriera z goriškega Travnika na Mirenski grad. Kdor se želi udeležiti tega romanja> naj se priglasi pri fotografu Kleindienstu na Travniku.
VODSTVO ZAVODA Šolskih sester v Trstu lepo prosi, naj bi gojenke, ki so se že javile med počitnicami, vložile prošnjo do
28.	sept. t. 1.
Nove gojenke naj prilože prošnji tele listine:
1. krstni list, ki ga izda domači župni urad,
2. zadnje šolsko spričevalo,
3. zdravniško spričevalo,
4. spričevalo o cepljenju koz.
V zavodu dobe starši ali njihovi namestniki prospekt in druga potrebna pojasnila.
Vodstvo
DAROVI ZA ALOJZIJEVIŠČE: Slovenka iz Bolonje 1000 lir. Bog povrni!
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7% davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Wilhelm Hiinermann:
22
tAta božjih okopih
Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder
Možje so pa krepkeje stisnili gorjače. Mojster Cassandre, ki je stal čisto blizu vrat, si je zavihal rokave; pri tem se je režal. Takrat je planil skozi vrata v skedenj tudi že mož v uniformi. Možje so ga v hipu obkolili. Cassandre je stopil naprej in v trenutku premeril mogočno postavo miličnika, ki je stal pred njim.
»Kaj hočete tukaj?« se je zadrl nad njim. Ta si je pa 7 rokavom obrisal pot s čela in rekel:
»Kaj naj hočem tukaj? Sveto mašo bi rad bral. Jaz sem vendar duhovnik Soyer, oziroma . . . hočem reči duhovnik Desprez. Zaradi fanta sem se zares dodobra spotil. Iz oči ga vendar nisem mogel spustiti, ker res nisem imel pojma, kako naj v temi najdem Pasquierov skedenj.«
»Vi ste duhovnik?« se je čudil Lipe. »No, v uniformi bi vas pa res ne bil pričakoval. Tekel sem kot še nikoli, kar sem živ.« Sam pri sebi se je pa zarotil, da ga v bodoče ne bo več tako lahko spraviti iz ravnotežja.
Možje so se muzali, žene so se pa smejale zaradi preslanega strahu. Mojster Cassandre si je pa z izrazom iskrenega obžalovanja spet odvihal rokave.
»Škoda!« je zagodrnjal bolj potiho. »Malo pretepa s temle bi bil pravzaprav res užitek!«
Duhovnik je nato oblekel mašna oblačila in stopil k oltarju.
*
Pavle Convertier je tudi zvečer tistega dne trobil pesem o zaspanem Jakobu in Montbernage je spet zvedel, da bo drugo jutro ob sestih sveta maša. To pot bo v skednju maševal Coudrin, ki se je vrnil s svojega dušebrižniškega potovanja.
Dva pa v Montbernage nista slišala trobente in pesmi. To sta bila fanta Martin Cordier in Robert Bernard. Pravzaprav sta hotela biti zraven, ko bo Pavel Convertier trobil na trobento; medpotoma sta se pa grozno sprla.
»Ni res, kar praviš,« je kričal Robert, ki je stal pred svojim tovarišem s stisnjenimi pestmi in bled od jeze.
»Ce pa ti pravim,« je odgovoril oni. »Saj sem vendar sam videl tvojo mater, ko je šla v župnišče k zapriseženemu.«
»Lažeš, lopov!« je zaškripal Robert.
»Saj sem vendar sam videl,« je vztrajal oni. »To je sramota!«
Tedaj je Robert divje zakričal; planil je na veliko starejšega in ga podrl na tla. Preden se je ta sploh zavedel, kaj se godi, so začeli deževati nanj udarci s pestjo, da ni nič videl niti slišal. Nato pa so Martinove krepke fantovske roke zgrabile onega, ga zavrtele in mu niso ostale dolžne nobenega udarca, ko se je zaman poskušal braniti.
Hudo raztrgan in opraskan se je vrnil Robert domov. Ko ga je mati vprašala, kaj se je zgodilo, se je fant obrnil
proč in ni odgovoril. Čez nekaj časa pa se je spet obrnil, pogledal mater in jeeljaje iztisnil iz sebe besede:
»Mati, ali je res, da ste bili danes v župnišču pri zapriseženem?«
»Da, bila sem,« je odvrnila gospa Bernardova mirno.
Fant je na smrt prebledel.
»Mati!« je zastokal. Nato je kar zbežal iz sobe, tekel v skedenj in se zaril v slamo.
Ponoči ni mogel zaspati.
Drugo jutro se je navsezgodaj splazil iz hiše, ker se je hal srečati mater. Debelo uro je moral še čakati, preden je kmet Pasquier odprl skedenj. Robert mu je proti svoji navadi le nemo pokimal. Stopil je k oltarju, da bi pomagal duhovniku pri oblačenju mašne oprave.
Coudrin je začuden zrl v zmedeni, neprespani fantov obraz.
»Kaj ti je, Robert?« je vprašal. Toda fant je molčal; samo z glavo je zmajal.
»Ali mi ne moreš povedati?« ga je silil duhovnik. »Od kdaj ima Robert Bernard skrivnosti pred mano?«
Deček je še nekaj časa silovito stiskal ustnice. Nato je pa nenadno divje zaječal; silen jok ga je skoraj raztrgal, ko je izbruhnil besede:
»Zaradi matere mi je, ki je bila pri zapriseženem!«
Duhovnik je tedaj zgrabil dečka za rame, ga resno pogledal in mu rekel:
»Fant, tvoja mati ni naredila nič neplemenitega!«
»Toda saj je sama rekla, da je bila pri njem,« je jecljal
fant.	(	Nadaljevanje}