Poštnina plačana * gotovini.	^	--	P>	liOQ.	  •	  _______	Cena	Din	1
Izhaja vsak dan ejutraj razveo	^	mga	_	Rokopisi se ne vračajo. — Oulaer
v ponedeljkih in dnevih po praz.	asm	Gi%ggf ŠSSt	-g®*	<#|P*l||f	BBBf	PO tarifi in dogovoru. — Uprava
nikih. — Posamezna številka	4R»	$$	jMr	Mtffl	|	1>	figa	JiJKr Jif	* Ljubljani, Oradišče 4, tel. 30-6a
Din I*—, mesečna naročnina	gejm	Mm	@80	MM	jBM■ ^SaBki Mb ŠM flffnm JrmB n fBF jrafflf podružnica v Mariboru, Aleksan-
Din 20--, za tujino D.n 30-.	M	IS	B	Mi	/	ifll	#	M/Al	M	M	Jlr	drova cesta St. 24, telefon 29 60
tičeva'ulica't. 23. Telefon ure*	tjppfi,	BLML	Podružnica	• Celju, Samostan-
oištva 80-70, 80-69 in 80-21.	1»^	Bka	ulioa st-*•
Št. 67	Ljubljana,	sreda,	dne	20.	avgusta	1930	Leto	I.
Predsednik
Ljubljana, 19. avgusta.
Z današnjim jutranjim beograjskim br-zo vlakom je na potu na Bled prispel v Ljubljano predsednik kraljevske vlade, častni adjutant Nj. Vel. kralja in divizijski general Peter Živko v ič. Na glavnem kolodvoru je pozdravil med postankom vlaka predsednika kraljevske vlade pomočnik bana Dravske banovine dr. Otmar P i r k m a y e r, ki je zastopal po nujnih poslih v Beogradu se mudečega bana inž. Dušana Serneca. Pri pozdravu je bil navzoč tudi upravnik policije dr. Guštin. Predsednik kraljevske vlade je povabil g. pomočnika bana dr. Pirkmayerja v svoj kupe na kratek razgovor. Naša slika predstavlja g. predsednika kraljevske vlade med razgovorom z g. pomočnikom bana.
Točno po voznem redu se je g. predsednik kraljevske vlade odpeljal dalje proti Bledu. S predsednikom vlade se je peljal tudi minister brez listnice Nikola Uzuno-v i 6 v spremstvu tajnika ministrskega sveta g. Lazarja; Todoroviča. Na postaji v Lescah je bil g. predsedniku vlade prirejen prisrčen sprejem. Na postaji v Lescah so ga pozdravili pravosodni minister dr. S r s k i 6, minister brez listnice dr.
S h v e g e 1 in sreski načelnik iz Radovljice dr. Vidmar, kakor t-udi zastopniki občine. Po pozdravu so se gospodje ministri
vlade Peter Živkom
na Bledu
odpeljali naravnost v »Parkhotek, kjer sta se g. ministrski predsednik in minister Uzunovič nastanila. Takoj nato ob pol 11. eo so v spremstvu ministra pravde dr. Sr-skiča in ministra dr. Shvegla odpeljali z avtomobilom na drugo stran Bleda v Rečico, kjer se nahaja dvorec dr. Shvegla »Wil-sonia«.
Danes opoldne je minister dr. Shvegel priredil predsedniku vlade in ministrom prijateljski obed. Predsednik vlade se je že ob dveh vrnil v Parkhotel, med tem ko sta ministra dr. Srskič.in Uzunovič še ostala v dvorcu. Minister pravde dr. Srskič se je nastanil v »Wilsoniji« kot gost ministra dr. Shvegla. Predsednik vlade general Ziv-kovič ostane na Bledu nekaj dni.
Poleg omenjenih oficijelnih zastopnikov ‘so pričakovali g. predsednika vlade, ki uživa tudi med njimi iskrene simpatije, tudi naši jugoslovanski železničarji. Pozdravili so ga zastopniki ljubljanske direkcije drž. železnic in načelnik postaje g. Ludvig.
Bled, 19. avgusta. AA. Danes popoldne ob pol 17. je predsednik vlade in minister notranjih zadev general Peter Zivkovič odšel z ministroma Uzunovičem in Srski-oem peš nekoliko na izprehod po Bledu, nato pa se je z avtomobilom odpeljal v okolico Bleda.
Svečana blagoslovitev vojnega kostišča na Gučevu
Dan boli in ponosa — »Ujedinjenje se je začelo na Ceru in končalo na Kajmakčalanu«
Banja Koviljača, 19. avgusta, k. Danes dopoldne so na posebno svečan način blagoslovili spomenik in vojno kostišče na Gučevu (zloglasni Crni vrh). 2e zgodaj zjutraj so pričeli prihajati na Gučevo mnogoštevilni udeleženci današnje velike svečanosti, mnogo ljudi in zastopnikov raznih korporacij pa je prišlo že snoči. Nj. Vel. kralja je zastopal poveljnik Drinske divizije divizijski general Vlada Belic, predsednika vlade pa oblastni inšpektor g. Voja Antič. Razen tega so bile zastopane mnoge korporacije. V imenu mesta Zagreba je prišel Franjo Holujevič, trgovec in član mestnega zastopstva, in pa Josip Klinčič.
Ob 10. se je začelo svečano blagoslavljanje spomenika in kostišča. Cerkvene obrede blagoslovljenja sta izvršila šabaški škof Mihajlo in lcopaoniški župnik iz Šabca g.
Momčilovič. Nato je imel škof Mihajlo govor, v katerem je dejal, da je današnji dan dan tuge in radosti, dan boli in ponosa in velike ljubezni, dan naše globoke hvaležnosti do padlih slavnih žrtev. Svoj lepi govor je škof Mihajlo končal z vzklikom Nj.
Vel. kralju in Njegovemu vzvišenemu domu. Vsi navzočni so se vzkliku pridružili.
Nato je govoril predsednik Udruženja rezervnih častnikov in bojevnikov Milan Radosavljevič, ki je med drugim rekel: »Tu-
Redni zračni promet med Evropo in Ameriko
Radi stalnega napredka zračne plovbe bo načrt gotovo ostvarjen
daljah po 300 pomorskih milj. Sedaj že preizkušujejo take otoke, ki naj bi dali enake ugodnosti kakor kopna letališča. Nadalje proučujejo sedaj tudi četrto progo, ki bi vodila preko podarktičnih pokrajin. Ta proga bo šla preko Fareerskega otočja in po planotah Grenlandije in se bo končala v Winnipegu in po možnosti v Vancouvru via Hudsonska ožina.
London, 19. avgusta. AA. Prvi minister, ki sedaj letuje v Lossiemouthu, je prejel več poročil iz Kanade in privatno pismo novega predsednika kanadske vlade, ministra Benetta, ki mu je že davno osebni prijatelj. Poročilo in pisma so potovali iz Kanade v Anglijo z zrakoplovom »R 100«. Maodonald je nadalje prejel košaro breskev, ki mu jo je poklonil predsednik Ontarija.
kaj pričajo naše še ne izlečene rane o odgovoru, ki ga je dobila Avstrija leta 1914., ko se je pripravljala, da dobi v svoje krvave kremplje izmučeno in nakaženo telo Srbije s kazensko ekspedicijo' generala Potioreka, ki je bila sama dostojno kaznovana. Ta korak avstrijskih armad je bil hkrati porast avstrijske protislovanske politike in prvi korak k ujedinjenju Jugoslovanov, ki se je pričelo na Ceru in Gučevu, a končalo na Kajmakčalanu. Avstrija je bila besna zaradi izgubljene bitke in v strahu pred posledicami, ki pridejo. Zavedala se je, da dela zločin proti Slovanstvu s svojim zadnjim udarcem, ki ga nam je zadala na ta način, da je na Gučevo privedla hrvatske polke, naše brate, da bi se borili proti svojim bratom. Pet in petdeset dni in pet in petdeset noči je na teh planinskih vrhovih umiral en in isti narod, razdeljen v dve državi. Pet in petdeset dni se je prelivala kri.« — Zatem je govoril še Mika Jovanovič, predsednik občine Banje Koviljače. Nato je godba zasvirala »Hej trubače«. Zastopniki navzočnih korporacij so med tem položili na spomenik okrog 50 vencev. Najlepši med njimi je bil venec Nj. Vel. kralja. Slavnost so zaključili častni streli. Popoldne je bil za goste v Banji Ko-viljači prirejen obed.
London, 18. avgusta. AA. Danes je bila objavljena spomenica o prekooceanski zračni progi, ki jo je bila admiraliteta predložila nedavni koionijalni konferenci. V njej ugotavljajo, da je stalni napredek zračnih vozil pretvoril misel o rednem prometu preko Atlantskega oceana v stvarnost. Na mesto slučajnih poletov bo stopila redna, čvrsto organizirana zračna plovba. Nato prehaja spomenica na vprašanje angleških zrakoplovnih prog, ki bi jih bilo moči oživotvoriti. Spomenica trdi, da so dosedanji poleti angl. zrakoplovov »R 100« in »R 101« posvedočili, da je mogoče orga-zirati redne zveze med Cardingtonom ter Montrealom in Newyorkom. Konkretne proge se bodo ravnale po letnem času in po vremenskih okoliščinah. Prva proga bi se držala severnega pravca in bi vodila od rtiča Farewel do najbolj južne točke Grenlandije. Druga proga bi šla naravnost v Novo Fundlandijo, dočim bi tretja proga vodila preko Azorskega otočja. Spomenica pristavlja, da so v Združenih državah že sestavili načrte o plavajočih otokih, ki naj bi se postavili med Newyorkom in Azorskim otočjem in dalje do Plymoutha v raz-
Mednarodni kongres za letalstvo
Budimpešta, 19. avgusta. AA. Od 29. septembra do 3. oktobra bo v Budimpešti mednarodni kongres za letalstvo. Kongresa se udeleže tudi odposlanci iz Jugoslavije.
Važen preobrat v romunski politiki
Sporazum med Maniujem in liberalci s posredovanjem kralja Karla
Bukarešta, 19. avgusta, n. Vsi časniki se bavijo s pomiritvijo med liberalno in naei-jonalno kmetsko stranko. Odnošaji med obema strankama so bili doslej tako napeti, da njihovi vodje in pristaši med sabo niso hoteli niti govoriti. Sedaj je prišlo po int<* •■'•""ijji kralja Karla do sporazuma. —
Ministrski predsednik dr. Maniu je prekinil svoj dopust, ki ga je preživljal v Sovati, in se danes vrnil v Bukarešto, da se sestane s prvaki liberalne stranke. Sporazumu med obema strankama pripisujejo velik notranje- in zunanjc-političen pomen.
Volilna kampanja v Nemčiji
Treviranusov proglas proti novim mejam in reparacijam — Desno orijentiran blok ljudske stranke
Berlin, 19. avgusta, d. V imenu nemške ljudskestranke je podpisal minister Trevi-ranus volilni oklic na nemške volilce, v katerem poudarja o zunanji politiki Nemčije naslednje:
Zahtevamo revizijo vseh vojnoodškod-ninskih bremen, zahtevamo korekturo vseh krivic, ki so nam bile storjene pri razmejitvi, in zahtevamo popolno enakopravnost nemškega naroda z drugimi narodi. Zahtevamo naposled razorožitev vseh zmagovitih držav, ker edino na ta način bo omogočen sporazum med narodi.
Berlin, 19. avgusta, d. Konservativna ljudska stranka, nemška ljudska stranka in nemška gospodarska stranka so se sporazumele, da enotno nastopajo pri volitvah in da izdajo skupen proglas na nemške volilce. Proglas bo jutri objavljen. Vsebuje splošno točke, ki se nanašajo v prvi vrsti na ureditev finančnega vprašanja Nemčije in dalje na razna aktualna zunnjepolitična vprašanja. V proglasu se zlasti tudi poudarja, da bodo vse združene ljudske stranke skupno delovale v parlamentu.
»Foglio d’ Ordini« fašistovske stranke
Sam Mussolini bo vodil borbo proti brezposelnosti — Proces radi atentata na »Popolo di Trieste«
Rim, 19. avgusta, n. Kot je prišlo v navado, se od časa do časa objavlja posebno izdanje »naredbenega lista« fašistovske stranke, ki prikazuje s kratkimi poročili važne dogodke in precizira stališče fašizma glede raznih političnih, kulturnih in gospodarskih vprašanj. »Foglio d' Ordini«, ki cele tri mesece ni izšel, je v svoji poslednji številki priobčil večje število člankov
V prvi vrsti poroča o načrtu javnih del, ki ga je sestavila fašistovska vlada zaradi pobijanja nezaposlenosti v bližnji zimi. Razpisana bodo javna dela, pri katerih bo zaposlenih 200.000 delavcev. Sam Mussolini bo nadzoroval izvajanje tega načrta. V drugem poročilu se bavi fašistovski uradni list s vprašanjem socijalnega skrbstva za siromašno deco in tozadevnim ustanavljanjem morskih in gorskih kolonij. Nadalje poroča »Foglio d' Ordini«, da je bilo 31. julija 1930. včlanjenih v fašistovski stranki 1,040.508 moških in 106.756 ženskih članov.
V četrtem poročilu odgovarja omenjeno glasilo italijanskemu komunističnemu listu v Parizu, trdeč, da v Italiji komunizma sploh ni. V petem poročilu pa je rečeno, da se bo vršil 1. septembra v Trstu pred posebnim sodiščem za zaščito države proces proti atentatorjem na »Popolo di Trieste«, kateri da so že vse priznali. Fašistovski režim je že pokazal, kako je treba od-
govoriti na teror, pravi list. V šesti beležki se list z ogorčenjem obrača proti neprija-teljem fašizma, ki špekulirajo s katastrofo, ki je zadela južno Italijo. Po poslednjih službenih poročilih je katastrofa zahtevala 1705 človeških žrtev. Nadalje poroča list o fašističnih prireditvah v bodočih dveh mesecih, končno pa, da je generalni tajnik fašistične stranke Turatti izključil iz stranke inšpektorja zveze industrijcev Terroneo, ker je na inšpekcijskem potovanju širil lažne vesti o političnem položaju v Italiji.
Listi pozdravljajo to odredbo tajnika Tu-ratija, pa zahtevajo še vse bolj strogo kazen za takšne klevetnike. Fašistovski tisk pozdravlja tudi odredbo, da posebno sodišče za zaščito države v Trstu vodi proces proti atentatorjem. Kot krivce navajajo: Franja Marušič, Zvonimirja Miloš, Ferdinanda Bidovec, Vekoslava Valenčič, Vekoslava Španger, Vladimirja Štoka, Dragotina Rupelj, Ivana Obad in Antona Ukmar, ki so obtoženi atentata na »Poppolo die Trieste«. »Piccolo« pravi, da ni dvoma, da bo fašistovska pravica kaznovala krivce za njihov strašni zločin.
žrtve cepljenja proti jetiki
Liibcck, 19. avgusta, n. Sedaj je umrlo že 67. dete, ki je bilo cepljeno s pokvarjenim Calmet-tovim cepivom. Bolnih je še 53 otrok.
Odmevi IFrasic Jožefove sialedsnišce
Pregovorna je dobrodušnost naših ljudi, da takoj pozabijo na vsako trpljenje, kakor hitro so ga srečno preboleli. Ta dobrodušnost je tudi vzrok, da so nekateri Slovenci kaj hitro pozabili na vse narodno trpljenje Siovencev za časa nesvobodnih dni. Kakor da nikoli ni bilo narodnega preganjanja, tako postopajo ti ljudje in kar na mah so pripravljeni verjeti vsaki besedi tujca, samo da je izgovorjena le količkaj prijazno. Ti naši dobrodušneži bi že skoraj najrajše prisegali, da so se naši bivši narodni nasprotniki docela izpreme-nili in da sedaj nikdar več ne bi nas preganjali, ker so postali čisto drugi ljudje. A že koroški plebiscit je dokazal, da je ti upanje prazno, še bolj pa so to dokazali nemški listi s svojimi članki ob priliki stoletnice Franca Jožefa.
Vsled popolnega neumevanja narodnostnega vprašanja, ko je bil avstrijski cesar vedno samo nemški knez, je razpadla stara Avstro-Ogrska in izgubil Dunaj svoje prvenstveno mesto. Človek bi zato opravičeno mislil, da se je vsaj Dunaj nekaj naučili iz preteklosti in da je vsaj Dunaj sedaj pripravljen pravilneje razumeti ono narodnostno gibanje; ki je ustvarilo na tleli bivše Avstro-Ogrske nove države. Kakor pa dokazujejo članki dunajskih listov ob priliki Franc Jožefove stoletnice, je to pričakovanje čisto napačno, ker avstrijsko meščanstvo je ostalo, kakršno je bilo. Ne ene besede obžalovanja ni v vseh teh člankih, da so se včasih avstrijski narodi tako kruto preganjali, ne ene besede obsodbe ni, da se je kratila slovanskim narodom v Avstriji tudi najbolj osnovna državljanska pravica. Nasprotno doni iz vseh teh člankov le eno naziranje, da bi takoj po stari šegi preganjali, če bi mogli.
In ker več ne morejo, zato olepšujejo Franc Jožefov poraz, ker nimajo več moči, zato opravičujejo izgubo moči in zato, še vedno sanjajo le o tem, kako silno lepo bi bilo, če bi se povrnili stari časi. Čisto tako, ko na Madjarskem, samo s to razliko, da Madjari odkrito kriče v svet svoj: Nem, nem, soha!, dočim v Avstriji le prikrito izjavljajo: Ne, ne, nikdar!
Odmevi Franc Jožefove stoletnice v meščanskem časopisju so to jasno pokazali in treba je, da mi s tem naziranjem računamo. Naj bo naša volja, da živimo s sosedno Avstrijo v najboljših odnošajili, še tako trdna, vendar ne smemo postati vsled tega tako dobrodušni, da bomo nasedli prav vsaki prijazno izgovorjeni besedi. Besede so silno poceni in tega bi se morali pač že enkrat zavedati in zato soditi tuj svet vedno le po njegovih dejanjih. Ta dejanja pa pravijo, da je imelo avstrijsko meščansko časopisje ob zadnji habsburški stoletnici ■priliko, da dokaže, kako je čisto izpreme-nilo svoje nekdanje naziranje in postalo dostopno za naša nacionalna prizadevanja. Nudila se je avstrijskemu meščanskemu časopisju ta prilika, a promptno jo je tudi zamudilo. S tem pa glasno zaklicalo vsem našim dobrodušnežem, da so v zmoti in da bo slaba predla nam vsem, če bi nas dobrodušnost zapeljala v neprevidnost.
Sebi in svoji sili treba zaupati, ne pa se zanašati na dobro voljo tujca, ki ima čisto druge interese in želje ko mi. In čeprav ni danes več tiste nacionalne nevarnosti ko v prejšnjih časih, vendar pa ta še ni popolnoma minila, ker odmevi nedavne stoletnice dokazujejo, da je ostalo na drugi strani mišljenje isto in neizpremenjeno.
Ti odmevi nas opominjajo, da moramo biti še naprej na straži in z vso silo ter vso energijo utrjevati svoje pozicije, da borno kos vsakemu napadu, čim trdnejše bodo ua&e pozicije, tem bolj bo nevaren napad na nje, tem več sigurnosti imamo, da sploh ne pride do nobenega napada. Prevelika dobrodušnost pa samo ruši naše pozicije in prevelika zaupljivost odpira pot v našo trdnjavo. In ta prevelika zaupljivost — ki postaja mestoma že nemarnost — je kriva, da je na nekaterih mestih naš obrambni zid že porušen in da imamo v svoji sredi vse polno tujcev, ki ne čutijo z nami, pa čeprav žive pri nas mnogo bolje, ko mi sami.
Niso se spremenili naši narodni nasprotniki, ponehati tudi ne sme naša borbenost. Kakor včasih, tako se treba tudi sedaj za-grizti v narodno delo in zato je aktivnost slej ko prej prva dolžnost patriotov. Tej se treba pokoriti popolnoma, da se nikdar več ne vrnejo stari časi in da bo vsak habsburški jubilej le brezpomembna historična reminiscenca z ozirom na naše delo in na naš napredek.
Obisk angleškega brodovja v Costanzi
Prebivalstvo je priredilo
Bukarešta, 19. avgusta, d. V Costanzo je prispelo angleško vojno brodovje, ki je bilo navdušeno sprejeto od prebivalstva.
Angleške mornarje so pozdravili zastopniki Vlade in vojaštva. Angleški admiral Dawies se je za pozdrave prav toplo za-
eskadri navdušen sprejem
hvalil ter bo jutri odpotoval v Siuajo, kjer ga bo sprejel romunski kralj Karel. Romunski listi in tmli politični krogi pripisujejo teinu obisku angleškega broilovja izreden političen pomen.
Gandhijevi pogoji za mir v Indiji
Različno presojanje
London, 19. avgusta, n. Kakor znano, je Oandhi poslal podkralju Irvviinu spomenico, o kateri se naknadno doznava, da je Gandhi v njej priznal, da podkralj in angleška vlada no moreta pred londonsko konferenco zajamčiti indijske neodvisnosti. Zahteval pa je od angleške vlade in od podkralja, naj sprejmeta ta cilj kot svojo politiko. Gandhi razen tega zaliteva popolno politično amnestijo. Angleški tisk je zaradi teh zahtev zelo nezadovoljen in pravi, da so na ta način vsa nadaljnja po-
nj egove spomenice
gajanja z Gandhijem nemogoča.
Na drugi strani pa javlja »Daily Tele-graph«, da se je Gandhi pri pogajanjih pokazal jako koncilijantnega in da se bodo morebiti že ta teden začela direktna pogajanja med Gandhijem in med indijskim podkraljem Invinom.
Bombay, 19. avgusta, n. Iz poročil, ki prihajajo iz severo-zapadne meje, se da ugotoviti, da jo Angležem uspelo odbiti napade Afridov, in sicer v glavnem s pomočjo bombnih aeroplanov.
Na mednarodnem kongresu dijaške zveze
Italijani in Madjari
Bruselj, 19. avgusta, d. Na XII. mednarodnem kongresu dijaške zveze so italijanski zastopniki zahtevali, da se izvoli za podpredsedniško mesto njih zastopnik, ki je znan kot odločen pristaš fašistovskega režima. Tej zahtevi predsednik ni hotel ugoditi in zato so italijanski delegati izja-
zapustili zborovanje
vili, da se več ne udeležujejo posvetovanj kot delegati, marveč samo kot opazovalci. Madjarska delegacija se je odstranila v znak protesta, ker so proti njenim članom oblasti nekorektno nastopale. Madjari so zap’ustili zborovanje.
Radio in varnost potovanja po morju
Posadko in potnike s parnika »Tahiti« je rešil brezžični brzojav
London, 19. avgusta. AA. V pomorskih krogih so zelo zadovoljni s točnostjo, s katero so odgovorila avstralska pomorska ob-
lastva na klice po pomoči z ogrožene ladje »Tahiti«. Poročila o reševalnih delih so pičia. Iz dosedanjih poročil pa izhaja, da je bilo vreme ugodno in da ni prišlo do panike in nereda. Preden se je »Tahiti« pogreznila, so mogli še pravočasno rešiti posadko in potnike in deloma tudi prtljago na drugi parnik. »Times« veli v uvodniku, da je ves ta dogodek svetel dokaz velikega pomena brezžičnega brzojava. Varnost pred uničenjem na morju ni večja ka-
Iz državne službe
Beograd, 19. avgusta. 1. Z ukazom Nj. Vel. kralja je bil upokojen učitelj v Št. liju Burck-liart Josip, uradnik ll-l.
Beograd, 19. avgusta. 1. Po odredbi poljedelskega ministra je bila sprejeta ostavka, katero je podal višj} poljedelski pristav pri banski upravi v Ljubljani Vinko Sadar na svojo službo. Po odredbi pravosodnega ministra pa je priznana stolnemu kanoniku dr. Maksu Wra-berju v Mariboru s 1. avgustom t. 1. osnovna plaža desete stopnje kot uradniku 1-4.
Skupščina zagrebškega UJU
Beograd, 19. avgusta. 1. Danes se je pričelo IX. zborovanje zagrebškega poverjeništva jugoslovanskih učiteljev. Zborovanje je dvoril predsednik Škavič z obširnim govorom, v katerem je poročal o desetletnem delovanju zagrebškega poverjeništva združenih jugoslovanskih učiteljev, ki šteje 3200 članov. Prečit&l je tudi brzojavni pozdrav Nj. Vel. kralju in pa pozdrav, ki ga bo sporočila z zborovanja posebna delegacija predsedniku vlade, notranjemu ministru. Ko je g. Škavič končal svoj govor, je povzel besedo zastopnik prosvetnega ministra g. Damjanovič. Za njim je imel« obširen govor beograjski župan g. Nešič, ki je v zelo lepih besedah pozdravil prisotne učitelje in jim izrazil dobrodošlico beograjskega mesta. Za Nešičem so govorili še nekateri drugi, v imenu ljubljanskega poverjeništva Andrej Škulj, v imenu splitskega g. Gregor. Z njegovim pozdravnim govorom se je današnje zasedanje zborovanja zagrebškega poverjeništva Udruženja jugoslovanskih učiteljev zaključilo.
Rok za izplačilo kupona
Beograd, 19. avgusta. AA. Ker poteče 15. septembra izplačilni rok za kupon št. 8 obveznic 7/ž investicijskega posojila iz leta 1921., je oddelek za državne dolgove in državni kredit razposlal pooblaščenim bankam in denarnim zavodom navodilo, naj brez nadaljnega izplačujejo do 3. septembra kupon št. 8 gornjega posojila, čigar izplačilni rok zastara 15. septembra, in naj dostavijo vse izplačane kupone šl. 8 temu oddelku do 14. septembra. Ku. poni, ki bo o njih ugotovljeno, da so bili poslani po 14. septembru, bodo vrnjeni bankam kot nelikvidirani. V krajih, kjer so podružnice Narodne banke, smejo pooblaščene banke in denarni zavodi izplačevati kupon št. 8 do 14. septembra t. 1.
Heimwehrovci in makedon-stvujušči
Donavice, 19. avgusta, d. Tu se je vršilo včeraj veliko zborovanje heimwehrovskih organizacij. Tega zborovanja se je udeležil tudi neki zastopnik makedonstvujuščih, ki je izjavil, da pozdravlja gibanje avstrijskih heimvvelirov. cev. Rekel je dalje, da stoji bolgarska vlada popolnoma pod . vplivom makedonstvujuščih in da nimajo druge stranke v vladi nikakega vpliva. Zastopnik Bolgarov je dalje, izrekel željo, da naj bi tudi avstrijski heinuvehrovri sledili temu zgledu.
kor na zemlji in v zraku. Če pa primerjamo število voženj, ki jih napravijo angleške ladje vsak dan, potem moramo reči, da je število smrtnih primerov kaj majhno. V žadnjih 10 letih znaša število človeških žrtev radi pomorskih nesreč samo 240. To nizko število je pripisati predvsem pomoči, ki jo nudijo drugi parniki ogroženim ladjam na podlagi brezžičnega obvestila. Avstralske ladje so prihitele na pomoč v najkrajšem času in avstralska oblastva so odredila vse ukrepe za rešitev ogrožene ladje, ki so bili z vso naglico izvršeni, čeprav je bil nedeljski počitek.
Povratek g. bana
Beograd, 19 avgusta. 1. Nocoj je odpotoval iz Beograda v Ljubljano ban Dravske banovine g. inž. Dušan Sernec.
Učitelji Drinske in Zetske banovine na Bledu
Bled, 19. avgusta. Učitelji Drinske in Zetske banovine, posetniki zadružno-poljedelskega tečaja, ki jili vodi ravnatelj poljedelske šole v Budmiru pri Ilidžu g. inž. BubiS, so danes dopoldne prispeli v Škofjo loko, kjer jih je sprejel ravnatelj tamkajšnje mlekarske iti sirarske šole in jim raztolmačil predelovanje mleka in sira. Obenem jim je pokazal vse naučne in humane ustanove v Škofji loki.
Nato so učitelji odpotovali na Bled. Ogledali so si kraj in se vozili po jezeru. Jutri se vrnejo v Ljubljano, od koder odpotujejo v Novo mesto in si ogledajo kmetijsko šolo na Grmu. Od tam potujejo v Hrvatsko in nazaj domov. Učitelji so že celih pet dni na potovanju.
Dr. Seipel v Budimpešti
Budimpešta. 19. avgusta, n. Danes dopoldne je prispel v Budimpešto avstrijski kancelar dr. Seipel. V- Budimpešti so ga sprejeli na zelo svečan sprejem. Udeležil se bo proslave Sv. Imre. Jutri praznujejo Madjari praznik sv. Štefana in bo na tej proslavi Seipel imel javno predavanje.
Grof Bethlen noče povedati, kje je bil
Budimpešta, 19. avgusta, n. Ministrski predsednik grof Bethlen je včeraj prispel v Budimpešto. Danes je posetil papeškega delegata, ki je prispel na svečanosti sv. Im ra. Novinarjem, ki so ga vprašali, kje je preživel svoj dopust, grof Bethlen ni hotel dati odgovora.
Vrtinec požrl čoln in 32 oseb
Kalkuta, 19. avgusta. AA. Na reki Hoogly je včeraj utonilo 32 oseb. Neereča se je pripetila v trenotku, ko je čoln zašel v premočan vrtinec in se je čoln vsled slabega ravnotežja prevrnil.
Avtobus trčil z avtomobilom
Lyon, 19. avgusta. AA. V neposredni bližini mesla- sta trčila avtomobil in avtobus. Avtobus se je prevrnil v reko. Dve osebi sta bili ubiti, 13 oseb jo ranjenih, poškodbe dveh potnikov so prav hude.
Avto povozil generala
Milan, 19. avgusta, n. Avto je povozil in usmrtil generala Luigia Montanaria, znanega bojevnika iz Afrike in vojaškega pisatelja. Bilo mu je 73 let.
Vremenska napoved.
Dunaj, 19. avgusta, d. Vremenska napoved meteorološkega zavoda za jutri: Na zapadu močno oblačno, na vzhodu in jugu pretežno jasno. Razmere temperature se bodo malo iz-premenile. V splošnem prijetno vreme, brez posebnih neviht. Sedaj vladajoče vreme bo trajalo dalj'*
CIJfisoJ niš- Ve!- Scraljšce v lian PigesaS*
Bled, 19 avgusta. AA. Nocoj ob 9. je odpotovala v posebnem dvornem vlaku Nj. .Vel. kraljica Marija v spremstvu dvorne dame ge. Švr-Ijugove in svojega adjutanta podpolkovnika Pogačnika v Han Pijesak, kjer se nahajajo prestolonaslednik Peter in princa Tomislav in Andrej. Kraljica se s kraljevsko deco vrne spet nazaj na Bled, kjer je nastopilo po dolgem deževju prekrasno vreme. S kraljico potujeta do Ljubljane ronrmska kraljica-mati Marija in princesa Ileana s spremstvom, ki bosta v Ljubljani počakali na orientekspres in nato z njim nadaljevali pot v Bukarešto.
Sprememba zakona o uvoznih carinskih tarifah
Beograd, 19. avgusta. 1. Nj. Vel. kralj je na predlog finančnega ministra podpisal zakon o spremembi in dopolnitvi uvoznega tarifa ter zakonski predlog o obči carinski tarifi. Tarifna pozicija 223-2 uvoznega tarifa se menja in so glasi:
2. ocetna kislina a) surova (tehnični kalcijev acetat 60-50), b) prečiščena, ki vsebuje več kot 80 gramov v litru kisline, ocetna esenca 250-200.
Demanti
Beograd, 19. avgusta. AA. Glede na poročilo dopisnika zagrebških »Novosti« z Bleda o nekem dozdevnem razgovoru z »zelo dobro poučeno diplomatsko osebnostjo« o našem razmerju z Bolgarijo in Madjarsko smo z merodajne strani pooblaščeni izjaviti, da nobena merod ij-na oseba na Bledu ni dala uradne izjave in je torej to poročilo popolnoma brez podlage.
Proti nezakoniti trgovini
Beograd, 19. avgusta, k. Ker so zadnji čas opazili, da se na deželi zelo širi nezakonita trgovina, je finančni minister izdal banskim upravam ukaz, naj na kmetih strogo pazijo, da odpravijo nezakonito trgovino, ki škoduje zakoniti trgovini in gospodarstvu.
Hesetfleilaišca ftfsaU an^anie
Sedaj, ko je glavna pozornost politikov in narodov držav Male antante osredotočena okoli vprašanja ustvaritve trdnih podlag za tesno gospodarsko sodelovanje med državami, ki jo sestavljajo, je na mestu, da se spomnimo, kako je sploh prišlo do ustanovitve te važne mednarodne zveze. Na mestu so ti spomini tembolj, ker pada ravno v ta mesec desetletnica Male antante, kajti ža njen rojstni dan lahko smatramo
14.	avgust 1920. leta. Važno pa je obujanje takih spominov posebno z ozirom na mlajše poko-lenje, ki se pred desetimi leti ni še moglo sproti obveščali o velikih političnih dogodkih.
Ideja Male antante je nastala, ko se je videlo in nedvoumno ugotovilo, da so -Madjari le navidezno sprejeli svojo usodo premagancev ter da so podpisali mirovne pogodbe le z nepri-krivano rezervo, da jih ne nameravajo držati, temveč se jih pri prvi priložnosti otresti.
Oče Male antante pa je sedanji češkoslovaški zunanji minister dr. Edvard Beneš. Ob času mirovne konference v Parizu je stavil Beneš jugoslovanski delegaciji konkreten tozadeven predlog, ki ga je naše zastopstvo takoj poslalo v Beograd. Sledila so pogajanja, ki so trajala do februarja 1. 1920., ko je dobil češkoslovaški poslanik v Beogradu gotov načrt sporazuma. Istočasno ko z nami se je pogajal minister dr. Beneš tudi z Bukarešto, in sicer v istem smislu, t. j. o enotnem nastopu Češkoslovaške in Romunske v slučaju neizzvanega napada s strani Madjarske.
Dne 14. avgusta 1. 1920., torej ravno pred desetimi leti in par dni, sta podpisala v Beogradu dr. Beneš in dr. Ninčič pogodbo, v kateri je vsebovano jedro Male antante. Po podpisu te dvostranske pogodbe je minister Beneš odpotoval iz Beograda v Bukarešto, da predloži romunskemu zunanjemu ministru Take .Jonescu ju pogodbo o defenzivni zvezi med Češkoslovaško in Jugoslavijo, in sicer v imenu obeli držav, ter mu sporoči, da bi obe državi pristop Romunije k tej zvezi pozdravili z največjim veseljem. Do tega je prišlo nekoliko mesecev pozneje, namreč s pogodbo od 23. aprila 1921, katero sta podpisala v Bukarešti romunski zunanji minister Take Jonescu in tamkajšnji češkoslovaški poslanik F. Veverka; a dne 7. junija 1921 sta enako pogodbo podpisala v Beogradu Take Jonescu in Nikola Pašic.
Te pogodbe so z radostjo pozdravili ne samo Jugoslovani, Cehoslovaki in Romuni, temveč tudi vsi prijatelji teh narodov v inozemstvu. Omenjene pogodbe so bile podlaga poznejšega obsežnega dela, ki mu je cilj medsebojno spoznavanje prizadetih narodov v vsakem pogledu in sodelovanje v vseh skupnih vprašanjih. Temu solidarnemu delu državnikov pa so se pridružili tudi privatniki vseh tFeh narodov in tako je prišlo do ustanovitve Ženske Male antante, Novinarske Male antante, Dijaške Male antante, Letalske Male antante, katerim bodo sledile še druge slične ustanove v drugih področjih interesne solidarnosti med Jugoslovani, Cehoslovaki in Romuni.
Dosedanji trud bo — to je najintimnejša želja vseh patrijotov v državah Male antante — ovenčan z ustanovitvijo podlage za trajno gospodarsko sodelovanje, v kateri smeri je bil pred kratkim napravljen prvi korak na konferenci v Si-najj
Kakšen je položaj v Rusiji
Zbor žita na Ukrajini in v Krimu skega lista — Kmet se zmagovito političen nastop podani — Vesti
»Eoknomičeskaja 2izn«, glavni sovjeski dnevnik, od 9. avgusta takole opisuje položaj, ki ga je ustvaril organizirani zbor žita na vasi:
»Na Ukrajini in v Krimu jo zbor žita neuspešen. Vzrok temu je iskati v glavnem v pomanjkanju propagande med kmeti individualisti. Zato je pa svojo agitacijo postavil kulak na polno paro. Pod vodstvom špekulantov se je v posameznih vaseh zadnje čase organiziralo cele črne izvozne kolone, da se žito spravi na svobodni trg. Kulaki in špekulanti hočejo za vsako ceno vzeti vso izmenjavo dobrin v svoje roko. Organizirali so izmenjavanje žita za tobak in vino (žganje), zlasti v Krimu. Kolikor se je posrečilo take elemente aretirati, se je pri vsakem našlo po 2 do 5 tisoč kg žita. Špekulaciji pomaga neurejeno mlinstvo. Mlini so z žitom zavaljeni preko mere svoje kapacitete in daleč preko krajevnih potreb. Zelo je razvita celo špekulacija s pobotnicami o žitu, oddanem v mline. Kljub temu, da povsod poslujejo kontrolno komisije, jo njih vpliv minimalen in brez pomena. V državna skladišča prihaja žito le »samotečno«, ker naleti _ organizacija zbora povsod na resen, prikrit odpor.«
Tako sovjetski vodilni gospodarski organ. Jasnejše slike ni mogoče podati, kakor je to lastno priznanje in nam je potrebno samo pojasniti nekatere pojme in pomen posameznih ugotovitev.
V omenjenih žitnih pokrajinah se »črna« trgovina z žitom potemtakem ne vrši več skrivoma po vrečah, ampak kar organizirano in na nekak borzni način potom prehoda pobotnic. Objekt prodaje niso več merniki, ampak cele prevozne kolone žita in te se ne prodajajo na krošnjarski način, ampak organizirano in z agitacijo.
Za agitacijo nudi sovjetska organizacija dovolj materijala tako, da si agitacija stavi opredeljen gospodarski cilj — prehod izmenjave gospodarskih dobrin v roke zasebnika. Ta cilj je pa obenem ostro političen, javno nasprotujoč vsemu sovjetskemu gospodarskemu in političnemu sistemu, ki ne trpi drugega posredovalca med producentom in konsumentom razven države same, ker sta oba sistema liezdrž-Ijiva.
Lahko si mislimo, kako malo ustreza državni sistem tako pereči potrebi kakor je pravilna zamenjava, če si je zasebna, ■nelegalna, kruto preganjana trgovina pri svojem nevarnem delu osvojila tla v taki meri, da nastopa že i ideološkim orožjem. To je izrazit političen protisovjetski nastop širokih razmer, ki je mogoč edino le pri splošnem razumevanju njegove neizogibnosti s stran\ kmečke mase in širokih slojev mestnega prebivalstva. Tako razumevanje je pa omogočila samo trda, neizprosna izkušnja tekom dobrih desetih let sovjetskega gospodarenja.
Iz citiranega sovjetskega poročila je jasno razvidno, da so vsi pogoji za politi-
Za novo šolo v Si. Jerneju na Dolenjskem
Šentjernejska občina ima dve šoli, v Št. Jerneju in na Cadrežah, šolo obveznih otrok pa za pet šol. Sedanja šentjemejska šola je postala mnogo premajhna in tudi iz higijeničnega stališča ne baš ustrezna in zato je prosvetna oblast zahtevala od občine, da zgradi novo šolo. Seveda so se občani proti temu pritožiti na pristojno ministrstvo, ki pa je njihovo' pritožbo zavrglo in šentjernejčani so hočeš nočeš ugriznih v kislo jabolko in pristali na zidavo. Prvotno so mislili na vaško gmajno, nasproti »Kastela«, ki bi bila res idealen prostor, kasneje pa so dobili ponudbo sredi vasi in so od usnarja Bru'ch pogojno kupili vse njegovo posestvo z nepremičninami vred za 425.000 dinarjev. Občinski odbor je računal tako: Bralčeva hiša se bo preuredila za stanovanjsko n:šo iviteljstvu, na njegov pod se bosta zgoraj zgradila dva razreda, tam bo pa tudi še občinska pisarna in gasilski dom. Ves veliki in lepi prostor od hiše gori ob banski cesti pa bi se porabil za sejmišče. Imeniten zamislek, če bi bil tudi izvedljiv.
V soboto se je vršil uraden komisijonalen ogled Bralčevega stavbišča. Nezazidani prostor je komisija odobrila in ga našla primernega za zgraditev nove šole in šolskega vrta ter igrišča, za kar bi se porabilo 4000 nis, ostanek ea. 5')0'j ms pa bi s hišami vret lahko porabila občina po svoje. To pa občinskemu odboru ni šlo v račun in po kratkem posvetovanju je župan izjavil, da pod takimi pogoji občina tega prostora ne more sprejeti. Izjavil se je za prosto* na gmajni, osobito ker so j« glasilo glede Bralčevih stavb strokovno mnenje komisije, da hiša za učiteljska stanovanja ni primerna in gospodarsko poslopje za preureditev v šolo istotako ne. Ogledal si "je še prostor na gmajni, ki bi sicer v polnem odgovarjal, ls da leži ob križišču državne in banovinske ceste, čemur pa bi se dalo odpomoči, ako bi se zgradila Sola višje ob cesti St. Jernei—Orehovica.
propadel — Priznanje sovjet-upira sovjetom — Vsi pogoji za o revoluciji pa še prezgodnje
čen nastop podani, da je položaj dozorel in da gibanje, sproženo z zadnjo žitno kampanjo, zavzema čedalje širši razmah, ki mu niso več kos sovjetske organizacije in niti ne politična uprava. Kmečke mase se kljub pritisku odvračajo od žitnega agenta in se zatekajo k »črnemu«, nelegalnemu trgovcu, da se vsaj deloma preskrbe za zimo.
Izredno zanimiv je pa tudi pasus, da se organizira »črna trgovina« na bazi primitivnega zamenjavanja produktov. Žito za tobak, za žganje, za splošne potrebščine in narobe. Zasebna trgovina se torej čedalje manj poslužuje sovjetskih denarnih znakov in se zavaruje z neposrednim zamenjavanjem. Očitno pada zaupanje v te znake, z druge strani pa ta način trgovanja tudi izključuje možnost, da bi sovjetski aparat, kakor doslej, onemogočil to trgovino z zadružno razpredelitvijo industrijskih produktov potom »zabomih knjižic«, ki dovoljujejo kontrolo konsuma teh produktov. Kmet torej preračunano in skrajno zvito izključuje sovjetski aparat iz svojo vsakdanjosti, ga v celoti črta iz svojih računov in mu ne dopušča nobenih stranskih vrat, kjer bi bil dosegljiv. To kaže na globoko politično izkušenost najširših slojev, ki so za sovjete nedostopni, v katerih je gospodarska brezglavost zakvasila močno, vedno rastočo odpornost in ki predstavljajo že danes zanesljivo bazo za bodoči ustroj.
Jasno je, da se pri takem položaju sovjetska oblast zateka k nasilju, kar gotovo predčasno proži oborožene upore v posameznih krajih. Po predidočih izvajanjih je edino mogoče sklepati, da so take vstajo dosledno dogajajo in vzplamte zdaj tu zdaj tam, četudi se spet pomirijo zadušene v krvi in mukah težkih žrtev. Odtod sporadične vesti o »revoluciji« v Rusiji, ki se vedno znova prenašajo in vedno znova zatikajo.
Res je, da je bolj ko kdaj prej položaj v Rusiji goden za splošno kmečko ustajo, res je pa tudi, da je sovjetski varnostni aparat tako rafinirano razprežen in tako občutljiv, da sedaj ni mogoče misliti na uspešen izid takih usta j. Revolucija v Rusiji danes ni mogoča brez medsebojne zveze prizadetih slojev, posebno ne brez enotne in notranji položaj razumevajoče, z ljudstvom živeče inteligence, ali pa brez vpliva zunanjih držav, kakoršnega bi mogla izvajati edino — le vojna. Medsebojna zveza slojev se pa šele poraja in je v začetnem štadiju, inteligenca je razdrobljena, kolikor jo je pa v emigraciji, večinoma brez pravega razumevanja razvoja revolucije, njenih vzrokov in neizbrisnih učinkov, zunanje vojne pa iz jasnih interesov vseh držav ni mogoče predvidevati in je niti ne želeti.
Vesti o revoluciji pa kažejo le na resničnost pregovora, da ni dima brez ognja.
Ogleda se je udeležilo gotovo do stopetae.-set kmetov iz vasi in iz okolice. Prišli so možje iz 4 km oddaljenega Ostroga, ki bi radi imeli šolo tam, drugi bi jo rabili na 4 km nasprotno oddaljenega Gradišča in tretji v podgorjanski vasi Gor. Vrhpolje. Tja je komisija tudi odšla in odobrila že pred vojno kupljeni prostor. Kmetje bodo graditeljem v vsestransko pomoč.
Najbolje bi bilo zgraditi dvorazrednice v omenjenih treh vaseh, potem pa bi graditev nove šole v Št. JerneJu ne bila potrebna in bi se le stara šola primerno popravila in preuredila.
Šolske sestre Notre Dame iz Šmihela pri Novem mestu, ki imajo v Št. Jerneju svojo gospodinjsko šolo, so pripravljene zidati na svoje stroške šolo za deklice, ako jiin oblast to dovoli.
^ Želeti bi bilo, da bi se šolsko vprašanje čiiitprej in zadovoljivo rešilo.
Požar v Goričivasi pri Ribnici
Kakor smo že poročali, sta pred približno enim mesecem pogorela v Goričivasi pri Ribnici dva najlepša skednja polna krme. V nedeljo 17. t. m. okoli pol enajstih ponoči pa je začelo v neposredni bližini prejšnjega požara zopet goreti, in sicer v kozolcu posestnika M. Nosana. Iz kozolca se je požar razširil dalje na skedenj in odtod je prešel ogenj tudi na skedenj posestnika P. Ilca. Oba skednja sta bila polna sena in druge živinske krme. Vse je pogorelo do tal. Gasilstvo z motorno brizgalno iz Goričevasi je bilo prvo na mestu in je čuvalo, da se požar ni razširil še na druge bližnje objekte. Nato so prišli z motornimi brizgalnami gasilci iz Ribnice, Dolenjevasi in Dol. Lazov, ki so tudi takoj stopili v akcijo. Okoli ene ure je bil požar udušen. Smatrajo, da je oba požara, t. j. onega, ki je bil pred enim mesecem, in tega zanetil isti človek iz bogve kakšne osvete ali podobnega. Orožništvo je pridno na delu, da izsledi krivca.
Sedaj pa še m>kaj. Med gasitvijo požara je prišlo med gasilci do incidenta, do kakršnega bi nikakor ne smelo priti. Prepir, ki se je
končal s tepežem, se je vnel med gasilci iz Dolenjevasi in Ribnice. Vzrok je bil tak: Prvi so zahtevali, da se čuva le one objekte, ki so v nevarnosti, da bi jih zasegel požar, dočim t*o hoteli drugi, da se tudi požar gasi. Prvi so bili užaljeni, d« se Ribničani vtikajo v njihov delokrog. Miril je g. župni načelnik I. Merhar in načelnik rib. gasil, društva g. Rahovnik. Vendar pa ni vse skupaj nič pomagalo. Ko pa jo neki ribniški gasilec malo nerodno manevriral v cevjo in nehote poškropil Dolenjce, so ti planili na njega. Ljudje, ki so stali okoli, so se razburili in zgražali. Pripomnim, da je ta prepir izzvalo dvoje ali troje gasilcev, ki kakor je bilo videti niso bili popolnoma trezni. Upamo, da bo tako načelstvo gasilcev v Dol. vasi, kakor tudi v Ribnici napravilo preiskavo in da bodo krivci, ki jih je moralo pomiriti orožništvo, prejeli zasluženo kazen. Taki incidenti mečejo namreč slabo luč na celotno društvo in gasilstvo. Zato je potrebno, da se z vsemi sredstvi skušajo preprečiti.	M.	S.
Nesreče in nezgode
V ljubljansko bolnico so bili včeraj popoldne pripeljani 4 ponesrečenci. V Moravčah je včeraj dopoldne neki pes ugriznil 68-letno posestnikovo ženo Jerco Urbanijo. Ugriznjena je bila v levo nogo.
V Čabru imajo dečki še običaj, da streljajo z lokom in strelice lete okrog. Tako sta se včeraj dopoldne igrala 8-letni delavčev sin Anton Cop in 10-letni delavčev sin Vladimir Malnar. Streljala sta z navadnim lokom. Vladimirju je po nesreči strelica zletela naravnost v tovariševo desno oko, ki mu ga je močno ranila. Prepeljali so ga v Ljubljano v bolnico.
Med mladimi pastirčki pride dostikrat do kakega prepira. To se je zgodilo tudi na paši v Cerkljah pri Kranju. Pasla sta govedo 13-letni posestnikov sin Janez Mlinarič in njegov tovariš Stanko Z. Začela sta se prepirati in ruvati in Stanko je sunil Janeza tako močno v levo oko, da mu je začelo krvaveti. Tudi njega so popoldne prepeljali v ljubljansko bolnico.
Tesarski pomočnik Anton Ocepek iz Most pri Kamniku se je včeraj zvečer močno usekal v desno nogo ter je prišel v ljubljansko bolnico.
Tatfvine v domačni tfovarni pred sodiščem
Ljubljana, 19. avgusta.
Pred malim senatom ljubljanskega deželnega sodišča se je danes odigravaj zadnji akt lahko rečemo socijalne drame. Mali senat je razpravljal o znanih večjih tatvinah, ki so bile izvršene v tobačni tovarni od 30. novembra lani do konca januarja letos. Celokupna škoda, za katero je bila oškodovana monopolska uprava, znaša po obtožnici državnega tožitelja 25.761-40 Din.
Razprave malega senata se navadno vrše v razpravni dvorani št. 79, a ta velika razprava, ki je trajala od 9.30 dopoldne do 2. popoldne, je bila v nekdanji porotni dvorani brez običajne velike publike. Mali senat so tvorili: predsednik s. o. s. g. Ivan Kralj in kot votanta s. o. s. dr. Žigon in s. o. s. dr. Vinko Strasser. Javno obtožbo je zastopal državni tožilec dr. Lučovnik. Kot branitelji obtožencev, katerih je bilo 20, so fungirali odvetniki: dr. Marko Natlačen, dr. A. Švigelj, dr. Vladislav Pegan, dr. Josip Cepu-der, dr. Janko Žirovnik, dr. Anton Urbanc, dr. Alojzij Kobal in dr. Albin Kandare.
Splošni potek razprave je bil monoton. V globini pa je pokazal težko hibo, na kateri boleha naše gospodarstvo. Na obtožni klopi so sedeli delavci, delavske žene in posestniki, ljudje, ki so skušali s cenejšim nakupom tobaka priti do dobička. Vsakomur, še takemu brezsrčnežu je morala vzbuditi sočutje in usmiljenje mati-obto-ženka s šestmesečnim otrokom v naročju. Vzbujala pa je tudi sočutje in pomilovanje 1. 1872. na Dobrovi rojena tobačna delavka Frančiška T., ki je 33 let marljivo in pošteno delala v tovarni, a jo je premamil zli duh, da se je pregrešila proti zakonom, ki ščitijo tujo lastnino. Prisvojila si je okoli 10 škatelj »Zeta« in »Sava« cigaret, ki jih je potem drugi spravil v promet.
Jedro razprave so tvorile tatvine, ki so jih izvršili trije glavni obtoženci Alojzij L., Josip Z. in Mihael K. Že spomladi lanskega leta je bil ukraden iz tobačne 'tovarne rezalni stroj, ki ga je neki obtoženec odpeljal na dom drugega obtoženca sorodnika, kjer so ga skrili. V jeseni so trije glavni obtoženci začeli iz tobačne tovarne skupno ali posamezno odnašati kar cele bale nerazrezanega tobaka, ki so ga potem z ukradenim strojem rezali. Odnesli so tudi več bal tobaka za žvečenje. Tobak so potem prodajali svojim imovitejšim znancem, osobito pa posestnikom v polbovgrajski občini. Zato je bilo poleg štirih glavnih obtožencev na obtožni klopi tudi 16 drugih oseb, ki so bile obtožene delež-nosti tatvine odnosno potuhe in prikrivanja.
Pred senatom so vsi obtoženci kratko, skesano in prostoduSno priznali svoje čine, ne da bi jih kaj olepšavah. Povedali so vse, kako so manipulirali in kam so tobak prodajali. Po govoru državnega tožitelja, ki je vzdrževal obtožbo in po temperamentnih obrambnih govorih zagovornikov, ki so vsi pledirali za milo sodbo, je predsednik senata s. o. s. g. Ivan Kralj po daljšem posvetovanju razglasil naslednjo obsodbo:
Trije glavni obtoženci Alojzij L., Josip Z. in Mihael K. so krivi zločinstva tatvine po §§ 314, 316 točka 1, 2 in 3 kaz. zak. ter sc obsodijo: Alojzij L. in Josip Z. na eno leto robije in v izgubo častnih državljanskih pravic za dobo dveh let, dalje Mihael K. na 6 mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za 1 leto, delavka Frančiška T. na 20 dni stro-
gega zapora zaradi prestopka tatvine, a zaradi deležnosti tatvine so bili obsojeni štirje nadaljni obtoženci na en teden do 10 dni strogega zapora. Ostalih 12 obtožencev je bilo oproščenih.
Obsojenci so priglasili po svojih braniteljih revizijo.
Gelfe
* Spremembo v službi. Inšpektor finančne kontrole v Celju g. Anton Muc je premeščen k Dravski direkciji v Ljubljani, na njegovo mesto pride nadzornik finančne kontrole gosp. Janko Torkar iz Marenberga. — Učitelj gosp. Josip Šegula je napredoval v 3. skupino II. kategorije. — Orožniški narednik g. Fran Fri-del je postavljen pri pošti v Celju.
* Rešilni avto, in sicer pravi rešilni avto, ne iz starega osebnega preurejeni, bomo končno dobili. Gasilno društvo je sklenilo z znano tvrdko »Tatra« dogovor, da mu bo dobavila v treh mesecih moderen rešilni voz s tremi osmi. Rešilni avto pa bo mogel stopiti v akcijo šele po dograditvi dvoriščnega trakta na mestnem magistratu, kar bo pa menda že v kakih štirih mesecih. Razveseljivo je, da se je gasilno društvo vendar odločilo zamenjati doseda. nji dvokolesni rešilni voziček, ki je prava sramota za naše sicer napredno mesto, z modernim rešilnim avtomobilom. Seveda gre sedaj bolj ko prej klic na vse dobrotnike, da naj omogočijo izplačilo avtomobila. Prispevke sprejemata Mestna hranilnica ter Hranilno in posojilno društvo.
* Poroka. V sredo sta se poročila g. inž. Tone Komel od tehn. oddelka srez. načelstva v Celju in gdč. Ela Blaznikova iz Škofje Loke. Čestitamo.
* Delo dobijo pri tukajšnji borzi dela: 1 konjski hlapec, 2 poljska delavca, 1 steki. po. močnik, 1 lončar, 1 vrtnar, 2 kovača, 2 mizarja, 1 sodar, 1 žagar 1 tapetnik, 4 čevljarji, 1 mlinar, 1 pek, 1 sladoledar, 1 opekar, 2 črkoslikarja, 1 trgovski pomočnik, 12 vajencev, 30 kmečkih dekel, 1 pletilka, 1 navijalka, 3 šivilje, 10 natakaric, 4 trg. pomočnice, 1 so. barica, 10 kuharic, 19, služkinj, 2 sobarici, 1 perica, 1 varuhinja.
* Najdbo. V mestnem parku se je našla rjava usnjata aktovka, v kateri je bila bela srajca. — Pred vežo davčne uprave se je našel 100-dinarski bankovec. — V Prešernovi ulici so se našli važni bančni spisi, glaseči se na ima Josip Kellmann, Novi Sad. — Vse se dobi na policiji. — Ga. Jurkovič je v Zidanem mostu pozabila svoj dežnik, ki je bil potem pomotoma poslan v Maribor. Najditelj naj ga odda v Celju na kolodvoru ali pa na policiji.
* Medu si je privoščil. Sodnemu oficijalu g. Antonu Dolencu je iz njegovega čebelnjaka na posestvu v Dobrovi ukradel neznan tat ponoči en okvir medu, težak 7 kg in 300 Din vreden. Tat je očividno že med potjo poskušal med, kajti iz okvirja je kapljalo in so sledovi kazali vse do Gaberja. Policija poizveduje.
* Nesramen hotelski gost. V hotel »Beli vok je prižel neki Dimitrije T., trgovski potnik iz Zagreba, in se v portirski loži tako nesramno obnašal, da so morali poklicati policijo. Zagovarjati pa se bo moral tudi na sodišču.
Šah
XI. kolo nacionalnega šahovskega turnirja v Vel. Bcčkercku.
Vel Beekerek, 18. avgusta.
Današnje kolo se je vršilo v znamenju borbe za poslednje mesto. Puškaš, Petrovič, Put-nik so imeli dosedaj po eno točko. Ker sta Petrovič in Putnik remisirala so padle šanse za zadnje mesto na Puškaša. Ta pa je proti pričakovanju remisiral z Baloghyjem, tako da so zopet vsi trije skupaj. Dr. Aleksič je zopet izgubil proti ing. Šipraku. Schreiber je zelo lepo dobil v kraljevem gambitu proti Her-batinu. Gabrovšek je s Collejevim sistemom popolnoma nadigral Hegediša, nakar se je ta lunalu udal. Nedeljkovič je proti ing. Straussu dobil kvaliteto, kar je zadostovalo za zmago.
Stanje po 11. kolu:
Gabrovšek 10, Nedeljkovič 9'A, Schreibef Ačimovič 8A, Hegediš 7'A, Heklay 6'A, dr. Aleksič 5. ing. Strauss 4'A, ing. Šiprak 4A, Herbatin, Baloghv 4; Petrovič, Puškaš, Putnik
VA.
ŠAHOVSKI TURNIR V ŠTUBNANSK1H TEPLICAH.
Kakor smo že poročali, se je v nedeljo začel v Štubnanskih Teplicah mednarodni šahovski turnir, ki je zlasti zanimiv ysled tega, ker se ga udeleže vsi najmlajši šahovski mojstri.
V zadnjem hipu se je izvršila majhna sprememba. Dr. Seitz iz Nemčije se ne udeleži turnirja, mesto njega pa bo igral ameriški mojster Stoner in Liliental, da je vsega skupaj 13 tekmovalcev.
V nedeljo se je vršilo žrebanje igralcev in je bil izžreban ta vrstni red: 1. Erdčlyi' (Romunska), 2. May iz Bratislave, 3. Pirc iz Mari. bora. 4.. Gilg (češki Nemec), 5. Eliskases iz Avstrije, 6. Stoner iz Amerike, 7. dr. Zobel iz Nitre, 8. Liliental iz Madjareke, 9. Opočensky iz Prage, 10. Flohr iz Češkoslovaške, 11. Engel iz Češkoslovaške, 12. Regedzinski iz Poljske in 13. Szekely iz Madjarske.
I.	kolo se je odigralo s tem rezultatom: Eliskases je igral proti Flohru, ki je kmalu doseg 1 premoč in zmagal. Stoner se je poslu, žil proti sicilijanski obrambi Opočenskega Marshallovega napada. Opočenski se je poslužil neke novosti, a mu ni pomagala, ker je Stoner s ponavljanjem potez dosegel že v 12. potezi remis. V indijski igri May proti Szekelyju je dobil May kvaliteto in kljub obupni borbi Sze-kelyja zmagal. Gilg je po močnem napadu na kraljevo krilo in izmenjavi dam sigurno zmagal v končnici nad Engloni. Partija Zobel— Liliental bi se že skoraj nehala remis, a jo je Zobel izgubil. Pirc je igral proti Regcdzin-skeinu in bil v začetku v slabši poziciji. Pozneje pa si je pridobil kmeta in je bila partija prekinjena v poziciji, ki je za Pirca ugodna. Po vsej priliki bo zmagal. Erdely je imel prosto.
Člani SNPJ pred odhodom v Ameriko na prijateljskem večeru pri »Mikliču«
Z«sdffi|čs počasiitfev guna-itov iz leia 1914
Včeraj so blagoslovili grobnico na Gu-fievu, kjer bodo počivale v večnem snu prve žrtve Velike vojne, branilci male Srbije, katero je napadel silen sovražnik.
Svečanost se krije z dnevom cerske zmage; Cer pomeni naš zgodovinski dan kot začetek velikega zgodovinskega dela, k'j se je končalo 3 leta pozneje na Dobrem polju.
Med slavnimi dnevi na Ceru in slavnimi dnevi na Dobrem polju je pa doba muk in trpljenja, doba velikih naporov in nesreč. Vso to dobo se je narod iskazal vrednega cerskega herojstva. S to vstraj-nostjo je bilo končano na Dobrem polju jetiko delo osvobojenja in ujedinjenja našega naroda.
Šestnajst let je že poteklo od bitke pri Ceru, od prvega spopada male nepripravljene v borbah izčrpane Srbije z veliko, dobro opremljeno in oboroženo Avstro-Ogrsko. Ta prvi spopad je bilo veliko presenečenje ne samo za sovražnika in njegove zaveznike, temveč tudi za naše prijatelje, ki so trdno verovali v moštvo, junaštvo in požrtvovalnost srbskih vojakov.
Presenečenje je bilo razumljivo, kajti golorokega Davida je napadel besni Go-lijat.
Ves svet ve o razmerju, moči in pripravljenosti obeh vojsk, ki so se spoprijele. In ravno zato je bila cerska bitka veliko presenečenje za ves svet.
Ktsrnimih
Smrt po zastrupljenju. 73-letna posestnica Marija Flere, znana tudi daleč izven Kamnika pod imenom Korpca, se je nedavno neznatno ranila na nogi. Rana se je zastrupila in nesrečnica je umrla. Pokopali jo bodo danes ob pol 5. uri.
Preprečena avtomobilska nesreča. V ponedeljek popoldne je iz Kamnika vozil po cesti proti Podgorju neki inozemski avtomobil. Po neši-roki cesti mu je prišel nasproti voz. Iz voza pa je na zadnjem koncu molel skoro 1 meter dolg kol ali tram. Šofer ga je šele v zadnjem trenutku opazil in k sreči je imel toliko prisotnosti duha, da je zapeljal avtomobil na njivo.
Planinsko slavje na Krvavcu. V nedeljo se je obhajala na Krvavcu obletnica blagoslovitve ka-ele. To je prvo »žegnanje« na naših planinah, a lahko pristopna in prekrasna razgledna točka je privabila v naš planinski raj okrog 500 Izletnikov iz Kranja, Ljubljane in Kamnika.
Nepotrebno razburjenje. V soboto sta odšla na Krvavec dva mlajša turista iz Kamnika. Svojcem sta obljubila, da se vrneta že v nedeljo zvečer. Ker pa jih v napovedanem času ni bilo nazaj in se niti v ponedeljek zjutraj, ko bi imela nastopiti službo, nista vrnila, je pričelo svojce skrbeti, če se morda nista ponesrečila, zlasti ker so nekateri izletniki zatrjevali, da sta po-oldne odšla iz koče proti vrhu po planinke, ripravljala se je že rešilna ekspedicija, da jih gre drugo jutro iskat, ko je nekdo prinesel vest, da se veselo razpoložena ravnokar vračata domov.
ch?bovli^
Izlet rudniških nameščencev na Mrzlico. Rudniški nameščenci nameravajo napraviti v nedeljo 24. avgusta planinski izlet na Mrzlico. Zbrali se bodo ob 7. uri zjutraj pred spomenikom v svetovni vojni padlih vojakov v Trbovljah, odkoder odkorakajo skupno na Mrzlico.
Zborovanje Jugoslovansko strokovne zveze rudarjev. V soboto se je vršilo v prostorih JSZR v Trbovljah zborovanje v tej organizaciji včlanjenih rudarjev. Poročal je tajnik zveze g. Renko Miha o poteku nedeljske konference rudarskih zaupnikov v Delavskem domu, katere se je kot delegat JSZR udeležil. Da polagajo danes rudarji poleg vprašanja rednega zaslužka največjo važnost na sanacijo Bratovske skladni.ee, je pokazalo tudi to zborovanje. Govornik je obrazložil skrajno neugoden položaj provizijske blagajne Bratovske skladnice, kakor ga je na konferenci rudarskih zaupnikov oslikal član upravnega odbora g. Šober. Temelje Bratovske skladnice, ki so jih gradili naši predniki, je vojna skoraj uničila. Tudi s pravilnikom iz leta 1925 ni bito poskrb. ljeno za kritje, kakor n. pr. v Bosni. Že po dveh letih so se pokojnine občutno znižale, kljub temu pa se veča vsakomesečni primanjkljaj, ker vpokojitve naraščajo. V maju je znašal primanjkljaj Din 50.000'—, v juniju že Din 61.000'— itd. Premoženjsko stanje Bratovske skladnice neprestano pada. Letna izguba znaša okrog Din 1,800.000. Število vpoko. jencev po novem pravilniku znaša danes 1280, torej se ne moremo čuditi, če je pokojninska blagajna pri tem staležu pasivna, ako pomislimo, da dohodek že pri začetnem številu 282 vpokojencev ni zadostoval za izplačilo pokojnin. Stanje Bratovskih skladnic je torej jako kritično, tako, da je pomoč vlade nujno potrebna. Pa tudi rudarji in podjetja bodo morali prisp .vke odnosno vplačila zvišati, ker sicer ne bo dolgo, ko vpokojenci sploh ne bodo dobili pokojnine. Nato je govornik prečita! navzočim rezolucijo, ki je bila poslana na kompetentna mesta. Zatem so zbrani razpravljali o prijavah onih rudarjev, ki so svoječasno delali v Nemčiji, ter jim po veciprocitetni pogodbi med našo državo in Nemčijo tečejo tam prislužena službena leta. (Glej navodila v »Jugoslovanu« št. 63 od 15. t. m.). Ugotovilo se je, da imajo oni rudarji, ki so ob izbruhu svetovne vojne, med vojno ali po preobratu zapustili delo v Nemčiji, ako so pri naših Bratovskih skladnicah vplačevali 3 leta za pokojninsko zavarovanje, pravico do vseh prejšnjih let v Nemčiji. Vsak v poštev prihajajoči rudar naj torej javi leta, ki jih je prebil pri delu v Nemčiji, pri tukajšnji Bratovski skladnici, ki mu bo izstavila potrdilo, da je 36 mesecev pla-
čeval prispevke v tukajšnjo provizijsko blagajno ter je še aktiven član. Ta potrdila se ima-jo predložiti najkasneje do 30. septembra 1930 Okrožnemu uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani, s katerim dnem poteče enoletni rok za prijave. — Po pretresu raznih manj važnih strokovnih vprašanj je bilo zborovanje zaklju. čeno.
Samomor? Pred približno tednom dni je nenadoma dn brez sledu izginil delavec Ivan Pirc, ki je Ml ob zadnji redukciji pri rudni reduciran. Stanoval je pri svojem nečaku Zupanu Ivanu, pri katerem je ostavil žepno uro in delavsko knjižico ter neznano kam izginil. Varnostna oblast je prejela včeraj iz Krškega obvestilo, da so tam potegnili iz Save neznanega mo-skega, katerega identitete niso mogli ugotoviti. Domneva se, da je utopljenec Ivan Pirc. Danes se je napotil v Krško Zupan Ivan, da ugotovi, da-li je utopljeni njegov stric.
Za reševanje perečih rudarskih problemov. V tem tednu se bodo vršile konference prizadetih ministrstev, na katerih se bo razpravljalo o številnih vlogah in rezolucijah, ki jih je vlada prejela od rudarskih organizacij radi izredno težkega stanja, v katerem se nahaja rudarska industrija in v njej zaposleno delavstvo. Razpravljalo se bo med drugim tudi o možnosti izrednih ukrepov, ki so potrebni za pomoč rudarjem. Pretresalo se bo tudi vprašanje zaposlitve naših brezposelnih rudarjev v rudnikih v Franciji in drugih državah, s katerimi misli država skleniti slične reciproci-tetne pogodbe kot z Nemčijo. Vlada se je odločila podvzeti odločne mere za zaščito našega rudarstva.
Avtozveza Medija-Izlake s postajo Zagorje.
Pred kratkim so dobile toplice Medija-Izlake avtozvezo s postajo Zagorje. Na to ugodnost opozarjamo posetnike toplic, kakor turiste, kateri nameravajo na Sv. Goro ali Čemšeniško planino, ker vozi avto k vsakemu vlaku in nudi večjim skupinam izletnikov precejšnje ugodnosti.
Čudno postopanje. Sinoči sta brata Ivanko in Stanko T. naredila kar na lastno roko red ob cesti pred svojo domačijo. Strgala sta 10 m cestne ograje s stebriči vred in vrgla na stran.
Tatinski vlod. V noči 15. t. m. je vlomil nekdo pri invalidu Rožniku Janezu iz Št. Jurja pod Kumom; ko so domači spali, je vdrl skozi podstrešje v sobo ter prebrskal omare in odnesel eno skoraj novo obleko in nekaj perila. V predalu je iztaknil tudi 400 Din gotovine, tako da trpi g. Koznik skupno 1140 dinarjev škode. Orožniki so že storilcu na sledu.
Praznovanje. V hrastniškem rudniku so pretekli teden zopet praznovali petek, soboto in nedeljo. Marsikdo gleda s strahom v bodočnost.
Na zasipnem odkopu tukajšnjega rudnika je v ponedeljek precej močno poškodovalo paznika Valentina Pavliča. Padla mu je na glavo železna tračnica. Želeti je, da bi nezgoda ne imela hujših posledic za mnogoštevilno Pavličevo rodbino.
ISC©čev|c
Izpiti na kočevski gimnaziji. Na uradni deski drž. realne gimnazije v Kočevju je še objavljen razpored popravnih izpitov za preteklo leto. _ Izpiti se vrše 1. in 2. septembra. Razredni izpiti in mature se bodo pa vršili od 3. do 7. septembra. Natančnejši razpored teh izpitov še ni znan.
Nesrečen posestnik. V soboto zjutraj je iz. gubil posestnik Zvikle iz Mahovnika enega svojih konj. V hribih, odkoder vozi hlode, je namreč njegovega konja tako močno udaril s kopitom nek drug konj, da si je zlomil nogo. Omenjeni posestnik, ki je silno delaven, ima s tem težko izgubo, tembolj ker ga nezgode že nekaj časa hudo tarejo. Tako mu je n. pr. letos poginilo že 46 prašičev.
Zopet nazaj. V soboto je z opoldanskim vlakom odpotovalo nazaj v Ameriko okrog 7 družin, ki so med poletjem obiskale domače kraje. Na kolodvoru je bila velika množica, ki se je poslavljala od svojih sorodnikov oz. znancev. Ob takih prilikah se človek nehote spomni Župančiča: »Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vestfaliji so nam izginili...« — in nam še izginjajo.
Odgoditev. Vsakoletna sokolska prireditev, ki so jo napovedovali za prihodnjo nedeljo, se ne bo vršila.
Dražba lova. Dne 28. t. m. bo na srezkem poglavarstvu v Kočevju dražba lova občine Sodražica. Lov se odda za dobo od 1. septembra 1930 do 31. marca 1935.
Na pomoč! V nedeljo zvečer okoli desete ure, ko je bila1 veselica kočevskih gasilcev v najlepšem teku, je nenadoma zatrobila sirena — nekje je požar. In res je gorelo v Dolenji vasi pri Ribnici, kamor je takoj odhitela sku-
pina naših gasilcev. Drugi pa so ostali na veselici, ki se je kljub temu nadaljevala. V Dolenji vasi sta zgorela dva kozolca, čeravno so okoliški gasilci v zvezi z našimi krepko stopili v akcijo. Ogenj je bil zelo velik, saj srno kljub veliki razdalji opazili celo v Kočevju od požara rdeči horizont. Sv. Florjan torej ni poseben prijatelj kočevskih gasilcev, bo jih meni nič tebi nič kliče kar z veselice v boj z divjim elementom.
Vreme. Po velikem neurju v sredo ponoči se vreme ni popravilo do nedelje. S presledki je padal dež, v soboto dopoldne pa je grozila strašna toča, ki je pa k sreči kmalu prenehala. Rinža, ki je ponekod prestopila bregove, je zopet padla. V nedeljo je bilo vreme silno nestalno. Temperatura pa je že nekaj dni zelo nizka. V soboto in nedeljo so nekateri hodili že v plaščih.
Vozniki. Veliko okoliških kmetov se preživlja s tem, da vozijo za razne lesne trgovce in žage les s hribov. Življenje teh voznikov je silno trdo. Sedaj poleti vstajajo že ob eni uri ponoči in kmalu nato še v gosti temi krenejo v gozd. Pozimi odhajajo v vsakem vremenu že ob štirih zjutraj. Njih zaslužek je sicer dokaj lep, toda čistega jim ne ostane veliko, ker jim večino požre prehrana konj in oskrba voz, pri katerih se skoro vsak dan kaj pokvari. Dobro zanje je pa vsaj to, da imajo skoro vedno delo.
Hihmica
Velika gasilska veselica bo 31. t. m. v Ribnici. Pri vajah bo nastopilo pet motornih bri-zgaln, t. j. iz Ribnice, Dol. Lazov, Goriče vasi, Nemške vasi in dolenje vasi. To bo ena izmed največjih gasilskih prireditev v vsej ribniški dolini, katere se bo udeležilo članstvo vseh društev, včlanjenih v ribniški župi.
Letina v ribniški dolini letos ne bo prav lepa. Ponekod je vse pobila toča. Zopet bo moral Ribničan oprtati krošnjo in iti po svetu s trebuhom za kruhom.
Slezlma
Telovadno akademijo je priredilo na praznik 15. t. m. celjsko sokolsko društvo v Rogaški Slatini. Bila je dobro obiskana. S krepkimi aplavzi je publika navdušeno reagirala ob koncu vsake točke, ki so bile vse lepo in dovršeno izvajane. K lepemu večeru je pripomogla tudi vojaška godba. Po dokončani akademiji so se podali celjski Sokoli in Soko. lice v zdraviliško restavracijo na večerjo. Pri tej priliki se jim je zahvalil starosta slatinskega »Sokola« brat dr. Kolterer za njihov krasni nastop, za njih neumorno delavnost in vztrajnost, ki je dovedla do tako krasnega moralnega in materijalnega uspeha.
Sokolska akademija v Rogaški Slatini. Sokolsko^ društvo v Celju je na praznik 15. t. m. zvečer priredilo v veliki dvorani zdraviliškega doma Rogaške Slatine veliko telovadno akademijo. Tamošnji gostje in domačini so docela zasedli dvorano. Točko za točko je navzoča publika zasledovala z velikim zanimanjem ter v svojem zadovoljstvu ni štedila z aplavzom. Telovadne točke so bile zelo pestre in skladne, da je bil utis na gledalce zelo zadovoljiv. Posebno moramo omeniti tudi orodno telovadbo članov in članic na bradlji. Članice so izvedle vse vaje sebi primerno, člani po svoji navadi vrhunške vaje, .ki so občinstvo naravnost za-divile. Tako težkoča in brezhibna izvedba vaj je bila vsakemu posamezniku poplačana z velikim aplavzom. Med odmorom je iz prijaznosti igrala vojaška godba ter so igranje narodnih pesmi godbeniki spremljali s petjem. Pozornost je tudi zbujal mladi naraščajnik Tone Boječ iz Celja, ki je tako samozavestno spremljal vse telovadne točke na glasovirju. Ta večer je šteti med najlepše sokolske večere, ki smo jih doživeli v Rogaški Slatini ter ostane vsem v neizbrisnem spominu.
lSy«ei©2fflseE?
Tatinski tolpi na sledu. Pridni orožniki iz Beltincev so zasledili tatinsko cigansko tolpo, ki je gotovo v zvezi z mnogimi vlomi v Ljutomeru, Križevcih, Cezanjeveih, Beltincih itd. Blago so baje skrivali pri nekem gostilničarju. Hvaležni bi bili vsi požrtvovalnim orožnikom, ako bi rešili naše kraje te vlomilske tolpe, ki že toliko časa ograža naše kraje.
Prvo grozdje. V soboto so prodajali na trgu prvo zrelo grozdje, ki je še precej drago.
Baletni večer. V petek je pri nas gostovala baletna skupina ljubljanske opere pod vodstvom g. Gornika. Klavirske točke je prvovrstno izvajal konservatorist g. Fink. Dvorana Sokolskega doma je bila precej dobro obiskana,
K premiranjii kmetijskih konj domače reje za ljutomerski srez, ki se je vršilo v ponedeljek, je bilo prignano 88 glav od 1 do 5 let. Nagrad .je bila razdeljeno v znesku 8600 Din. Po oddelkih so dobili prve nagrade in dinlo-
me Brumen Franc iz Starenove vasi za 51etno kobilo 400 Din, Osterc Franc iz Križevcev pri Ljutomeru zajetnega žrebca 400 Din, Skuhala Franc iz Križevcev pri Ljutomeru za 21etnega žrebca 200 Din in za Uetnega žrebca 300 D"in ter Slavič Jože iz Bunčan za 21etno žrebico 200 Din. Kakor je v svojem nagovoru na nagrajene konjerejce g. Petovar naglasil, število konj pada za račun kvalitete istih, kar je dober znak prevdarnega gospodarstva.
Toča je zopet neusmiljeno tolkla v soboto Pj uri od Giljine do Murskega Središča. Mura je mestoma zelo izstopila in naredila na otavi veliko škodo.
Skrlatinke v Ljutomeru in okolici ni več.
Divje race so se začele že seliti. Pravijo, da ta zgodnja selitev pomeni ostro zimo.
Cesta poleg hotela Zavratnik proti Sršenovemu dvorišču menda le ni več mogoča za »mesto« Ljutomer. Tujci se zgražajo, da med lepimi poslopji leži tako vaška blatna cesta.
Poroka, V pondeljek sta se poročila Elvira Zemljič, hčerka mestnega župana in posestnika Frica Zemljiča in gospe Irme Zemljič in dr. M. Damašek, zdravnik v Kutini pri Zagrebu. Obilo sreče!
Svečina pri Mariboru
Veliko ljudsko veselico priredi tukajšnja mladina dne 24. 'avgusta popoldne, če bo slabo vreme pa 31. avgusta. Ker je prireditev domoljubnega značaja, so vabljena vsa okoliška društva in prijatelji naše severne meja k obilni udeležbi.
Gostovanje na sokolskem odru. V petek je nastopila na sokolskem odru srbska potujoča skupina Vod vil z enodejankami. V soboto pa nas je obiskala baletna skupina ljubljanske opere, za katero je vladalo veliko zanimanje. Kljub temu, da je bilo te dni več veselic, sta bili obe predstavi zelo dobro obiskani.
Lesna industrija. Tukajšnja lesna zadruga si je nabavila pod vodstvom iznajdljivega g. Poljanca obrat za izdelovanje zabojev za sadje. Zaenkrat se izdeluje do 100 zabojev na dan. Pozdravljamo razmah domače industrije
Sadjarstvo. Te dni se naklada na naši postaji vagon za vagonom jabolk za Nemčijo. Veliko povpraševanje je po sortiranem sadju, za katerega je naročil 400 vagonov.
Dvo dekleti izginili. Od nedelje dopoldne se pogrešata osemletna hčerka posestnika Stepišnika in nekaj let starejša hčerka posestnika Kramerja iz Šmicberga. Kramerjeva je odšla dopoldne k drugi maši v samostansko cerkev, kjer so jo še videli, potem pa je bila za dekletom zabrisana vsaka sled. Vso stvar imajo v rokah orožniki v Slov. Bistrici, ki si obetajo uspeh.
Brez sledu je izginil slaščičar slaščičarne »Manon«. Imel je razmerje z nekim dekletom, ki bo kmalu porodilo. Mislijo, da je pobegnil preko meje v Italijo.
Stavbeno gibanje. Gospod Kajba, lončar in pečar, je začel graditi novo stanovanjsko hišo z delavnico, kar je v času obče stanovanjske krize pohvale in posnemanja vredno.
Grozdje dozoreva. Kakor nam poročajo nekateri posestniki južnih obronkov Pohorja, na prisojnih mestih že dozoreva grozdje in je že tu pa tam kak grozdič docela zrel. Čudno, ko je letos vreme izredno slabo in so posebno noči mrzle.
Poplave v pesniški dolini in regulacija Pesnice. Zaradi trajnih nalivov zadnjih dni je Pesnica s svojimi dotoki zopet prestopila obrežja v celi šmarješki dolini, ki sliči, kakor vsako leto večkrat, spet jezeru. Uničena je zopet vsa otava, ki je ravno samo v dolini boljše kazala, malo višje pa je itak ni. Voda pa stoji tudi na nižje ležečih njivah, kjer dela ogromno škodo. Občutno so prizajete tudi po nižini vodeče občinske ceste in pota, kar je tem hujši udarec sedaj, ko bi radi kmetje spravili svoj že tako komaj srednje uspeli sadni pridelek na trg in železnico. Ne le, da obupavamo ob tem večnem čakanju na regulacijo Pesnice, marveč boli nas to ravno zdaj, ko naše kraje obiskujejo številni inozemski kupci sadja ter vidijo, kako že kar tu blizu drž. meje ginemo v teh nepotrebnih poplavah. Vendar imamo trdno upanje, da bo kr. banska uprava, ki kaže z dejanji toliko zanimanja za obmejne kraje, rešila tudi ta problem. Šmarječam nujno prosimo pomoči.
Ostudno dejanje. Posestnik Rudolf Franc je prejšnji tedep odpeljal svoje čebele na pašo k Šv. Lovrencu na Dravskem polju. Panji so bili seveda na prostem in lahko dostopni, kar je izrabil neznan storilec in pri 40 panjih tako tesno zamašil žrela, da so se vse čebele zadušile. Storilca išče orožništvo.
S pragerskega trga. Na Pragerskem in v okolici so se pojavili prvi prodajalci kumare s Ptujskega polja. Ker so prve, so temu primerno tudi drage.
Tombola protituberkulozne lige. Nedeljska tombola krajevne protituberkulozne lige v Cerknici je proti vsemu pričakovanju zelo dobro uspela. 'Tombolo je otvoril predsednik protilu-berkulozne lige v Cerknici dekan g. Juvanec. Ker je bila vsa stvar zelo dobro organizirana, je prireditev zelo gladko potekla. Po končani tomboli se je razvila animirana zabava.
Druge prireditve. Na praznik je imelo svojo veselico gasilno društvo v Žirovnici, v nedeljo pa je imelo svojo prireditev gasilno društvo v Begunjah. Na obe prireditvi je odšlo zelo veliko Cerkničanov.
Poplava. Tudi pri'nas smo imeli pretekli teden močno deževje. V soboto zjutraj je padala med dežjem tudi precej debela tora. Nastalo deževje je poplavilo precejšnji del Cerkniškega jezera. Voda je odnesla posestnikom skoro 200 voz kravine-
Dnevne vesli
Kdor ga rabi ta ga ceni
Pozdravljeni!
Z veseljem in radostjo bo zaklicala danes Ljubljana angleškim gostom svojo dobrodošlico, ker od nekdaj je gojil nas narod največje simpatije do velikega angleškega naroda, ki je tako mnogokrat in tako odločno nastopil za pravice preganjanih narodov. V nesvobodnih dneh naš narod teh simpatij ni mogel tako pokazati, kakor bi hotel in zato bo sedaj njegova dobrodošlica tem iskrenejša.
To pa tudi vsled tega, ker se ima ravno naš narod mnogo zahvaliti sinovom velike Anglije, ko so ti prihiteli v veliki borbi našemu narodu na pomoč in z vzglednim požrtvovanjem lajšali gorje v opustošeni Srbiji.
Dobrodošlica Ljubljane pa bo prav posebno iskrena tudi zato, ker prihajajo angleški gostje k nam z lepo angleško pesmijo, ki bo med nami našla odprta srca in sprejemljivo dušo.
Da se poglobe stiki med nami in mogočnim angleškim narodom, smo od nekdaj želeli in današnji prihod angleških gostov bo te stike brezdvomno utrdil in okrepil. Po uspešni londonski razstavi, po uspešnih ekskurzijah naših dijakov v Anglijo, bo prihod angleških pevcev dokazal, da je kulturno zbližanje med Anglijo in nami že v teku.
In zato še prav posebno pozdravljeni angleški pevci med nami!
*
Nekateri naročniki nam sporočajo, »Ta sprejemajo naš list neredno. Da moremo te nedostatke odpraviti, prosimo vse naročnike, da nam takoj sporoče, če niso prejeli lista v redu. Potrudili se bomo, da bo sploh vsak nedostatek v rednem prejemanju lista nemogoč.
Uprava »Jugoslovana«.
*
— Nj. Vel. kralj kot boter. V Jasenovcu bo te dni krščen 12 sin trgovca Antona Schmit-Biullerja. Krstni boter bo Nj. Vel. kralj.
— Vsebina zadnje številke »Službenega lista« je sledeča: 1. Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov. 2. Pravila za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov pisarne kraljevskih redov. 3. Zakon o nostrificiranju diplom s tujih univerz in visokih šol. 4. Izpre-membe in dopolnitve pravilnika o uporabi potniških državnih avtomobilov. 5. Navodila za izvedbo organizacije finančne kontrole. 6. Zakon
0 odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic. 7. Zakon o plačah in ostalih prejemkih
1 pravnikov in namestnikov kazenskih zavodov. P. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah, f). Dopolnitev pravil o opravljanju strokovnih državnih izpitov uradnikov ministrstva za poljedelstvo. 10. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita uradnikov uprave za zaščito industrijske svojine. 11. Zakon o ustrojstvu sre-*a in sreskega načelstva v Rabu. 12. Kraljevi Jsnkon o ukinitvi generalnega konzulata Jugoslavije v San Paulu. 13. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih. 14. Pravilnik o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov. 15. Uvedba ministrstva za finance o prenosu poslov glede odobravanja pogodb o nabavah itd. 16. Razne objave.
— III. Zdravniški tečaj o tuberkulozi na Golniku se bo vršil od 21. do 27. septembra 1930. Gg. zdravniki, ki se zanimajo za tečaj, dobijo podrobne informacije pri upravi zdravilišča na Golniku. Prijeve se sprejemajo do 15. septembra 1390.
— Nova letalska proga. Na pobudo banske Zbornice za TOI bodo v najkrajšem času dvorili novo letalsko progo Veliki Bečkerek— Osijek—Zagreb.
— Obdukcija zagrebških žrtev. .Zagrebško prebivalstvo je še vedno pod vtisom težke nesreče, ki se je pripetila v soboto zvečer pri umetelnem .ognju. Posrečilo se je ugotoviti tudi ime pete žrtve, ki ji je lokomotiva odrejala nogo in jo tudi sicer razmesarila. To je 201etna Matilda Žičko, uslužbenka v kavarni »Corso«. Obdukcija trupel je ugotovila, da so kolesa lokomotive vse žrtve strašno zmrcvarila. Franjo Cepin je bil dobesedno zdrobljen. Od ranjenih so 3 zapustili bolnico, tako da je v bolnici še 13 oseb. Stanje dveh ranjencev je brezupno. Tako da se bo število mrtvih žrtev še pomnožilo. Vseh je bilo ranjenih okoli 30 oseb, večina teh je pa ostalo v domači oskrbi.
— Iskanje žrtev na Dravi. Iz Gjurgjevca poročajo, da še vedno iščejo žrtve strašne nesreče na Dravi, ki je zahtvala 28 življenj. Utonilo je 17 žensk in 11 moških. Rešilo se je 16 oseb. Doslej so našli tri trupla.
— Nov sistem cen v zagrebškem gledališču. Uprava narodnega gledališča v Zagrebu bo z novo sezono uredila nov sistem cen za opero in dramo. Cene so znižane, da bo obisk omogočen najširšemu prebivalstvu. Gledališče naj postane res narodna kulturna in pa izobraževalna institucija, dostopna vsem slojem in stanom. Temu primerno bo sestavljen tudi repertoar, ki bo raznovrsten, da bo privabil čim širšo publiko.
— Rodovniški odsek v Proilanoveih je bil
ustanovljen v nedeljo, dne 20. julija z namenom, da povzdigne živinorejo s plemensko od-bi.ro (selekcijo) ip mlečno kontrolo. Pristopilo je 38 članov: v rodovnik pa je bilo sprejetih 60 krav lepih oblik in čiste simodolske pa-
sme. Rodovniške organizacije za simodolsko živino obstojajo sedaj v sledečih krajih: Nedeli-ca, Veržej, Puconci, Moravci, Tešanovci, Stru-kovci in Predanovci. Nove se pa snujejo v Vuč-ji Gomili, Martjancih, Beltincih in Dolnji Lendavi.
— Zagrebški trgovec, ki je tajinstveno izginil. V Zagrebu je vzbudilo tajinstveno izginotje znanega trgovca iz Iliče g. M. R. veliko senzacijo. Sodi se, da je izvršil samomor, ker mu trgovina zadnje čase ni uspevala. Izginil je še v petek. Pustil je listek, na katerem je napisal, da je prišel do spoznanja, da življenje nima zmisla.
— Dopust učiteljstvu za udeležbo na skupščini UJU v Beogradu. Ministrstvo prosvete je s svojim odlokom O. N. br. 57309 z dne 5. avgusta 1930. odobrilo učiteljstvu, ki se udeleži skupščine UJU v Beogradu, dopust za čas od
15.	do 25. avgusta 1930.
— Kmetijska praksa v Švici. Kmečki sinovi, ki so končali kako kmetijsko šolo, pa tudi drugi kmečki fantje, ki se obvežejo ostati na domačem posestvu kot kmetovalci, morejo svoje praktično znanje, zlasti v živinoreji, najbolje spopolniti, če se prijavijo za polletno prakso v Švici. Pogoji so ugodni ter dobiva vsak praktikant poleg proste oskrbe še 350—750 Din mesečne nagrade. Kmečkim fantom, ki imajo resno veselje posvetiti se svoji domači kmetiji, se toplo priporoča, da se ugodne prilike po-služijo. Natančnejša navodila dobijo pri sreskem kmetijskem referentu in sicer v Murski Soboti vsako sredo, v Dolnji Lendavi pa vsak petek.
— Vpisovanje na II. drž. realni gimnaziji v Ljubljani, Poljanska cesta, bo za I. razred dne
11. septembra t. 1. dopoldne. Vpisovali se bodo učenci in učenke, ki so dovršili najmanj 4 razrede osnovne šole in so rojeni v letih 1917 do 1920. Učenci, oz. učenke drugih zavodov, ki se hočejo na novo vpisati v II. ali VII. razred, naj se osebno priglase 13. septembra od 9. do
12. ure v ravnateljevi pisarni. Učenke in učenci meščanskih šol, ki bi hoteli prestopiti na gimnazijo, naj se priglase do 30. avgusta za dopolnilni izpit. Pričetna služba božja bo v pon-deljek 15. septembra ob 9. uri v cerkvi sv. Jožefa. — Ravnateljstvo.
— Popravi! V včerajšnjem uvodniku je bila grda tiskovna napaka, ki silno kvari smisel članka. Konec petega odstavka se ima glasiti pravilno: »Poleg tega pa bi našlo vse polno naših šolanih ljudi pri izdaji teh del (leksikonov) svoj kruh in tudi preprost človek bi mogel uporabljati ta dela«, ne pa upravlja-t i, kakor je bilo pomotoma natiskano.
— Hrvatsko planinsko društvo v Zagrebu, foto-sekcija (Dolac št. 1) razpisuje za propagiranje pr.irodnih lepot natečaj za najboljša slike foto.amaterja iz Gorskega Kotarja, Velebita in Biokova pod pogoji, ki so na vpogled v pisarni Slovenskega planinskega društva med uradnimi urami.
— Tekma slovenskih harmonikarjev se vrši dne 8. septembra na praznik Malega Šmarna. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori. Zadostuje navadna dopisnica, naslovljena na urad velesejma v Ljubljani, nakar dobi pri-glašenec vsa potrebna navodila. Zmagovalci v tekmi dobe lepe nagrade in diplome.
— Vsem članom humanitarne organizacije Rdečega križa smo poslali položnice za plačilo članarine za leto 1930. Člane, ki za to leto članarine niso plačali, bo obiskal v prihodnjih dneh naš tajnik g. Ivan Malnarič. Zajedno bo nabiral nove člane za ljubljanski krajevni odbor Rdečega križa. Vljudno prosimo cenjeno ljubljansko občinstvo, da pristopa k Rdečemu križu in nas podpira pri človekoljubnem delovanju z letno članarino 30 Din. Priredili smo tudi letos počitniško kolonijo na Trati v Poljanski dolini za 30 deklic iz ljubljanskih revnih rodbin brezplačno. V koloniji so se dekli, ce kljub slabemu vremenu duševno in telesno okrepile. Čaka nas mnogo karitativnega dela, ki ga bomo mogli uspešno izvršiti le tedaj, ako nas bodo podpirali vsi, ki imajo srce za trpljenje svojega bližnjega. Pisarna Rdečega križa je v Wolfovi ulici (Oražnov dom).
— Pevski tečaj UJU v Ljubljani, Članstvu sporočamo, da se bo vršil prihodnji pevski tečaj 6., 7. in 8. septembra v Ljubljani v Glasbeni Matici. Pričetek 6. ob 9. uri. Začetkom novembra priredimo koncert, zato je udeležba za vse nujno potrebna in obvezna. Odbor.
— Katere oddelke morajo imeti bolnice. Minister za socijalno politiko in narodno zdravje je odredil na podlagi zakona o bolnicah, da morajo imeti državne bolnice v središčih po-edinih banovin te oddelke: po 1 za kirurgijo, notranje bolezni, prsne bolezni, dečje bolezni, nalezljive bolezni, očesne bolezni, oddelke za ušesne in pa bolezni v grlu in nosu, za kožne in venerične, za ženske porode ter za živčne bolezni. Kirurgični oddelek se razdeli na naslednje odseke: odsek za urologijo, za ortopedijo in stomatologijo. Bolnice morajo imeti zavode za rontgenokigijo, prosekturo in farmacevtiko. Nove oddelke je treba otvoriti in pri njih nastaviti potrebno osobje le, če obstojajo za njihovo pravilno poslovanje potrebni prostori. Oddelki se otvarjajo s posebnimi odredbami ministra za socijalno politiko in narodno zdravje po zaslišanju glavnega sanitetskega sveta. Sekundarne zdravnike namešča upravnik po zaslišanju sveta šefov zdravnikov.
—Beograd — prestolica Rusije. Neki list v Rigi poroča, da je dobila redakcija španskega lista »El Sole« tale brzojav: Policijski komisar Alikante je že pred tedni zaprl srbskega novinarja Drag. Gospiča, ker je iz Beograda, a Beograd je prestolica Rusije. Tako je Gospič
komunist in komisar je bil prisiljen, da ga je aretiral.
— Vreme. Lepo vreme bo trajalo dalje, tako pravijo vremenske napovedi. V Dravski banovini in drugod v državi je bilo včeraj lepo in jasno, mirno in skoraj brezvetrovno. Barometer se dviga in je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 764, Maribor 762 9, Zagreb 763 6, Beograd 763-5, Sarajevo 765-4, Split 7631. Termometer je včeraj ob 7. uri kazal: Ljubljana 13, Maribor 15, Zagreb 15, Beograd 16, Sarajevo 12, Split 20. V Ljubljani je včeraj zjutraj vladala megla. To znači, da bo, kakor pravijo stari vremenarji, še dolgo lepo vreme. Oblačnost je po vsej državi bila O, samo v Ljubljani zjutraj 10. Relativna vlaga je znašala od 65% do 92%, v Ljubljani najvišja, v Mariboru 85%.
— Samomor finančnega tajnika. V Novem Sadu se je ustrelil tajnik finančne direkcije Vladimir Bruckner. Ustrelil se je v srce. Vzrok so najbrž družinske razmere.
— Drzen roparski napad. V neki gostilni v okolici Osijeka je pil s tremi neznanimi moškimi seljak Lazar Miškovid. Ko se je odpeljal, ga je eden neznancev napadel in mu vzel listnico s 3600 Din. Policija je ujela nekega potepuha, ki je priznal, da je bil v roparski družbi.
Aluminijasta
emajlirana modra, siva in rtijava kuhinjska posoda vedno in v največji izberi edinole pri tvrdki
Slanike Florjančič
LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 35 Točna in solidna postrežba!
Ssjubljamea.
Sreda, 20. avgusta 1930, Bernard. Pravoslavni: 7. avgusta, Žarka.	.
Nočno službo imajo danes lekarne Bahovec, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Hočevar, Šiška VIL
*
■ Udeležite se sprejema angleških pevcev in obiščite njih koncert. Ljubljanske pevce in občinstvo prosimo, da se udeleži sprejema angleških pevcev na glavnem kolodvoru danes dopoldne ob V, na 11. uro ob prihodu zagrebškega brzovlaka. V Ljubljano prispe 54 Angležev, zastopnikov 11 pevskih in glasbenih društev iz Londona in Anglije. Pri sprejemu bo sodelovala tudi muzika dravske div. oblasti. Goste bo pozdravil zastopnik bana, mestne občine, ljubljanskih pevskih krogov in društva prijateljev angleškega jezika. Vstop na peron je prost.
— Opozarjamo na nocojšnji koncert, ki se vrši ob pol 21. uri v Filharmonični dvorani. Angleški pevci nam bodo izvajali pod svetovno znanim dirigentom Arturjem Fagom celo vrsto skladb iz najstarejše pa tudi novejše angleške glasbene literature, z mnogimi točkami bo zastopana tudi angleška narodna pesem, predvsem tipična pesem angleških mornarjev. Nocojšnji koncert bo prvi koncert te vrste v našem mestu in prvi nastop angleških pevcev pri nas sploh. Vabimo občinstvo, da v obilnem številu poseti koncert, za katerega veljajo običajne koncertne cene od 30 Din navzdol. Predprodaja vstopnic cel dan v Matični knjigarni, od 8. ure dalje pa v veži Filharmonične družbe. — Angleški pevci so priredili sinoči v zagrebškem gledališču svoj koncert, ki je izvrstno uspel ter navdušil mnogoštevilno publiko. Gostom-pevcem so bile prirejene navdušene ovacije, poklonjenih je bilo izredno mnogo vencev.
■ Pregled avtomobilskih vozil. Pred policijsko upravo na Bleivveisovi cesti se sedaj vrši uradni pregled vseh koncesijoniranih avtomobilskih vozil, tako avtotaksarjev, kakor tudi avtobusov. Komisija je ugotovila, da imajo naši ljubljanski avtolaksiji lepe, moderne in brezhibne avtomobile. Pregleduje pa tudi vse avtobuse, ki vozijo iz Ljubljane na deželo odnosno z dežele v Ljubljano. Od teh avtobusov so bili trije popolnoma škartirani.
■ Bukova drva (m3 150 Din) in trboveljski premog pri tt. »Kurivo«, Dunajska cesta št. 33 (Balkan), telefon 34-34.	—199
■ Treba je graditi novo plinarno v Ljubljani. Zanimiva statistika je o produkciji plina ljubljanske plinarne. Leta 1922. je ljubljanska plinarna junija meseca producirala 21.000 kubičnih metrov plina, dočim je letos junija producirala že 85.000 kubičnih metrov. To je lep napredek. Letos je mestna plinarna montirala 124 kopaliških plinskih peči, 195 kuhalnikov, -123 štedilnikov, 108 likalnikov in 128 sobnih peči. Potreba plina vedno bolj narašča in zato se je uprava mestne plinarne odločila, da zgradi na gotovem mestu novo moderno plinarno. Zemljišče za to je že zagotovljeno in prihodnje dni se bo vršil komisijonelni ogled.
m Sokol Maribor I. pojde v nedeljo, dne 24. t. m. v Jarenino, kjer priredi tamkajšnji Sokol skupno s prosvetnim društvom veselico z igro-kazom »Sirota Jerica«. Sokol bo izvajal proste vaje s spremljanjem godbe iz Maribora. Kdor le more — naj je Sokol ali ne — naj pojde v lepo Jarenino na prijeten izprehod in zabavo. Vlak vozi iz Maribora ob 1330, od Pesnice je po bližnjici samo tričetrt ure peš do Jarenine. Vrnitev z vlakom ob 20-25 uri iz Resnice. Komur ni do vlaka ali ga zamudi, rabi iz Maribora samo 2 uri peš.
m Tri nove sokolske čete. Dne 15. avgusta je bila na prizadevanje agilnega št. lenartskega Sokola ustanovljena sokolska četa v Zimici pri Sv. Barbari. Za starosto je bil predlagan kovaški mojster Anton Hrastnik, za načelnika pa Fran Sardinšek, posestnik v Jablancih. Priglasilo se je takoj 24 krepkih kmečkih mladeničev, ki so sklenili, da bodo telovadili vsako nedeljo ob 14. uri. Prostore je dal brezplačno na razpolago Alojz Šauverl, trgovec v Zimici. V nedeljo 24. t. m. pa se bo na prizadevanje šent-lenartskega Sokola ustanovila sokolska četa pri Sv. Benediktu v Slovenskih Goricah. V kratkem času so bile na področju Sokola pri Sv. Lenartu ustanovljene že 3 sokolske čete. In sedaj se vršijo priprave za ustanovitev 4. čete in sicer pri Sv. Ani, ki se bo sestavila bržkone že prihodnji mesec.
m Okrajni cestni odbor v Mariboru razglaša da se bo v nedeljo 24. t. m. prodajalo sadje na podravski cesti. Prodaja se vrši od km do km, to je, da se bo za vsak km vršila posebna dražba. Sadje se bo prodajalo ob 8. zjutraj v gostilni župana Martina Hernaha v Sevnici ob Dravi' za km 14 do 19, ob 11. uri. v gostilni Urbas (Feldbacher) na Slemenu za km 10—14, ob 15. uri v gostilni Bruderman v Bresternici za km 4—9.
m Nova deložacija. Iz hiše štev. 8 v Smoletovi ulici je bil v pondeljek deložiran električar Ignacij Zalokar, uslužben pri mestnem električnem podjetju. Zalokar pa ni sledil ostalim pod most, ampak se je naselil kar pred hišo, iz katere je bil deložiran in je z ženo in tremi otroki tudi tam prenočil.
m Borza dela v Mariboru rabi nujno: 1 žagur-ja, 1 izdelovalca keksov, 1 kamnoseka, 2 kovača, 1 steklarja, 1 krovca, 2 čevljarja, 1 krojaškega pomočnika, 1 čevljarskega prikrojeval-ca, 1 raznašalca kruha, več obrtnih učencev ter več kuharic, sobaric, vzgojiteljic in služkinj. Nadalje dobita zaposlitve šteparica za gornje dele čevljev in kuharica za uradniško menzo.
m Darilo. Montažno osobje Mestnega električnega podjetja je podarilo rešilnemu oddelku 100 Din za prvo pomoč ponesrečencem. Hvala!
m Prvo domače grozdje. Na živilski trg je prišlo v torek prvo letošnje domače grozdje.
m Zastrupljenje. Z gobami se je v ponedeljek popoldne zastrupila 361etna delavka pri tvrdki Zelenko, Neža Šmigovec. Prepeljali so jo v bolnico.
m Aretacije. V ponedeljek sta bili aretirani dve osebi, Anton Horvat zaradi telesne poškodbe in Elizabeta Mendaš zaradi potepuštva in prepovedanega povratka.
m Nezgoda. Pri razkladanju bukovih hlodov si je v ponedeljek zlomil nogo železniški pomožni delavec Konrad Breznik.
m Samomorilni poskus. V pondeljek popoldne je 221etni tkalec Ivan Kirbiš, stanujoč v Erjavčevi ulici v Melju, izpil večjo količino oetove kisline, legel v posteljo in pričel klicati na pomoč. Gospodar, ki je opazil, kaj se je zgodilo, je nemudoma obvestil rešilno postajo, ki je Kirbiša prepeljala v bolnico, kjer je že izven nevarnosti. Vzrok je bila ljubezen.
m Pobeg iz samostana. Iz samostana šolskih sester v Strossmayerjevi ulici je v nedeljo popoldne pobegnila 42 letna, v Egiptu rojena Ema Fles. Ker so se pri Flesovi že pred tremi leti pojavili znaki duševne zmedenosti, se sumi, da je tudi ta pobeg v zvezi z njeno boleznijo.
m Vandalizem. Na cvetličnem gričku v mestnem parku so neznanci v noči od nedelje na pondeljek odtrgali s klopi tri devske in jih odnesli. Ker so slični slučaji javljeni tudi od drugod, bo treba nad našimi parki uvesti strožjo kontrolo.
m Otrok prosi odeje. V ponedeljek je prišla na rešilno postajo okrog 8 let stara deklica in na kolenih prosila odejas da je ponoči ne l>o zeblo. Ker na rešilni postaji odeje niso imeli, naj bi se je kdo drugi usmilil.
m Pretep med delavci. Pri stavbišču nove palače OUZD je nastal v ponedeljek prepir m**it delavci, ki so čakali na zaposlitev. Pri tem ie Anion Horvat zasadil Alojziju Purgarju iz Sv. Petra pri Mariboru s tako silo nož v ramo. da se je zlomil. Purgarja so odpeljali v bolnico, kjer je bil operiran, Horvata so pa aretirali ;n oddali v zapor.
SPREJEMA
ANTON STACUL, trgovec v Ljubljani, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njegov pre-ljubljeni sin oz. brat, stric in svak, gospod
Jean Stacul
trgovec
dne 16. t. m. po nesrečnem naključju, previden s svetotajstvi, v Splitu mirno umrl.
Truplo blagopokojnega prepeljemo v Ljubljano, kjer se bo vršil pogreb v sredo, dne 20. avgusta 1930 ob 4 popoldne izpred glavnega kolodvora na pokopališče k Sv. Križu, kjer ga položimo v rodbinski grobnici k večnemu počitku.
Maša zadušnica se bo brala v četrtek 21. avgusta ob pol 8 zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani.
Prosi se tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 18. avgusta 1930.
Brez posebnega naznanila
Mesini pogrebni zavod v Ljubljani,
NAJNOVEJŠA KOLESA ZA OTROKE!
| TOVARNA PELIKAN
KOLESNI DEU — PNEUMATIKE — KM DETAJL, oj	LAKIRANJE	— PONIKLANJE
° E N tj H O S	Otroški vozički
MARIJIN TRG ST. 8
TOVARNA Ljubljana V n.
VSA POPRAVILA KOLES IN VOZIČKOV!
ZaseJanje tarifnega odbora
19-55). Rž: okt. 11-35—11-62 (11-35—11-36), m are 12-60—12-80 (12-58—12-60). Koruza: avg. 16-10-16-18 (16-18-16-20), sept. 15-82— 16-17 (16-10-16-15).
Ljubljansko lesno tržišče.
Tendenca neizpremenjeno mlačna, promet: 5 vagonov hrastovih drv.
*
VII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov.
Žalec v Sav. dol., 18. avgusta.
Obiranje hmelja je v polnem tekli in bo najhitreje vkljub deloma neugodnemu vremenu končano že ta teden. Množina pridelka se ceni na 14—15 tisoč met. stotov. Kakovost letošnjega pridelka bo ono minulega leta prekosila, ker se je obiranje pričelo pravočasno in se izvršuje najskrbnejše. Kobule so lepo zelene barve, so zelo težke in najboljše arome.
Nekaj tujih kupcev je že došlo, ki odpošiljajo svojim tvrdkam uzorce našega pridelka. Do večjih kupčij dosedaj še ni prišlo, pač pa se predprodani hmelj polagoma prejemava.
<S>p©z?f
Lahkoatletsko prvenstvo Zagreba
V soboto in nedeljo se je v Zagrebu vršilo prvenstvo Zagreba v lahki atletiki. Doseženi rezultati pričajo, da so zagrebški atleti v prav dobri formi ter so postavili več jugoslovanskih rekordov.
Tek 100 m: 1. Podaupsky (Ilašk) 11-2, 2. Brezovski (Hašk) il'3, 3. Jamnicky (Ilašk) za prsa. — Met krogle: 1. dr. Narančič (Concordia) 14-09 m jug. rek. — Met diska: 1. dr. Narančič 40-76 m, 2. Manojlovič (Cone.) 38-68 m. — Skok v višino: 1. Buratovič (Cone.) 1-80 m, izenačen jug. rekord. — Tek 400 m: 1. Rittig (Hašk) 53. — Tek 1500 m: 1. Tučan (Hašk) 4:23-4. — Skok v dalj: 1. Buratovid 6-62 m. — Met diska (grški stil): 1. Manojlovič 32-34 m,
jug. rek. — 110 m zapreke: 1. Buratovič Ifl.
— Met kladiva: 1. Gašpar (Cone.) 38-25, 2. Fer-kovič (Hašk) 36-85 m. — Tek 200 m: 1. Podaup-ski 24. — Troskok: 1. B. Kallay (Marathon) 12-86 m. — 400 m zapreke: 1. Thaller (Mar.) 59-6, jug. rek. — Tek 5000 m: 1. Koren (Mar.) 16:47-6. — Met kopja: 1. L. Kallay (Mar.) 48-57 m, 2. Gašpar 48‘52 m. — Skok ob palici: 1. B. Kallay 3-40 m — Tek 800 m: 1. Rittig 2:03-4. - Štafeta 4X100 m: 1. Hašk 45«.
Prvenstvo Evrope v veslanju.
Preteklo soboto in nedeljo so se v Ličgeu (Belgija) vršile zaključne tekme v veslanju za prvenstvo Evrope. Tekmovanje je zelo trpelo radi dežja in vetra. Prvenstva se je udeležila tudi Jugoslavija z osmico »Gusarja« (Split), ki se je držal prav dobro. V semifinalu je v tretjem predteku zasedel s časom 5:33-2 drugo mesto za Dansko, ki je rabila 5:31-4.
Finalne tekme so se končale sledeče: Štirica s krmarjem: 1. Danska 5:56'4, 2. Italija 6:03, 3. Holandska 6:03-6. — Dvojka brez krmarja: 1. Poljska 6:30, 2. Madjarska 6:30-4, 3. Francija 6:31-8. — Dvojka s krmarjem: 1. Italija, 2. Francija, Švica je odstopila. — Skiff: 1. Madjarska (Szendey 6:26’6, Italija 6:30-8, 3. Danska 6:31-8.
— Štirica brez krm.: 1. Italija 5:53-4, Švica 6:01-2, 3. Belgija 6:03-2. — Dvojni skiff: 1. Švica 6:07, 2. Italija 6:09, 3. Holandska 6:23-2. Osmica: 1. Amerika 5:27-2, 2. Italija 5:33-4, 3. Danska 5:47-2.
Prvenstvo Češkoslovaške v plavanju.
Novi plavalni stadion v Pragi se je svečano otvoril s plavalnim prvenstvom ČSR. Stadion jo zgradil Česky plavecky klub. Kljub hladni vodi (15° C!) je bilo postavljenih 8 novih rekordov in sicer: 100 m hrbtno moški: Antoš 1:18, 4X100 m prsno dame: ČPK 6:55-2, 3X100 mešano moški: PTE 3:52-l, 200 m prosto moški: Getreuer 2:26'8, 100 m prosto moški: Steiner 1:02-9, 200 m hrbtno moški: Antoš 2:51'8, 4X100 m prsno moški: Aegir 5:45-4, 4X100 m prosto dame: ČPK 6:27-6.
Državno prvenstvo v waterpolu si je priboril ČPK.
V dvorani industrijske zbornice je bila danes otvorjena seja tarifnega odbora prometnega ministrstva pod predsedstvom predsednika jugoslovanskega narodnega odbora mednarodne trgovinske zbornice g. Vase Jovanoviča. Na seji so bili navzoči generalni ravnatelj državnih železnic Dimitrije Šreplovič, zastopniki ministrstev in veliko število zastopnikov gospodarskih organizacij iz vse države. Udeležence je v imenu prometnega ministra pozdravit g. Dimitrije Šreplovič in jim voščil mnogo sreče pri delu. Prosil je člane tarifnega odbora in gospodarske zastopnike, naj pomagajo prometnemu ministrstvu, da reši našo tarifno politiko na tak način, ki bo najbolje ustrezal interesom države, javnega prometa in gospodarskih krogov. Takoj nato je bila otvorjena razprava, v kateri so zastopniki državnih ob-lastev in zastopniki gospodarstva podali svoja poročila v vprašanju tarifne	politike.
Povsem razumljivo je, da	vlada	za	to	zasedanje izredno veliko zanimanje v	vseh	naših
gospodarskih krogih, ki se	izraža	v	sledečih
razlogih:
Pobudo za sklicanje tarifnega odbora je dala zagrebška trgovska zbornica, ki je v obsežnem elaboratu nazorno dokazala činjenico, da je skoro ena tretjina tarif v teku petnajstih mesecev od zadnjega zasedanja tarifnega odbora doživela znatne spremembe. Te spremembe niso ostale brez odločilnega vpliva na vse glavne panoge našega narodnega gospodarstva, vsled tega je treba tarifno politiko prilagoditi tem spremembam. Tudi beograjska trgovska zbor-
Iz zavoda za pospeševanje zunanje trgovine
Naš generalni konzulat v Marseilleu je obvestil zavod za pospeševanje zunanje trgovine, da je nastalo na marseilleskem tržišču hudo povpraševanje po koruzi, fižolu, pšenici, ovsu in ječmenu. Zato ni izključeno, da bi se mogli gornji naši pridelki plasirati na tem tržišču. Na tem tržišču kupujejo »cif Marseille«. Blago se more dostavljati v vrečah, izjemoma po Slepih, a blago mora biti prvovrstno. Po informaciji tega konzulata je letošnja žetev v Franciji slaba radi neugodnih vremenskih razmer. Posebno veliko je povpraševanje po koruzi. Posli kakor tudi cene naraščajo. Cena koruze je te dni poskočila za 1 funt šterlingov za tono. Interesenti, ki se bavijo z izvozom teh pridelkov, naj se obrnejo naravnost na naš generalni konzulat v Marseilleu.
Nadalje je zavod prejel obvestilo, da ponekod v inozemstvu povprašujejo po večjih količinah oglja. Posebno veliko je povpraševanje po dobro pregorelem oglju iz zelene hrastovine v večjih komadih. Povprašuje se tudi za oglje iz bele hrastovine in iz bukovine, vendar v manjših količinah. Izvozniki, ki se bavijo z eksportom oglja naj prijavijo svoje naslove informacijsko - komercijalnemu oddelku zavoda pospeševanje zunanje trgovine pod št. 4380.
Zavod potrebuje naslove gojiteljev domačih golobov in kuncev, za katere je na nekih evropskih tržiščih dokajšnje povpraševanje. Interesenti naj se prijavijo informacijsko-ko-mercijalnemu oddelku za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 4438.
Zavod je prejel iz Anglije dopis tamošnje ugledne trgovske firme, ki se peča z uvozom divjačine. Tvrdka se zanima predvsem za uvoz jerebic in fazanov iz Jugoslavije. Interesenti se naprošajo, da dostavijo svoje naslove informacijsko - komercijalnemu oddelku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine pod št. 4412.
Gospodarske vesti
X Nacionalizacija jugoslovansko sladkorne industrije odredbenim potom. Kakor smo že svoječasno v našem listu naznanili, namerava država odredbenim potom nacionalizirati vso jugoslovansko sladkorno industrijo. S to odredbo bodo prizadete sledeče sladkorne tovarne v Jugoslaviji: 1. Sladkorna tovarna v Velikem Bečkereku, ki je bila ustanovljena leta 1910. Pri ustanovitvi sta sodelovala avstrijski in ma-djarski kapital ter Praška kreditna banka. 2. Crvenka, sladkorna tovarna d. d. Ustanovljena je bila 1. 1912, I. 1920 pa nacionalizirana. 3. Srbsko-češka sladkorna v Čupriji. Ustanovljena je bila 1. 1920. 4. Prva hrvatsko-slavonska d. d. za sladkorno industrijo v Osijeku. Tovarno so ustanovili 1. 1905. Razen Jugoslavenske banke je interesiran tudi inozemski kapital, (češki: Zivnostenska banka). 5. Sladkorna tovarna Bačka. Ustanovili so jo 1. 1911. Do 1. 1920 je imela svoj sedež v Budimpešti. Tovarna je v Novem Vrbasu v Bački. Ustanovili stji jo dve madjarski velebanki. Danes so udeležene tudi zagrebške velebanke. 6. Bosanska sladkorna in špirituozna industrijska d. d., ustanovljena 1. 1892. Tovarna se nahaja v Usori v Bosni in spada v koncern Bosanske industrijske dn trgovske banke. — Država ima dve sladkorni tovarni, eno na Belju, drugo v Čukarici pri Beogradu.
X Oddaja pleskanja železniških mostov: 1. čez Ljubljanico pri Preserju, 2. V Otovcu, 3. čez Mežo na progi Dravograd—Labud in 4. čez Dravo v Mariboru gl. kolodvor. Ponudbe je vložiti pri gradbenem odelenju direkcije drž. železnic v Ljubljani do 26. avgusta 1930. — Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
X Brown Uovori v Romuniji. V Galacu so je ustanovila romunska Browu Boveri d. d. z 225.000.000 lejev. Družba bo izvršila elektrifikacijo mesta in oskrbela tudi moderno ure-jcu vodovod. V okolico bo gradila cestno železnico in avtobusna linije.
ZgubiSa se je
psica „Heksa“ foks-terrierka, lefo stara, črnorjava lisa čez levo oko, ovratnik z znamko St. Peter štev. 143. Javiti: Soklič Boris, mestni voj. urad. 264
S svojci, ki bolehajo na želodcu, črevih, mehurju, srcu, ledvicah ali Jetrih, ali ki trpijo vsled želodčnih kamnov v
ROGAŠKO SLATINO!
Ne kolebajte I Odločajte, dokler Je še čas Rogaška Slatina so naši domači Karlovi vari.
Nje sloviti zdravilni vrelci MTempel, S!yria in Donat" so svetovno priznani In cenjeni od vseh, ki so se kedaj k njim zatekli.
Sezona: maj - september.
Vzllc vsemu komffortu izredno nizke cene.
Pred in po glavni sezoni, to Je do 30. junija In od 15. avgusta dalje znatni popusti In največje udobnosti.
Zdravljenje, odnosno obisk zdravilišča v tem času se posebno priporoča
ei	Zahtevajte	prospekte.
nica se je podrobneje ukvarjala z raziskovanjem tega vprašanja in ugotovila, da bi bilo treba mobilizirati vse naše strokovne sile, tako iz vrst prometnega osebja, kakor tudi iz vrst gospodarstvenikov, da se vpostavi nova podlaga naši tarifni politiki.
Važna naloga, ki jo mora tarifni odbor rešiti, je obratovanje naše zunanje trgovine. Postopno padanje cen skoro vseli poljskih, živinorejskih in gozdarskih proizvodov, ki predstavljajo najvažnejše postavke v naši trgovinski bilanci, kakor tudi stalno povišavanje carinskih postavk nekaterih naših zunanjih tržišč, je naše gospodarske kroge privedlo do tega, da v tarifni politiki povsem upravičeno vidijo ono gospodarsko lečilo, ki bi naš ko-njukturni zastoj omilila.
Na dnevnem redu so nadalje vsi nedostatki, ki direktno ali indirektno posegajo v interesni krog državljanov. Zastopniki zbornic, zadružništva in poljedeljstva bodo na tem zasedanju lahko opozorili na vse eventualne pomanjkljivosti dosedanjega tarifskega sistema in predlagali zboljšanje.
Vzajemno se bodo na tem zasedanju sporazumeli tudi zastopniki oblasti z zastopniki gospodarstva v pogledu načel, katerih se je treba v bodoče držati pri sklepanju tarifnih zvez z drugimi državami. Dosedanje stanje ni moglo zadovoljiti vseh upravičenih želja in potreb.
Končno bo tarifni odbor pretresal vprašanje letošnje izvozne kampanje, ki naj se izvede z vso točnostjo na podlagi racijonalizacije in standardizacije.
X Madjarsko- francoski sporazum o zapo-slenju madjarskih delavcev v Franciji. Pred nekaj dnevi je bil med francosko in madjarsko vlado podpisan dogovor o zaposljenju madjarskih delavcev v Franciji. Dogovor urejuje način sprejemanja madjarskih delavcev na delo v Franciji in predvideva za zaposljenje madjarskih delavcev predhodno dovoljenje francoskega ministrstva za javna dela, kakor tudi odo-brenje s strani strokovnih francoskih organizacij. Prevoz delavcev do francoske meje se vrši na račun madjarske vlade in se urejuje potom izseljeniškega urada. Po Statističnih podatkih madjarskega eksperta za izseljeništvo rezultira, da se je iz Madjarske izselilo v Francijo od leta 1920 do 1928 okrog 2 milijona delavcev, medtem ko se je vrnilo v domovino jedva pol miljona izseljencev. Izselilo se je okrog 900.000 industrijskih in 700.000 poljedeljskih delavcev.
Borzna poročil«?
dne 19. avgusta 1930. Devizna tržišča.
Ljubljana, 19. avgusta. Amsterdam 22-70 bi., Berlin 13-445—13-475, Bruselj 7-8774 bi., Bu. dimpešta 9-863—9-893, Curih 1095-90 bi., Dunaj 7-9468-7-9768, London 274-44 bi. Newyork 50-23 bi., Pariz 221-59 bi., Praga 167-13 bi., Trst 294—296.
Zagreb, 19. avgusta. Amsterdam 22-70 bi., Dunaj 794-68-797-68, Berlin 13-445-13-475, Bruselj 787-74 bi., Budimpešta 988-40 bi., Milan 294-089-296-089, London 274-04-274-84, Newyork ček 56-13-56-33, Pariz 220-59-222-59, Praga 166-67—167-47, Curih 1094-40-1097-40.
Beograd, 19. avgusta. Amsleriam 22-67 do 22-73, Berlin 13-4450-13-4750, Dunaj 794-68 do 797-68, Budimpešta 986-90—989 90, Bukarešta 33-33—33-83, Curih 1094-40—1097-40, London 274-04—274-84, Newyork 56-12—56-33, Pariz 220-59-222-59, Praga 166-73—167-53.
Dunajj, 19. avgusta, d. Berlin 168-32, Amsterdam 284-98, Kopenhagen 189-55, Stockholm 190, Newyork 707-40, London 34-4525, Pariz 27 8225, Bruselj 98-84, Praga 20-9887, Beograd 12-5625, Budimpešta 124-03, Bukarešta 4.2125. Varšava 71-37, Sofija 5-1275, Milan 37-06, Curih 137-58.
Curih, 19. avgusta. Beograd 9-12875, Pariz 20-2225, London 25-0425, Newyork 514-125, Bruselj 71-85, Milan 26-95125, Madrid 54-718, Am. sterdam 207-125, Berlin 122-79, Dunaj 72-67, Sofija 3-725, Praga 15-255, Varšava 57-70, Budimpešta 90-19.
Vrednostni papirji
Na ljubljanskem tržišču ni sprememb.
Zagreb, 19. avg. Drž. inv. pos. 88—89, Voj. škoda škoda kasa 438-50—439, avg.
438-439, nov. 438-438-75, dec. agr. obv. 55—55-7755, 7% Bler.
8% Bler. 97'25—97'75, 7% pos. hipot.
—85-875. Banke : Hrvatska 50 d., Prašte. diona 910—915, Udružena 191—193, Ljublj. kr. b. 122 d., Medjunar. b. 64 d., Narodna banka 7750—8050. — Industrije: Šečerana Osijek 311-50-313-50, Trboveljska 397-402, Slavonija 200—202, Vevče 124 d.
Beograd, 19. avgusta. 7% invest. pos. 92 do 92-50, 4% agrar. obv. 55-50 (20.000), 7% pos. drž. Hipot. b. 89-1250, 7% Bler 89-25—80-50, Tobačne srečke .35 blago, Rdeči križ 55 blago, Vojna škoda 452/400 ultimo avg. 452-50 do 453-50, ultimo dec. 462-50—463-50. Narodna banka 7850 (5), Brodarsko društvo 665 denar.
Dunaj, 19. avgusta, d. Bankverein 18, Kre-ditni zavod 47-50, Dunav-Sava-Adria 11-20, Prioritete 89-25, Ruše 35-25, Trbovlje 49-35, Leykam 4.
Notacije naših drž. papirjev v inozemstvu.
London, 19. avgusta. 7% Bler. 86—86-625,
Ne\vyork, 19. avgusta. 8% Bler. 96-5—97-25, 7% Bler. 86-25-87, 7% Hipot. b. 85-86-5.
Žitna tržišča.
Na ljubljanskem tržišču tendenca stalna brez prometa.
Borzi v Novem Sadu in Somboru danes nista poslovali.
Budimpešta, 19. avg. Tendenca neenotna, promet srednji. — Pšenica: okt. 17-35— 14-44 (17-44-17-45), maj 10-45-19-70 (10-53-7
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
lic I 130/30—3.
1911—3—2
Amrrtizacija.
Na prošnjo dr. Glatnčnik Josipa, zdravnika v Murski Soboti, se uvaja postopanje v svrho amortizacije hranilne knjižice Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti štev. 5306/1Va/70, glaseče se na ime >Dr. Glančnik Josip, zdravnik z vlogo 1.804-25 Din, ki jo je prosilec baje izgubil.
Imetnik te hranilne knjižice se poziv-lje, naj uveljavi svoje pravice v šestih mesecih od dne razglasitve tega oklica, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da hra-uilna knjižica ni več veljavna.
Okrajno sodišče v Murski Soboti,
dne 25. julija 1930.
T V 23/30—4
1922
Amortizacija.
Na prošnjo Stropnika Franca, delavca v Levcu št. 41 pri Celju, se uva|a postopanje za amortizacijo hranilne knjižice Mestne hranilnice v Celju št. 84465/333 z vlogo 7.500— Din.
Imetnik te hranilne knjižice se poziva, da v šestih mesecih od dne, ko se razglasi ta oklic v Službenih objavah, predloži hranilno knjižico ali ugovarja zoper ta poziv, ker bi se sicer po tem roku izreklo, da je hranilna knjižica brez moči.
Okrožno sodišče v Celju, dne 12. avgusta 1930.
E 1090/30-11	1921
Dražbenl oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Celjske posojilnice d. d. v Celju, zastopane po dr. Sernecu, odv. v Celju, bo dne 23. septembra 1930 ob devetih pri tem sodišču v sobi št 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Trnovlje, vi. št. 146, 1.) stavbi-šče s hišo in gospodarskimi poslopji, cenilna vrednost Din 62.000—, 2.) zemljišča, cenilna vrednost Din 82.154-50, 3.) pritikline pri hiši št. 8, cenilna vrednost 9.341-—, vi. št. 412, gozdi, cenilna vrednost 5.174-50 Din, vi. št. 536, a) stavbišče z opekarskima utama, cenilna vrednost Din 3.500-—, b) Zemljišča 8.508-50, skupaj Din 170.678-50.
Najmanjši ponudek Din 113.785-66.
Vadij znaša Din 17.067-85.
K nepremičnini zemljiška knjiga Trnovlje, vi. št. 146, spadajo sledeče pritikline: 2 kravi, 1 telica, slamoreznica, mlatilnica, plug, 2 para vprege ter razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 9.341— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, dne 24. julija 1930.
E 571/30-10	1920
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Mestne hranilnice celjske v Celju, po dr. Goričanu, odv. v Celju, bo dne 26. septembra 1930. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4, na podstavi s tem odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: Petrovče vi. št. 45, hiša, gospodarsko posloplje, zemljišče, cenilna vrednost 35.200-— Din, pritikline, cenilna vrednost 91-— Din; Petrovče vi. št. 131 (njiva, travnika, pašniki), cenilna vrednost 14.942-50 Din; skupaj 50.233-50 Din. Najmanjši ponudek 33.489-— Din. Vadij znaša 5024-— Din. K nepremičnini zemljiška knjiga Petrovče, vi. št. 45, spadajo sledeče pritikline: razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 91-— Din.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja,
Okrajno sodišče v Celju, dne 24. julija 1930.
E 340/30—22
1920a
Dražbeni oklic in poziv k napovedi.
Na predlog zahtevajoče stranke Celjske
posojilnice d. d. v Celju, zastopane po dr. J. Vrečkotu, odvetniku v Celju, bo dne 30. septembra 1930 ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 9, na podstavi že odobrenih pogojev dražba sledečih nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Martin, vi. št. 57: poslopja, cenilna vrednost 41.000-— Din, zemljišča, cenilna vrednost 109.255-50 Din, pritikline, cenjlna vrednost 3.620-50 Din.
Vrednost za Marijo Juvan vknjiženih dosmrtnih prevžitnih pravic 16.200-— Din.
Skupaj 137.657.50 Din.
Najmanjši ponudek 68.837.75 Din.
Vadij znaša 13.767.55 Din.
K nepremičnini zemljiška knjiga Sv. Martin, vi. št. 57, spadajo sledeče pritikline: 1 par konj, 1 stiskalnica ter razno gospodarsko orodje v cenilni vrednosti 3.620 dinarjev.
Pod najmanjšim ponudkom se ne prodaja.
Okrajno sodišče v Celju, dne 25. julija 19.30.
E 1500/30—9	1910
Dražbeni oklic.
ime 26. septembra 1930. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15. dražba nepremičnin (hiša z gospodarskimi poslopje, gozdovi, travniki in njivami): zemljiška knjiga k. o. Sela, vi. št. 126. Cenilna vrednost 39.469-65 Din; vrednost pritikline: 3140-— Din; najmanjši ponudek 23.313-10 Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi še ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v 'škodo zdražitelja, id je ravnal v dobri veri.
Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani,
dne 9. avgusta 1930.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 6901/3.
Razglas.
3-2
Kr. banska uprava Dravske banovine v Ljubljani je vložila prošnjo, opremljeno s potrebnimi projekti, za izrabo sile Save Dolinke na odseku med nekdanjim mostom pri Javorniku-Dobravi in parcelo št. 818/2 d. o. Moste.
Vodna naprava je projektirana tako, da bi stala hidrocentrala na parceli št. 818/4 d. o. Moste z odtokom na pare. 818/2 iste davčne občine, dočim bi se jez s potrebnimi objekti zgradil v soteski nad izlivom Završnice v Savo.
Vpliv zajezene vode po tem projektu bi segal na obeh straneh Save približno do nekdanjega mostu Javornik-Dobrava.
Prav tako pa želi izrabiti tudi Kranjska industrijska družba na Jesenicah padec na Savi Dolinki od ustja Radovne do soteske pri Mostah, nadalje s približno 1.500 m dolgo zajezitvijo navzdol do km 183.720 in združiti razpoložljivo obratno vodo Save z ono vodo iz Radovne, ki je pod odtočnim kanalom njene že obstoječe hidro-centrale pri Dobravi na razpolago. Hidrocentrala bi stala na desnem bregu Radovne ob izlivu v Savo.
Ker sta to projekta, ki bi deloma izrabljala isto vodno silo, razpisujem v smislu § 60. in 71. lit b) vodopravnega zakona bivše dežele Kranjske
vodopravno razpravo na 18. septembra t. 1. s sestankom ob 10. uri v pisarni Kranjskih deželnih elektraren v Žirovnici.
Oba projekta sta na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Radovljici ter občinski pisarni v Breznici.
To naznanjeni s pripombo, da se morajo morebitni ugovori uveljavljati ustno ali pismeno pri podpisanem oblastvu ali najkasneje pri komisijski razpravi, sicer bom smatral, da udeleženci soglašajo z nameravanim podjetjem in z v te svrhe potrebnim odstopom ali obremenitvijo zemljiške lastnine, ter bom izrekel razsodbo brez ozira na poznejše ugovore.
Sresko načelstvo v Radovljici, dne 14. avgusta 1930.
Štev. 1829.	~	1904—3—3
Razpis.
Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi direkcije državnih železnic Ljubljana, štev. 5836/1—III—29 z dne 6. decembra 1929., napravo načrta in tehničnega poročila in proračuna za zgradbo propu-
sta na železniški progi Ormož, — Murska Sobota km 19‘5—19 6.
Podrobni pogoji in natančnejši podatki so razvidni ob uradnih urah pri podpisanem uradu.
Ponudbe je predložiti do vštetega 30. avgusta 1930. podpisanemu uradu Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930.
Štev. 1830.	1905—3—3
Razpis.
Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 13. avgusta 1930. oddajo zidarskih, tesarskih, mizarskih, ključavničarskih in kleparskih del pri adaptaciji prejšnj eelektrarne v klavnico. Podrobni podatki so razvidni pri podpisanem uradu ob uradnih urah.
Občina si pridržuje pravico, da odda vsa dela skupno ali pa posamezno, in to ne glede na najnižjo ponudbo.
Ponudbe je predložiti do vštetega 5. septembra 1930. podpisanemu uradu.
Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930.
Štev. 1831.	1903-3-3
Razpis.
Mestna občina Ljutomer razpisuje na osnovi sklepa občinskega odbora z dne 13. avgusta 1930. oddajo naprave regulacijskega načrta in katastrske mape za mesto Ljutomer.
Podrobni podatki so razvidni ob uradnih urah pri podpisanem uradu.
Ponudbe je predložti podpisanemu uradu do 30. avgusta 1930.
Mestni občinski urad Ljutomer, dne 14. avgusta 1930.
Štev. 932/30.	^	1912
Objava.
Gospod dr. Leskovec Janko, advokat v Dolnji Lendavi, je javil podpisanemu odboru sub. pr. 16. avgusta 1930. št. 932/30, da se preseli s svojo pisarno v Roga tec.
V Ljubljani, dne 16. avgusta 1930. Advokatska komora v Ljubljani.
Odbor.
Razne objave
Poziv.
1907—3—2
Elektrostrojna zadruga v Dolu pri Ljubljani je stopila v likvidacijo in pozivlje upnike, !n ji prijavijo svoje terjatve.
Likvidatorji.
Objava.
1915
Tzguliil sem dijaško legitimacijo za polovično vožnjo na drž. železnicah na ime: Orehek Franc iz Hana.
Proglašam jo za neveljavno.
Orehek Franc, s. r.
BOGOVI
■02EJM
Maubel je odvrnil, da sodi, da ni dolžan odgovoriti na vprašanje, ki ne more zanimati pravice, ker niso itašli v tej cvetlici morda kakega skritega listka.
Porota se je umaknila v posvetovalnico. Razpoloženje za tega mladega človeka je bilo ugodno; kazalo je, da njegova temna zadeva skriva predvsem 1 jubavne tajne. To pot bi bili celo dobri in čisti republikanci radi izrekli oprostilno sodbo. Eden od njih, bivši plemič, ki je dal Revoluciji zanesljiva poroštva, je dejal:
»Mar mu očitajo njegovo rojstvo? Tudi jaz sem imel smolo, da sem bil rojen v aristokratskem taboru.«
»Da, ampak ti si izstopil iz njihovih vrst,« je odvrnil Gamelin, »on pa je ostal v njih.«
In govoril je s tako silo proti temu zarotniku, temu Pittovemu emisarju, temu sokrivcu Koburžana,1 ki je odšel čez hribe in doline in čez morje, da bi nahujskal sovražnike svobode, zahteval je tako goreče obsodbo izdajalca, da je vzbudil v porotnikih staro vznemirjenje in domoljubno strogost. _
Eden od njih je dejal cinično:
1 Knez Sachsen-Koburški, avstrijski feldmaršal; op. prevajalca.
»So usluge, ki si jih med tovariši ne moremo odrekati.«
Smrtna obsodba je bila izrečena z enim glasom večine.
Obsojenec je poslušal pravorek z mirnim smehljanjem. Njegovi pogledi, s katerimi se je pokojno oziral po dvorani, so izražali, ko so obstali na Gamejinovem obrazu, neizrekljivo zaničevanje.
Nihče ni zaploskal, ko je bila sodba razglašena.
Ko so Jakoba Maubela zopet pripeljali v Konsier-žerijo, je napisal pismo, v pričakovanju usmrtitve, ki se je imela izvršiti še tisti večer, pri svitu plamenic: Ljuba sestra!
Sodišče me pošilja na morišče, dajoč mi s tem edino radost, ki sem jo mogel še čutiti, odkar mi je umrla ljubljena Nieves. Vseli so mi edino, kar mi je še ostalo po njej, granatov cvet, ki so ga imenovali nagelj, ne vem, zakaj.
Ljubil sem umetnost: v srečnih časih sem zbral v Parizu nekaj slik in bakrorezov, ki so sedaj na varnem mestu in ki ti jih bodo izročili, čim bo to mogoče. Prosim Te, ljuba sestra, hrani jih v spomin name.
Odrezal si je šopek las, ga vtaknil v pismo, zganil to ter nato še pripisal naslov:
Državljanki Klemenciji Dezeimeriesovi, rojeni Maubel,
La Reole.
Ves denar, kar ga je imel pri sebi, je dal ključarju, proseč, naj poskrbi, da pride to pismo na svoj naslov; prosil je za steklenico vina ter pil v kratkih požirkih, pričakujoč prihod krvniškega voza.
Po večerji je tekel Gamelin k »Amorju slikarju« in planil v sinjo sobo, kjer ga je vsako noč čakala Elodija.
»Maščevana si,« ji je dejal. »Jakoba Maubela ni več med živimi. Voz, ki ga je peljal v smrt, je šel mimo tvojih oken, obdan s plamenicami.«
Tedaj je razumela:
»Podlež! Ti si ga ubil, a moj ljubimec ni bil. Nisem ga poznala ... nikoli ga nisem videla ... Kakšen človek je bil? Mlad, ljubezniv,... nedolžen. In ti si ga ubil, podlež, podlež!«
Zgrudila se je onesveščena. Toda v sencah te pol-smrti je čutila, kako jo navdaja hkratu groza in sla. Osvestila se je napol; težke trepalnice so odkrivale beli rob njenih oči, grudi so se ji napenjale, tipajoče roko so iskale ljubimca. Stisnila ga je v naročje, da ga je skoro zadušila, zasadila mu je nohte v meso ter mu dala s svojimi razgrizenimi ustnicami najbolj nem, naj-tišji, najdaljši, najbolestnejši in najslajši vseli poljubov.
Ljubila ga je z vsem svojim živim mesom, in čim groznejši, krvoločnejši, okrutnejši se ji je zdel, čim bolj ga je videla omadeževanega od krvi njegovih žrtev, tem bolj ga je bila lačna in žejna.
XVII
Dne 24. slanca ob desetih dopoldne, ko se je pod' jasnim rožnatim nebom tajal led minule noči, sta se napotila državljana Guenot in Delourmel, odposlanca za javno varnost, k bamabitom ter se dala odvesti k nadzornemu odboru odseka v samostansko dvorano, kjer se je tedaj nahajal grajan Beauvisage, ki je tlačil polena v kamin. Toda izprva ga nista videla, ker je bil kratke in čokate postave.
Kavelifa
Z ozirom na rastoči interes za Finlandijo — državo Suomi — in na rastoči pomen lapovske-ga kmetskega gibanja, ki se širi po vseh pribaltskih republikah, ne bo odveč omeniti par besed o neposrednem vzhodnem mejašu Fincev — o avtonomni karelski republiki, ki tvori sestavni del Sovjetske Unije.
Karelija je prav kakor moldavska avtonomna republika ob besarabski meji v prvi vrsti politično-propagandna tvorba, dekretirana dne 7. junija 1920 in praznuje torej, kakor večina avtonomnih republik Unije letos svojo desetletnico.
Ne glede na njeno politično svrho pa predstavlja Karelija svojevrsten kos zemlje, ki se razteza od Ladožkega jezera proti severu ob finski meji tja v polotok Kola. Velika je kakih 150 tisoč kv. km. Kakor Finska je tudi Karelija do V5 površine pokrita z neštetimi jezeri in jezerci. Največje je onežsko, dolgo ‘245 km, široko 90 km. Prebivalstva je okrog 300.000 Ka-relov, Finov, Rusov in Vepsov, ki naseljuje večinoma južni del republike, kjer se poselja in mesta nizajo okrog stolice Petrozavodska. Prebivalstvo je podobno finskemu, zakaljeno v ostri borbi s prirodo, z daljavami, pragozdovi in vodami, visoko, kulturno, veliko bližje kulturi pribaltskih držav, kakor pa rusko. In prav ta kultura služi za osnovo skrajno desničarskim finskim politikom, ki vodijo o Kareliji svoje račune, kakor jih vodijo Sovjeti z nasprotne strani, tudi ozirajoč se na svojo Karelijo. Med sovjetsko Unijo in obrobnimi državami so na ta način umetno gojena jabolka razdora, ki naj v bodočnosti igrajo vlogo in ki že danes razgaljajo na dovolj zgovoren način končne cilje sovjetske politike.
Karelci so dobri živinorejci. Glavni dohodek
pa daje zemlji les, ker pokrivajo gozdovi GO odstotkov kopnine, kar je za nas posebno zanimivo zato, ker tvori gros sovjetskega lesnega eksporta ravno karelski les. Samo lesna podjetja zaposlujejo nad 40 odstotkov prebivalstva, dočim jih ostala industrija zaposli le 18 odstotkov. Stotisoč kvadratnih kilometrov gozda v Kareliji vodi gospodarsko politiko sovjetov, ki so v Kondopogi zgradili že močno električno postajo in papirnico, ki daje letno 60.000 ton časopisnega papirja. Pri Kemskih žagah se že gradi celulozni kombinat in tovarna kartona. Nemalo vlogo bodo igrala v bodočnosti tudi ru-donosna jezera in močvirja. V Kareliji so tudi močna ležišča črnih in plemenitih rud, v gorah so najdišča dragih kamnov, v gorskih rekah pa celo — kar se najbolj čudno sliši — školjke bisernice.
Po svoje značaju je Karelija izrazito turistov-ska dežela, polna prirodnih krasot, središče katerih je reka Suna z vodopadom Kivačem, ki ga je odkril 1. 1785 ruski pesnik Deržavin in mu posvetil znamenito odo »Vodopad«. Silno živopisne bregove ima onežsko jezero, pa tudi druga jezera nudijo očarujoče slike in naravne prizore. Podnebje je zdravo in pripravno za zdravilišča. Karelija je bogata tudi na ribah in živalstvu in nudi hvaležno polje za poklicnega lovca. Razven medvedov in volkov žive v gozdovih: ris, severne, rjave in modre lisice, kune, hermelini, vidre in vodna podgana. Mnogo je tudi losov, severnih jelenov in navadnih jelenov.
Sovjeti na lepo deželico budno pazijo in se silno žurijo z industrijalizacijo, ki naj prepreči vsak njim neljub razvoj, za katerega so spričo finskega sosedstva podani posebno ugodni pogoji.
mmmm
ffiBfflffrrB
Vihar na Severnem morju.
Ob obali Severnega morja divjajo te dni silni viharji, tako da je promet med otoki in obalo ekoro nemogoč. Tudi brzojavnih zvez so viharji že precej poškodovali. Viharji zaganjajo proti obali mogočne valove, ki daleč preplavljajo celino.
Ljudje in godba v Rusiji
Ko so »e leta 1917. v Ruisiji polastili državne moči komunisti, se za godbo in glasbo niso dosti zmenili. Za oboje so se začeli zanimati šele za časa protii revolucijskih vojn. Polagoma so pa uvideli, da ima tudi godba neko zvezo z državnim življenjem in zato ao sklenili, da mora tudi godba prodreti v življenje kmetov in delavcev in zato ao sklenili tudi glasbeno življenje 'podržaviti. Najprej so začeli prirejati koncerte za delavce in kmete, toda programi eo ibili vedno zelo različni. Najbolj so pospeševani glasbo najbolj moderne smeri, toda ljudje te muzike niso hoteli poslušati. Nato so se oprijeli takozvane »politične glasbe«, ki je bila napisana baje za potrebe proletarijata in ki naj bi bila izraz revolucijskega duha. Ta glasba pa je bila še slabša kot ona »moderna« in niti ruski krnet niti delavec je nočeta danes ve«5 poslušali.
Ko se je pa pričela v Rusiji nova gospodarska politika (»Nepc), je politični moment v iruski glasbi popolnoma zamrl. »Politično glasbo« gonijo le še neki glasbeniki, lci so združeni v »društvu proletarskih glasbenikov«.
Pri 120 milijonov ruskih kmetov in delavcev ipa opazujejo dobri poznavalci ruskih razmer, da ljudje vedno boilj hrepenijo po zdravi glasbi. Zadnja leta so se pričeli za glasbo zanimati oelo ljudje, ki prej niso nikdar kazali veBelja do te lepe umetnosti. Povpraševanje po glasbenih delih je tolikšno da so vse zaloge muzika-iij skoro vedno razprodane, čuti pa se tudi veliko pomanjkanje dobrih dirigentov in pevovodij, najtežje pa se dobe glasbila, če šteje orkester 30 oseb, morajo biti že zadovoljni, če imajo na razpolago vsaj 20 glasbil, ki pa tudi niso sestavljena po glasbenih pravilih, ampak kakor so pač na razpolago. Državne delavnice za glasbila morejo kriti komaj le 10 do 15 odstotkov povpraševanja.
Na drugi strani pa j« navdušenje ruskega ljudstva za glasbo velikansko. V današnji Rusiji obstoji nešteto kmečkih in delavskih glasbenih krožkov, ki se dele na pevske odseke, odseke za godbo na pihala itd. Sredstva za nabavo inštrumentov spravljajo ljudje sami sku-Ikaj; vaje pa imajo navadno po vežah in po kleteh ali šupah, ker primanjkuje potrebnih prostorov. K vajam hodijo kmetje po 15—20
kilometrov daleč in godci hodijo igrat v vasi, ki nimajo svoje godbe, tudi po 40 km daleč. Nekateri kmečki pevski krožki proizvajajo celo že opeire, čeprav niti not ne poznajo.
Vlada pa izkorišča tudi ta pokret po svoje in sili glasbena društva, da morajo po 15 krat ali pa še večkrat na mesec brezplačno sodelovati pni raznih političnih prireditvah.
Mestna mladina pa se tudi v Rusiji vedno bolj zanima za razne »foxtrOtt«-e kakor za pravo rusko glasbo.
Najnovejša igrača Parižank
Najnovejša modna pridobitev, ki jo mora danes imeti vsaka elegantna in moderna Parižan-ka v svoji torbici, so mali luksuzni revolverji. To pa ni čudno, ker je statistika prodaje orožja ugotovila, da kupujejo revolverje in avtomatične repetirne pištole v Parizu ženske mnogo bolj nego moški in zato so se menda fabritoantd orožja prilagodili -temu dejstvu in začeli izdelovati majhne luksuzne revolverčke.
Ker pa napadi z revolverji v Parizu vedno bolj naraščajo, so se začeli ljudje že norčevati iz žensk, ki zakrive največ zločinov z revolverji. Tako n. pr. vpraša gospod pri obedu svojo deklo: »Slišite, kakšen ropot pa je to zopet?« — »A, nič posebnega,« pravi dekla, »gospa, M stanuje tu zraven, ravno strelja svojega moža.«
V pariških luksuznih trgovinah danes kar mrgoli dragocenih zlatih dn z dragim kamenjem okrašenih revolverjev, ki leže na blazinicah iz najfinejše svile. Taiki revolverji so posebno priljubljeni kot poročno darilo.
Časnikarski rekord
Ta rekord pa ni amerikanski in ga Amerl-kanci tudi nikdar ne bodo potolkli. Gre namreč za list »Peking Gazette«, ki se sedaj lahko postavlja kar z dvema rekordoma. Prvi rekord se tiče starosti lista, kajti list slavi svojo tisočletnico. Natančnega datuma, kdaj je začel list Izhajati, sicer ne vemo, vendar pa do 1000 let dosti ne manjka. »Peking-Gazette« je torej najstarejši list na svetu.
Še bolj zanimivo pa je dejstvo, da je bilo v preteklih 10 stoletjih nad 1500 urednikov tega lista obsojenih na smrt.. Na Kitajskem človeško življenje sicer ne pomeni dosti, ampak 1500 je že prav lepa številka.
  - 1—------------------------------------ J
Brat japonskega cesarja v Berlinu.
Princ Takamatšu, brat japonskega cesarja, potuje 6edaj po Evropi. Najprej je obiskal London, sedaj pa se mudi v Berlinu. Na potovanju ga spremlja njegova soproga. Iz Berlina pojde princ v Pariz in v Rim.
Na zemljevidih še vedno bele lise
Nam neznane in nepreiskane kraje na zemeljski obli imamo označene na zemljevidih z belimi lisami. Takih belih lis smo imeli nekdaj silno mnogo, a v novejši dobi pa jih je že precej manj, ker nam raziskovalci nepoznanih dežel leto za letom odkrivajo tuje in neznane kraje.
Eno tako doslej neznano pokrajino je nedavno opisal Anglež Bertram Thomas v kraljevskem geografskem društvu v Londonu. Bertram Thomas je bil finančni svetovalec sultana oman-skega v Arabiji. Tam pa se ni pečal le s finančnimi posli, ampak je tudi deželo raziskoval. Ozemlje, ki ga je preiskal, je velika puščava v Srednji Arabiji Rooba-el-Chali, ki je približno tako velika kakor sta veliki Francija in Anglija skupaj. Thomas se je odločil, da preišče to deželo, na nekem študijskem potovanju po kraljevini Oman. 11. januarja 1. 1928 je zapustil kraj Dophar, spremljalo pa ga je 28 oboroženih domačinov, potem pa njegov tajnik in sluga. Imeli so za potovanje 11 velblodov (kamel). Najprej so se ustavili v Al Quatanu. Tu se je že 1. 1894. mudila neka znanstvena ekspedicija iz Evrope. Odtod so se z velikimi napori prebili skozi obširno grmičevje, ki nam daje znano kadilo, v popolnoma nepoznane kraje. 19. januarja bi bili kmalu ostali brez vode, pa tudi velblodi so bili že utrujeni. Thomas je sklenil, da bo veliko puščavo obšel in da bo preiskal oazo Mughin. Prtljago so skrčili na najbolj potrebne stvari. Po dolgem, napornem in tudi nevarnem potovanju so opazili velikanska »Ghaf«- drevesa, ki rastejo na oazi Mughsin. Od tam je krenil Thomas z nekoliko spremljevalci v puščavo. Videl in našel pa ni nič drugega kakor eno samo neizmerno morje peska, kamor so nesle oči. Na svojem povratku je nabral velike množine tičev, ob enem pa je opazoval pokrajino glede vremena. Rezultat njegove ekspedicije ni ravno majhen, kajti on je sedaj nedvomno dokazal, da je v Srednji Arabiji res sama puščava. Thomas je s svojimi spremljevalci prepotoval ozemlje, ki je tolikšno kakor Anglija, kamor pa še ni dotlej stopila noga nobenega Evropejca.
Kaj so jedli naši pradedi?
O hrani pračloveka smo vedeli do najmovej-šega časa zelo malo in smo bili navezani sko-iro le na domnevo. Nedavno pa so našli na nekem delu morske obale na Danskem prav mnogo kuhinjskih ostankov, ki so bili že tako sprhneli, da je bilo vse skupaj bolj podobno kupu gnoja kakor pa človeški jedi. Kljub temu pa so starinoslovci te kupe jako vestno preiskali in so ugotovili, da obstoje iz milijonov polžjih in ostrignih lupin, Iz ostankov nam danes neznanih ptic, največ pa je bilo slanikovih ostankov. Podoba je torej, da so se pra-ljudje najbolj preživljali s slaniki, vsaj oni, ki so živeli ob Severnem morju. Našli so pa tudi ostanke jegulj, divjih prašičev, ježev, jelenov in srn, dosti manj pa so našli ostankov volkov, lisic in medvedov. Pa tudi raznih jagod, gomeljev in košenin praljudje niso zaničevali, tako da je bila brana pračloveka zelo mnogovrstna.
• Geološka raziskovanja so dalje dognala, da so začeli saditi takrat, ko se je začelo širiti poljedelstvo, najprej mak, lečo, grah in fižol. Vsaka družina je nasadila na svoji zemlji toliko tega sadeža, kolikor ga je potrebovala za svoje življenje. Divjačine in rib so lahko nalovili v gozdih oziroma v vodah, kolikor so jih hoteli. Lov je bila v prvi vrsti gospodarjeva stvar, žene so pa pripravljale jed doma. Divjačino so pekle žene na ražnju, posamezne kose pa so oblagale z razbeljenimi kamni, da se j« meso popolnoma prepeklo.
Prvega kruha niso pekli iz zmletega žita kakor bi človek mislil, ampak na severu Evropa so pripravljali kruh iz zmletega ali stolčenega želoda, ki so ga imeli v obilici. Stare povesti omenjamo drevo »Yogg-drosil«, ki je dajalo po vesoljnem potopu ljudem hrano. Beseda »yogg« pa je sorodna angleški besedi »oak« = hrast. Iz želodove moke eo pekli kruh v različnih oblikah. Šele mnogo kasneje so začeli peči kruh iz žitne moke in še dalje je trajalo, pred no so spoznali lastnost moke, da vpija vodo. Šele tedaj so začeli mesiti testo in testo peči, dočim so prej zmes pač oblikovali, niso je pa pekli, ampak so jo vživali surovo.
Danes, ko to vemo, spoznavamo šele, kako silno so se časi spremenili od pradobe pa do danes. Vendar pa uživamo mi še danes neke jedi, ki so jih poznali in uživali že naši pradedi.
Kadilci vzdržujejo ameriško armado
V Zedinjenih državah so nedavno izdali stati-' j stiko o dohodkih od prodaje tobaka. Iz te statistike je razvidno, da so Zedinjene države prejele 1. 1929. skoraj 435 milijonov dolarjev dohodkov. Stroški za armado so pa znašali le 412 milijonov dolarjev, tako da lahko rečemo, da vzdržujejo armado Zedinjenih držav kadilci.
Kaj je svetloba?
Že v starih časih so vedeli, da je svetloba gibanje. A kaj se neki giblje? Učenjaki so radi trdili, da se gibljejo delci neke snovi. Ako na primer gori sveča, se nam zdi, kakor da bi pršila okrog sebe nekaj svoje snovi. Če pride ta snov do naših oči, imamo takoj na očesnem živcu občutek vida, kakor imamo tudi na koži poseben občutek, če nanjo rosi dež. Tako je razlagal svetlobo tudi slavni učenjak Newton (izgovori Njutn). Dandanes vemo, da je svetloba zares gibanje valov neke snovi, ki je povsod in ji pravimo eter.
Zakaj so pene bele?
Voda je prozorna, to je znano, pene so pa bele. Zakaj? Mirna voda prepušča svetlobo, ča pa vodo mešamo, se tvorijo nešteti mali delci, drug poleg drugega, se svetloba zadeva v enega in drugega, pravimo, da se svetloba lomi. Svetloba solnca je pa bela, če se vsa lomi ali odbija. Zato se tudi pene vidijo bele. Enako je i snegom. Sneg je sestavljen iz neštetih delcev vode, ki so se strnili radi mraza. Pravimo jim tudi kristali. Ker so kristali tesno drug poleg drugega, odbijajo med seboj belo svetlobo, zato vidimo, da je sneg bel.
Angleške letalske vojaške vaje.
Velikih letalskih vojaških vaj, ki se te dni vrše v Angliji, se udeležuje tudi angleški prestolo. naslednik. Vaje izvaja več sto vojnih letal, od največjih metalcev bomb pa do malih »lovcev«. Vaje vodi poveljnik angleškega vojnega letalstva. Slika kaže angleškega prestolonaslednika pred vstopom v vojno letalo.
m
»VI ste prišli po četrt ure prepozno.«
»Da, gospod, padel sem namreč po stopnicah.« »la to je trajalo cel četrt ure?«
*
Previden avtomobilist.
»Ti, poglej na tega-ie gospoda, kako počaaj in previdno vozi! kakor da bi se šele voziti učil!«
»Ali je pa avtomobil £e plačal.«
Izdaja tisk ima »Merkur«, Gregorčičeva ulica 23. Za tiskarno odgovarja Otmar Michžlek. — Urednik Janez Debeveo. — Za lnseratni del odgovarja Avgust Rozman. — Vsi v Ljubljani