Miha Marinko, Mile Vižintin Ivan Kukovec pričakujejo Podtalna plačana v gotovini goste. Foto: dr. L. M. '■■Mm •■•A.*.* <\-Yt ;.y.v .v'v.v.v.v. \v.y/.v. , .v« GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO n. 4 ŠTEVILKA 6 J U N I J 1963 CENA 20 DIN V ponedeljek smo Titovem trgu poslovili štafete i njenih nosilcev obvestil predsednik Kukovec naslednji obišče Zavladalo je veliko veselje takoj občani vrgli delo našega dragega predsednika in njegove goste prisrčno sprejeli Nadaljevanje na 2. str. V.V 'A,V VV-' V.\VAV.«.V * ■ JUNIJ 4 ŠT. 6 v <5 O e nikoli ni bilo okrog kavar¬ ne Turist v Ilirski Bistrici tako živo. Natakarice so čistile mi¬ ze v lokalu, razporejale stolice, popravljale zavese, nameščale in premeščale in zopet kritično opa¬ zovale, ali so cvetke v loncih na pravem mestu. Okna kavarne so se svetila in kot v zrcalu so se odbijali tulipani in drugo pisano cvetje, ki so ga vrtnarji posadili v gredice pred kavarno. Na dvo¬ rišču so razprli živopisne senčni¬ ke in celo preprogo so pogrnili od vhodnih vrat v kavarno pa prav tja do ceste, saj vendar da¬ nes pričakujemo najdražjega go¬ sta, predsednika Tita, ki se bo s predsednikom Naserjem ustavil prav v naši kavarni. Tito se zahvaljuje pionirjema za prelepe šopke Foto: J. Keuc Foto: J. Keuc V lahnem vetriču so plapolale slovenske, jugoslovanske in egip¬ tovske zastave in se prepletale med seboj, kot se prepleta naše prijateljstvo. Vse je bilo praznič¬ no, povsod zastave, cvetje, dobro razpoloženi ljudje, prav kot je primerno za takšno svečanost. že mnogo prej, preden je bil napovedan prihod naših dragih gostov, se je zbrala gosta množi¬ ca ljudi. Ceste so bile preozke in na bližnjih oknih, terasah in bal¬ konih so se gnetli ljudje kot grozdi, vsi nestrpni v pričakova¬ nju. Množica pionirjev in pionirk je imela zastavice in polne roke cvetja. Kdor je premogel foto¬ grafski aparat, ga gotovo ni pozabil doma, ker je vsakdo ho¬ tel imeti lastnoročno izdelan spomin na ta veliki dogodek. Prisrčen pozdrav visokim gostom Pred prihodom maršala in nje¬ govih gostov je prišel v II. Bistri¬ co sekretar CK ZKS, tov. Miha Marinko, ki je v družbi predstav¬ nikov okrajnega in občinskega LO pričakoval goste. Ko se je na Bazoviški cesti prikazala kolona avtomobilov in so se ti ustavili pred kavarno Tu¬ rist, redarji niso mogli več za- 0 Gostje stopajo v kavarno Turist Foto: J. Keuc Pred odhodom iz Ilirske Bistrice Foto: Dr. L. M. JUNIJ 4 ftT. 6 Pionir pozdravlja visoke goste Foto: dr. L. M. držati navdušene množice , /cz ;e Televizijske kamere so brnele, fo- obkolila predsednika Naserja in toreporterji so skakali, da bi Tita in njihovo spremstvo. Ko ujeli naj prikladne j še trenutke so se ti pozdravili s predstavniki za slikanje. Oba predsednika pa Visoki gostje v kavarni Turist Foto: J. Keuc SRS, predstavniki okraja in obči- sta dobro razpoložena odzdrav- ne, sta predsednikoma Naserju Ijala množici. in Titu zaželela dobrodošlico pio- Ko so gostje prišli v kavarno nir in pionirka in jima podarila Turist, so jim natakarji postregli šop cvetja. s kavo in osvežilnimi pijačami. Navdušenja in vzklikanja Tito- Posedli so za omizje in veselo Naser ni bilo ne kraja ne konca. kramljali s starimi in novimi Tovarišice in IVI tovariši občani! PRIPRAVE ZA VOLITVE SMO IZREDNO USPESNO »»•••MIMMIMiMMttIMICM« 191 M? I3C9 eStISIIC* OPRAVILI. POSEBNA POHVALA PRIPADA ČLANOM VO¬ LJENIH TELES OD ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIZA, MLADINE, KONFERENCE ŽENA, ZVEZE VOJNIH INVA- LIDOV, ZVEZE BORCEV NOV, SZDL, ZKJ, KRAJEVNIH ODBOROV IN OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA, SAJ SO SE V VELIKI VEČINI POTRUDILI, DA JE BILA UDE- LEŽBA NA ZBORIH VOLILCEV IN NA VSEH PREDVO- LILNIH MANIFESTACIJAH, KOT SO BILE SPREJEM STA- )e9l9t909Gei0$«l09O9l«806«G9eiO9€«C6CCCCMC««9««l•••§#•§•••••11»•••••M•••••••••• FETE MLADOSTI, KULTURNE PRIREDITVE TER SPRE- JEM TOV. TITA IN PREDSEDNIKA ZAR NASERJA, DO- SLEJ NAJBOLJ MNOŽIČNA. '••••t4*^t19f9t««99»999tftf9l9O0t90999GGGtft89IO9O9>33OeGO«Gft99CICCC99t99C«9i99tt(* PREPRIČAN SEM, DA BOMO TAKO VISOKO POLI- TlCNO ZAVEST IZRAZILI TUDI NA VOLITVAH S TEM, DA BO SLEHERNI VOLIVEC ODDAL SVOJ GLAS NA SVOJEM VOLIŠČU. PREPRIČAN SEM TUDI, DA BODO NOVI ODBORNIKI t99t*t99999999l999t99M9tt«t99O9990999HMM9M999H99MMGM9M9tCflM9||9|f9t9t ZASTAVILI V DELO VSE SVOJE SILE IN DA BOMO OB SODELOVANJU Z REPUBLIŠKIMI IN ZVEZNIMI PO- l999i99M9MMt9t9M99l#9M9l90G9tG9 99 969 99G9l0 9i999IC09909GIMI99CCGG9MCt99M999 SLANCI POTRDILI SVOJE DOSEDANJE USPEHE IN DO- SEGALI SE NOVE, VEČJE USPEHE. NADALJNJA GRADITEV SOCIALIZMA NAM NA PO- TI, KI SMO JO IZBRAL*, ZAGOTAVLJA NOVE DELOVNE 9999999999999l9999 99M9IMM9O9990999 9QMMIt9999lt3Ot9OOO9l9ll9C999999t99999i99 ZMAGE, BITI PA MORAMO STRNJENI, KAKOR SMO )99999999999999i9999999999999909999999999999999999999999099999999C9999999999M99t BILI DOSLEJ. •••»•••••••••••99999999G9t9»9999993990e99e9«G9e999t9t090»9*60e909e999CGG9t9G9«99 Predsednik ObLO ing. Ivan Kukovec 133 • • znanci. Toda čas hiti in že so morali gostje odpotovati. Ko sta predsednika Naser in Tito prišla iz kavarne, je v mno¬ žici završalo kot v panju. Vse je ploskalo in vzklikalo, tako da so gostje še dolgo časa odzdravljali našim občanom in lahko bi re¬ kel, da so se zahvaljevali za tako topel sprejem kakršnega so do¬ živeli v Bistrici. Navdušena množica pozdravlja visoke goste Foto: S. Maraž VERIGA RAZPRAV Z NEPOSREDNIMI PROIZVAJALCI IN DRŽAVLJANI NASPLOH JE PRAV V TEM LETU TAKO PESTRA, DA LAHKO TRDIMO, DA NI ČLOVEKA, KI NE BI ENI ALI DRUGI RAZPRAVI PRISOSTVOVAL IN IZRA- ŽAL SVOJA HOTENJA. _ čevali in ki zavirajo uspešnejši Že ob razpravah zveznega in republiškega predosnutka ustave smo lahko ugotovili veliko zani¬ manje vseh državljanov za vrsto vprašanj, ki so se nanašala na življenje in napredek občine kot celote ter s tem tudi posamez¬ nika. Značilnost pestrih razprav je v visoki zavesti državljanov, ki ho¬ čejo s skupnimi napori prema¬ govati vse tiste težave in slabo¬ sti, ki se vsak dan z njimi sre¬ čujejo in se bodo verjetno še sre- napredek v našem mehanizmu delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja ter de¬ litve. Vse dosedanje razprave so ime¬ le delovni značaj in so nakazale celo vrsto problemov, ki jih bo treba v prihodnjem razdobju re¬ ševati. Vrsta problemov se že ne¬ kaj let ponavlja, vendar so veza¬ ni na izdatna finančna sredstva, ki jih doslej ni bilo v zadostni meri moč zagotoviti. Največkrat so na dnevnem redu ceste, vodo¬ vodi, telefon, ter drugi komunal¬ ni objekti. Na predvolilnih sestankih član¬ stva SZDL in zborih volivcev so prihajala na površje tudi vpraša¬ nja s področja kmetijstva. Upra¬ vičene pripombe so letele na ne¬ zadostno organizacijsko utrje- nost kmetijskih organizacij, po¬ manjkanje in nepravočasno oskr¬ bo reprodukcijskega materiala, kot so umetna gnojila, semena, na majhno strokovno pomoč itd. Take in podobne pripombe so dokaj pomembne in -aktualne, zato ne smemo mimo njih, ne da bi jih temeljito analizirali in nanje dajali odgovor. Dosti je bilo izrečenih priznanj ter kritike. Kritika se v glavnem nanaša na nezadostno poznava¬ nje dejanskih možnosti, s kate¬ GOVOR PREDSEDNIKA OBČINSKEGA KOMITEJA ZMS IN PREDSEDNIKA OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA OB SPREJEMU TITOVE ŠTAFETE V ILIRSKI BISTRICI TAKO SO PONESLI TITOVO ŠTAFETO IZ ILIR. BISTRICE Foto: Silvester Maraž rimi komuna ali skupnost tre¬ nutno razpolaga. Vse pripombe in kritike so dragoceno gradivo za nadaljnje delo in aktivnost državljanov, že številčnost raz¬ prav pa pobija trditve, češ da se državljani za probleme ne zani¬ majo. Stalni kontakt z volivci oziro¬ ma občani pa je brez dvoma po¬ goj za uspešno delo na vseh pod¬ ročjih družbenega doga j anj a, predvsem pa za uspešno delo ob¬ lastnih in drugih organov samo¬ upravljanja in družbenega uprav¬ ljanja. Gradivo, ki je vzniklo na pred¬ volilnih sestankih, mora služiti tudi v izpopolnitev občinskih sta¬ tutov, statutov delovnih organi¬ zacij in krajevnih skupnosti. Posebno se je pokazala velika skrb pri izbiri kandidatov za nova oblastna vodstva. Tu so vo¬ livci dejansko iskali najboljše med najboljšimi na popolnoma demokratičen in zakonit posto¬ pek. Tako imamo danes v naši občini na zborih volivcev spreje¬ tih 66 kandidatov za občinsko skupščino in 10 za republiške in zvezne poslance. Poudariti je tre¬ ba, da so volivci enoglasno spre¬ jeli kandidature za zvezne in re¬ publiške poslance, dočim je bilo za občinske kandidate le nekaj manjših sprememb oziroma do¬ polnitev, ki so popolnoma v skla¬ du s skupnimi težnjami. Značilno je tudi to, da so vsi kandidati, razen ene izjeme, kandidature sprejeli in že s tem pokazali, da so voljni delati in vlagati svoje napore v službi ljudstva. Doslej je bilo napravljenega do¬ sti, preostaja nam samo še to, da s 100% oddanimi glasovi po¬ trdimo to, kar je bilo doslej na¬ pravljeno. S tem bomo izvršili veliko državljansko dolžnost in si tako postavili cilj za bodoč¬ nost. Ustavna listina naše družbene socialistične ureditve, ki temelii na željah vseh delovnih ljudi, terja od slehernega, da po svojih močeh vlaga svoje napore za srečo vseh in s tem slehernega posameznika. Zato naj bodo vo¬ litve dejanska manifestacija poli¬ tike, ki jo naši naivišji predstav¬ niki nam vsem nakazuieio. Tone Gustinčič Zbori volivcev v Ilirski Bistrici Ce kritično pregledamo zbore volivcev v Ilirski Bistrici, se predvsem ne moremo zadovoljiti z udeležbo. Izjava, da kdo ni bil obveščen, ne more držati, ker je bilo za to dobro poskrbljeno. Spričo tolikih družbenih organi¬ zacij, ustanov, društev, podjetij itd. bi res pričakovali na zborih boljšo udeležbo. Saj zbori voliv¬ cev niso reševali samo zadev gle¬ de volitev. Razpravljali .so v mnogih drugih problemih, sploš¬ nih in posebnih, gospodarskih, po¬ litičnih in komunalnih. Premalo smo videli delavcev iz gospodar¬ skih organizacij, zavodov in usta¬ nov. Ce primerjamo zbore voliv¬ cev na vaseh in v mestu, potem moramo vsekakor priznati vasem prednost tako v udeležbi kakor tudi po tematiki in številu raz¬ prav. G. F. o JUNIJ + ST. 6 Predvolilni kandidacijski sestanki 2ivo zanimanje za volitve v obeh volilnih enotah tovarne lesonit je privabilo na kandidacijske sestanke okrog 300 ljudi, ki so z vprašanji in predlogi prispevali svoj delež v manifestaciji do- sežcnih uspehov. Pri obravnavi proizvodnega pla¬ na podjetja je prevladovalo dej¬ stvo, da, bomo morali letos ustva¬ riti 3 milijarde bruto prometa pri ostri domači ‘in tuji konkurenci, saj *se letos vključujemo na tuji trg z /izvozom v vrednosti preko 500 tisoč dolarjev. Leto 1963 je za Lesonit v vsej njegovi razvojni poti najbolj ka¬ rakteristično in morda najlepše. Po 15-letni izgradnji, ki so jo pre¬ pletale pestre gospodarske in družbene spremembe, uspehi in odrekanja, je zrastla tovarna s 300 članskim kolektivom z jasno per¬ spektivo, delovno vnemo in viso¬ ko zavestjo. Redko kdaj se kolektiv Lesonita zbere na masovnih sestankih. Nor¬ malno življenje poteka na delov¬ nih mestih in na sestankih eko¬ nomskih enot. Zato smo predvo¬ lilni sestanek izkoristili za vse¬ stransko izmenjavo mnenj. V di¬ skusiji so se volivci dotaknili drobnih stvari s svojega področja dela, največje zanimanje pa je vladalo za novi pravilnik o oseb¬ nih dohodkih, ki je stopil v ve¬ ljavo letos. Nič ni čudnega, če so osebni prejemki v ospredju, saj so ti v dokončni obliki zrcalo uspe¬ hov v proizvodnji. Naši delavci so pozdravili nova načela interne de¬ litve posebno še zato, ker je novi pravilnik o osebnih dohodkih bolj enostaven, bolj razumljiv in po¬ stavlja vse delavce v enak startni položaj. Odstranjene so vse slabo¬ sti prejšnjega pravilnika in rezul¬ tati novih stimulativnih elemen-- Predvolilna dejavnost na našem področju je bila zelo živahna. Pr¬ vo predvolilno zborovanje smo sklicali dne 5. aprila 1963 v novih prostorih krajevnega odbora SZDL »Podgora«. Zborovanje, katerega so se ude¬ ležili predstavniki vseh družbeno političnih organizacij, je potekalo v živahnem razpravljanju o pro¬ blemih, ki so bili na dnevnem re¬ du. Posebno obeležje je dala zbo¬ rovanju nova ustava S F RS, pismo CK ZKJ in govor maršala Tita v Splitu. Volivci so posvetili največ¬ jo pozornost problemom iz doma¬ čega področja, čeprav niso ostali ravnodušni spričo nekaterih pro¬ blemov in nepravilnosti na pod¬ ročju cele komune. Iz diskusije smo lahko razbrali, da tiščijo tu¬ kajšnje prebivalstvo v največjd meri problemi komunalnega zna¬ čaja. Volivci so se zelo zavzemali za postavitev tako prepotrebnega telefona, ureditve vodovodov po vaseh itd. Nazadnje so sprožili tu¬ di silno pereč problem, namreč hrane in stanovanja učiteljstva. Znano je, da so učitelji po vaseh dobesedno prosjačili za hrano in stanovanje. V nadaljevanju zborovanja se je diskutiralo predvsem o kandi¬ datu, ki naj bi predstavljal Pod- goro v občinski skupščini. Pred¬ stavniki vseh družbeno političnih in gospodarskih organizacij so ovrgli predlog kandidacijske ko¬ misije pri ObLO in se zedinili za novega kandidata. Pri tem pa so upoštevali načelo, naj bo novi kandidat vsaj enakovreden pred¬ laganemu kandidatu. Kmalu za tem zborovanjem je krajevni odbor SZDL Podgora sklical sestanke članov SZDL po posameznih vaseh. Tudi ti sestan¬ ki so bili živahni. Kot zadnja predvolilna manife¬ stacija je bil sklican zbor voliv¬ cev, kjer so volivci še enkrat pre¬ tresli in dokončno potrdili kandi¬ daturo. Zbor volivcev v Kuteže- vem pa je^ podprl predlog, da bi v vasi odprli prepotrebno gostišče, ki bi vsaj delno rešilo problem prehranjevanja učiteljstva. D. D. Volitve odbornikov v občinski zbor občinske skupščine Ilirska Bistrica bo¬ do dne 26. 5. 1963 v naslednjih krajih: 1. V Domu družbenih organizacij za volilno enoto št. 1, ki obsega ulice: Rozmanovo, IV. Armije, Bazoviško, Adamičevo, Cankarjevo, Aljažev breg. Trg maršala Tita in Trubarjevo. Kan¬ didat: Albin Kuret iz Ilir. Bistrice, Ba¬ zoviška št. 28. % 2. V bivši kavarni »Šport« za volilno enoto št. 2, ki obsega naslednje ulice: Levstikovo, Bilčevo pot, Prešernovo, Kidričevo, Strmo pot, Stritarjevo, Tav¬ čarjevo, Župančičevo, Partizanski hrib. Ivlašun, Gomance in Okroglino. Kandi¬ dat: Alojz Stegu iz Ilir. Bistrice. Bil- čeva pot št. 5. 3. V domu JLA za volilno enoto št. 3, ki obsega naslednje ulice: Gregor¬ čičevo, Jurčičevo in Vojkov drevored. Kandidat: ing. Ivan Kukovec, Ilir. Bi- stiica, Vojkov drevored št. 2. 4. V Gimnaziji za volilno enoto št. 4. ki obsega naslednje ulice: Vodnikovo, Kosovelovo, Gabrje, Kettejevo, Sercer- jevo, Vilharjevo. Kandidat: El j a Šibe¬ nik iz Ilir. Bistrice, Vodnikova Št. 6. 5. Na železniški postaji za volilno enoto št. 5, ki obsega naslednje ulice: Gubčevo, Nikole Tesle, Tomšičevo. Kandidat: Tončka Skerlovaj iz Ilirske Bistrice, Vojkov drevored 22. 6. V osnovni šoli v Vrbovem za del volilne enote št. 6, ki obsega vas Vr¬ bovo. Kandidati: Ladislav Primc, Vr¬ bica št. 1, Miro Kreševič, Jasen 40, Franc Logar, Vrbovo 21. 7. Pri Logarju Antonu, Jasen 19, za del volilne enote št. 6, ki obsega na¬ selje Jasen. Kandidati: Ladislav Primc. Vrbica št. 1, Miro Kreševič, Jasen št. 40, Franc Logar, Vrbovo št. 21. 8. Pri Gržini Antonu, Vrbica 24, za del volilne enote št. 6, ki obsega na¬ selje Vrbica. Kandidati: Ladislav v tovarni Lesonit tov se odražajo v stalnem porastu proizvodnje. Tov. ing. Lenič je v diskusiji lepo orisal naš letošnji proizvodni plan, ki je za skoraj polovico več¬ ji od lanskega leta. Družbeno politični delavci so kot osrednji politični problem v podjetju, naglasili potrebo po no¬ vih kadrih v splošnem in komer¬ cialnem sektorju. Direktor tovarne, tov. Vadnjal, je govoril o družbenem planu ob¬ čine, ki predvideva v letošnjem letu približno 9 milijard bruto družbenega proizvoda in je za 80 odstotkov večji od dohodka v letu 1959. Naglasil je tudi, da se ne¬ katere panoge kot npr. kmetij¬ stvo, gostinstvo in turizem ne raz¬ vijajo paralelno z industrijo. Novi občinski ljudski odbor čaka v tem pogledu pomembno delo. Nova oBcmska skupščina bo mo¬ rala skrbeti za nadaljnji razvoj industrije, za hitrejši tempo inve¬ stiranja, za pogozdovanje, za kre¬ pitev kmetijstva in kmetijskih za¬ drug, trgovine in gostinstva, da ne bo Ilirska Bistrica na glasu kot najdražje mesto, za razvoj zdravstva, šolstva, prosvete, kul¬ ture, turizma in stanovanjske iz¬ gradnje. Vse te naloge zahtevajo načrtno in dosledno delo. Razšli smo se s sklepom, da bomo na dan volitev v polnem številu enotno manifestirali veli¬ ke uspehe in ideje socializma. D. G. Po predhodnem predvolivnem zborovanju in posvetu predstav¬ nikov družbeno političnih organi¬ zacij se je v nedeljo, 28. aprila 1963, vršil tudi zbor volivcev de¬ lovnega kolektiva »TOPOL«. Glede na to, da delajo nekatere EE v dveh ali treh izmenah, je bilo sklicanje članov delovnega kolektiva zelo otežkoeeno. Da ne bi prišlo do izpada v proizvodnji, se je vršil zbor volivcev v nede¬ ljo. Vendar je bila proti vsemu pričakovanju dobra udeležba. Po predlogu obč. voliivne komisije ima naša delovna organizacija dve volivni enoti in dva kandi¬ data za obč. zbor delovnih skup¬ nosti. Zbori volivcev so potekali po volivnih enotah, in sicer: Prva votivna enota vključuje v svoj sestav obrate pohištvo, elek- trožago in furnirnic o-obrat sedeži. Drugo volivno enoto tvorijo fur¬ nirnica »A«, uprava in pomožna dejavnost. V prvi volivni enoti kandidira za obč. zbor delovnih skupnosti zastopati v obč. skupščini in da bodo na ta način doprinesli svoj delež k razvoju kolektiva in ko¬ mune. Na istem zboru so volivci raz¬ pravljali tudi o poslanem za go¬ spodarski in organizacijsko poli¬ tični zbor republiške in zvezne skupščine, za katero bodo oddali svoj glas neposredno na volitvah 24. maja in 13. junija 1963. Zbori volivcev v našem kolektivu so imeli izrazito delovni značaj, zato se je ob tej priložnosti razprav¬ ljalo tudi o proizvodnji, izvršitvi tromesečnega plana in o pomanj¬ kljivosti, ki jih bo potrebno v bo¬ doče odpraviti. Glede na to, da prinaša nova ustavi SFRJ precejšnje spremem¬ be v volivnem zakonu, so člani, k/i so bili zadolženi od obč. voliv- ne . k&nisije, tolmačili volivcem spremembe v načinu volitev, o t rotaciji poslancev, o mandatni do- i in* drugih bistvenih spremem¬ bah Ciril Komac tov. Dušan Primc. V drugi volivni enoti kandidira tov. Ana Marija Uljančič, članica UO ZMS, ki so jo mladinci pred¬ lagali na predvolivnem zboru. Pravilno je, da se v naše pred¬ stavniške organe voli čimveč mla¬ dih ljudi in žena, zato so tudi vo¬ livci na svojih zborih soglasno po¬ trdili predlagane kandidate in de¬ lovni kolektiv opravičeno priča¬ kuje od njih, da jih bodo znali Primc. Vrbica št. 1. Miro Kreševič, Jasen št. 40, Franc Logar, Vrbovo št. 21. 9. Pri Baša Antonu, Jablanica št. 9, za del volilne enote št. 6, ki obsega na¬ selje Jablanice. Kandidati: Ladislav Primc, Vrbica št. 1, Miro Kreševič, Jasen št. 40. Franc Logar. Vrbovo št. 21 . 10. V osnovni šoli v Kuteževem, za del volilne enote št. 7, ki obsega na¬ selje Kuteževo. Kandidat: Darjo Duj- movič iz Ilir. Bistrice, Rozmanova št. 13. 11. Pri Hrvatinu Antonu, Trpčane 20, za del volilne enote št. 7, ki obsega naselje Trpčane. Kandidat: Darjo Duj- movič iz Ilir. Bistrice. Rozmanova 13. 12. Pri Poklarju Viktorju, Zabiče, za del volilne enote št. 8, ki obsega na¬ selje Zabiče. Kandidat: Viktor Poklar iz Podgraj št. 22. 13. Pri Jaksetič Pavlini, Podgraje 34, za del volilne enote št. 8, ki obsega naselje Podgraje. Kandidat: Viktor Po- klar iz Podgraj št. 22. Zadružnem domu Novokra- del volilne enote št. 9, ki ob¬ sega nflaselji Novokračine in Nova vas. Kandidati: Franc Kalčič, Novokračine št. 11, Ivan Iskra, Novokračine št. 63 in Jože Iskra, Sušak št. 7. ' I 15. Pri Stemberger Rozini, Sušak 6. j za del volilne enote št. 9, ki obsega I naselje Sušak in Fabci. Kandidati: I Franc Kalčič, Novokračine št. 11, Ivan I Iskra, Novokračine št. 63 in Jože I Iskra, Sušak št. 7. S 16. V osnovni šoli v Jelšanah, za dei volilne enote št. 10, ki obsega naselje Jelšane. Kandidati: Kristjan Zidar in Kristjan Valenčič iz Dolenj št. 55. I 17. Pri Grahor Gizeli, Dolenje 7, za del volilne enote št. 10, ki obsega na- I selje Dolenje. Kandidati: Kristjan Zi- I dar, Jelšane št. 7 in Kristjan Valenčič. I Dolenje št. 55. I 18. V vaški dvorani v Kosezah, za I del volilne enote št. 11, ki obsega na- I selje Koseze. Kandidati: Ivan Boštjan- I čič, Vel. Bukovica št. 28 in Albin Po-1 'epan, Mala Bukovica št. 21. II 19. Pri Potepan Antoniji, Mala Bu kovica 21, za del volilne enote št. II. ki obsega naselje Mala Bukovica. Kan¬ didati: Ivan Boštjančič, Vel. Bukovica št. 28 in Albin Potepan, Mala Buko¬ vica št. 21. 20. Pri Muha Ivanu, Velika Bukovica l(J, za del volilne enote št. 11, ki ob¬ sega naselje Velika Bukovica. Kandi- ‘ dati: Ivan Boštjančič, Vel. Bukovica št. 28 in Albin Potepan, Mala Buko¬ vica št. 21. 21. Pri Vičiču Francu, Soze št. 1, za del volilne enote št. 11, ki obsega na- Nadaljevanje na 7. strani JUNU + ŠT. 6 0 Nadaljevanje s 6. strani selje Soze. Kandidati: Ivan Boštjančič, Vel. Bukovica št. 28 in Albin Potepan, Mala Bukovica št. 21. 22. V osnovni šoli Dolnji Zemon, za del volilne enote št. 12, ki obsega na¬ selje Dolnji Zemon. Kandidati: Jožet Raspor, Dol. Zemon št. 20 in Franc Peruzin, Dol. Zemon št. 66. 23. Pri Franku Alojzu, Gornji Ze¬ mon 14, za del volilne enote št. 12, ki obsega naselje Gornji Zemon. Kandi¬ dati: Jožef Raspor, Dol. Zemon št. 20 in Franc Peruzin, Dol. Zemon št. 66. 24. V osnovni šoli Veliko Brdo, za del volilne enote št. 13, ki obsega na¬ selje Veliko Brdo. Kandidati: Marjan Stopar, Veliko Brdo št. 15, Alojz Grlj, Pavlica 6 in Alojz Božič, Sabonje 38. 25. V zgradbi SLP št. 7 v Studeni gori, za del volilne enote- št. 13, ki ob¬ sega naselje Studene gore. Kandidati: Marjan Stopar, Veliko Brdo ftt 15, Alojz Grlj, Pavlica 6 in Alojz Božič, Sabonje 38. 28. Pri Kanclerju Alojzu, Sabonje 50, za del volilne enote št. 13, ki obsega naselje Starod. Kandidati: Marjan Sto¬ par, Veliko Brdo št. 15, Alojz Grlj, Pavlica 6 in Alojz Božič, Sabonje 38. 27. V Mladinskem klubu na Starodu, za del volilne enote št. 13, ki obsega naselje Starod. Kandidati: Marjan Sto¬ par, Veliko Brdo št. 15, Alojz Grlj, Pavlica 6 in Alojz Božič; Sabonje 38. 28. Pri Stoparju Vinku, Pavlica 5, za del volilne enote št. 13, ki obsega na¬ selje Pavlica. Kandidati: Marjan Sto¬ par, Veliko Brdo št. 15, Alojz Grlj, Pavlica 6 in Alojz Božič, Sabonje 38. IS. V osnovni šoli v Podgradu, za del volilne enote št. 14, ki obsega naselje Podgrad. Kandidati: Branko Butinar, PodgracF št. 14 in Franc-Rudolf Božič iz Podgrada 53. 30. V gostilni v Račicah, za del vo¬ lilne enote št. 15, ki obsega naselje Hrušica. Kandidati Vera Butinar, Ko¬ zina 3/a, Anton Križman, Podbeže št. 22 in Franc Fabjanič, ‘ Ilir. Bistrica, Tomšičeva št. 5. 32. Pri Ivančiču Ivanu, Male Loče 10, za del volilne enote št. 15, ki obsega naselje Male Loče. Kandidati: Vera Butinar, Kozina 3/a, Anton Križman. Podbeže št. 22 in Franc Fabjančič, Ilir. Bistrica, Tomšičeva št. 5. 33. Pri Fabjančiču Jožetu, Podbeže 31, za del volilne enote št. 15, ki ob¬ sega naselje Podbeže. Kandidati: Vera Butinar, Kozina 3/a, Anton Križman, Podbeže št. 22 in Franc Fabjančič, Ilir. Bistrica, Tomšičeva št. 5. 34. V osnovni šoli v Pregarju, za del volilne enote št. 16, ki obsega naselje Pregarje. Kandidati: Ivan Gustinčič, Rjavče št. 6, Jakob Male, Pregarje 89 in Jože Butinar, Pregarje 26. 35. Pri Leverju Josipu, Huje št. 5, za del volilne enote št. 16, ki obsega naselje Huje. Kandidati: Ivan Gustin¬ čič, Rjavče št. 6, Jakob. Male, Pregar¬ je 89 in Jože Butinar, Pregarje 26. 36. Pri Ludviku Rudolfu, Gaberk št. 3, za del volilne enote št. K, ki obsega naselje Gaberk. Kandidati: Ivan Gu¬ stinčič, Rjavče št. 6, Jakob Male, Pre¬ garje 89 in Jože Butinar, Pregarje 26. 37. Pri Gustinčiču Antonu, Rjavče št. 19, ki obsega del volilne enote št. 16. na naselje Rjavče. Kandidati: Ivan Gustinčič, Rjavče št. 6, Jakob Male, Pregarje 89 in Jože Butinar, Pregar¬ je 26. 38. V osnovni šoli Harije, za del vo¬ lilne enote št. 17, ki obsega naselje Harije. Kandidati: Alojz Gombač, Ha¬ rije št. 5, Franc Dekleva, Zajelšje št. 6, Andrej Hrvatin, Harije 43, Albin Jagodnik, Tominje št. 7. 39. V dvorani za sestanke, za del vo¬ lilne enote št. 17, ki obsega naselje Tominje, Kandidati; Alojz Gombač, Harije št. 5, Franc Dekleva, Zajelšje št. 6, Andrej Hrvatin, Harije št. 43, Albin Jagodnik, Tominje št. 7. 40. Pri Vičiču Alojzu, Zajelšje 12, za del volilne enote št. 17, ki obsega na¬ selje Zajelšje. Kandidati: Alojz Gom¬ bač, Harije št. 5, Franc Dekleva, Za¬ jelšje št. 6, Andrej Hrvatin, Harije št. 43, Albin Jagodnik, Tominje št. 7. 41. Pri Umu Jožefu, Gržoni 109, za del volilne enote st. 17, ki obsega na¬ selje Grzom. Kandidati: Alojz Gom¬ bač, Harije št. 5, 1- rane Dekleva, Za¬ jelšje št. 6, Andrej Hrvatin, Harije št. 43, Albin Jagodnik, Tominje št. 7. 42. Pri Kastelicu Karlu, Rečica 17, za del volilne enote št. 18, ki obsega na¬ selje Zarečica in Dobropolje. Kandi¬ dat: Janko Stadler, Zarečje št. 28. 43. Pri Majdiču, Zarečica 19, za del volilne enote st. 18, ki oosega naselje Zarečica. Kandidat: Janko Stadler, Za- reeje št. 28. 44. Pri prelogu Francu, Zarečje št. 2o, za del volilne enote st. 18, ki ob¬ sega Zarečje in Brce. Kandidat: Jan¬ ko Stadler, Zarečje št. 28. 45. V osnovni šoli Ostrožno brdo, za del volilne enote št. iy, ki obsega na¬ selje Ostrožno brdo. Kandidati: Milena Primožič, Ostrožno brao št. 50 in Vin¬ ko Kovačič, Prelože 16. 46. V sobi Kluba v Preložah, za del volilne enote št. 19, ki obsega nase.je Prelože. Kandidati: Milena Primožič, Ostrožno brdo št. 50 in Vinko Kovačič, Prelože 16. 47. Pri Ivančiču Vladu, Celje 35, za del volilne enote št. 19, ki obsega na¬ selje Celje. Kandidati: Milena Primo¬ žič, Ostrožno brdo št. 50 in Vinko Ko¬ vačič, Prelože 16. 48. Pri Čandek Frančiški, Janeževo brdo 7, za del volilne enote št. 19, ki obsega naselje Janeževo brdo. Kandi¬ dati: Milena Primožič, Ostrožno brdo št. 50 in Vinko Kovačič, Prelože 16. 49. V osnovni šoli Prem, za del vo¬ lilne enote št. 20, ki obsega naselje Prem. Kandidati: Ivan Popit, Dolnja Bitnja št. 17, Anton Šircelj, Prem št. 72 in Ludvik Kaluža, Ratečevo brdo št. 13. 50. Pri Kovačiču Alojzu, Smrje 15, za del volilne enote št. 20, ki obsega naselje Smrje. kandidati: Ivan Popit, Dolnja Bitnja št. 17, Anton Šircelj, Prem št. 72 in Ludvik Kaluža, Rate¬ čevo brdo št. 13. 51. V Krajevnem uradu Prem, za del volilne enote št. 20, ki obsega naselja Dolnja in Gornja Bitnja. Kandidati: Ivan Popit, Dolnja Bitnja št. 17, Anton Šircelj, Prem št. 72 in Ludvik Kaluža, Ratečevo brdo št. 13. 52. Pri Tomšiču Antonu, Kilovče 15, za del volilne enote št. 20, ki obsega naselje Kilovče. Kandidati: Ivan Popit, Dolnja Bitnja št. 17, Anton Šircelj, Prem št. 72 in Ludvik Kaluža, Rate¬ čevo brdo št. 13. 53. Pri Penko Pavli, Ratečevo brdo 8, za del volilne enote št. 20, ki obsega naselje Ratečevo brdo. Kandidati: Ivan Popit, Dolnja Bitnja št. 17, Anton Šir¬ celj, Prem št. 72 in Ludvik Kaluža, Ratečevo brdo št. 13. 54. V vaški dvorani na Topolcu, za del volilne enote št. 21, ki obsega na¬ selje Topole. Kandidata: Anton Skrij, Topole 25. 55. Pri Valenčič Štefaniji, Mereče 13, za del volilne enote št. 21, ki obsega naselje Mereče in Podstenjšek. Kandi¬ dat: Anton Skrij, Topole 25. 56. Pri Tomšiču Alojzu, Podstenje št. 11, za del volilne enote št. 21, ki ob¬ sega naselje Podstenje. Kandidat: An¬ ton Skrij, Topole 25. 57. V Krajevnem uradu Knežak, za del volilne enote št. 22, ki obsega na¬ selje Knežak. Kandidati; Marjan Mi- helj, Knežak 165 in Rudolf Dolgan, Šembije št. 9. 58. V osnovni šoli Šembije, za del volilne enote št. 22, ki obsega naselje Šembije in Podtabor. Kandidati: Mar¬ jan Mihelj, Knežak 165 in Rudolf Dol¬ gan, Šembije št. 9. 59. V Vaški dvorani Bač, za del vo¬ lilne enote št. 23, ki obsega naselje Bač. Kandidati: Franc Lazar, Bač 91 in Stane Ludvik iz Koritnic št. 36. 60. V osnovni šoli Koritnice, za del volilne enote št. 32, ki obsega naselje Koritnice. Kandidati: Franc Lazar, Bač 91 in Stane Ludvik iz Koritnic št. 36. Volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti občinske skupščine Ilirska Bistrica bodo dne 24. 5. 1963. Vsako volišče bo odprto po 12 ur v času med 4. in 22. uro. 1. Volilna enota »Lesonit« I, kandi¬ dat: Ljubo Cvitanič, Ilirska Bistrica, Tomšičeva 5. 2. Volilna enota »Lesonit« II, kondi- dat: Anton Kobal, Ilirska Bistrica, Gubčeva 5. 3. Volilna enota »Topol« I, kandidat: Marija Uljanič, Podstenje 1. 5. Volilna enota »Topol« II, kandi¬ dat: Dušan Primc, Ilirska Bistrica, Aljažev breg 5. 0 5. Volilna enota »Javor« Bač, kandi¬ dat: Alojz Polak, Koritnice 65. 6. Volilna enota »KIK« I, kandidat. Vito Dekleva, Ilirska Bistrica, Sercer- jeva. 7. Volilna enota »KIK« II, kandidat: Marija Simčič, Ilirska Bistrica, Vojkov drevored 6. 8. Volilna enota »Ilirija« dr. kandi¬ dat: Valerija Mahne, Ilirska Bistrica, Tomšičeva 1. 9. Volilna enota GG Ilirska Bistrica in dr. kandidat: Anton Ponuda, Ilirska Bistrica, Zupančičeva 6. 10. Volilna enota SGP »Primorje«, Ilir. Bistrica in dr. kandidat: Stanislav Meško, Ilir. Bistrica, Gregorčičeva 17. 11. Volilna enota Kom. podj. in dr. kandidat: Viktor Lenarčič, Ilir. Bistri¬ ca, Tomšičeva 7. 12. Volilna enota »Iplas«, Podgrad in dr. kandidat: Boris Urbančič, Gradi¬ šče 49. 13. Volilna enota Gost. podjetja »So¬ ča« in dr. kandidat: Marija Bubnič, Ilir. Bistrica, Gregorčičeva 17. Volitve odbornikov v zbor delovnih skupnosti, podskupina Kmetijstvo ob¬ činske skupščine Ilirska Bistrica, bodo dne 26. 5. 1963 v Času med 7. in 19. uro. Volišča za to skupino bodo ločena od volišč za volitve v občinski zbor ob¬ činske skupščine. 14. Volilna enota Ilirska Bistrica, kandidat: Franc Prelog, Zarečje 20. a) Volišče Koseze obsega naslednje vasi: Koseze, Velika Bukovica, Mala Bukovica in Soze. Volišče bo v Vaški dvorani v Kosezah; b) Volišče Dolnji Zemon obsega na¬ slednje vasi: Dolnji Zemon in Gornji Zemon. Volišče bo v Gradu na Zemrnr. c) Volišče Harije obsega naslednje vasi: Harije, Tominje, Zajelšje in Po- srtvica. Volišče bo v šoli na Harijah; č) Volišče Zarečica obsega vasi: 2a- rečica in Rečica. Volišče bo v Zareči-5; d) Volišče Dobropolje za vas Dobre¬ polje. Volišče bo v Dobropolju; e) Volišče Zarečje za vas Zarečje in Brce. Volišče bo v Zarečju št. 20; f) Volišče Trnovo za Trnovo, Ilirske Bistrico in Jasen. Volišče bo v Zadruž¬ nem domu v Trnovem. 15. Volilna enota Knežak, kandidat ing. Milan Stajrajh. a) Volišče Zagorje za vasi Zagorje. Drskovče in Jušče. Volišče bo v Gasil¬ skem domu v Zagorju; b) Volišče Knežak za vasi Knežak, Gozdni obrat in Šembije. Volišče bo v Zadružnem domu v Knežaku; c) Volišče Podstenje za vasi Podste¬ nje in Tabor. Volišče bo v Podstenjah: č) Volišče Bač za vas Bač. Volišče bo v Prosvetnem domu. 16. Volilna enota Prem, kandidat Gašperšič Viktorija iz Prema. a) Volišče Prem za vasi: Ratečevo brdo, Spodnja Bitnja, Gornja Bitnja, Prem, Nadalje selo, Janeževo brdo. Ostrožno brdo in Kilovče. Volišče bo na Premu št. 5; b) Volišče Celje za vasi Celje in Pre¬ lože. Volišče bo v Celjah št. 17; c) Volišče Mereče za vasi Mereče in Podstenjšek. Volišče bo v Merečah. č) Volišče Smrje za vas Smrje. Vo¬ lišče bo v Smrjah št. 15; d) Volišče Topole za vas Topole. Vo¬ lišče bo na Topolcu v vaški dvorani; e) Volišče Ilirska Bistrica za kolek¬ tiv Kmetijske zadruge. Volišče bo v Zadružnem domu v Ilirski Bistrici. 17. Volilna enota Zabiče, kandidat ing. Leopold Mezgec. a) Volišče na Betoli za vas Trpčane, Kuteževo, Zabiče in Podgraje. Volišče bo na Betoli; b) Volišče Vrbovo za vas Vrbovo, Vrbica in Jablanica. Volišče bo v šoli v Vrbovem; c) Volišče Jelšane za vasi Jelšane in Dolenje. Volišče bo v Zadružnem do¬ mu Jelšane; č) Volišče Veliko Brdo za vas Veliko Brdo. Volišče bo na Velikem Brdu; d) Volišče Novokračine za vasi No¬ vokračine, Sušak, Fabci in Nova vas. Volišče bo v Zadružnem domu Novo¬ kračine. OBJAVLJAMO SEZNAM NOVIH NAROČNIKOV GLASILA ZA MESEC MAJ, JUNIJ 1963 Kovačič Alojz, 9 Jana ST. Blacktonn N. S. N. Sydney Avstralija, Vrh Miha, Dol. Zemon 61 pošta Ilirska Bistrica, Potepan Ivan, Dol. Zemon 78 pošta Ilirska Bistrica, Šuštar Anton, Rozmanova 35 Ilirska Bistrica, Zgur Jože, Gregorči¬ čeva 13 Ilirska Bistrica, Primc Mihael, Vrbica 29 Ilirska Bi¬ strica, Rolih Marija, Gor. Zemon 9 Ilirska Bistrica, Vera Do- mladiš, Opatija, Setališče Lipovica 6, Volk Alojz, Adamičeva 17 Ilirska Bistrica, Šajn Tomo, Prešernova 10 Ilirska Bistrica, Vida Vadnal 123 Eglinton st Moovel Pands Mellauzne \*lč Avstralija, Novak Miro 11. The Baulevorde Wogga W. S. W. Avstralija, Saje Jože, Korita 1 pošta Dobrnič. * ❖ ❖ ❖ O O o * <> o s, V «> A 'A o o & o ' > O O * O e JUNIJ 4 ŠT. 6 KRISTJAN ZIDAR, rojen 1937, učitelj v Jelšanah, sekretar OO ZKS, delavec na kulturno-prosvetnem in športnem področju. RUDOLF DOLGAN, rojen 1921, gostin¬ ski delavec v Šembijah, predsednik krajevne organizacije ZB, borec NOV, nato interniran v Dachau. MIROSLAVA LAVRENČIČ, rojena v Brezovici na Krasu, okraj Koper, kon¬ čala je višjo šolo socialno-kadrovskega sektorja v Ljubljani. V NOV je začela sodelovati že meseca marca 1943 v or- ganizaciji SKOJ in LMS na področju sedanje komune in Brkinov. Nato je leta 1944 stopila v ilegalo v Brkinih. Istega leta je bila aretirana in odpe¬ ljana v koncentracijsko taborišče v Nemčijo. Takoj po vrnitvi iz koncen¬ tracijskega taborišča leta 1945 Je vključila v aktivno politično dalo ln vseskozi po vojni opravljala razne po¬ litične dolžnosti. Tako je bila sekretar za agitacijo in propagando pri občin¬ skem komiteju ZK, predsednik in se¬ kretar občinskega odbora SZDL in opravlja še druge odgovorne naloge v političnem življenju. Za svoje delo je bila odlikovana z medaljo zasluge za narod III. stopnje. Kandidat za re¬ publiško skkupščino. BRANKO BUTINAR, rojen 1924 v Pod¬ gradu, kmečki delavec, zaposlen v KZ, član političnih, oblastnih in družbenih organizacij. FRANC DEKLEVA, rojen 1931 v Za- jelšjah, zidar v Lesonitu, delavec v vaških organizacijah. STANE LUDVIK, rojen 1922, gostilni¬ čar v Koritnicah, predsednik krajevne organizacijo SZDL, ZB, udeleženec NOV, rezervni poročnik. ELZA FRAS, rojena 1934, učiteljica v Podgradu, članica in delavka v druž¬ benih in političnih organizacijah. FRANC Lazar, rojen 1923, kmet na Baču, borec NOV, dolgoletni delavec v vaških organizacijah. Ing. IVAN KUKOVEC, je bil rojen v Lešnici pri Ormožu 28. novembra 1930. Osnovno šolo je obiskoval v Hordeku pri Ormožu, nižjo gimnazijo v Ormo¬ žu, višjo gimnazijo pa je končal v Ptuju leta 1950. V jeseni leta 1950 se je vpisal na agronomsko fakulteto v Ljubljani in diplomiral za inženirja agronomije 29. maja 1956. leta Se iste- ga leta se je zaposlil pri Glavni za¬ družni zvezi Slovenije kot tajnik re¬ publiškega odbora za sadjarstvo in vinogradništvo, nakar je leta 1959 na¬ stopil službo v Ilirski Bistrici kot sad¬ jarski strokovnjak okrajne zadružne zveze Koper. Leta 1960 je bil imenovan za tehničnega vodjo kmetijske zadruge v Ilirski Bistrici, do leta 1961 pa je bil asistent za sadjarstvo pri agronomski fakulteti v Ljubljani. Jeseni leta 1961 ga je imenoval ljudski odbor za direk¬ torja kmetijske zadruge >-»4. Junij« v Ilirski Bistrici. Na seji občinskega zbo¬ ra in zbora proizvajalcev dne 14. sep- # tembra 1962 je bil izvoljen za predsed¬ nika občinskega ljudskega odbora Ilir¬ ska Bistrica. ALOJZ GOMBAČ, rojen 1937, stroj¬ ni mehanik v Topolu, bil je delavec v mladinski organizaciji v Harijah, se¬ daj v SZDL. IVAN GUSTINČIČ, rojen 1911, kmet v Rjavčah, borec NOV, rezervni kapetan, delavec v vaških organizacijah. JAKOB MALE, rojen 1905, zidar pa Pregrajah, aktivist NOB, bU je Čltn političnih in oblastnih forumov, dela- ve«, v vplklh erganlMetJah, • • % • JUNIJ + ŠT. 6 ALOJZ POLAK, rojen 1935, referent v obratu Bač, predsednik sindikalne po¬ družnice, centralnega delavskega sveta na Pivki, delavec v vaških organiza¬ cijah. VIKTORIJA GAŠPERŠIČ, rojena 1925 v Hujah, v NOV sodelovala od 1942 do konca vojne in med tem časom t. j. od 3. 3 1943^0 kapitulacije Italije bila internirala v*. Italijo. ANTON ŠIRCELJ, rojen 1935 na Pre¬ mu, kmetijski tehnik, zaposlen pri KIK II. Bistrica, predsednik obratnega de¬ lavskega sveta in član centralnega de¬ lavskega sveta KIK, član ZK, SZDL in DIT. MARIJA SIMČIČ, rojena 1924 v Rakit- niku pri Postojni. Zaposlena pri Kme- tijsko-industrijskem kombinatu v Ilir¬ ski Bistrici. Je član ZK od 1946. leta, član sekretariata OO ZK, Član delav¬ skega sveta v podjetju in predsednik upravnega odbora Otroškega vrtca. V NOB je sodelovala od februarja 1943, po razpadu Italije pa je postala člani¬ ca Rajonskega odbora za Postojno. ALBIN KURET, rojen 1927 v Knežaku. Bil je sekretar obč. komiteta ZKS na Pivki, predsednik ObLO v II. Bistrici, sedaj slušatelj visoke šole za družbeno politične vede v Beogradu. Bil je ude¬ leženec NOV, sedaj član obč. komir teja ZKS v II. Bistrici. ANA-MARIJA ULJANClC, roj. 1942 na Topolcu, uslužbenka pri lesnoindust¬ rijskem podjetju Topol v II. Bistrici, članica SMS in SZDL, delavka v va¬ ških organizacijah. LJUBO CVITANIC, rojen 1933 v Rav¬ nah na Koroškem, lesnoindustrijski tehnik, zaposlen pri podjetju Lesonit. Je član društva inženirjev in tehnikov, SZDL in komisije za ideološko vzgojo pri obč. odboru SZDL. MIJA VALENClC, rojena 1925 na Jese¬ nicah. Zaposlena pri podjetju Lesonit kot vodja kadrovske službe. Je članica ZK od leta 1946, član Izvršnega odbora obč. odbora SZDL, Član sekretariata OO ZK tovarne Lesonit, Članica sveta za zaposlovanje delavcev v Postojni, * član sveta zdravstvenega doma v Ilir. Bistrici, član kadrovske komisije pri sindikalnem svetu in predsednica ko¬ misije za izobraževanje pri DS podjet¬ ja. Je kandidat za republiški prosvetni zbor. IVAN MRŠNIK, rojen 1928 na Topolcu. Zaposlen pri Narodni banki II. Bistri¬ ca kot pomočnik direktorja. Pri ObLO 11. Bistrica je predsednik sveta za družbeni plan in finance. DANILO GERK, rojen 1932 v Brezovici pri Kozini. Je član obč. komiteja ZKS, sekretar OO ZK podjetja Lesonit, član društva inženirjev in tehnikov, član upravnega odbora in delavskega sveta, član uredniškega odbora glasila Snež¬ nik. Je kandidat v republiški gospo¬ darski zbor. VLADISLAV PRIMC, rojen 1925, v Vr¬ bici, po poklicu mlekar, član ZK od 1956. V NOV je sodeloval od septem¬ bra 1943. ALOJZ STEGU, rojen 1921 v Gornji Bitnji. Je predsednik sveta za gospo¬ darstvo pri obč. lj. odboru Ilirska Bi¬ strica, direktor trgovsko-grosističnega podjetja Ilirija, član republiške in ko¬ munalne skupščine za socialno zavaro¬ vanje, član upravnega odbora Gospo¬ darske zbornice in Komunalne banke v Kopru. Je član ZK od leta 1959. V NOV je sodeloval od 1943. JUNIJ 4 6T. 6 Ing. LEOPOLD MEZGEC, rojen 1932 v Slivju, občina Sežana, član društva in¬ ženirjev in tehnikov, član plenuma ob¬ činskega odbora SZDLJ in direktor kmetijske zadruge 4. junij Ilirska Bi¬ strica. LUDVIK KALUŽA, rojen 1911 v Pod- stenjah, kmet, član SZDLJ in član za¬ družnega sveta in UO kmetijske za¬ druge. MARJAN MIHEL J, rojen 1928 v Kne¬ žaku, zasebni obrtnik. Udeleženec NOV od leta 1944, član ZK od 1947, predsednik krajevnega odbora ZROP, predsednik podružničnega odbora SZDLJ in predsednik prosvetnega društva v Knežaku, odlikovan z redom zasluge za narod, medaljo za hrabrost in medaljo za vojne zasluge. VIDA LISJAK, rojena 1928 v Vrtovčah pri Ajdovščini, učiteljica na osnovni šoli v Ilir. Bistrici. Je članica ZK od leta 1948, tajnik sindikalne podružnice, član UO lekarne in knjižnice v Ilirski Bistrici. Udeleženka NOV od leta 1943. FRANC LOGAR, rojen 1932 v Banja Luki, stanujoč v Vrbovem št. 21, po poklicu kmetijski tehnik, zaposlen pri kmetijsko industrijskem kombinatu v Ilir. Bistrici. Član ZK od 1960 in pred¬ sednik krajevnega odbora SZDLJ Vr¬ bovo. ALEKSANDER ZICARDI, zaposlen V 40 podjetju Javor Bač, predsednik mla¬ dinskega aktiva in znan politični de¬ lavec. Član ZK in drugih političnih organizacij. Kandidira v republiški go¬ spodarski zbor. ANTON ŠKRLJ, rojen 1909 na Topolcu, kmet, udeleženec NOV, po vojni je bil član OLO, predsednik krajevnega in je član drugih organizacij. FRANC FABJANIC, rojen 1920 v Hru¬ šici pri Podgradu. Zaposlen pri pod¬ jetju Lesonit kot komercialni direktor. Je član šolskega odbora in udeleženec NOV od leta 1944. FANI-NATASA STRAVS, rojena 1922 v Idriji, uslužbenka okrajnega odbora RK Koper. V NOV je sodelovala od 1942 in je član ZK od 7. novembra 1942. Bila je član okrožnega komiteja za Idrijo, kasneje za severno Primor¬ sko okrožje in v začetku leta 1945 se¬ kretar pokrajinskega komiteja SKOJ za Primorsko. Po vojni je bila v Go¬ rici član okrožnega komiteja KP. Od leta 1947 je zaposlena v Kopru na ra¬ znih službenih mestih in ves čas okrožnega, kasneje pa okrajnega ko¬ miteja ZK Koper do leta 1960. Od leta 1950 do oktobra 1955 je bila načelnik oddelka za socialno varstvo OLO Ko¬ per. Od oktobra 1955 dalje je tajnik okrajnega odbora RK Koper. Je kan¬ didat v republiško skupščino. FRANC PERUZIN, rojen 1915 na Dolj- njem Zemonu, kmet. Je predsednik krajevnega odbora in član zadružnega sveta kmetijske zadruge Ilir. Bistrica. JOŽE RASPOR, rojen 1939 na Dolenj¬ skem Zemonu, delavec v podjetju Le¬ sonit, predsednik krajevnega odbora SZDLJ na Doljnjem Zemonu. DARIJO DUJMOVIC, rojen 1941 na Ve¬ likem Brdu, učitelj na osnovni šoli v Kutoževem. Član ZK od 1959 in tajnik krajevnega odbora SZDL Za Podgoro. ALOJZ BOŽIC, rojen 1917 v Sabonjah. Udeleženec NOV od februarja 1944, je član vaškega odbora v Sabonjah. JUNIJ + ŠT. 6 13 Tovarna Lesonit Ilirska Bistrica Majhen mož na prste stopi... Šola za življenje! V ta okvir naj bi spadala tudi dvodnevna praksa učencev osmih razredov osnovne šole v proizvodnih pod¬ jetjih. Tako so menili naši tova¬ riši učitelji. Mi pa smo vsi sku¬ paj mislili: Želimo spoznati raz¬ lične poklice, prodreti hočemo v težave in lepe strani tega in one¬ ga dela, da bi lažje stopili v živ¬ ljenje in da ne bi napravili na¬ pačnega koraka. Poleg tega pa je namen našega obiska tudi v tem, da bi spoznali na primerih, ka- ko mnogo truda zahteva delo, ko¬ liko natančnosti, zbranosti in toč¬ nosti. Ko smo prvi dan stopili v tovarne in podjetja, smo videli mnogo novih, zanimivih stvari, mnogi vtisi in občutki so voje- vali boj v nas ... Zdaj je že to za nami. Ostali so spomini. Pogovorili smo se o tem. Zastavili smo si nekaj vpra¬ šanj in nanje odgovarjali: Egle Rustja, Branislav Vičič, Helena Štefančič, Zvezdana Škor¬ janc, Branko Novak, Franko Gombač, Mirjam Logar, Maruška Lenarčič, Primc Milan, Zvonka Pugelj Stanislav Korče, Franc Maglica, Sonja Fabjančič, Kse¬ nija Aničič. 1 . Kje si bil? Egle: V proizvodnji vinske ki¬ sline v KIK. Braco: V mizarski delavnici v tovarni TOPOL. Helena: Na pošti. Zvezdana: V računovodstvu v tovarni Lesonit. Branko: V mlekarni. Franko: Na železnici kot kret- nik. Mirjam: V komerciali v tovar¬ ni Topol. Maruška: V splošnem oddelku v tovarni Topol. Milan: V mehanični delavnici v Transportu. Zvonka: V knjižnici. Stanko: V restavraciji Soča. Franc: V mehanični delavnici v Transportu. Sonja: V komerciali v Lesoni¬ tu. 2. Kako je bilo zjutraj, ko si se odpravljal na delo? Egle: Brezbrižno sem odšla od doma, toda čim sem zagledala nemirne in vendar srečno razpo¬ ložene sošolce, se je tudi mene polastil nemir. Braco: Brez treme ne grem ni¬ kamor. Helena: Nisem stokala kot dru¬ ga jutra, zazdelo se mi je, da je v meni nekaj proletarskega du¬ ha. Zvezdana: Z veseljem sem spre¬ jela veliko preizkušnjo. Branko: Veliki nemir in ner¬ voznost sta se me oprijela pred nastopom svoje prve službe. Franko: Kaj neki mi bo pove¬ dala služba pri »železni kači««? Mirjam: Nerada zgodaj vsta¬ jam, vendar me je misel, da bom delala samostojno, popol¬ noma predramila. Maruška: Nestrpna sem bila, najraje bi že ob petih šla v pi¬ sarno. Milan: Strah me je bilo. Tisto jutro sem bil prvič v Transpor¬ tu, nisem poznal kolektiva, niti mehanične delavnice. Zvonka: Na delo sem šla ob 15. uri. Knjižnico šele takrat od¬ prejo. Stanko: Mislil sem si: Ko bo šole konec, čez nekaj mesecev, bom vsako jutro hodil v resta¬ vracijo na delo. še precejšen zalet in lov za dobre ocene, na¬ to počitnice in natakar bom. Franc: Radoveden sem bil. »Očka, ali ni danes velik dan? To je moja prva resna služba!« Ksenija: Pričakovanje, priča¬ kovanje ... 3. Kako so te sprejeli? Egle: Njihova prijaznost je bi¬ la včasih ponarejena in prisilje¬ na, vendar sem se razveselila ob koncu darilca: majhna vrečka z znakom proizvodnje vinske kisli¬ ne. Branco: Od nas niso mnogo pri¬ čakovali. Snoštuiem iskrenost. Helena: Tovariš upravnik mi ie najprej razložil delovanje po¬ šte in že s tem sva postala pri¬ jatelja, ravno tako so ravnali vsi drugi z menoi. Zvezdana: Presenetila me je prijaznost in nezadržanost usluž¬ benk. Branko: Imel sem občutek, da so bili že v prvem trenutku za¬ dovoljni z menoj. Franko: Ker sem videl, da me želijo čimveč naučiti, sem se tu¬ di iaz potrudil. Mirjam: V začetku so imeli preveč dela, da bi lahko meni posvečali več pozornosti, nato pa so me vzeli medse proti mojim pričakovanjem. Ko hodi človek po Baču, se mu nehote vsiljuje vtis, da imajo tu vaščani smisel za urejenost, da si vsakdo prizadeva, kako bi iz¬ boljšal to ali ono, polepšal zuna¬ njost, uredil dvorišče, moderni¬ ziral notranje prostore in še kaj. S sodobno urejeno trgovino prav gotovo prednjačijo med vsemi našimi vasmi. Zgradili so kultur¬ ni dom in še druge načrte ima¬ jo. Ko se pomen j kuješ z ljudmi, bo prav gotovo nanesla beseda na njih podjetje, obrat Javora iz Pivke. Ob tem že kar težko skrijejo zadovoljstvo spričo le¬ pega napredka, ki ga doživlja ta obrat. Nič čudnega: kjer se delo dobro razvija in napreduje, tam je zaslužek in kjer je zaslužek, je napredek, zadovoljstvo in do¬ bra volja. Stopili smo do obrata in po¬ iskali obratovodjo, tovariša Dužnika. Poprosili smo ga, da bi nam kaj povedal o delu v podjetju, o uspehih, težavah in načrtih. Rade volje nam je ustre¬ gel in tole smo zbrali iz razgo¬ vora: Pred približno 10 leti je bil obrat na tem, da se ukine. Saj s samim žagarskim obratom in zaboj arno res ni bilo perspekti- Pa tudi ni šlo. Nič zato, poizku¬ simo tretjič. Potrpljenje železne duri prebije, pravi pregovor. Od¬ ločili so se, da bodo poizkusili s stoli. Na trgu ne bodo edini, to so vedeli, pa vendar... Leti 1957 in 1958 sta bili še težavni. Brez izkušenj, brez strokovnjakov. Rentabilnosti ni bilo. Odnehati? Ne, vztrajajmo! Važna je kvali¬ teta, prav tako je važno prouče¬ vati trg. V katero smer bo šlo povpraševanje? Katere tipe sto¬ lov bomo izdelovali? Kuhinjske, za restavracije, za poslovne pro¬ store, za sobno opremo — mož¬ nosti je dovolj. Trdna volja, vztrajen študij, dviganje kvalite¬ te — vse to je končno zmagalo. Danes izdelujejo 25 tipov stolic. Lep uspeh! Leta 1959 je bilo za¬ poslenih 160 delavcev, letos jih je 230. Bruto produkt je leta 1958 znašal 150 milijonov, letos znaša realen plan 650 milijonov. Izvoz se neprestano povečuje. Prodrli so v Anglijo, Nizozemsko, Nem¬ čijo, ZDA, pa tudi v Avstrijo in Italijo, kjer je konkurenca brez dvoma dokaj ostra. In težave? Predvsem prostori. Danes je štolama razbita na 4 obiekte. To je vsekakor neekono¬ mično. Nujno potrebna je rekon¬ strukcija. Načrte že imajo; po -G‘ntjo-Jt S ?*! Pl rr* ; fl: mn £ T ; • Cr* tu* ■**& r iSS e '-?S ’•/- r-u Ht§s mm * n i Ji •» j . M > J J Sef?-* o Jr ?j t.*r ti rFPu 77 . ■B 9* « m m mm H Hrti 1 .*) V/j ftt :; r- J ti: h Ji Uti •f 5 •AUUŠ Vi mm§ immš ‘ižr&J ;ifvwinf p T* i: ra?*«« ■ ve. Toda ljudje v podjetju se ni¬ so dali ugnati. Če ne bo šlo ta¬ ko, poizkusimo drugače. In po¬ izkusili so z lesno galanterijo. milili iiii*iii ■1111111 nuni Milini mi Maruška: Največkrat je mne¬ nje o nečem odvisno ravno od prvega vtisa. Jaz sem bila vse¬ skozi zadovoljna. Milan: Niso mi dovolj zaupali. Zvonka: Tovarišici iz knjižni¬ ce me poznata, takoj sta mi po¬ kazali, kako naj delam. Stanko: Kar nisem mogel pri- . čakovati, da mi je tov. Tomšič dal bel suknjič in še zadnja na¬ vodila. Franc: Zaupali so mi. Njihova prijaznost je obrodila sad, moj strah se je spremenil v veselje do dela. Ksenija: Vse kar jim lahko re¬ čem je: Prisrčna hvala! 4. Bi želel delati na tem delov¬ nem mestu? Egle: Ne. Zdi se mi dolgočasno. Braco: Delo je preveč naporno, ne bi zmogel. Helena: Za enkrat ne. Zvezdana: Rada spoznavam vedno nove stvari, delo v računo- • Nadaljevanje na 14, str. njih bodo spravili stolamo pod eno streho in uredili proizvodnjo čim ekonomičneje. Letos bi že pričeli, dokončno bi zgradili čez 2 leti. Na 180 m dolgi progi bo pač lahko urediti proizvodnjo so¬ dobno, ekonomično. Po rekon¬ strukciji bodo zaposlili lahko še okrog 100 delavcev. Za majhno zaledje z dvema, tremi vasmi ze¬ lo pomembna številka! Seveda bodo neprestano izpopolnjevali kvaliteto in osvajali nove tipe iz¬ delkov. Za surovino niso v za¬ dregi — naravno surovinsko za¬ ledje zadostuje. In kako s ka¬ dri? Imajo lasten izobraževalni center na Pivki, skozi katere gre¬ do novi delavci in tisti, ki so po¬ trebni specializacije. Obrat šti¬ pendira 10 študentov in dijakov na srednjih in višjih šolah. Skr¬ bijo za splošen standard delav¬ cev: imajo urejeno obratno men¬ zo, za mladino so zgradili igri¬ šča itd. Ne, mladina ne beži nikamor, saj se ji doma nudi lepa prihod¬ nost. Hkrati z rekonstrukcijo bodo zgradili stanovanjski blok, upravne prostore, prostore za rekreacijo. ZAKLJUČEK: Vas Bač se hkrati s svojim zaledjem uspeš¬ no prebija v novo življenje! M. JTTNIJ 4 ST. 6 Majhen V moz na prste stopi . . . nauči, to lahko s pridom v to- Moj najljubši predmet je geo- Nadaljevanje s 13. str. opazil, ker ve, da bo kmalu varni uporablja. Zvezdana: Delavec in učenec stremita k napredku. Branko: šolar brezbrižneje tono. razmeroma mono- svoje učence, letošnje osmošolce, jemlje življenje kot delavec. Milan: Delo me ne zadovoljuje. Branko: Delo mi je všeč, ne videl kot delavce in opravi j alce na odgovornih mestih. Franc: Nasmejan sem šel do- Stanko: šola je generalka pred predstavo delovnim mestom. Franko: Delavec je bil šolar in se odločil. Franko: Ne bi zdržal na delov¬ nem mestu. Mirjam: Nimam posebno rada matematike, to delo pa sestoji pretežno iz številk. Maruška: Jaz bi ostala v od¬ delku. Zvonka: Zelo rada bi bila knjižničarka. Sonja: Všeč mi je bilo, vendar kolebam med da in ne. sem mov; takšen je bil zaključek mo- šolar bo delavec. jega dela. Ksenija: šola je teorija, ki jo Sonja: Lep je zaključek, ko lahko uporabljaš, ko si že mimo končaš delo, ki zahteva precej prakse v podjetju, od tebe. Ksenija: drugega Ksenija: Ko sem prijela za ad- ministratorsko delo, sem mislila, da vsemu ne bom kos. Delo pa sem končala z olajševalnim vzdi¬ hom, kot pri šolski nalogi. 7. Se ti zdi , da vodstvo kolek¬ tiva dovolj skrbi za svoje delav- zmeraj. Želim ve; kaj praviš o odnosih med Franc: Delo je naporno, kljub temu želim 5. Se ti zdi, da bi bil sposoben odpravljajo. njimi? Braco: Delavci so premalo se¬ znanjeni z delovanjem cele to¬ varne, vendar to pomanjkljivost za takšno delo? Egle: Delo se mi ne zdi primer¬ no za ženske. Braco: Potrebna je praksa. Helena: Z nekaj tečaji bi delo lahko opravljala. Zvezdana: Bila bi mu kos, vendar, ker me ne veseli tako, da bi se temu poklicu posvetila, niti ne razmišljam mnogo o tem. Branko: Za delo bi bil sposo¬ ben. Franko: Mislim, da. Mirjam: Ker mi ni do tega po¬ klica, bi najbrž slabo uspevala. Maruška: Ker je veliko spre¬ memb, v moje zadovoljstvo, bi se poklicu kaj kmalu priučila. Milan:*' Mislim, da bi ustrezal anr . v mn. zahtev Zvonka: Prej bi še morala na¬ tančno spoznati domačo in tujo književnost, obiskati več tečajev Helena: Odnosi med delavci so zelo dobri. Zvezdana: Vodstvo zelo lepo skrbi za delavce (letovanje, raz¬ vedrilo). v računovodstvu odnosi niso najboljši, vendar tovarišica računovodja požrtvovalno poma¬ ga uslužbencem premostiti med¬ sebojna nerazumevanja. Branko: Delavci in delovodje medseboj ne delajo nobenih raz¬ lik. Franko: Delo je prenaporno. Saj delaio neprenehoma 12 ur. Povsod niso odnosi zadovoljivi. Mirjam: Morala bi dlje opazo¬ vati, da bi pravilno ocenila skrb za delavce. Presenečajo me odnosi: delav¬ ci, delovodje in vodstvo tovar- ‘ so pravi Maruška: • » Med uslužbenci na • • in seminar iey> Stanko: Poklic bi lahko uspeš¬ no opravljal. Franc: Da. Sonja: če bi samo še dva dni ostala na delovnem mestu, bi de¬ lo lahko opravljala brez nadzor¬ stva delovodje. Ksenija: Morda, morala bi se priučiti; všeč mi je. ker je delo v zvezi z miselnim delom in člo¬ vekovo notranjostjo. Geslo per¬ sonalne službe je: najti pravega človeka in ga postaviti na pravo mesto. upravi vlada sloga, leoo skrbijo za delavce, nekvalificiranim nu¬ dijo izobrazbo. Zvonka: Morala bi dl je opa¬ zovati. Tovarišici pa se zelo do¬ bro razumeta. Stanko- Ma rn M bi skrajšati de¬ lovni immk. Zelo utrudljivo ie delo. predvsem -za, žene. od 6. do 24. ure. Nadur ne plačajo. Sonja: Zazdelo se mi je, da je odnos delovodje do delavcev odvisen od njegovega razpolo¬ ženja. Ksenija: Naravnost me prese¬ neča skrb. Kot bi dobra mati skrbela za svoje otroke, le da 6. Kako si se počutil , ko si gre vse bolj po uradni liniji. končal svoje delo? Egle: Za nas ni bilo pravega 8. Si kaj pridobil med tem ča- dela, najbrž nam niso dovolj za- som? upali. Braco: Bil sem srečen, ker mi je šlo delo hitro od rok. Egle: Dobila sem jasno sliko tega poklica, njegove dobre in Helena: Sama sebi ne zaupam slabe strani. preveč... Zvezdana: Moj e Braco: Sedaj vem, kaj je opravljeno kruh. delo se mi je zdelo kot skromno plačilo za njihovo prijaznost. Branko: S svojim delom sem bil zadovoljen. Franko: Opazoval sem;? Potis- Helena: Spoznala sem mnogo novih, lepih stvari. Zvezdana: Potrpežljivost, na¬ tančnost, zbranost... Branko: Da, postal sem bolj nil sem ročico, spremenil tir in vztrajen. dolga kompozicija vagona z lo- Maruška: Delo potrebuje člo- komotivo je prešla na drugi tir. veka. Mirjam: Imela sem občutek, da prvič opravljam v^iko res koristno delo. 1 7 za- Franc: Dodobra sem spoznal poklic. Stanko: Pridobil sem veliko Maruška: Sijajno, čeprav je znanja, ki mi bo koristilo, ko bilo majhno delce. bom že ob začetku drugega le- Milan: Ker so me pohvalili, ta stopil v vrsto gostincev. >em bil zadovoljen. Zvonka: Včasih nisem bila rav- 10 zadovoljna. Stanko: Bil sem presrečen. ker sem uspešno opraviial delo. Pri- 9. Kakšna je razlika med šolo in kolektivom? Egle: Delavčevi žulji gradijo, šel ie tudi ravnatelj: Smeial *e ie da postaneš delavec, se moraš moji opravi in službeni zadrža- učiti. nosti, vendar sem z veseljem Braco: Kar se Janezek v šoli 10. KAJ BOŠ POSTAL? Braco: Ne morem se odločiti. grafi j a. Maruška: Ne vem, kam naj se obrnem, ker so mi ovire pre¬ prečile, da bi postala farmacevt¬ ka. Franc: Prišel sem do križišča, sedaj premišljam ... Ksenija: Morda se bom posve¬ tila novinarskem poklicu ali pa... Končali smo naš razgovor. Pri¬ bližno takšni so bili naši vtisi ob dvodnevni praksi. Predvsem vidite, da smo bili zadovoljni, na vprašanja smo odgovarjali iskre¬ no, pripovedovali smo o stvareh, Zvezdana: Rada bi študirala kakor jih mi vidimo in kakršne so se nam zdele. Spoznali smo, kaj je kruh, pra germanske jezike. Stanko: po mojem navduše¬ nem pripovedovanju o nat a- vi eden izmed osmošolcev. Za karskem poklicu je razvidno, da enkrat ne moremo nič drugega želim postati dober natakar in v storiti, kot to, da se učimo. delu napredovati. Franko: Želim v letalu pole¬ teti ... Milan: Po osemletki bom šel STŠ. Mirjam: Nisem se še odločila, želim pa študirati književnost. Branko: Rad imam živali, ho¬ čem jim kot veterinar pomagati. Sonja: Odločitev je težka: Ob koncu naj se vsem skupaj prisrčno zahvalim. Zdaj jih že lahko imenujemo svoje prijate¬ lje, saj smo vas skupaj z vašim delom spoznali 8. in 9. maja na dvodnevni praksi. V imenu vseh se vam zahvaljujem za prijaz¬ nost, lep sprejem in potrpežlji¬ vost z nami. KSENIJA slavnostne akademije za maj Pripadniki JLA Ilirske Bistrice na slavnostni akademiji za prvi maj v Ilirski Bistrici Foto: J. Keuc Mladinski zbor na slavnostni akademiji za prvi maj Ilirski Bistrici Foto: Jože Keuc 16 JUNIJ 4 ST. 6 Ing. Jože Žnidaršič V prvomajski številki »Snežni¬ ka« t>o zaradi pomanjkanja pro¬ stora izpadli kmetijski nasveti, v katerin sem pisal o setvi trav in travnoaeteijmn mešanic, o saje¬ nju krompirja in setvi koruze. Danes je ze prepozno, da bi se o ten pomladanskih delih ponov¬ no pogovorili; kljub temu mi¬ slim, ua nekaj besed o travah in krompirju ne bo odveč. - Pri nas sejemo od krmnih rastlin na njive največ lucerne in travniške črne detelje. Veliko krme nam dajo mešanice teh dveh s travami. Prepričan sem, da jih je veliko med vami, ki se s tem ne strinjate; prepričan sem pa tudi, da ste do takšne¬ ga mnenja prišli zato, ker ste do¬ slej sejali z lucerno ali deteljo neprimerne trave ali pa ste jin sejali v prevelikih količinah. Iz¬ med pasje trave, mačjega reza in italijanske (mnogocvetne) ljulj- ke je za naše kraje najprimer¬ nejša pasja trava, ki pa je med lucerno ne sme biti več kot 10 odstotkov, sicer bo začela lucer¬ na hitro izginjati z njive. Če z lucerno sejemo vse tri trave, jih damo v naših, bolj deževnih kra¬ jih, v mešanico do 40 odstotkov vsega semena. Korist od trav v lucerni je dvojna: lucernin pose¬ vek se ne zaplevi, pridelka je mnogo več, a sušenje je dosti lažje. Medtem ko jesenskemu posevku lucerne ni treba zaščite, moramo pomladanski setvi lu¬ cerne, posebno če je bolj zgod¬ nja, vedno dosejati zaščitno rast¬ lino (zaščitni posevek), ki lucer¬ no varuje pred mrazom in pleve¬ lom. Kot zaščitna rastlina je oves prav zanič, čeprav ga v ta namen največ sejemo v Slove¬ niji. Mi raje uporabljamo ječ¬ men, in to od 100 do 120 kg na hektar. Z ovsom so sejali na 1 hektar 25 do 30 kg, nekatri celo do 40 kg lucerne, pa kljub temu posevk ni bil dovolj gost, ker ga je oves, ki se močno razkošati, zamoril. Mi se raje držimo nače¬ la, da njivo dobro pripravimo in vestno sejemo, pa bomo videli, da bo za naj večji pridelek dovolj tudi od 15 do 25 Kg lucerninega semena na hektar. In še to: ni¬ kar ne držimo lucerne na istem mestu več kot 4 leta iin nikar je še kasno v jeseni ne popasimo in pokosimo do golih korenin. črna detelja je dosti manj iz¬ birčna za zemljo. Najboljši uspeh dosežemo, če sejemo 60 odstot¬ kov semena črne detelje (naj¬ boljše je domače, slovensko se¬ me) in 40 odstotkov trav — na ilovnati, mokri zemlji mačji rep in italijansko ljuljko, sicer pa tudi pasjo travo. Za obe pa velja: za res velik pridelek jima nudimo okoli 500 kg fosfornih in 200 kg kalijevih gnojil letno (dušika si same na¬ berejo dovolj v koreninah); za njima pa bomo dobili iz zemlje največ pridelka s krompirjem in koruzo. Pri krompirju sta za velike pridelke naj odločilne j ša: dobro seme in zaščita pred boleznimi — zlasti za dober semenski krompir, pa bomo s pridelkom zadovoljni. Nikar ne sadimo no¬ vega zdravega semena skupaj ali poleg že izrojenega, saj se bodo tako izrojevalne — virusne bo¬ lezni (mozaiki, črtavost, zvijanje listov, kržljavost)'z dotikanjem sosednih rastlin mimogrede pre¬ nesle z bolnega na zdrav nasad. .Letos do zanimivo videti, kaKo je koioraasKi hrošč preživel zi- ino; po mojem bo letos več skr¬ bi s Krompirjevo plesmjo. Zaracli epidemije te boiezni v letu litoi), ki je taKrat povzročila v Sloveni¬ ji za OKrog J milijarde dinarjev sKode, je oiia ta bolezen v letu iyt>0 proglašena za nevarno in je od taKrac škropljenje proti ples¬ ni obvezno. Škropljenje je učin¬ kovito samo tedaj, če je oprav¬ ljeno že ob prvem znaku bolez¬ ni, ze obolelm rastlin pa ni več mogoče ozdraviti. Za razvoj so potrebni trije faktorji: visoka vlaga, določena temperatura in že razrasla rastlina. Prognostič¬ na antititoma služba, ki je za¬ čela delovati v letu 1960, pravo¬ časno opozarja pridelovavce krompirja na to nevarnost, pri čemer se poslužuje dnevnega ti¬ ska in radia. Dolžnost zadruge pa je, da pravočasno nabavi kemič¬ na zaščitna sredstva in da z na¬ sveti pomaga pri zatiranju te bo¬ lezni. Proti plesni uporabljamo kemična sredstva v količinah, ki so navedene v kg/ha za enkrat¬ no škropljenje: bakreno apno 50 — 6 kg, bakreno apno 25 — 12 kg, superenprenox 5 — 6 kg, tio- zin A 4 kg,. Cuprablan 7 — 10 kg, Dithane M ali Maneb 2,5 — 3 kg, Dithane Z — 3 kg, Lirotane — 3 kg. Tem sredstvom dodajamo v času, ko se izleže vsaj 50 odstot¬ kov ličink koloradskega hrošča, še insekticide na bazi DDT, lin- dana, dicldrina ali svinčenega ar- zenata in sicer: Pantakan S 25 — 4 kg, Pepein S 50 — 2 kg, Diel- drin 2 litra, Lindapin 1 kg, Lin- dan 2 litra na hektar itd. Z manjšo količino kemičnega sred¬ stva škropljenje ne bo učinkovi¬ to, prevelike količine pa lahko poškodujejo rastline, škroplje¬ nje mora biti opravljeno vestno — krompirjeve liste temeljito po¬ škropimo tudi s spodnje strani. Večletni poskusi Kmetijskega in¬ štituta v Ljubljani so pokazali, da so s tri do štirikratnim pra¬ vočasnim škropljenjem proti plesni poveča pridelek za 3 o od¬ stotkov, kar znese čez 100.000 či¬ stega dohodka več na hektar. Še o nečem bi danes spregovo¬ rili nekaj besed — o prenodu od zimske na zeleno krmo in o molži. Za motnje, ki jih preživljajo naše živali vsako pomlad znova, ko jih naženemo na pašo, se se veliko naših kmetovalcev prema¬ lo zmeni. V glavnem gre za to, da žival, celo zimo krmljena s sušeno krmo ali kvečjemu s sila- žo, doživi celo vrsto prebavnih motenj, ki so tem hujše in se tem bolj poznajo pri mleku in mesu, čim slabše so bile živali krmljene čez zimo in čimmanj ži¬ vinorejec pazi na ta postopen in blag prehod od suhe na zeleno krmo. Včasih so dejali, da je slab gospodar tisti, ki proti koncu maja nima nič več sena na se¬ niku, in temu lahko samo potr¬ dimo. Da živali ne bodo hudo driskave in da se bodo ob soč¬ ni, vodeni krmi le dovolj nasi¬ tile, jim ob paši ali zeleni krmi v jaslih dodajamo še nekaj sla¬ me, sena ali rezanice, kar pozne¬ je, ko trave in detelje ostarijo in olesenijo, opustimo. Po po¬ trebi tedaj dodajamo tudi rud¬ nine. Mlada paša — 12 do 15 cm vi¬ soka — je najboljša krma za mlade živali, ki še rastejo in se razvijajo in za dobre molznice, ker jim daje vse, kar je potreb¬ no za hitro rast, mleko in zdrav¬ je: beljakovine, škrob, vitamine, rudnine, sonce in sveži zrak. Ne¬ koliko starejšo travo odlično iz¬ koristi starejša pitoma živina, še bolj staro pa voli. Odlične molz¬ nice dajejo velike količine mleka ob krmljenju z zeleno krmo v jaslih. Tedaj so zmožne tiste kra¬ ve, ki so med zimo stradale, po¬ žreti dnevno brez težav tudi 70 do 80 kg trave, detelje ali lu¬ cerne. Ne pozabimo spodrezati gove¬ ji živini predolge parklje, da si ne kvari nog. če imajo živali močno spodraščene parklje, da¬ jejo 10 do 20 odstotkov manj mleka. V toplejših sončnih dne¬ vih pa prebelimo hleve in nimo iz njih mrčes, ki se j^čez*7 zimo tam zadržal. Sama krma in nega krave molznice še ne pomenita, da bo¬ mo od nje dobili tudi dosti ^mle¬ ka. Sam postopek pri molskih sama molža ima tudi svojolvaž- no vlogo. Molzač mora dobiti od krave čimveč mleka, ki ga kra¬ va ima v vimenu, če molzemo 3- krat na dan, dobimo za okrog 13 odstotkov več mleka kot pri dvakratni molži, odstotek tolšče pa se pri tem ne spremeni. Pač pa se tolšča zviša s temeljitim izmolze vanjem. Zadnji curki mleka, tisti, ki jih kmetje tako radi pustijo tudi proti kužnemu vnetju vimena (mastitisu), ki ga je pri nas precej. Ko tele buta v vime, krava po približno 1,5 minute mleko spu¬ sti. Tele s svojim butanjem raz¬ draži žlezo v glavi — hipofizo — hormon oksitocin. Ta s krvjo pride v vime, do mlečnih me¬ hurčkov, ki jih je v vimenu ne¬ kaj milijard. Oksitocin tu po¬ vzroči, da se iz teh mehurčkov začne izločati mleko. Vime in se¬ ski nabreknejo. Da postane kra¬ va točna v dajanju mleka, ni tre¬ ba storiti nič drugega kot posne¬ mati tele. S čisto krpo, namoče¬ no v topli vodi operemo kravi vime in ga ji potem s čisto krpo otremo. Vse to napravi, da po¬ stane krava v dajanju mleka toč- nStin da se ji seski ne pokvarijo. Molzemo v skrajnem miru in ti¬ šini. Vsak nemir in grobo ravna¬ nje imata za posledico, da začne v razburjenju krava izločati v kri adrenalin, ki onemogoči de¬ lovanje oksitocina in omlahavi celo vime. Krava tedaj mleko za¬ drži. Prve curke vselej pomolzi¬ mo vstran, ne v molzno posodo, saj so polni mikrobov, ki povzro¬ če, da se mleko preje skisa in pokvari. Tako tudi vidimo, če ni vime bolano. Na tak način bo¬ mo od krave dobili več mleka, posebno sedaj, ko ga je krava zmožna dajati ob zeleni in cenej¬ ši krmi. PISMA BRALCEV »Popotnik, ki greš tu mimo, povej Jelšancem, da tu ležim razdrt in onemogel, na voljo vsem, ki me kamnajo, razbijajo oči, trgajo živce in ude. Najbolj me boli, ko mi vaška otročad skače po hrbtu, trga in razbija srce. Mnogi deli ^ležijo ob meni razmetani. SramyAe je, da se že v zemljo pogrOTam. Povej jim, da tu na križpotju ležim, povej jim, da jih bom tu čakal, ker tak je ukaz njihove volje!« Da, tako bi vam dejal avtomo¬ bil prostovoljnega gasilskega društva iz Jelšan, ko bi znal go¬ voriti. Kdaj se bo našel kdo, ki bi se na ta avtomobil spomnil in po¬ skrbel, da bi dobil svoje pravo mesto in morda še kdaj služil svojemu namenu? Morda gasil¬ sko društvo iz Jelšan? Čas bi že bil! -ar. Kdo je gospodar tega avtomobila I Sydney, 28. IV. 1963 Spoštovani urednik glasila »SNEŽNIK«! Najprej se zahvalimo tistemu, ki se nas je spomnil in nas na¬ ročil na lepi list. Saj nismo niti vedeli, da izhaja. Res nas je iz- nenadil in poživil spomin na naš rojstni kraj. Dosti se je spreme¬ nilo, odkar nas ni — vse pohvale vredno! Posebno nas zanima turizem in pa slike. Take lepote kot je ‘ Snežnik z okolico se malokjedo- | bi za ljubitelje planin. Vsaj jaz f tako smatram, ki sem že precej I sveta obredel. ? Torej lep pozdrav vsem bral- I cem »Snežnika:, posebno pa Bi- 1 stričanom in Dragopoljcem. J. K., Avstralija [ JUNIJ + ST. 6 17 GOSPODINJSKI NASVETI Skuto pretlačimo, ji dodamo smeta-suho skrtačimo. no in sladkor in vse dobro zmešamo. Nato dodamo na kocke zrezane olup¬ ljene pomaranče ali drugo sadje. Kruhove rezine s skuto Zorka Polak Liptavrski sir V vročih dneh se nam večkrat pri- 2 ti. da se mleko skisa. Tudi iz skute 15 dkg skute, 1 dl kisle smetane ali 4 dkg surovega masla, 2 sardeli, 1 če- lahko pripravimo najrazričnejša jedila. bula, sladka paprika, žličko gorčice, Mogoče vam bo kateri izmed nasled- sol, zelen peteršilj. Skuto pretlačimo, ji primešamo kislo smetano, drobno sesekljani sardeli, če¬ bulo, papriko, gorčico, sol in sesekljan njih receptov všeč. PRIPRAVA SKUTE Sladka skuta 10 1 mleka, 2 jedilni žlici sirišča. zelen peteršilj. Liptavrski sir namažemo na kruh ali serviramo h krompirju v oblici. Kuhano mleko ohladimo na 30 do 35 stopinj Celzija in mu dodamo s hladno vodo razredčeno sirišče. Nato ga z žvrkljo dobro premešamo, po¬ krijemo in postavimo čez noč na to¬ plo, da se temperatura ne zniža. Ko se mleko strdi, ga postavimo v toplo pečico s temperaturo 40 do 45 stopinj Celzija. Tako se sirotka hitreje izloči. Nato previdno prelijemo na redko kr¬ po, ki smo jo predhodno zmočili in dobro oželi. Sirotka zelo počasi od¬ teka, skuta je zelo mehka in je ne smemo drobiti, dokler se dobro ne odcedi. Bel kruh zrežemo na centimeter de¬ bele rezine ali po dve rezini pustimo na eni strani, da sta vezani. Kruh navlažimo z mlekom. Nato pol rezin namažemo s skutinim nadevom, jih pokrijemo z nenamazanimi ter stisne¬ mo. Tako pripravljene rezine povalja¬ mo v raztepenem jajcu ter ocvremo v vroči masti ali olju. Nadev: Med dobro odcejeno skuto zamešamo sesekljano čebulo, zelen pe¬ teršilj in sol. Nadev izboljšamo, če skuti primešamo sesekljane kisle ku¬ mare in sardele. K rezinam ponudimo poljubno so¬ lato. Namesto pikantnega nadeva lahko vzamemo poljuben sladek nadev. Makaronov narastek s skuto 40 dkg makaronov, 40 dkg skute, 2 jajci, l /s 1 mleka, 5 dkg margarine, sol, maščoba in drobtinice za kozico. Makarone skuhamo v slani vodi. Ku¬ hane odcedimo in jih preplaknemo z . mrzlo vodo. Posebej umešamo marga¬ rino, rumenjaka in pretlačeno skuto. Nato osolimo in nekoliko razredčimo z mlekom. K tej masi dodamo maka- rone in premešamo. Nato dodamo sneg vode, V 2 žlice olja). Žlikrofi iz skute Napravimo bolj mehko gladko testo za rezine (20 dkg moke, jajce, malo pomazaliiz beljakov ter zopet rahlo premešamo. Vse to stresemo v kozico. Nadev: V* kg skute, V2 žlice ma¬ ščobe, 1 žlico drobtin, zelen peteršilj, ki smo jo pomazali z maščobo in po- čebula, sol, jajce. Kisla skuta tresli z drobtinicami. Pečemo v sred¬ nje vroči pečici 20 minut. To jed serviramo k enolončnici. 10 1 mleka, 1 skodelico jogurta. Skutine rezine Testo razvaljamo debelo kot za ši¬ roke rezance, ga zvežemo s kolescem ali nožem na kvadratne krpice in jih ob robu namažemo z beljakom. Na sredo vsake krpice damo za kavino 5. Beljakovine (hrana, jajca, mleko itd.). Te madeže odstranjujemo z mlač¬ no milnico z dodatkom salmijaka ali špirita. Trdovratne madeže namakamo zglicerinom in vodo ali z milnim špi¬ ritom. Lahko uporabljamo kloroform, bencol, eter. 6. Ca: Odstranimo z mlačno borakso- vo raztopino in glicerinom. 7. Črnilo: Najbolje je, da še svež madež odstranimo. V ta namen upo¬ rabljamo mleko, kislo mleko, pinjenec, slano vodo, glicerin. Za stare madeže uporabljamo vroč glicerin, vroč limo¬ nin sok, vroč kis ali mešanico teh kislin s soljo. Stare madeže čistimo z belonitom, vendar to sredstvo uni¬ čuje tudi tkanino. 8. Kopirni svinčnik: Čistimo s špiri¬ tom. 9. Firnež odstranimo s toplim terp- nom ali špiritom. 10. Katran, kolomaz, asfalt: Trdo- vratne madeže omehčamo najprej z maščobo (neslano maslo, ricinovo olje) ali z glicerinom. Pustimo nekaj ur ali en dan namazano. Nato postrgamo z ostrim predmetom. Preostanek madeža odstranimo z bencinom ali špiritom. 11. Klej: Na navadni tkanini odstra¬ nimo s toplo vodo ali milnim špiri¬ tom. Na boljših tkaninah uporabljamo terpentin in nato bencin. 12. Kri: Najprej uporabimo mrzlo vodo, nato pa mlačno slano vodo (3 dl vode in 1 kavna žlička soli). 13. Liker: Sveže madeže odstranimo Kuhano mleko ohladimo na 45 sto¬ pinj Celzija in mu primešamo jogurt. Pri tej temperaturi postimo mleko 2 uri. Ko se naredi jogurt, počasi segreva¬ mo, da se izloči skuta. Testo: 20 dkkg moke, 12 dkg skute, Vi pecilnega praška, limonina lupini¬ ca, 5 dkg masla, masti ali margarine ali 4 žlice olja, 1 jajce, 10 dkg slad¬ korja. Nadev: V: kg jabolk ali konzervira- žličko nadeva. Rob testa prepognemo z mlačno ali toplo vodo, stare pa z v trikot in dobro stisnemo. Žlikrofe kuhamo 10 minut v slanem kropu. Nato jih odcedimo in na krožniku zabelimo z 'ocvirki. Žlikrofe s sladkim nadevom zabelP mo z na maslu prepraženimi drobtini* no sadje, 6 dkg sladkorja, 2 žlici ore- cami ter po vrhu še malo osladim Sirovi cmoki 60 dkg skute, ki naj bo suha, 2 jajci, 7-8 dkg pšeničnega zdroba, 12-15 dkg krušnih drobtin, 10 dkg moke, slan krop, mast z drobtinicami ali ocvirki za zabelo. Skuto pretlačimo, dodamo zdrob, drobtine, moko in jajca ter dobro pre¬ mešamo. Z mokro roko oblikujemo cmoke in jih zakuhamo. Počasi naj vro 8 minut. Z lopatico jih poberemo v skledo in zabelimo. Serviramo kot glavno jed k solati. hov. Med presejano moko damo pecilni prašek, maščobo, jajce in sladkor. Na hitro ugnetemo testo. Razvaljamo ga za pol prsta debelo. Potresemo ga z naribanimi jabolki, s sladkorjem in orehi ter spečemo. Skutina pena 20 dkkg skute, 1 dl smetane, 8 dkg sladkorja, 3 pomaranče ali drugo sad¬ je. Pikanten nadev: maščobo penasta vmešamo, ji dodamo pretlačeno skuto, presejane drobtinice, sesekljan zelen peteršilj, sesekljano čbulo, sol in jajce. Sladek Nadev: 1 žlico maščobe, 2 j dkg skute, 1 žlico drobtin, cimet, sL *• kor, limonina lupinica, vanilin in pest rozin. Maščobo vmešamo, ji dodamo pretlačeno skuto, sladkor, po okusu očiščene rozine, odišavimo z limonino lupinico, cimetom in vanilinom ter do¬ damo še jajce. Skutine omlete Odstranjevanje madežev iz tekstila razredčenim špiritom. 14. Mast, olje, loj, ribje olje, ricinus, kožne kreme: Sveže madeže lahko pre¬ likamo med dvema pivnikoma, za ostale madeže lahko uporabljamo špi¬ rit, eter, vemad, žolč, salmijak in vodo (1:8). Naj hitrejše čistilno sredstvo je vemad v tubeti ali KR 2. To kašo na¬ nesemo na madež. Pustimo, da se po¬ suši. Nato zdrgnemo z roko in skrta¬ čimo. 15. Plesen: Najteže odstranimo ple¬ sen, zlasti če je barvana. Odstranjuje- mo jih s kislim mlekom ali sirotko, z milom in splakujemo z vodo. Lahko uporabljamo različen kis in belimo na soncu. Ce ostanejo še madeži, jih be¬ limo z vodikovim peroksidom ali s klorovimi belili in temeljito splakne¬ mo. Lahko uporabljamo topel limonin sok ali topel kis. Največkrat odvza¬ memo tkanini tudi barvo. 16. Rja: Jo teško odstranimo. Upo¬ rabljati moramo močna čistilna sred- V* kilograma skute, Vr liter mleka, x !\ kilograma moke, 2 žlici sladkorja, 4 jajca, soli po okusu; mast za pe¬ čenje, sladkor za posipanje. Skuti prilijemo mleko, jo osolimo, dobro zmešamo, dodamo rumenjake, moko in nazadnje še trd sneg iz be¬ ljakov. Nato rahlo premešamo. Na vroči masti spečemo Vs cm debele omlete. Dobro jih posujemo s slad¬ korjem. Madeži obleko kazijo in kvarijo tr- salmijakovec in salmiak. Ce pa upo- stva kot je oksalna kislina, limonin pežnost blaga. Zato jih moramo čim- 1 prej odstraniti. Najprej ugotovimo vrsto blaga in vr¬ sto madeža. Sveže madeže lažje od¬ stranimo kot stare, ker so že kemično spojeni s tekstilnimi vlakenci, zato od- '* stranjevanje starih madežev pogosto škodi, tkanini, zlasti, če uporabljamo ostrejša čistilna sredstva. Madeže na temnem blagu pred či¬ ščenjem zaznamujemo z belim sukan¬ cem. Čistimo od zunanjega roba proti notranjosti. Nato sežemo s čistilom še /» kilograma skute, ‘/2 kilograma malo preko roba, da ne ostane ostra rahljamo lužnate spojine, pa neutra- liziramo s kislinami. Vrsta madeža in čiščenje: Ocvrti skutini rezanci 1. Apneni madež: Najprej suho zmencamo, nato čistimo z mlačno vo¬ do, ki smo ji dodali kis ali paljamo z vročim limoninim sokom ali mešamo kis in limonin sok 1:1. Izperemo s či¬ sto vodo. Za temno blago uporabljamo raztopino iz 1 dela galuna in 2 delov vode. 2. Anilinske barve: Madež namočimo krompirja, 20 dkg ostre moke, ščep meja. Med čiščenjem uporabljamo su- v vročem glicerinu. Nato peremo v sok plus sol, belonit. Najenostavnejše je delo z belonitom. Na vlažno krpico natresemo belonit in drgnemo. Več¬ krat izplaknemo s čisto vodo. Največ¬ krat utrpi škodo tudi tkanina. 17. Rdeče vino: Madež potrosimo s soljo in takoj operemo. Sveže madeže takoj izperemo s kisom ali belim vi¬ nom. Stare madeže namočimo preko noči v mleko ali glicerin in nato ope¬ remo z milom. Belo tkanino lahko belimo z limoninim sokom ali soljo, z žveplenimi parami ali z belonitom. 18. Sadje: Sveže madeže napnemo preko posode in prelivamo z vrelo vo- soli. Kuhan in olupljen krompir pretlači¬ mo, pridamo pretlačeno skuto, moko in sol ter na hitro ugnetemo testo. Na pomokani deščici oblikujemo svalj¬ ke in jih ocvremo v vroči masti. Serviramo kot glavno jed k solati ali omaki. Skutina strjenka i liter mleka, 1 vanilij in puding, 15 dkg sladkorja, 2 rumenjaka, 40 dkg skute, 1 vanilin, limonina lupinica. V vrelo mleko zakuhamo podmet iz pudinga. Ko dobro prevre, osladimo in odstranimo. Med mešanjem na pol ohladimo, pridamo rumenjake in pre¬ tlačeno skuto. Nato nadevamo v kom- petne skodeli#* in debra ehladima. ho krpo ali vpojni prašek. Čistilna sredstva preizkušamo na kr¬ pici iz iste tkanine ali na manj vid¬ nem mestu obleke, kot je n. pr. rob. To je važno zaradi učinka čistilnega sredstva na barvo tkanine. Čistilna sredstva nanašamo na madež z krpico, palčko, gobo ali pa počasi kapljamo. Pod madež damo vpojno podlago. To je večkrat zložena bela krpica. Na ob¬ čutljivem blagu drgnemo madež na narobni strani. Najprej uporabljamo milejša kkemična sredstva. Ce s temi sredstvi nismo uspeli odstraniti ma¬ deža, se poslužimo ostrejših sredstev. Po končanem čiščenju moramo mesto, kjer je bil madež, splahniti s čisto vodo in osušiti. Po uporabi kislih či¬ stilnih sredstev je potrebna neutrali- mešanici salmijaka in milnega špirita do in z raztopino boraksa, ali pa jih v razmerju 1:1. Po potrebi še belimo. Izperemo z razredčenim salmijakom in s čisto vodo. Za občutljivo blago upo¬ rabljamo špirit. 3. Oljnata barva: Odstranimo z ust¬ reznim topilom: terpentin, špirit, eter ali kloroform. Lahko uporabljamo tudi aceton, toda ne za umetna vlakna. Ce je madež star in je potrebno raz- mehčanje, ga prepojimo z vročo me¬ šanico glicerina in špirita. Lahko se poslužimo tudi mešanice: 4 deli špiri¬ ta, 3 deli salmijaka in 3 deli terpenti¬ na. To mešanico nanesemo na madež. Cez 10 minut jo zdrgnemo in speremo. 4. Blato: Suho skrtačimo ali zdrgne- prelivamo z limoninim sokom. Nato izperemo s toplo vodo. 19. Stare sadne madeže večkrat na¬ močimo v špirit ali v toplo mešanico vode, glicerina in špirita. Z rokami mencamo. Nato speremo. Stari madeži so zelo trdovratni. 20. Smola: Čistimo s terpentinom ali petrolejem, potem pa še z bencinom. Ce je madež star, ga zrahljamo z ma- ščobo in dalje čistimo s terpentinom in vročo vodo. 21. Ovratnike jopičev, plaščev in ob¬ leko bomo najhitreje čistili s salmija¬ kom. Salmijak razredčimo z vodo. Na en liter vode damo eno do dve žlici mo z roko (pletenine, svila)). Preostale salmijaka. Ce je ovratnik zelo uma, madeže zdrgnemo s prerezanim suro- zan, damo nekoliko več salmijaka. Na- zaeija z lužnatimi spojinami, kat j*: vim krompir jam, prelikamo in nato to oparamo a Čisto vodo in posušimo, JUNIJ 4dT. ^ ■ ■ I Učitelji smo. Vsak dan je v nas uprtih nešteto parov rado¬ vednih oči. Vprašujejo, poizvedu¬ jejo. Kje? Kako? Zakaj? Rakete, vesolje, astronavtika. — Zemlje¬ vid. Prst drsi ob meji naše ožje domoviine. Njihova domišljija se ujema z razlago. Naši ljudje so tudi onkraj rdeče črte. Morda je bila prav otroška radovednost glavni vzrok, da smo se odločili, da pogledamo izven meja, kjer živijo in umirajo naši bratje. Prva postojanka MiramarGrad še vedno v svoji veličini spreme¬ njen v muzej. S tem nas gledajo mrki obrazi članov dinastije Habsburžanov. Misel se utrne: »Tudi za vašo slavo je umiral naš rod.« Sredipolje — Redipuglia. Grob¬ nica tisočerih. V siv kamen m bron vklesana imena Opatje se¬ lo, Volčja draga — kako domače zveni. Benetke v luči gondol in mu¬ ranskega stekla. Valovi udarjajo ob hrastove temelje, ki so nekoč rasli na Krasu. Neuničjlivi so in trdni kot pravi Kraševci. V Veroni smo — v mestu Sha- kespearjevega nesmrtnega slavo¬ speva ljubezni. Univerza v Padovi. Še popolno¬ ma ohranjena prva obdukcijska dvorana. V freski upodobljen znanstvenik Slovenec Grbec, ki je tu posredoval svojo učenost. Videm. V daljavi nas pozdrav¬ ljajo obronki Alp. Doberdob slovenskih fantov grob Skupina prosvetnih delavcev v Benetkah Pot nadaljujemo. Tovariš Mir¬ ko razlaga, nas zabava. Za trud- nost ni časa. Trst — mesto naših spominov, ulica Coroneo — slepa ulica. Sežana — Ilirska Bistrica — zopet smo v šoli. Zopet zemlje¬ vid. Prst drsi po imenih Trst, Gorica, Benečija ... živa bese¬ da, lep spomin in kaplja pelina vmes. Tovarišu Milku, ki je organizi¬ ral naš prvi izlet izven naših me¬ ja, lepa hvala! F. F. Iz Šembij Niše dolgo tega, ko smo na tem mestu želeli našemu priljub¬ ljenemu tovarišu Kebru sko¬ rajšnjega okrevanja in vrnitve v našo sredo, v Šembije. Vendar je usoda hotela drugače. Težka bolezen ga je prikovala na po¬ steljo, in dne 30. aprila je v ljubljanski bolnici zatisnil oči. Nam vaščanom in še marsiko¬ mu je težko po njem. Kdo ne bo pogrešal moža, vedno priprav¬ ljenega za šolo in za delo, za po¬ govor in za pomoč sovaščanu, polnega življenjske sile pa dobre besede, ki je vlivala človeku po¬ gum in dobro voljo. Urejena šola in lep spomenik padlim borcem pred njo bosta se dolgo pričala o njegovem de¬ lu, trajen spomin nanj pa je glo¬ boko zapisan v našin srcih. VAŠČANI Spomini iz narodnoosvobodilne A borbe i Milan Zidar-Stojan: KOČEVSKI ZBOR LETA 1963 Nadaljevanje Okoli 16. ure sva dospela nemoteno Ilirsko Bistrico z jugozahodne stra¬ ni s težkimi nahrbtniki imeli razen hrane še od ni. Ko pa sva prišla do glavne ceste, in eden celo šotorsko krilo sva zagledala kolono Nemcev, iti je nahrbtnik Med tem časom so prispeli še dele- ravno počivala vzdolž cele ceste. Ker ki mi ga je žena pripravila. Nato smo sva bila oblečena v civilno obleko, sva šla kar med njimi vsak na svoj dom. Moja hiša stoji ob cesti, zato se posamič Globovnik se imenuje gati ostalih rajonov in proti večeru so se začele volitve za odposlance v Kočevski zbor. Izvoljeni smo bili Frank Marija-Lilijana iz Celj, Grahor Jože iz Sp. Bitnje, Logar Anton iz Ilirske Bistrice, Mahne Jože-Pepi iz nja je bila polna vojakov. Medtem ko Ilirske Bistrice. Med obdelanimi le- bil prisiljen hoditi ves čas med je izdolbel v dolgih letih potoček, ki teče okrog 800 m severozahodno od kuhi Tater, Male Jakob-Jelko iz Pregarij, Anton kuhinji polnili čutare hami zemlje je veliko poraščenih sestali Kačar iz voj iz i Skrij >že-Radi- Ahac iz ki seka cesto, polno ovinkov, proti Topolca, Stembergar Ivan-Radovan iz Zabič, Tul Marija-Soča iz Hrpelj, Urbančič Franc iz Gradišča. Uršič Milan iz Ilirske Bistrice. Po končanih volitvah smo povečer¬ jali in odšli spet na senik. Se prej smo se dogovorili, da se dne 28. 9. vsi snidemo na Mašunu, kjer je komanda Ilirska s svežo vodo, so ostali čakali v veži, da pridejo na vrsto. V kuhinji sem našel ženo in otroke ter skupino so¬ vražnih vojakov, ki so jim v svojem kričavem jeziku nekaj dopovedali. Ker jih niso razumeli, so jih otroci in žena le prestrašeno gledali. Cim so me zagledali, so se takoj obrnili k meni in me začeli spraševati, kje bi dobili kaj vina in hrane. Ko sem se največjih vsiljencev rešil z odgo- zaj in se zaženemo v bližnjo kotanjo, vorom, ki mi je prišel trenutno na Šembijam. To je prva vas, skozi ka¬ tero pelje stara makadamska cesta, ki veže Ilirsko Bistrico s Pivko. Ko smo prišli med prva dva ovinka, vzklikne Skrij: »Tanki!« In res, po cesti od Šembij proti nam se valijo nemški tanki. Kot bi trenil, se spu¬ stimo vkljub težkim nahrbtnikom na- umik dež. Do tam, da naj gremo posamič ali v majhnih skupinah ter prekora¬ čimo glavno cesto Postojna—Rupa in možnosti sovražnik Drugo jutro smo odšli vsak na svojo stran. S tov. Logarjem sva odšla v Ilirsko Bistrico, dočim so nekateri počakali in prekoračili progo zvečer. Drugi so zopet ostali na sedežu okrož¬ ja, nekateri zaradi nadaljnjih navo¬ ji, večina pa, da se še nekoliko od¬ počijejo. misel in jih poslal v gostilno, kjer naj bi dobili zaželeno, čeprav sem vedel, da tudi tam ne bodo vsega dobili, sem jih začel opazovati. 2e površen po¬ gled mi je povedal, da to niso samo Nemci, temveč da so precej pomešani zaj ni bilo več časa, ker bi nas Nem- Zarili samo tanki tanki uri oddahnili pozneje izvedeli, še naprej na Hrvatsko. Takoj po odhodu Nemcev so prišli k meni, kot smo se dogovorili, še to¬ variši Logar, Skrij in Mikuletič, izvo- Dt gotovo šla po bližnjici in za e bi bilo rešitve. Kako nam je ri srcu, ko so v bližini nas rop >vražni tanki, je težko opisati. Neugodno stisnjen v varstvu gn i sem se spomnil na odlomek v tem berilu. Lea Faturjeva tam lje, kako so v starih časih, ko i i v Globovniku prejšnja cesta m poslanci v našem rajonu* Prišli dvigala oh potoku« prežali stisnjeni kotanjah cestni razbojniki ter napa¬ dali postiljone in voznike. Postiljoni pa so se bolj bali močne burje, ki je ravno na tem delu najhujša, kot pa cestnih razbojnikov, ki tudi niso pri¬ zanašali. K sreči nas tankov niso opazili. Pozneje smo izvedeli, da bilo sedem in so bili zaščitni ca Ilirski Globovniku. Bistrici. Ščitili so jih čez noč v Šem¬ bijah, ker so vedeli, da so v gozdovih partizani. V isti noči sta šla člana okrožja Jadran in Dušan na konjih proti Mašunu. Jadran se je hotel pre¬ pričati, če bodo vsi odposlanci pravo¬ časno odšli z Mašuna. Ko sta hotela Šembijah prečkati cesto, sta za¬ pri temno bila noč precej temna, sta pomislila, da je to voz sena najprej bližine da je tank sta bila prepričana, da je Cankarjeva brigada kje iztaknila tanke. Na Nem¬ ce nista niti pomislila, ker ti niso nikoli uporabljali zgornje ceste; poslu- spodnje Skočila očmi šan se je z roko dotaknil tanka in šele takrat zagledal kljukasti križ, ki se mu je grozeče zasvetlikal pred Takoj nato je zagrmel ostri »Halt«, katerega je spremljal rafal iz strojnice. Oba naenkrat sta vzpod- bodla konja in jih nagnala proti sre- vasi. Nemci so z vsem ognjem i v smer. kamor sta odpeketala dini konja, onadva pa sta pod okriljem temne noči krenila v nasprotno smer proti Podtabru. Ko smo se po odhodu tankov pre¬ pričali« da ni veš nevarnosti« smo «• Dr. L. M.: TUMORJI stanek novotvorbe potrebna dva činitelja: dispozicija in nek draž- njic in sluznic, je pri moških bolj pogoste nad 50. letom, med¬ tem ko se pri ženskah, posebno na rodilih, pojavi še bolj zgodaj. Rak je pri otrocih zelo redek, pogostejši je sarkom, ki nastaja iz tkiv mezenhima (kosti, vezivo itd.). Poleg dispozicije nagn j eno- ljaj. Dispozicija nagnjenost je bič Kot je nekdaj razsajala kuga Od rednika, tkiva, jemlje hrani- in druge nalezljive bolezni, tako la, živi pa samostojno življenje in je v najboljšem primeru le v napotje ali v nakazo okolici, v naj slabšem pa smrtno nevaren parazit za ves organizem. Vzroki nastanka novotvorb so še neznani, kljub ogromnemu preiskovalnemu in eksperimen- nas danes kot neizprosen tolče huda, neizprosna bolezen, ki nam jemlje naše naj dražje, ki se je vsi bojimo in ki ji še danes ne poznamo zanesljivega zdravila — novotvorba, katere ena oblika je rak (karcinom). Uredništvo »Snežnika« je preje Medicina je v teku razvoja že talnemu delu, a kakor pri vsa- toliko napredovala, da je skoraj ki drugi bolezni, sta tudi za na- nemogoče, da bi bil en sam člo¬ vek kos tolikemu znanju, zato je začela sorodne bolezni ali pa oblike zdravljenja ločevati in ta¬ ko so nastali zdravniki internisti, ki se bavijo z boleznimi notra¬ njih organov; kirurgi, katerih zdravljenje je omejeno na ope¬ racijske posege in pa nešteto drugih vej, med katere spadajo tudi onkologi, to so zdravniki, ki razkrivajo in zdravijo novotvor¬ be. Novotvorbe so precej pogoste in skoraj ni odraslega človeka brez vsakršne neoplazme, ker je razmnoževanje stanic človeške¬ ga organizma bistvena lastnost v tem, da tkivo dovoli in ne ovi¬ ra takšno samohotno rast. Di¬ spozicija je lahko podedovana, ali pa jo lahko pridobimo tekom življenja. Rak, ki je ena od naj¬ pogostejših in naj hujših novo¬ tvorb, se kot ostale novotvorbe ne podeduje, pač pa se podeduje dispozicija in zato vidimo, da je pogostejši v neki sorodstveni skupini kot v drugi. Rak, ki je novotvorba povrh- st, je potreben za razvoj novo¬ tvorb, posebno raka, še nek či- nitelj — nekateri ga imenujejo kancerogeni faktor, agens, ker brez njega stanice ne preidejo v samovoljno rast; kaj pa je ta kancerogeni faktor, še ne vemo. Danes so tri poglavitne teorije o tem, kaj je ta kancerogeni, bla- stogeni faktor: 1. iritacijska teorija, 2. parazitka in virusna teorija, 3. mutacijska teorija. (Se nadaljuje) O.: Zapustnik lahko ob vsa- v kazenskem postopku. Ali je to lo od svojih naročnikov več pi- kem času prekliče oporoko, ki upravičeno? sem s prošnjo, naj naš list pri- jo je napravil. Zadostuje, da za- O.: če ste bili kaznovani samo naša na svojih straneh tudi pustnik uniči staro oporoko in zato, ker se niste odzvali vabilu pravne nasvete. Uredništvo napravi novo. Zato ni potreben na zaslišanje kot priča, pa svoje- »Snežnika«, v želji, da bi ustreg- poseben postopek, če bo nova ga izostanka niste opravičili, po¬ lo svojim naročnikom, uvaja z oporoka napravljena na predpi- današnjo številko stalno rubriko san način, je ne bo mogoče iz¬ zivi j en j a. Kjerkoli celice umirajo in kjerkoli je iz kakršnegakoli vzroka tkivo uničeno, tam zač¬ ne rast istovrstnega ali pa veziv¬ nega tkiva, ki manj ek nadome¬ sti. Takšna rast se razvije v ko¬ rist tkivu in zato to dogajanje organizem pospešuje ali zavira, da se rast ne razbohoti in spre- katere vsebino so seznanj eni vsi pravnih nasvetov. Zainteresirani naročniki naj opišejo na kratko svojo situaci¬ jo glede katere bi želeli pravni nasvet. Pisma z vprašanji pošlji¬ te Uredništvu Snežnika, v eni od prihodnjih številk pa bodo dobili odgovore na zastavljena vpraša¬ nja. L. T. KNEŽAK: podbiti. S. F. ILIRSKA BISTRICA: V.: Moja sestra je prejela od najinega očeta doto, ko se je mo- žila. Oče pa je umrl brez oporo¬ ke. Ali se dota vračuna v dedni delež? O.: Tako dota, kakor tudi opre¬ ma (bala), ki jo je prejela hčer¬ ka za časa zapustnikovega življe- tem to ni bila denarna kazen pač pa redovna kazen. Zakon o ka¬ zenskem postopku namreč do¬ loča, da se priča, ki je bila v redu povabljena, ne pride k za¬ slišanju, pa svojega izostanka ne opraviči, lahko kaznuje z redov¬ no kaznijo do 5000 din, lahko pa se ji tudi naloži plačilo stro¬ škov, ki jih je povzročila s svo¬ jim izostankom. Iz tega sledi, da je bil sodnik upravičen izreči kazen. V.: Napravil sem oporoko, s n J* a se vračunajo v dedni delež. vrže v samorast. Pri novotvorbah opazimo, da je rast tudi tukaj bistvo, a da se začno razmnoževati celice dediči. Sedaj pa želim spremeni¬ ti vsebino oporoke. Kakšen po¬ stopek je potreben, da jo spre- Z. R. ILIRSKA BISTRICA: V.: Sodnik me je kaznoval s 3000 din denarne kazni, ker se brez vsake zavore in potrebe, novo oporoko izpodbiti? menim, da ne bodo mogli dediči nisem odzval vabilu, ko sem bil povabljen na zaslišanje kot priča F. T. ILIRSKA BISTRICA: V.: Nekdo je o meni raznašal neresnično vest, da sem si pri¬ svojil njegovo aktovko, ki io ie izgubil. To je raznašal lansko le- (Nadal je vanje na 20. strani) odpravili dalje. Prej zamišljeno smer smo spremenili. Vasi Šembije smo se na daleč ognili, čeprav je bila brez sovražnikov, toda mi tega nismo ve¬ deli. V vas Koritnice smo prišli proti poldnevu. Na krajevnem odboru so nam postregli z izdatnim kosilom in nekje iztaknili celo steklenico vina. Medtem ko smo jedli, so nam pre¬ skrbeli voz in konje. Po kosilu pa nas je neki vaščan odpeljal na Mašun. Na Mašunu je bilo takrat vse živo. Napotili smo se v štab komande me¬ sta II. Bistrica, kjer je bil načelnik Franc Derenčin, njegov namestnik La¬ do Petrič, intendant pa Vinko Šket, vsi iz II. Bistrice. Ostale v štabu ni¬ sem poznal. Povedali smo jim, kam smo namenjeni in da bi morali biti še istega dne na cilju. Po kratkem posvetu so sklenili, da nam dajo na razpolago tovorni avto. Na tej komandi mesta je bilo od kapitulacije Italije vedno okrog 300 vo¬ jakov. Preko Mašuna so se namreč vračali zaporniki iri interniranci iz Ita¬ lije v Jugoslavijo. Obvezno so se mo¬ rali javiti tu, da so jim dali dovolil¬ nice za nadalnje potovanje proti domu. Med njimi so bile tudi žene in otroci. Moški so se po veliki večini prosto¬ voljno javili k partizanom. Po zdrav¬ niškem pregledu so nekatere poslali naprej v operativne enote. Druge pa, ki so jih spoznali kot nesposobne za vojsko — — ker so bili izčrpani in bolni-so poslali domov, da si malo opomorejo. Dali so jim začasne ali stalne odpustnice. Tudi italijanski vojaki so se po zlo¬ mu vračali domov po tej poti. To so bili vojaki, ki so prej preganjali in ubijali partizane ter požigali njihove domove, potem pa so bili prisiljeni iskati pomoči, pri partizanih, kajti iz Slovenije in Hrvatske je peljala prosta pot samo preko Mašuna, sicer bi padli v roke Nemcem, ki bi jih odgnali v Nemčijo. Vsi izčrpani od dolge poti in lačni so prosili za počitek in hrano, kar so jim na komandi mesta tudi dali. Hrano so partizani dobivali iz bližnjih vasi, precej pa so jo tudi za¬ plenili ob kapitulaciji Italije po voja¬ ških utrdbah, ki so jih imeli Italijani po snežniških gozdovih ob stari jugo- slovansko-italijanski meji. Ob kapitulaciji Italije so se v Ilirski Bistrici in nekaterih okoliških vaseh ustanovile — po nalogu Okrožnega od¬ bora — etapne kuhinje. Tu so dobivali hrano vsi mimoidoči, pa naj je bil to povratnik iz Italije ali italijanski vo¬ jak. Rajonski in krajevni odbori so skrbeli, da so bile te kuhinje dobro založene in da ni bilo izjem. Ko pa so Nemci zasedli n. Bistrico in vsa važnejša križišča, je bila taka etapna kuhinja samo na Mašunu. Predno so odšli novi partizani iz Ma¬ šuna v operativne enote, so opravili prisego. Mnogo domačinov je odšlo k XIV. diviziji, ki je imela svoj štab v gradu Snežnik pri Kozariščih in je pozneje odšla na svoj slavni pohod na Stajerso. Mnogo naših fantov se ni več vrnilo v kraje, od koder so tako navdušeno odšli v partizane, ker so darovali svoja mlada življenja za svo¬ bodo. Medtem ko smo na Mašunu čakali tovorni avto, smo si ogledali grad. Prva stavba na tem mestu je bila zidana že leta 1873. To je bilo kmalu potem, ko so po zemljiški odvezi leta 1870 dobili kmetje svoje gozdove. Av¬ gusta meseca leta 1874 je bila stavba pokrita. Ker pa so bili okoliški kmetje mnenja, da se njihove pravice in svo¬ boščine z gradnjo te hiše prikrajšane, češ da je zidana na zemljišču, ki pri¬ pada Knežaku, so jo do tal porušili. Seveda so bili zato kaznovani in za¬ prti. Leta 1875 so grad ponovno zgra¬ dili knezi Schonburg-Waldenburg, leta 1878 se je pa vanj vselil nadgozdar. Po prvi svetovni vojni leta 1919 je po¬ žar uničil celotno stavbo, ki so Jo ponovno zgradili leta 1921 kot lovski gradič. Štab komande mesta je dobil med¬ tem nalog od Glavnega štaba, da naj pošlje takoj v kočevsko okolico vsa razpoložljiva motorna vozila. Tam se je takrat ustanovila avto četa. Manjši kamion nas je zapeljal do Leskove do¬ line, kjer nas je čakala vrsta kamio¬ nov, 'ki so jih upravljali Muha Ludvik in Muha Slavko iz II. Bistrice in ostali vozniki iz okoliških vasi. Pred kamio¬ ni je stal oklopni avto z voznikom Alojzem Kunčičem iz II. Bistrice. Ko smo se kolikor je bilo mogoče udobno namestili po teh kamionih, smo zapu¬ stili Leskovo dolino. V Leskovi dolini je bila najstarejša gozdarska naselbina. Pred več kot sto leti je imela tu francoska družba svo¬ jo tovarno, v kateri je pridobivala ne¬ ke vrste olja. Takrat so tudi posekali ves bukov les daleč naokrog. Zato vi¬ dimo danes tam le iglavce. Na svoji poti smo se za kratek čas ustavili na gradu Snežnik, kjer je bil, kot že rečeno, štab XIV. divizije. Ta grad je bil zidan že v XI. stolet¬ ju, seveda v drugačni obliki. Ker je tu močan izvirek, ki nikdar ne pre¬ sahne, so že Rimljani napravili mimo tega gradu cesto, ki je povezovala morje z notranjostjo dežele. V zapis¬ kih so omenjeni prvi lastniki tega gradu že leta 1337. Pot nas je peljala potem skozi Ko- zarišče v Stari trg, kjer so nam po¬ stregli s skromno večerjo. Naši koloni so se tu pridružili nekateri interniran¬ ci iz Raba. Odpuščeni so bili iz Rabske brigade zaradi izčrpanosti ali slabega zdravja in poslani domov. Zaradi njih smo morali večkrat ustaviti kolono, ker je peljala naša pot mimo njihovih domov in so na raznih križiščih izsto¬ pali. Tako smo dospeli skozi Lož, No¬ vo vas ter požgane Sodražice do Rib¬ nice. Na Okrožju so nam povedali, da nos bo v Ribnici čakala zveza, kjer bomo točno izvedeli, kje bo zasedanje. Zaradi konspiracije so za to vedeli le malokateri. Zveza je odlično delovala in tam smo tudi zvedeli, da se je zbor že začel. Takoj smo nadaljevali pot ter do¬ speli do Kočevja malo pred polnočjo. Zaradi pozne ure in pa zato, ker smo bili potrebni počitka, saj emo bili vsi prašni in izmučeni, so nas kurirji spre¬ mili do Livolda, kjer nas je čakalo prenočišče. Cim smo se nekoliko ure¬ dili in umili, smo polegli po sveži slami in takoj zaspali. Se prej so nas obvestili, da drugo jutro lahko poleži¬ mo delj časa, ker bo zbor nadaljeval z delom šele zvečer. (Se nadaljuje) 20 JUNIJ 4 *T. 8 Učenci osnovne šole »Dragoti¬ na Ketteja« Ilirska Bistrica, ki letos končujejo osnovno šolo, so bili v začetku tega meseca na dvodnevni delovni praksi. 126 učencev je dva dni v naših pod¬ jetjih opravljalo razna dela; ne¬ posredno za strojem v proizvod¬ nji, v raznih delavnicah, trgovi¬ nah, gostinskih obratih, skladi¬ ščih, na železnici, pri električar¬ jih, v pisarni itd. Namen te delovne prakse je bil, da se učenci vsaj bežno spo¬ znajo s proizvodnim delom in z raznimi poklici ter da začutijo in vidijo delovno disciplino in od¬ nos do dela. Istočasno pa so se tudi spoznali s sistemom uprav¬ ljanja, saj so mnogi prisostvo¬ vali sejam delavskih svetov in upravnih odborov. Po končani praksi so učenci s pismenimi izdelki in z razgovo¬ rom dokazali, da so se mnogo naučili, veliko videli in da je ta oblika povezave šole s praktič¬ nim delom in življenjem izredno pomembna in koristna za usmer¬ janje učencev v razne poklice. Vodstvo podjetij in delavci so te mlade ljudi izredno lepo sprejeli, pokazali zanimanje in skrb za bodoče sotovariše — proletarce. Tem mladim ljudem bo dolgo ostala v spominu prva »služba«. Vodstvo šole se delovnim ko¬ lektivom »LESONITA:, »TOPO¬ LA:, »KIK:, »ILIRIJE:, gostin¬ skega podjetja »SOČA:, železni¬ ške postaje, Elektro-Sežane — obrat Ilirska Bistrica in otro¬ škega vrtca toplo zahvaljuje za res lep sprejem teh učencev in za razumevanje do šole in vzgoje naše mladine. F. R. slavnostne akademije za I maj Udeleženci slavnostne akademije za prvi maj v Ilirski Bistrici 9111 lllllllt milili iiiiini iiiiiin IIIIIIM llllllll llllllll llllllll llllllll 111*1111 llllllll llllllll llllllll llllllll llllllll MII llllllll llllllll llllllll llllllll llllllll llllllll llllllll im (Nadaljevanje z 19. strani) to, jaz pa sem zvedel šele pred enim tednom. Ali je zadeva že zastarana? O.: Zasebna tožba zaradii obre¬ kovanja se lahko vloži v 3 mese¬ cih, odkar je zasebni tožilec zve¬ del za kaznivo dejanje obrekova¬ nja. Iz gornjega ste še vedno upravičeni vložiti zasebno tož¬ bo, ker še ni preteklo 3 mesece, odkar ste zvedeli, da vas je sto¬ rilec obrekoval. K. D. ILIRSKA BISTRICA: V.: Zaradi moževega grdega ravnanja z menoj nameravam vložiti tožbo za razvezo zakon¬ ske zveze, ker z možem ne mo¬ rem več živeti skupaj. Ali se mo¬ ra za vložitev take tožbe zares plačati taksa v znesku 50.000 din? Prosim, da mi pojasnite to stvar, ker nimam toliko denar¬ nih sredstev za vložitev tožbe. O.: Taksa za vložitev tožbe na razvezo zakonske zveze znaša 2000 din. V tožbi pa lahko pred¬ lagate, da vse stroške postopka plača stranka, ki je kriva za razvezo zakonske zveze. Ker iz vašega vprašanja izhaja, da je vaš mož kriv za razdor vajine zakonske zveze, ga bo sodišče obsodilo tudi na plačilo stroškov postopka. Š. L. ILIRSKA BISTRICA: V.: V svoji hiši imam stanoval¬ ca, ki mi ne plačuje najemnine. Stanovanje pa ima strašno zane¬ marjeno. Sodišče mi je dovolilo sodno odpoved, vendar se stano¬ valec ne izseli iz stanovanja. Kako se lahko izvrši sodba so¬ dišča? O.: Stanodajalec lahko sodno odpove stanovanje tistemu sta¬ novalcu, ki več kot 3 mesece ne plača najemnine. Prav tako lah¬ ko odpove tudi stanovalcu, ki ta¬ ko zanemarja stanovanje, kate¬ rega uporablja, da se s takim za¬ nemarjanjem dela škodo v sta¬ novanju. Vendar pa mora stano¬ dajalec preskrbeti stanovalcu najnujnejše prostore. Kot naj¬ nujnejši pa se smatrajo tisti pro¬ stori, ki varujejo stanovalca in njegovo pohištvo pred vremen¬ skimi vplivi. To pomeni, da za takega stanovalca ni treba nuditi enakovrednega stanovanja. S. V. ILIRSKA BISTRICA: ■r: • + r V.: Stranka, ki stanuje v moji hiši, zaseda dvosobno stanova¬ nje, ki je boljše od stanovanja, v katerem prebivam sam. Več¬ krat sem že predlagal, naj zame¬ njava stanovanje, toda stranka o tem noče nič slišati. Najemnino pa mi plačuje vsakih 6 mesecev. Ali bo sodišče dovolilo sodno odpoved, ker mi stranka po več kot 3 mesece ne plača najem¬ nine? O. : Ako vam je stranka doslej stalno plačevala najemnino vsa¬ kih 6 mesecev, ji samo zaradi ta¬ kega načina plačevanja najemni¬ ne ne morete odpovedati stano¬ vanja. če si želite zagotoviti, da vam bo stranka plačevala najem¬ nino vsak mesec, morate to od stranke zahtevati. Ako doslej še niste od stranke zahtevali, da vam najemnino plačuje vsak me¬ sec, je stranka lahko prepričana, da ste s takim načinom plače¬ vanja najemnine zadovoljni, saj ste to tudi molče odobravali. P. K. ILIRSKA BISTRICA: V.: Našel sem večjo vsoto de¬ narja in jo vrnil lastniku, ki jo je izgubil. Koliki del nagrade mi pripada? O.: Najditelj izgubljene stvari ima pravico do nagrade v višini 15 odstotkov od stvari, ki je bi¬ la najdena. ^ ---— u iiHoStitmi ZARADI NEZADOSTNEGA ZAVAROVANJA OKVARE NA CESTI PRIŠLO DO NESREČ Dne 24. aprila 1963 se je pri vasi Jablanica vdrl odtočni kanal. Ker ga niso dovolj zavarovali s potrebnimi znaki, je prišlo do ne¬ sreče. Dne 25. aprila 1963 ob 4.15 uri je privozil na vdrtino mope¬ dist Ludvik Šternberger iz Kute- ževega in padel. Pri nezgodi je bil težje telesno poškkodovan. Kmalu za njim je privozil tudi Hrvatin Franc iz Podgraj 50, ki je prav tako z mopedom zavozil v vdrtino in padel. Na srečo se ni poškodoval. Naj bo cestnim uslužbencem to javno opozorilo, da bi se v bodoče več ne dogo¬ dilo kaj takega. ODTRGALA SE JE PRIKO¬ LICA Dne 25. aprila 1963 ob 9.30 uri je vozil voznik Srečko Brajkovic tovorni avtomobil s prikolico Pu- 24-34, natovorjen z moko proti Reki. Na koseškem mostu se mu je odtrgala prikolica, šla preko mostu ter zdrknila v globino 6 m v potok Mrtvico. Škoda znaša nad 150.000 dinarjev. ZARADI MALOMARNOSTI HUDA NESREČA Dne 27. aprila 1963 ob 21.20 uri se. je dogodila huda prometna ne¬ sreča v Dolnji Bitnji na brkinski cesti pri hiši št. 4. Voznik tovor¬ nega avtomobila Emil Frank je vozil z zvratno vožnjo tovornjak KP-48-18. V tem času pa je šel za vozilo Anton Frank iz Prema 8, katerega je vozilo podrlo. Ko je to videl Avgust Ludvik iz Pre¬ ma 8, je Franku priskočil na po¬ moč. Pri tem pa je tovornjak podrl še Ludvika in sta obležala oba pod zadnjimi kolesi. Anton Frank je poškodbam podlegel, Av¬ gust Ludvik pa je bil težje teles¬ no poškodovan. ZARADI PREHITRE VOŽNJE PRIŠLO DO NESREČE Dne 28. aprila 1963 ob 00.30 uri je vozil s preveliko hitrostjo voz¬ nik tovornega avtomobila RI-23- -46, Jože Repanič iz Ljubljane. Vozil je v smeri iz Reke in pri Zemonski vagi ni mogel izvoziti ostrega zavoja ter je z vozilom šel preko ceste na travnik v glo¬ bino 1,80 m. Na vozilu in tovoru je nastalo škode za nad 500.000 dinarjev. OTROK SKOČIL PRED VOZILO Dne 30. aprila 1963 ob 10.35 uri je vozil iz Zabič v Ilirsko Bistri¬ co voznik osebnega avtomobila m RI-35-39, Anton Kovačič. V vasi Vrbovo mu je iznenada skočil pred vozilo otrok Marjan Štem- berger iz Vrbovega 22. Na srečo je otroka z vozilom odbil v levo iz cestišča in je dobil le manjše telesne poškodbe. NEPREVIDNOST OTROKA Dne 12. maja 1963 ob 18.30 uri je vozil voznik Anton Jenko to¬ vorni avtomobil s prikolico KP- -40-61. V Vojkovem drevoredu je ustavil vozilo, ker so se nasproti prihajajoči konji plašili. Nepo¬ sredno za tovornjakom pa je vo¬ zil neprevidni otrok Vojko Čan¬ dek dvokolo. Ko je voznik Jenko ustavil vozilo, se je otrok zaletel v zadnji del prikolice. Dobil je težje telesne poškodbe. Starši, opozarjajte otroke, kadar jih pu- stite na ulico! VOZIL JE VINJEN IN POVZROČIL NESREČO Dne 3. maja 1963 je vozil vi¬ njen mopedist Stanislav Batista iz Dol. Zemona št. 54 po cesti II/312 in v Ilirski Bistrici nepravilno zavijal v Prešernovo ulico. Z mo¬ pedom je zadel v kolesarja. Na srečo ni bilo hujših posledic. Le na vozilih je nastala škoda, ■ • m % • T 9 j* •* S- JTNM + «T. « 21 II lili II lili IIIII lllllllllllllllltlttlllll«ll III lili UMIH llllllllllf IIIII lili UMIH IIII lili (lil lillll lil lllllllllllllllll||llllllllllllllllllllfllllllllllllllllCIIIIIIIM r llllll«IIIIIIIMIIIIII(IIMIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllfllltllllllt4llll!IIIIIIIMIIIIIItlllllllMIIIMIi&llllll t tl||||||l||||||flllllll|«IHMII»ll4IIIIIIIIKIIIIIflllllllllllll«lllillAI<|lllllfflll||MIIIIII|IIIIIMIIJI« Ilirske Bistrice ujel krapa 7 kg težkega Foto: J. Keuc ZAHVALA Po bridkih dneh, ko nas je za¬ pustil moj dragi mož, oče in stari oče DRAGO KEBER medicinski tehnik v pokoju se iskreno zahvaljujem vsem, ki so z nami sočustvovali, izrekli so¬ žalje, pokklonili vence in cvetje ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo sem dolžna občinskemu komiteju ZK, SZDL, ZB, DU, zdravstvenemu osebju v Ankaranu in vojaški bolnici Mo¬ ste Ljubljana, tov. Godcu za lep govor, ki ga je imel ob pogrebu, mojim dragim Šembijcem, kakor tudi tovarišu F. Munihu, tov. Be- nuliču Vojtehu za tolažbo v težkih dneh. Hvala tudi vsem sorodnikom za tolažbo in pomoč v globoki ža¬ losti. Vsem, prav vsem, srčna hvala! Žalujoča žena Cilka, sinova z družinama, hčerka Darin¬ ka, zet Milovan ter vnučka Snežana. Pionirski kotiček Pionirski kotiček Simbolični prikaz »Borba proti zobni gnilobi« na akademiji v tednu RK Foto: Silvester Maraž 4 * Stoletnico RK smo proslavili z lepo prireditvijo. Mi vsi vemo, kako velik je pomen te organi¬ zacije, vemo, da z dobrodelnimi akcijami pomagamo velikim množicam v stiski. Morda jih je doletela nesreča: poplava, požar, plaz, ki drvi s hriba, potres ... RK pomaga tudi posamezni¬ kom, skrbi za njihovo zdravje, varstvo in podobno. Pri vsaki akciji se spomnimo, da bomo tu¬ di mi nekoč morda potrebni po¬ moči in ker se zavedamo, da je prav tako človek tisti, ki je čr¬ no, rumeno ali rdeče obarvan, mu radi pomagamo. Skratka: ljubezen do sočloveka je glavni pobudnik plemenitih dejanj. Po referatu, ki ga je podala tovarišica Pugelj, tajnica občin¬ skega odbora RK, je deklica — podmladkarica recitirala pesmi¬ co Moj oče. Pripovedovala nam je o najboljšem očetu, ki je s svojo krvjo rešil mlado mamico in trem majhnim nebogljenim otročičkom ohranil naj dražje bitje na svetu. Deklica je ponos¬ na nanj, zdi se ti, kot bi v pes¬ mici klicala: Kri rešuje življenje. že naši naj mlajši vedo, da je snaga vir zdravja. Sledila sta dva prizorčka. V prvem je Stojan iz I. razreda pokazal, kako se umi¬ va vsako jutro, v drugem pa so Milojka, Flori in Irena podarile vsem majhnim nepridipravom in nemamežem čašo, zobno ščetko in zobno kremo. Nato je nastopil mladinski pevski zbor, ki je postal zelo pri¬ ljubljen. Poleg šolarjev so v programu sodelovali še pripadniki JLA z recitatorjem, triom in izvajav- cem narodnih melodij, ob kon¬ cu pa še naš domači ansambel, kvartet bratov Boštjančič. KSENIJA JUNIJ * ST. 6 23 Tovrstna športna panoga je v Ilirski Bistrici dokaj močno raz - vita Posnetek s strelskega tekmovanja za prvi maj v Ilirski J s Bistrici Foto: J. Keuc S košarkarskega tekmovanja v Ilirski Bistrici Foto: Maraž Silvester FILMI V MESECU JUNIJU 1. in 2. junij: nemški kinema- skopski barvni film: MED ČASOM IN VEČNOSTJO 5. in 6. junij: italijanski zabavni film: MLADOLETNICE 8. in 9. junij: ameriški barvni film: ZA TEBE ŽIVIM 10. in 11. junij: angleški vistar Vision film: NEZADRŽNI (iz¬ redni program) 12. in 13. junij: italijanski za¬ bavni film: TRPLJENJE Ga SPODA DIPONA H, in 11 junij; ameriški barvni kinemaskopski westem film: ALAMO I. del 17. in 18. junija: ameriški barv¬ ni kinemaskopski westem film ALAMO II. del 19. in 20. junija: francoski za¬ bavni film: NEPRIDIPRAVI 22. in 23. junija: jugoslovanski vista Vision film: ALI JE UMRL DOBER ČLOVEK 26. in 27. junija: francoski vista Vision film: RACIJA 29. in 30. junija: francosko-ita- lij ansko-jugoslov. kriminalni Ulm; PRESTOPEK NA BEGU Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica — urejuje uredniški odbor. Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Tone Gustinčič, Lado Skrij, Ivan Šuštar, Stane Česnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. Tehnični urednik: Jan¬ ko Novak. Tisk: Tiskarna CZP »►Kočevski tisk« — Kočevje. Letna naročnina 240 dinarjev. Tekoči račun pri NB v Ilirski Bistrici številka 602-12-3-101. Rokopisov in risb ne vračamo Tanja Jaksetič, rojena v Zareč- ju 16; Marija Prosen, rojena v Kuteževem 45. Otroci rojeni v porodnišnici: Aleksander Gustinčič iz 11. Bi¬ strice, Gabrije 2; Vučkovič Ga¬ brijela, iz 11. Bistrice, Rozmano¬ va 13-a; Rajmond Debevc, iz 11. Bistrice, Župančičeva 12; Anton Slavec, iz Sl. Bistrice, Kettejeva 2; Iztok Bme, iz 11. Bistrice, Levstikova 8; Boris Frankovič, iz II. Bistrice, Toneta Tomšiča 7; Sonja Debevc, iz Vrbice 4; Joško Smrdel, iz Zabič 33; Ivan Rolih iz Zabič 44; Mirjam Dekleva, iz Zajelšja 5; Jože Primc, iz Velike Bukovice 33; Miran Jagodnik, iz Tominj 19; Zdenko Božič iz Sa- bonj 38; Rihard Kandare iz Pod- graj 43; Vida Slavec, iz Podstenj 15; Milena Baša, iz Dol. Zemo¬ na 72. Franc Iskra, traktorist iz Za¬ bič 16 in Lojzka Ludvik, bolni¬ ška strežnica iz Sežane 416, Pe¬ ter Ličof, učitelj iz Jesenic in Bradelj, šofer iz Zarečja 5 in Danica Rutar, delavka iz Vrbo¬ va 57; Avgust Ludvik, delavec iz Prema 8 in Angela Kaluža, de¬ lavka iz Prema 8; Mirko Gustin¬ čič, kmetovalec iz Slivja 26 in Silva Kirn, kmetica iz Zajelšja 9; Franc Levar, kmetovalec iz To¬ minj 24 in Dragica Horvat, kme- tovalka iz Babinca pri Varaždi¬ nu, Lucijan Fabec, pek iz To- polca 20 in Jadranka Celin, trg. poslovodkinja iz Kuteževega 49, Ivan Šinigoj, bolničar iz Dorn¬ berka in Onorina Dekleva, bolni¬ čarka iz Ilirske Bistrice, ul. N. Tesla 12; Franc Volk, kmetova¬ lec iz Bača 122 in Veronika Tom¬ šič, delavka iz Bača 151. Katarina Volk, gospod, iz Vel. Bukovice 31, stara 65 let; Vera Zajc, roj. Bubnič, poslovodkinja iz Ilirske Bistrice, Gregorčičeva 19, stara 43 let; Franc Vičič, kmetovalec iz Gor. Zemona 5, star 88 let; Franc Primc, upoko¬ jenec iz II. Bistrice Bilčeva pot 9, star 70 let; Jakob Volk, upoko¬ jenec iz Ilirske Bistrice, Prešer¬ nova 12, star 80 let, Viktor Zore- tič iz Novokračin 9, star 77 let. Vzorni gostinski obrat v Račicah Foto: Jože Keuc EDINA NAPAKA — Si napravil kdaj pri receptih napako? vpraša lekarnar prijate¬ lja lekarnarja. — Samo enkrat, ko sem stranki zaračunal tisoč din namesto tisoč petsto. Bosanec je ukradel kravo, Her¬ cegovec pa uro. Dobili so ju in zaprli v skupno celico. Da bi Her¬ cegovca malo podražil, ga Bosa¬ nec vpraša, koliko je ura, Hercegovec: »►Ravno pravi its, do pomolsti krove!* Tudi oni naj vedo-naši najmlajšii Leto 1963 je leto množičnih zborovanj, pohodov po partizanskih po- težke trenutke, ki so jih pred dvajsetimi leti preživeli ljudje nase? teh, praznovanj, na katerih osvežujemo spomine na dogodke, na kraja. V sliki in besedi bo vsaka vas naše občine dala svoj prispevek Po razpadu fašistične Italije je bilo celotno naše območje osvobo¬ jeno, vendar le za kratek čas. Konec septembra leta 1943 je 40.000 Nemdev prodiralo proti Reki. Na svojem pohodu so se utaborili v Ribnici. Imeli so oklepne avtomobile, tanke. V Ribnici je bilo ne¬ kako zbirališče celotne vojske. Imeli so tudi svoje kuhinje. Zbirali so se tri dni. Samozavestni in naduti, kakršni so bili, niso pričako¬ vali nobenega odpora, niso niti vedeli, da njihov korak opazujejc ljudje, naši ljudje, ki se niso uspeli niti oddahniti v neprestani borto proti fašistom To so bili terenci, partizani, ki so branili naše domove in se s svo¬ jimi močmi in sredstvi borili po gozdovih. »Nalogo smo dobili, naj Nemce ne napadamo, ker bi se ti maščevali nad domačimi ljudmi, obenem pa nam je naloženo tudi, da v noč¬ nih urah zrušimo vse mostove in prehode Nemcem na poti. In nalogo smo izvrševali.-« ‘ ^ V ' •>. - ' > * . •' . r t * : ‘ ■ ■ * fx f ‘ • ' • .. ' \ . >3 • «. . Zrušili smo most pri Grahorju proti Ribnici in drugi most pri »VoJ jaški akademiji-«. Rušili smo s krampi in železnimi palicami, sekal smo in polagali drevesa na cesto, drugi pa so bili na straži. 15 na je bilo. Oblečeni smo bili v vsakdanje obleke, le tu in tam je imei kdo kaj vojaškega na sebi in partizansko čepico z zvezdo na glavi V jutranjih urah so nemške predhodnice prišle do porušenih mo¬ stov. Nemci so se čudili nad porušenimi mostovi in niso mogli razumeti, kdo naj bi jih bil porušil. Za silo so popravljali. No, po¬ noči so bili terenci zopet na delu. Četrti dan so Nemci nadaljevali svoj pohod. Gibali so se ob cesti, med koruzo in drevesjem. Partizani pa so jih iz zased opazovali. Nenadoma se iz Ilirske Bistrice po cesti približa oklopno vozilo italijanske izdelaVe, v katerem je bilo 17 naših ljudi, naših parti¬ zanov Nič hudega sluteč, je oklopnik zavil s ceste proti postaji Kilovčf Tam je prej bila kasarna italijanskih karabinjerjev. Ob cesti, v gosti koruzi in med drevesjem, pa so bili skriti nemšk: vojaki. Eden vrže ročno bombo, ki v hipu zadene partizansko vozilo in ga raznese. 17 naših ljudi, naših borcev, je izgubilo življenj« zasede pa so začele nadaljuje