Št. 36. V" Grorici, v sredo dne 4. maja 1904. Tečaj XXXIV. Ishaja dvakrat na teden, In sioer t (iredo ia •oboto ob 11. uri predpoldne ter stane z isrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem leta vred po polti prejemana ali v Gorici na dom poSiljana: Vse leto.......13 K 20 h. ali gld. 6 60 pol leta ........ 6 , 60 , , , 330 Setrt ieta...... . S , 40 „ , . 110 Posamične Številke stanejo 10 vin. • .„ Naročnino sprejema npravniStvo t Gosposki ulici jiv. 7. v Sorioi v €Gorifki Tiskarni*. A. Gabr&ek vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. aveSer; ob nedeljah pa o<> 9. do It. ure. Ha naroči)* brea dopoilane narisala« »e ae ottraaio. Ogiaal 1» pealamla« *e raCunijo po petit-Trttah ee tiskano t-krst 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka' mta. Ve«5krat po pogodbi. — Večje «rke po prottoru. — Reklame in spiti v aredntfkesa delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino ...oglasovodklanjamo vsako odgovornost •Vbo za omiko, vobosdo in napredek !< Dr. K. L « Uredništvo se nahaja v Gosposki ulioi 8t 7 v Gorioi v I. nadatr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopolndne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici 5t 7. v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase Je plačati loco Horleu. »opisi nuj se poSUJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reci, katere ne apadajo v delokrog uredništva, naj se ?o3iljajo le upravulitru. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od «Šo5e» vsak petek in stane vse leto 3 K SO h ati gld. 1-60. «Soca» In €primoreo» se prodajata v Goriot v to-bakarniSob w ar sv Šolski ulioi «n JelleTSit^TT Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenSiS na trgu della Caserma. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. Telefon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabrsček (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Prvi dan majnika mejnik v politični zgodovini Hrvatske. Prvi dan meseca n.aja j«* dan veselja, praznik vstajenja. V«i se ga vesele, ali Hrvatje v banovini letos niso mogli biti veseli lepega majskega jr.znika, kaji na ta dan je iziel v Zagrebu prvikrat kkrikalni dnevnik Jlrvatstvo". Ne le ?a Hrvat«*, ampak za , ves na* slovanski jng je ta dan velcpo-titi>tuben, ker pomeu.a naravnost mVnik v politični zgo lovim Hr»-utski*, in ta nova doba bo vplivala na odnose celega Jugoslovan- | stva v premnogem oziru. Mi smo so z«- ob« j širno;.* bavili s strnjoCo so klerikalno stranko j na Hrvatskem ter kazali na n«:varno>U, ka- ; tere pretijo Hrvatom od nj', naved.i pa smo ludi glasove rodo';ubnlh hrvatskih srn, ki .so ; se prnt-vda že kuj s početka vsem takim na- 1 kanam, ter živo videli, kaj Cika Hriate t J novo stranko, in odločno cdklanjali vse te postne, napraviti n:«'d llrv;-.ti že vocji ra;'.-dor; posebno z:ja<*i!»i «o bili nekaU-ri članki i v b'j stvari v; peres C shtih hrvatskih sve- i cenikov, ki s» z ohcud«»van;i vr. dnini p<>- : gumotti, z iikro hvsedo pa s t« plo dou;0- ¦ ljubijo duSo izrekli svojo uiosko benvlo proti j klerikalni stranki. Ali ban, kalenga ra/gla- [ šajo za tako katoliškega moža, nadškof pa j denar, to so triie ms.Ctu Cinitcijt, in ti ciui- » ti-lji so dali življenje nameri, in klerikalni dnevnik je zagledal beli dan. Konstat-..'Vi ti pa treba, da ni bil sprejet z onim cduVvl;fn;ein. kabro so pričakovali osno vatel, i, marveč je nalete; na odpor. Ta odpor se je pojavljal v z\ dnjem času prav iutfgoCno, in sam p!cme:nli djakovski škof Strossmaver s svojim pomožnim škofom sta se poslavda po robu novi stranki in noven.u listu. V tem oziru je kaj pomembna izjava Cesidega gospoda St.epana Koreniča, urednika »KatoSiCkog Lista* v Zagrebu, ki ni hotel niti priobčiti poziva za osnovo nove stranke in novega lista. Korenič pile nadskefu tako-le: .Ta poziv namerava oeitno, da se pri nas osnuje najnovejši politični dnevnik, a t njim tudi stranka. A pri tem cepljenju in neslogi, pri tem ie večjem slabljenju svojega naroda, po.lpiidi-l;>vati; pokorno podpisani vidi v tem gib mu v današnjih razmerah veliko škodo ne samo za domovino in za eep» i I;enje njen h sil, lunuC tudi za ver-s k o - c e r k vene interese in za javni ugled duhovniškega stan u. Vrhut"ga je podpisani mu dobro znano — kakor ;e ?e to Vasi Frevzv. ustno pokorno razložil "•- in kar je izvedel od samega prevzv. gospoda djakovskega šktfa J. Slrossmaverja in prevzv. gospoda posvečenega škofa Vor-saka, da onadva nikakor ne soglašata s tem pozivom in gibanjem pri nas, ravno nasprotno sodila o tem, ker ima to gibanje v sebi bolj strankarsko - politično kot versko-etrkveno tendenc-*. Onadva sta namreč pred menoj, pred j resv. go*p. predsednikom akademije Tadijem Smiciklasoiu in odvetnikom ilr. Neumanom preklicala svoja podpisa, in prevzv. g. J. Strcssuiaver je izjavil, da je olposlauee l--gt gibinja cd njega izvabil podpis .furtim* ^tatinsko), In zato pokom;) po ipisuii misli, da se ne more pre-luiA!;. i.o ier.ati c:d tijiga, ki mu jo ta stvar zuaii.i, da bi poziv ta narod v tem vprašanju z inlkjvima podpisoma š.iril in razglašal, k> r bi s tem di-ia! proti resnici in svoji vesli. S p iljubom p'*sveCen.! desnice najpo-rdžnejei Stjepan K«jr«;niO. uredmk »Katolickeg Lista«. To so lepe besede, ki delajo Čast Ko-ren'C«i. V sobolo pa se je oglasil v reškem »Novem listu* zopet neki svečenik iz primerja z Upim člankom ,l'rotiv kleriksdizmal*, iz kater« ga pošn mamo to~le: ,Skoro pride nam v roke fcUrika1 i list in l njim klerikalna stranka. Eto, nove nesreče za na§ na-roi! l-tina, v prvem poCetku ne bomo jo vedeli v.edno precenili, ali bodoCnost nam odkrije vso njeno strahoto. Precepiti JsoCe nsše hrvatske obilelji, razdružiti najbolje prijatelje, oslabiti vshit za narodno stvar, zmanjša ; vrste hrvatskih domoljubov. Kjer je bila de dej ljubezen, razumljenje, toleranca, tam zavlada prepir, mržnja in ne-znosljivost. To ni niti najmanje pretirano. Evo nam sosedne Kranjske. Imel sem priliko, da sem se razgovarjal z vec Slovenci o tamkajšnjih odnošajih, razgovarjal pa tudi s takimi ljudinii, ki so preveti religijoznega duha. Vsi so mi priznali, da je tam neznosno rav-sanje, mržnja in neznosljivost, kateri pa se ne vidi konca. Ali kdo je razburil drugaCe tako dobre in miroljubne brate jednega naroda? Vsi priznavajo, pa tudi sami klerikalci, da ta borba v Kranjski, toliko ostra, toliko sramotna, potenja od onega Časa, ko se je začela tam klerikalna stranka. Sedaj bi imela ta borba iz Kranjske priti k nam. Doslej so hrvatski patrijotje obžalovali Slovence, ker med njimi ni mira in sporazumevanja, aH doslej bodo morali obžalovali poleg Slovencev Judi svoj lastni narod radi žalostnega stanja, v katero ga pehajo njega lastni sinovi«..,. Tako piše rodoljubni hrvatski duhovnik, ki omenja tudi, da je ta kle-rikalizem tuje seme, katero so zanesli mladi neizkusenci, ki so se odtujili svojemu narodu. Skončuje svoj članek pa takode: ,Mi konCno prosimo naše Citatclje, naj bodo na straži. Naš narod krvavi h mnogih ran razdora in ncskladn, ali naj bodo citalelji uverjeni, da z osnutjem klerikalizma mod nami i z b u k n e t a k r a z d o r in r a v s a n j e, kakor-Snega do danes še nismo doživeli. Kadar se bode od nas zahtevalo, da dopri-ncscino kaj za osnutek katoliške tiskarne, ne dajmo niti pol vinarja. Kakor da bi med nami ne bilo tiskarjev za tiskanje dobrih in nabožnih knjigi Kadar se bo nas nagovarjalo, da se naroČimo na katoliški dnevnik, ne dajmo se pregovoriti, ker bi s tem trpel škodo naš rodoljubni hrvatski tisek, ki se bori že tako s tolikimi neprilikami in težko-Cami. Na javnih sestankih naj se razpravlja tudi o klerikalni stranki ter naj se stavijo resolucije proti njej. Tako bomo največ služili narodni stvari ter odvračal! narod od neprijateij« v, ki pod krinko vere ubijajo in razjedajo naše narodno delo.,..* Tako je sedaj na Hrvatskem. Obeta se ljuta borba proti kierikalizmu, ali tudi kleri-kalizem se spušča v neizprosen boj. Izgled, kaj je doslej storil klerikalizem s Slovenci, je sicer strašen, ali bržčas bo vspeval tudi med Hrvati. Denar, oboedientia canonica, vzgoja naraščaja, koristolovstvo, pa imate klerikalno stranko. Želeli bi seveda, da bi jo porušil prvi odpor, ali ne verujemo, da pride ta odpor do take veljave.... Vsak Jugoslovan* pa gleda z napetostjo v bodočnost, kaj nam prinesejo novi politični odnoSaji v Hrvatski, Dopisi. Ib koJMansko župaulje. (C. k. k o-miaarja se bojijo.) — Župan in njegovi ožji sotrudniki, doznavSi o izjavi, katero je ogromna večina davkoplačevalcev te žu-panijo vložila na c. kr, okraj, glavarstvo v Gorici z namenom, da vodi nove obfi. volitve isto po svojem komisarju, ker vodstvo teh volitev dotični volilci iz tehtnih razlogov županu ne zaupajo, so postali kar nervozni in začeli so proti tej opravičeni nameri, po kateri bi edino zamogel zavoženi obč. voz priti zopet na pravo pot, na razne imfamne načine protestovati. Za svojo proti-vlogo so lovili podpise pri manj zavednem ljudstvu kar na nečuven način. Celo posvečeno osebo sv. očeta so ti poštenjakoviči pri tem »svetem delu« zlorabljali, čeS, da je sv. oče pisal duhovnikom, da se mora vsakdo podpisati na županovo stran; naša stranka pa da je .luteranska" in kot taki da je smoter, uničiti duhovščino in cerkev ter povišati uči-teljstvu plače, kakor tudi da si je ta izpo sodila 7000 K v agitaeijske namene pri zadnji obč. volitvi, in zato da se prizadeva spraviti obč. upravo v svoje roke, da izplača dotični dolg iz občinske blagajne l Misli si človek, kakšen vtis mora napraviti tako grdo in ostudno obrekovanje na nevednega in priprostega volilca! Ni čudo torej, da so s temi .lepimi* sredstvi, kakor tudi, da bo treba plačati vladnemu komisarju približno 2000 K, vjeli nekaj podpisov, med katerimi so bili tudi nevolilci. Vsojarao si vprašati g. župana in kom-panijo: Ako torej zaupa velika večina vo-lilcev, ki je v večji meri pri katerem koli obč. potroškov prizadeta, nove obč. volitve in predpriprave za iste c. kr. vladi, zakaj bi pa vendar Vi ne?!? Da so Vam stroški, Um potom povzročeni, ne le deveta ampak devet-indevetdeseta briga, to nam jasno svedoči zgodovina Vašega županovanja. Ta Vaša bo- Trije mušketirji. Napisal Alexawire Dumas. Drugi del. M«) .Naenkrat me je vznemirilo vrazenjo nekih vrat, da sem se pričela tresti; ognjena krogi j a so jo prikazala nad stekleno ftipo v stropu tor vrgla v mojo sobo svitlo luč. V svoj strah sem opazila, da stoji nekaj korakov pred menoj neki mož. ,Miza z dvema zavitkoma, na kateri je bila popolna veCerja, je stala naenkrat sredi sobe, postavljena j tja kakor po Carovniških močeh. ,Ta mož je bil isti, ki me je preganjal že jedno leto, ki je prisegel, da me oskruni, in ki mi je s prvimi j besedami, katere so izgovorila njegova uata, razodel | bridko resnico, da je minulo noč dosegel svoj namen »Nesramnez l« zamrmra Felton. >Da, da, nesramnež !« vsklikne milady, vid«5, kako se zanima mladi častnik, katerega duša je takorekoS visela na miladjnih ustnicah, za to »^navadno povest. ,Da, nesramnež; menil je, da zadostuje, če si pribori zmago nad menoj tekom mojega spanja; prišel je, ker je upal, da se zadovoljim s svojim onečaščenjem, ker je bilo to onečaščenje izvršeno; prišel je, da mi ponudi za mojo ljubezen svoje premoženje. ,Vse ponosno zaničevanje in vse prezirljivo besede, ki jih more obsegati žensko srce, sem izlila nad tega moža. Skoro gotovo jo bit navajen takih očitanj, kajti poslušal me je mirno, smehljaje in z rokami, prekrižanimi čez prsi. Ko je menil, da sem povedala j že vse, je stopil k meni. Skočila som k mizi, pogra-' bila nož in ga nastavila na svoje prsi. ,— Niti koraka naprej, mu pravim, sicer si bo-dete imeli očitati poleg moje sramote tudi Se mojo i»mrt. ,Skoro gotovo je bila v mojem pogledu, v mojem glasu, v vsej moji osebi ona resničnost izrazovitosti, kretanja in izraza, ki prepriča tudi najbolj pokvarjene duše, kajti obstal je. ,— Vašo smrt!, odvrne. O ne, vi ste premikavna ljubica; da bi vas hotel izgubiti na ta način, potem ko sem imel srečo, ljubiti vas jedno noč. Z Bogom, kra« sotica moja. Počakati hočem, da bodete boljše volje, in potem vam napravim nov obisk. ,Pri teh besedah nastavi na usta piščal ter zapiska ; ognjena kroglja, ki je razsvetljevala mojo sobo, se takoj dvigne in izgine; okoli mene nastane tema. Trenotek pozneje se začuje prejšnji vrazeč glas od-pirajočih in zopet zapirajočih se vrat; ognjena kroglja se zopet prikaže: jaz sem bila sama. ,Ta trenotek je bil strašen; prej sem imela še nekoliko dvomov nad svojo nesrečo, zdaj so se iz-preraenili ti dvomi v obupa polno resničnost. Bila sem v rokah Človeka, ki se mi ni samo studil, ampak sem ga tudi zaničevala, v rokah človeka, ki je bil zmožca vsega, ki mi je že enkrat v mojo nesrečo dokazal, kaj more storiti. ,— Toda kdo je bil ta mož?, vpraša Felton. ,Noč sem prebila na stolu, tropetaje pri najmanjšem šumu; kajti nekako o polnoči je ugasnila svetilka, in bila sem v popolni temi. Toda noč je minula brez novega poskusa od strani mojega preganjalca. Napočil je dan: miza je izginila, samo nož sem imela Še vedno v roki. ,Ta nož, ta je bil moje upanje. ,Od onemoglosti sem bila kakor uničena; oči so me pekle, ker nisem spala, kajti niti trenotek si nisem upala spati. Dnevna luč mi je dala zopet nekoliko poguma. Vrgla sem se na svojo posteljo, ne da bi odložila nož, kateremu sem dolgovala zahvalo za svoje oproščenje; skrila sem ga pod svoje vzglavje. > ,Ko sem se vzbudila, je stala pred menoj nova miza z jedili. ,Kljub svojemu strahu sem čutila to pot silno lakoto ; že oseminštirideset ur nisem užila nikake hrane; jedla sem kruh in nekoliko sadja. Ker pa sem se spomnila spalne pijače, katero so mi namešali med vodo, se nisem dotaknila vode, ki je stala na mizi, ampak sem si napolnila svoj kozarec iz pipe, ki je bila v steni nad umivalno mizo. ,Kljub tej previdnosti sem bila Še nekaj časa v groznem strahu; toda ta pdt moj strah ni bil opravičen ; preživela sem dan, ne da bi mi bilo treba kaj pretrpeti, kar bi bilo podobno temu, česar sem se bala. ,Da bi ne opazili moje nezaupnosti, sem bila tako previdna, da sem izlila iz steklenice polovico vode. .Prišel je večer in z njim tema; dasi je bilo tako temno, so se moje oči temu vendar polagoma privadile. Sredi teme sem videla, kako se je pogreznila miza v tla; za četrt ure se je prikazala zopet z mojo jazen je najboljše spričevalo, da niso morali biti le formalni pogreški v volilniku in da pri volitvah samih ni vladala ona proslula pravičnost in pravilnost, katero vedno »Gorica* iz trte zvitega vira po svojem dop. iz Brd in Kozane na veliki zvon obeša in s tem javnost slepi. Vse to in še droge razne okoliščine dajajo nam povoda misliti, zakaj se Vi tako strašansko bojite nepristranskega prsta v volitve?! Dejstvo je in ostane, da Vi bi le radi še nadalje ribarili v motni vodi na škodo občini! Nadejamo se, da poklicani faktorji, ka- . terim edino pripada stvar in dolžnost za ureditev žalostne obji. situ < I;- kabjra bi brez odločne energije od pok "ine strani utegnila postati še žalostn jš-*, --- ne bodo oziral v, moledovanje pokii?": . in nepoklicanih oseb, temveč le na mnogostransko izraženo željo tukajšnega ljudstva ter tako naredijo konec raznim o.irara, ki so na potu obč. razvoju in redu l Gospoda župana pa pozivamo, da nam j bistveno dokaže ono brutalno obrekovanje o zajetem posojilu v volilne namene. Ko to , ufiinite, pripravljena je naša stranka precej vložiti 1000 K. na korist vbožnemu zakladu v obč. blagajno. Sicer ostanete obrekovalec naše stranke! It Ročluja. — Vsem občinarjem se čudno zdi, da posluje cerkveno - skladovnt odbor že deveto leto, čeprav mu je že davno potekla poslovna doba. Skrajini čas je, da dajo tej častni službi slovo in se oddahnejo od trudopolnega dela, katero so imeli pri tej, in si privoščijo potrebnega počitka, ker storili so res veliko v blagor svojih občinarjev! Odbor je dal napraviti razna dela in nikdo ne bi ugovarjal tem popravam, ker so bila potrebna, če bi se ista zvršila solidno in trajno, kakor bi se morala. Podružna cerkev sv. Pavla je na slabšem nego je bila pred popravo, ker so ji napravili streho premalo poševno, cementni omet je že odpadel od pokopališča, in zi-dovje kaže suha rebra, kakor je imelo prej, napravljena soba v župnišču služi v stanovanje mišim in podganam, ker ni sposobna in primerna v stanovanje gospodu. Ali ni odbor z navedenimi popravami na ta način zavrgel velike svote težko pri-služenega denarja svojih občinarjev? In takemu gospodarstvu noče biti ne konca ne kraja! Dolžnost gosp. načelnika je, da se spomni s»cje dolžnosti in razpiše nove volitve, kar bi že moral storiti pred več leti, sicer bodemo prisiljeni, obrniti se do oblast-nije, ki gotovo naredi konec takim nered-nostim. Občin ar. DomaČe in razne mirite. Imenovanj/. — Sodni tajnik v Gorici gospod Albert grof Goronini-Cronberg je imenovan deželnosodnim svetnikom. Sodni pristav Silvij dr. pl. Milost v Gradišču ob Soči je imenovan sodnim tajnikom ter premeščen v Gorico. Osebna vest. — Profesor g. dr. Ant. Primožič, naš rojak iz Pevme, službujoč v naučnem roinisterstvu, je dobil naslov in značaj vladnega svetnika. Brigadir pl. Leeb je odšel iz Gorice v ponedeljek popoludne. Na kolodvoru se je zbralo premnogo častnikov ^uka|saje garni-zije ter obilo dam. Svirala je vojaška godba. Družini brigadirjevi so izročili več krasnih šopkov. Poslovila se je od njega tudi depu-tacija tuk. veteranskega društva. V slovo mu je govoril sedanji poveljnik 47. pešp. Em. Pivetz, na kar se je pl. Leeb ginjen zahvalil. Proslava prvega majnlka v Gorici. — Obhod po mestu dopoludne nikakor ni bil tako številen, kakor je biio pričakovati. Šteli smo lani in letos, pa smo dobili razliko, da je bilo lani okoli 600 udeležnikov obhoda, letos pa okoli 400, če odštejemo otroke, kateri pač ne tičejo v obhod. Udeležba je bila slaba zlasti od strani delavstva v mestu. Svirali sta dve godbi. Otvorili so obhod kolesarji z okrašenimi kolesi. Ves obhod se je vršil v miru brez vsakega pripetljaja. Obilo občinstva se je bilo zbralo po ulicah in trgih, zlasti na Travniku. V hotelu ^Central* sta govorila Cej in Kopač, slednji baje jako rezko in ostro. Popoludne je bila veselica v »Velodrorau* naravnost velikanska, impozantna. Izvršila se je brez posebnih pripetljajev. Kar se tiče slabejše udeležbe obhoda od lani, pripominjamo, da tudi v Trstu obhod ni bil tak, kakoršen so pričakovali. In vendar je bilo nedelja pa vse prosto t Kje tiči vzrok?! Deželno učiteljsko društvo je zborovalo dne 28. aprila. Udeležba je bila prav obila; navzočih je bilo nad 100 udov učit. stanu Na predlog tovariša Franzota je bila soglasno in z odobravanjem sprejeta sledeča resolu cija: Uvaževaje dejstvo, da je vzgoja in pouk prvi pogoj vsestranskega napredka ljudstva, in ozirom na to, da ljudska šola v naši deželi ob sedanjih razmerah ne more odgovarjati vzvišenim smotrom, zaradi katerih je bila poklicana v življenje; uvaževaje, da je rešitev težavnega, a važnega šolskega prašanja odvisna od ko-nečne ureditve učiteljskih prijemkov; uvaževaje dalje, da sedanji prejemki učiteljstva (poleg tega, da niso v čast deželi), nikakor ne zadostujejo niti najskromnejšim potrebam, posebno v očigied izvanrednemu podraženju živil in množečim se zahtevam življenja, in da se godi krivica šoli in onim, ki izvršujejo plemenito delo vzgojevanja in širjenja omike med narodom; izjavlja učiteljstvo poknežene grofije Goriško - Gradiščanske, zbrano na rednem občnem zboru deželnega učiteljskega društva, opiraje se na iskreno solidarnost vsega stanu v deželi, In prepričano, da je sveta in neodložljiva dolžnost deželnega zbora, takoj in brez odlašanja rešiti nujno šolsko zadevo v zboljšanje splošnega napredka, v2goje in omike, da izraža odločno svojo nevoljo in užaljenost, kc. > d e ž e 1 n i z b ; r v s v »j o nedelavnostjo in brezb*iZnostjo odvzel učiteljstvu se upanje na zboljšanje prežalostnega položaja, kakor tudi ljudstvu vso voljo inr vse- veselje^ do gospodarskega^ napredka, ter se čudi, da občine in društva, katerih namen jo pospeševanje ljudskega blagostanja, k temu molč«? in mirno trpe" tako nevarnost za javni blagor; zato učiteljstvo apeluje na splošno sočutje; apeluje na čut humani tete in pravičnosti vsega prebivalstva v domovini in iskreno poživlja vse. prebivalstvo k živahni agitaciji, da se konečno ugodi opravičenim zahtevam ljudstva in njegovega učiteljstva ! Vsa časopisje v domovini se naprosi, da priobči to resolucijo. — Jednake vsebine brzojavko poslalo se je c. k", namestništsu. Prrl majnlk na vlaku Vipavske železnice. — V nedeljo zjutraj je prisopihal v Gorico vlak Vipavske železnice okrašen in v zastavah. Spredaj je bil velik avstrijski grb, ob straneh pa so vihrale slovenske in avstrijske zastave sredi lepega cvetja. Ali ko se je bližal postaji v Gorici, se je postajena-čelnik, zagrizen pangerman, razvnel ter ni dovolil vstopa na postajo tako odičenemu vlaku. Zahteval je odstranitev slovenskih zastav. To pa se ni hotelo zgoditi. Radi tega je telefoniral razljuten načelnik na policijo, češ, da se Ruai peljejo po Vipavskem vlaku v Gorico. Na postajo je šel policijski svetnik Gontin in 4 redarji, pa so seveda morali odstraniti slovenske zastave. Ali ko se je vlak začel zopet pom:kati iz postaje proti Vipavski dolini, so se p-Jcazaie z nova slovenske zastave, in drdral je vlak vesel proti Ajdovščini. Postajenačelnik in pa pol. svetnik naj vesta, da za odstranitev slov. zastav ni bilo .ni-kakega vzroka. Ta naša zastava sme tako plapolati na goriškem kolodvoru kakor v Ajdovščini, ker je v Gorici prav tako na slovenskih tleh, kakor kje drugodi, in pa ker sploh ni bilo nikakega povoda, odstraniti jih. Pa prav nikakega ni bilo! Ali vendar so jih odstranili, no, ker je bilo treba Slovencem dati klofuto! V takih slučajih strašno naraste pogum v c. kr. možeh in javni mir in red sta v nevarnosti, čeprav ni nikjeri nobenega, da bi ju kalil. Pangermanski postajenačelnik pa tudi ni tak mo?, da bi mu moral biti po- korni sluga sam policijski svetnik. Naloga policijskega svetnika je bila ta, poučiti panger-mana na postaji, da ni nikakega vzroka, od-staniti zastave, pa ».udi dovoljeno ni, saj smejo svobodno vihrati lepe slovenske zastave pač vsaj med nami l Zategadel prote-stujemo proti žalitvi slovenske zastave, ki je ob enem žalitev celega slovenskega naroda! Povemo pa tej gospodi, da se bodo že še morali navaditi gledati slovenske barve — zato že poskrbimo! Čist se menjujejo.. S Trnovega pri Gorici smo prejeli ved dopisov, katerih pa ne moremo radi pomanjkanja prostora popolnoma priobčiti. Posnemamo pa iz dopisov le to, v čemur vsi soglašajo. Na Trnovem pašuje kurat Kodrič, prav za prav njegova kuharica ,M*ra*, tako se je vsaj neka oseba izrekla, ki je skoraj vsak dan v farovžu, da »pane* Kodrič vse to naredi, kar »Mara* zahteva. Stara devica »Mara* pa je čudna ženska! Ona bi rada še vedno .sopran* pela, d&si ne razpolaga več s tem nedolžnim »glasom*. V tem oziru se lahko vzame Kodričeva pridiga od 1. maja, ko je rekel: .Orlov* ne vzamem v cerkev za pevce in jih tudi ne »smem*, (ker mu je »Mara* to prepovedala, pa se je pri teh besedah v cerkvi prav lultno smejala.) Vse ljudstvo se zgraža nad tem, ko misli nazaj na čase, ko je pevsko-bralno društvo s svojim moškim zborom oskrbovalo cerkveno petje! Ali sedaj? No sedaj! Kako nedeljo je kaj cinemja, potem pa zopet nič! V nedeljo 8. t. m. bo cerkven shod na Trnovem. Kurat Kodrič je naznanil mašo dvoumno; ,če vdobim pevce, bo »slovesna maša*, če ne pa *l*lia*. Vprašamo le, kako je mogoče povce dobiti, ako se jih iz cerkve podi? Vsi mladeniči so namreč pri pevsko-bralnem društvu »Orel". Na»brže upa kurat Kodrič, da dobi pevce od »Kronkenkasc* na Likvah, kjer je podpredsednik! No! Saj ti pevci so se že 24. aprila na Sv. Gori pod vodstvom ka-pelnika Plesničarja izkazali, da »o kos svojej nalogi! Temu še ni konec! Iz druge roke srao vdobili dopis, ki pravi, da se je kurat Kodrič izrekel sicer v krčmi: »Ako ne bo petja in orgljanja v nedeljo 8. t. m., pa s prižnice povem, da je temo kriv le učitelj Lsban!" To pa že presega vse meje! Mi poznamo g. Lebana kot miroljubnega človeka. Poznamo ga Hali kot vzornega pevovodjo, kar nam je dokazal pri raznih veselicah na Trnovem, pa tudi lanskega leta na »Sokolovi* veselici v Solkanu 1 In da bi on bil kri'?, da v Trnovski cerkvi ni ne petja ne orgljanja, tega nikakor ne moremo verjeti. Nočemo nadalju pisati! Upamo pa, da slavno starešinstvo občine Trnovo pove ku-ralu Kodriču, do kje da sme in do kje ne I (Dalje t prilogi.) večerjo; trenotek pozneje je razsvetila sobo ista svetilka. ,Sklenila sem jesti amo stvari, katerim ni mogoče primešati nič uspavajočega: dve jajci in nekoliko 3adja, to je bila moja večerja; nato sem si napolnila kozarec z vodo iz pipe, ki mi je bila v toliko pomoč, ter pila. ,Že pri prvem požirku sem opazila, da nima istega okusa kakor prejšnji dan: hitra sumnja me obide, da preneham; toda izpraznila sem že pol kozarca. .Ostanek sem s strahom izlila ter črTcala z znoj-nim čelom. ,Skoro gotovo je videl kak neviden svedok, kako sem si napolnila kozarec iz te pipe, ter izrabil mojo zaupnost, da bi napravil moj poraz, sklenjen tako hladno in izvršen tako kruto, necdvračljivim. ,Za pol ure so se pričeli pojavljati isti simptomi; samo ustavljala sem se jim več časa, ker sem pila to pot samo pol kozarca, in mesto da bi takoj trdno zaspala, me je obšla silna zaspanost, v kateri sem videla vse, kar se je godilo okoli mene, dasi sem izgubila moč, braniti se ali bežati. »Splazila sem se k svoji postelji, da si poiščem jadino orožje, ki mi je ostalo v brambo, namreč svoj rešilni nož; toda ni mi bilo mogoče priti do vzglavja: omahnila sem na kolena,* oklenivši svoje roke okoli posteljine noge; zdaj sem spoznala, da sem izgubljena.' Felton strašno prebledi in krčevita groza strese celo njegovo telo. ,In najstrašnejše pri tem,' nadaljuje miladv z razburjenim glasom, kakor da čuti isto grozo kakor v onem strašnem trenotku, ,je bilo, da sem se zavedala preteče mi nevarnosti; da je — če se smem tako izraziti — cula moja duša v spečem telesu; da sem vi- dela, da sem slišala: vsekakor je bilo vse to samo ka-i kor sanja, toda bilo je zato samo tem strašnejše. ,Videla sem, kako se je svetilka počasi umaknila ter me pustila v temi; nato sem začula vrazenje vrat, ki mi je bilo znano tako dobro, dasi so se odprla samo dvakrat. .Instinktivno sem čutila, da se mi nekdo bliža; tako mora Čutiti nesrečnež v ameriških puščavah, kako se mu bliža kača. »Napela sem vse moči, da bi zaux>Ha; z neverjetno eneržijo sem se celo dvignila, toda takoj sem zopet omahnila... in sicer omahnila v roke svojega preganjalca.' »Povejte mi vendar, kdo je bil ta Človek!« vsklikne mladi častnik. Miladv spozna z jednim samim pogledom, kako silne bolečine je vzbudila Feltonu z natančnim opisovanjem vseh podrobnostij; toda hotela ga je muditi naprej. Čim bolj mu rani srce, tem gotovejše jo maščuje. Zato nadaljuje, kakor da ni onega vzdiha niti slišala, ali kakor da je mislila, da še ni prišel trenotek, ko ima odgovoriti. ,To pot je imel opraviti ničvrednež samo z neko vrsto neobčutljivega telesa, ki je bilo takorekoč brez življenja. Povedala sem vam že, da sem se zavedala svoje nevarnosti, ne da bi mogla popolnoma rabiti svoje moči. Bojevala sem se torej z vsemi silami, in dasi sem bila tako slabotna, menim, da sem se mu vendar dolgo ustavljala, kajti slišala sem ga kričati : ,— Ti bedni puritanci! Vedel sem pač, da utrujajo svojo krvnike, toda smatral sem jih manj močne do ljubimcev. .Žalibog ta obupni upor ni mogel trajati dolgo; čutila sem, kako omagujejo moje moči, in to pot hu- dobnež ni izrabil mojega spanja, ampak mojo nezavest.' Felton je poslušal, ne da bi bilo slišati iz njegovih ust kaj drugega nego neko vrsto temnega tuljenja, in znoj mu je lil po marmornatem čelu. ,Ko sem se zopet zavedela, sera s svojim prvim gibljejem, ki sem ga storila, segla pod svoje vzglavje po onem nožu, ki ga prej nisem mogla doseči; če mi služil v obrambo, mi je mogel služiti vsaj v očiščenje. ,Toda, Felton, ko sem pograbila ta nož, se mi je porodila v glavi strašna misel. Prisegla sem, da vam povem vse, in hočem vam tudi vse povedati; obljubila sem vam resnico, in izveste jo, tudi če bi mi bila v pogubo.' »Misel, maščevati se nad tem Človekom, ali ni res?« vsklikne Felton. ,Da', pravi milady. ,Vem, da to ni bila misel krščansko ženske; skoro gotovo jo je podnetil v moji duši ta večni sovražnik naše duše, ta večno okoli nas rujoveči lev. Kratko, kaj naj vam rečeni, Felton ?' nadaljuje milady z izrazom ženske, ki izpoveduje svoj zločin, ,Ta misel se mi je porodila ter me ni zapustila nič več. Za to moriino misel sem danes kaznovana.' »Nadaljujte, nadaljujte,« pravi Felton, »rad bi imel, da pridete do maščevanja.« ,0, sklenila sem, da se ima izvršiti čim najpreje; prepričana sem bila, da pride prihodnjo noč spet. Po dnevi de mi ni bilo bati ničesar. ,Ko je prišel čas zajutreka, tudi ničem imela ni-kakih pomislekov glede jedi in pijače. Hotela sem se hliniti, kakor da jem zvečer, ali vendar zvečer ničesar nisem mogla pokusiti. Zato sem morala nadomestiti večerni post z z jutranjimi jedrni. Priloga „SoCe" «, 36. t dne 4. maja 1904. Samo obrekovanje In zadlranje t i Osebe. — V dopisih, katere priobčuje tPriro. list*, po veČini ni drugega nego podlo obrekovanje pa zadiranje v osebe. Včasih je na prvi strani hinavec ves svet, hinavsko dviga ] oči proti nebu, kliCe Boga in Marijo na pomoč, na kolenih kleči farizej — na drugi strani pa na najgrši način obira ljudi. Take dopise pišejo duhovniki na deželi. Kdor jim noče biti brezpogojno pokoren, ako kje propadejo pri volitvah, joj potem pa zagledajo beli dan v »Prim. listu8 dopisi, k; "O polni obrekovanja, opravljanja in falotsi „a zavijanja. Lažejo, da se kar kadi, pa obrekujejot-kakor bi bilo obrekovanje zaslužno delo. Tako je skoro v vsaki številki ,Prim. 1.*, in če človek"lepo vršno pregleda dopise- v zadnji številki, se mu mora gabiti, kaj vse spravi v svet .poučljiv list za slov, ljudstvo na Primorskem.* — Naši dopisniki se drže trde resnice ter smejo reči v obraz kakemu popu, da je lažnjivec in izkoriščevalec občine in ljudstva, ne da bi se drznil tožiti, ker pač trepeče pred bridko resnico — v farovlkih listih pa ni drugega nego laž in obrekovanje, pomešano s takimi bedarijami, kakoršne piše prismojeni »Neduhovnik* na Lokvah. Po tem se lahko presodi, koliko je vredno katoliško časopisje 2 Ako bi naši ljudje tožili, potem bi bili redniki BPrim. lista" več v luknji nego na prostem. Pevako In glasbeno društvo opozarja, da se bode pel na koncertu dne 15. t. m. te dni umrlega slavnega češkega skladatelja dr. Ant. Dvojka .Psalm 149*, velik mešan zbor z orkestrom. Vojaški nabor. —• V soboto so prišli na nabor mladeniči iz Kojskega, Mirna in Sovodenj. Bilo jih je 167, potrdili so jih 59. V ponedeljek so bili na naboru iz Št. An-dreža, Bil,;, Prvačine, Dornberga, Čepovana in Trcbuše, potem pa tu'ci, ki so prosili dovoljenja, da smejo na nabor v Gorici. Prišlo „.» je iz omenjenih občin 168, potrdili so jih 46. S tem je nabor končan. Kazgtai. — Dne 2. maja I. 1. ob 10 uri predpoldne je bilo v deželni hiši sedemnajsto srečkanje deželnih obligacij, izdanih leta 1888. —• Izžrebala so se naslednje: Vrsta A št. 97 za 1000 gld. , , . 122 , 1000 . , » 60 , 500 . , B » 8 , 1000 , , „ , 61 , 100 , ' , , n, 100 . , , 37 „ 100 „ , , 89 . 100 , Deželna denarnica izplača te obligacije dne 1, avgusta t. I. v nominalnih zneskih proti povrnitvi dotičnih obligi:c»j in tistih odrezkov, kateri še ne izteko 1. avgusta t. L Gospodu .Nednhovnikn* n» Lokvah v pojasnilo: »Kdo je pijanec!"' -— Pod tem zaglavjera nam pišejo nadalje: § 4. Pijanec je Usti, ki v krčmi klobuk pozabi! § 5. Pijanec je tisti, ki hoče iz krčme skozi okno domov iti! § 6. Pijanec je tisti, katerega voznik z voza zgubi, pa ne ve, da ga je zgubil, ampak mu ga morajo drugi zopet iz a blata* na voz.spraviti, potem ko so mu „kofe* iz pepela skuhali (leta 18 97. v Solkanu). Smo še na razpolago! Za dons pa Krčmarska zadruga in izdelovalci sode*vode. — Izdelovalci sode-vode so se obvezali, prodajati svoje izdelke le v krčme, ne pa privatnikom in trgovcem z jestvinami. Podpisali so obvezo F. Oberdank, Jos, Co-sovel, A. Kuhnel in F. Favetti za Gescutija. Zadruga bi drugače sama začela izdelovati sodo-vodo. Krčmarska zadruga In založniki piva. — V jedni zadnjih sej zadruge se je razgovarjalo o tem, da smejo založniki piva prodajati isto le krčmarjem, kavarnam, dobrodelnim zavodom, bolnišnicam, sirotišnicam in konviktom, ne pa privatnikom in trgovcem z jestvinami. Zadruga obeta iti jim na roko; ako pa se ne bi ravnali po tem, se ne jemlje več piva pri njih. Podpisali so tako obvezo gg. Velikonja, Rovan, Petrič, Valentinuzzi, Kavčič, Dčrfles, Reknrz goriškega mestnega sveta proti odloku tržaškega namestništva v zadevi ustanove Frinla je odbilo ministerstvo. Mestno starešinstvo je bilo dalo iz te ustanove štiri štipendije laškim visokošolcem Battig, Gru-tevin, Barig in Galligaris. Sklep je uničen radi tega, ker so se deležili oni štirje viso-kofiolci demonstracij lani v laškem Vidmu in ker so trije le slušatelji tehniškega zavoda. Aretirali so v nedeljo na železniški postaji nckep mornarskega vojaka, ki je priael iz Pule v Gorico brez potrebnega dovoljenja. Izročili so ga vojaški oblasti. Zopet vojak pobegnil. — V soboto je pobegnil od tukajšnjega pešpolka št. 47. vojak Ferd. Mlakar, Preoblekel se je civilno. Sodijo, da jo je popihal čez mejo. Nevaren bik. — V slovenski deželni kmetijski šoli imajo bika, ki je postal prav nevaren. V soboto je napadel 62-lelnega hlapca Antona Valanliča, se mu zakadil v noge, da je padel s plotom vred na tla ter ostal v nezavesti. Pripeljali so ga na to v bolnišnico. Meso se Je zopet podražilo. — Mesarji v Gorici so podražili ceno mesa, in sicer ono, ki je stalo doslej 1 K 28 vin., na 1 K 36; cena mesa po 1 K 60 vin. ostane dosedanja. Nesreča na železnici pri Bfirantarn. — V nedeljo popoldne se je odpeljal iz Trsta z vlakom železniški uslužbenec Pavel Golob. Blizu postaje v Miramaru je padel iz vagona tako nesrečno, da je nevarno poškodovan. Prepeljali so ga na to v Trst v bolnišnico. Prevrtani tuneli. V zadnjem času so bili prevrtani tuneli pri Prelesju blizu Plavij, dolgost 455; pri Sv. Luciji (Skrtov tunel), dolgost 385 m, pri Kanalu (Majda tunel), 172 m dolgosti. V delu je na progi nove bob. železnice v naši deželi še 8 tunelov v , dolgosti 3884 m. I Tržni dan v Postojni. — Od dne ?. I maja 1904. dalje bode v Postojni vsako so- I boto dopoldne tržni dan na prostoru pred j šolskim poslopjem. Ako je v soboto praznik,"*' bo tržni dan dan popreje. Tržilo se bode z I živili (s perutnino, jajci, maslom i. t. d.), s poljskimi pridelki (z zelenjavo, sadjem, krompirjem i. t. d.), in drugimi stvarmi vsakdanje porabe (z drvmi, ogljem i. t. d.), ter tudi z domačimi izdelki (s posodo, poljskim orodjem it t. dr)rprodajalce omenjenihrpredmetov^ešbr na tržne dneve županstvo v Postojni. Še nekaj! — A. Martinov, znani komik carskega gledišča v Petrogradu za časa carja Nikolaja 1., je nekoč prosil ministra kneza Volkonskega za dopust radi bolezni in podpore za daljše potovanje, toda brezvsreSno. Martinov pa ni obupal. Ker je vedel, pa po-seča car večkrat kneza, je počakal carja v predsobi ministra. — ,Kaj delaš tu, Martinov?* ga je vprašai car mimogrede. — »Hotel sem, veličanstvo, ponoviti prošnjo za podporo.* — »Pojdi z menoj, hočem podpirati tvojo prošnjo pri ministru.* Vstopila sta v sobo kneza. »Pripeljal sem prosilca... toda prej moraš predstavljati mene.« Martinov je bil vsled teh carjevih besed ves zbegan: »Ne znam, veličanstvo, ker se nikdar niti v mislih nisem osmelil predstavljati Vašo osebo.* — »Izvrši svojo nalogo kakor moreš, saj itak ostane vse med nami/' — Martinov si je izprosil carjevo čelado, postavil jo na glavo in vprašal ministra, posnemaje carjev glas: »Kako ste zadovoljni« knežja visokost, s komikom Martinovom p* Komik je fcoj odstranil čelado, postavil se pred carja, priklonil se mu, in posnemal glas kneza: »Veličanstvo, jaz sera zelo zadovoljen ž njim l* Zopet se je komik pokril s čelado in nadaljeval s carjevim glasom: »Ako ste zadovoljni, izplačajte mu v najkrajšem času tisoč rubljev !• Z ministrovim glasom: aKoj se zgodi, Veličanstvo!* Car ce je smejal in rekel: »Ako ti je ukazal Martinov v mojem imenu, da mu daš 1000 rubljev, jih Urti zasluži kot dovršen komik. Tebi Martinov se pa zahvaljujem za zabavo. Skrbi za svoje zdravlje!" Proti protlnu In revmatlzmu, na kateri bolezni trpi na tisoče ljudij ob nastopu hude zime, je jedino in najboljše sredstvo Zoltanovo mazilo. Steklenic 2 kroni. Lekarna Zoltan, Budimpešta. Razgled po svetu. Državni abor. — Spinčič je inlerpe liral gledč prepovedi hrvatskih zastav ob strani okr. glav. na Voloskem povodom cesarjevega obiska v Opatiji. Obstrukcija traje dalje. Včerajšnja seja je bila kratka, ker je bilo hitro premalo poslancev v zbornici. Z bojišča se poroča danes, da so poskusili Japonci nov napad na Port- &rtur, pa se bili odbiti. Dve tprpedovki japonski pa 10 vžigalnih ladij japonskih so pogreznili Rusi. Delegacije bodo sklicane najbrže dne 14. t. m. v Budimpešto. Ogrski državni zbo? je sklican na dan 7. t. m. V mor^ so spustili v Trstu v soboto na običajen svečan način novo vojno ladijo »Nadvojvoda Friderik*. Ta ladija spada med največje oklopnice avstrijske mornarice. Dolga je 118.55 m, 21.72 široka, srednja globočina znaša 7.48 m, tonelat ima 10.000. Narejena Je iz Siemens-Martinovega jeklar oborožena bo s 4 velikimi in 36 manjšimi topovi. •Slovenija*. — Na občnem zboru slov. aiademičnega društva »Slovenija* na Dunaju, dne 29. aprila 1904., se je konstituiral sledeči odbor za letni tečaj 1904. Predsednik: Anton Lovše, modr,, podpred-* sednik: Miloš Stibler, modr., tajnik: Rado Hrobat, pravnik, blagajnik: Adolf Pečovnik, modr., knjižničar: Josip Breznik, modr., gospodar: Janko Korpar, modr., arhivar: Josip Berce, modr.; namestnika: Franc Novak, modr.;Ernst Rekar, pravnik; pregledniki: Karol Kuhelj prav. kand.; Gregor Žerjav, prav. kand., Matko Dolenec, modr. A. Dvorak, slavni češki fkladatelj, je umrl v starosti 63 let. Zaslovel je leta 1873. s svojo »Himno* ter s »Slovanskimi plesi*. Od tu naprej je žel vspehe ter postal slaven glasbenik. Pokojni je bil vedno vrl, zaveden Čeh. Bil je tudi član gosposke zbornice. Afera Italijanskega ministra Naslja. — Sodišče zahteva od italijanske zbornice pooblastilo, da začne preganjati bivšega na-učnega ministra Nasija zaradi zlorabe uradne oblasti za časa njegovega ministrovanja. Nemški cesar kupuje v Benetkah najlepšo palačo ob »Ganal grande*, kjer bi vsako leto preživel po 14 dni. Shod slovenskih akademikov na Dunaju. — V soboto 30. pr. m. se je vršil na Dunaju shod slovenskih akademikov glede" na zadnje dogodke na dunajskem vseučilišču in v svrho manifestacije za slovensko vseučilišče v Ljubljani. Navzočih je bilo okoli 200 visokošolcev. O položaju na visokih šolah na Dunaju je poročal med. Hočevar. Predlagal je za akademični senat spomenico, iz katere posnemamo to-le: »Z ozirom na to, da morajo akademične oblasti smatrati slovenske dijake kot avstrijske državljane za popolnoma, enakopravne akademike, ker ima vsak avstrijski državljan, ki si je pridobil usposobljenost za vseučilišče, takoj pravico do imatrikulacije na vsaki C. kr. visoki šoli kot redni slušatelj, omenjeei dijaki ne morejo smatrati za pravo, da je že enako pospeševsnje vseh dijakov edino le v študijah karakteristični in temeljni znak visokih šol, ker dobro vedo, da je enako- ,Samo kozarec vode sem si shranila skrivaj od zajutreka, kajti tekom oseminštiridesetih ur, ki sem jih prebita brez jedi In pijače, me je mučila najbolj žeja. ,Dan je minul, ne da bi imel na me kak vpliv od tega, da me je potrdil t sklepu, ki sem ga napravila. Samo za to sem skrb* la, da ni izdajal moj obraz mislij mojega srca, kajti o tem, da me opazujejo, nisem dvomila ; večkrat sem zasačila na svojih ustnicah celo smehljaj, Felton; ne upam si priznati, katera misel mi je izvabljala smehljaj, kajti sicer bi se vara pričela gnusi ti/ »Nadaljujte, nadaljujte,« pravi Felton, »saj pač vidite, da poslušam in bi rad slišal konec« .Napočil je večer, navadni dogodki so se izvršili; svojo večerjo sem dobila kakor vedno v temi; nato! se je vžgala svetilka, in sedla sem k mizi. f .Jedla sem samo nekoliko sadja ; napravila sem, kakor da sem si nalila nekoliko vode Iz steklenice, toda pila sem samo vodo, ki sem si jo prihranila v kozarcu; premenila pa sem vodo tako ročno, da moji vohuni, če sem jih imela, niso mogli ničesar slutiti. ,Po večerji sem, kazala isto onemoglost kakor prejšnji večer; ali kakor da me je zmagala utrujenost ali da sem se nevarnosti že privadila, sem se splazila k svoji postelji, spustila svojo obleko in legla. ,To pot sem našla nož pod svojim vzglavjem, in dočim sem hlinila spanje, je moja roka krčevito držala ročaj. ,Dve uri ste minuli, ne da bi se zgodilo kaj novega. O, moj Bog, kdo bi mi bil mogel povedati prejšnji večer, da se pričnem to pot bati, da ne pride. .Končno sem videla, kako se je svetilka počasi dvignila ter izginila v stropu; moja soba se je zavila v temo, toda prizadevala sem si, da bi prodrla z očmi temo. .Kakih deset minut jo poteklo. Slišala nisem nobenega drugega glasu nego vtripauje svojega s*rea. .Prosila sem nebo, da bi prišel. .Končno sem začu?a tako dobro znano mi vra-zenje vrat, ki so se odprla in zopet zaprla; kljub debeli preprogi sem začula korak in kijub temi videla senco, ki se je bližala moji postelji.' »Hitro, hitro i t vsklikne Felton, »ali ne vidite, da me žge vsaka vaša beseda kakor žareč svin§c!« »Zbrala sem torej vse svoje moči/ nadaljuje mi-lady, »pomnila sem, da je napočil trenotek maščevanja, ali boljše pravičnosti! sami sebi sem se zdela kakor druga Judit; zaupala sem sebi in nožu v svoji roki, in ko sem ga videla, kako je iztegnil svoje roke, da poišče svojo žrtev, sem mu zasadila nož s krikom največje bolesti, najbolj divjega obupa naravnost v prsi. .Bednik! Vse je videl naprej: njegove prsi so bile pokrite z oklepom; nož je spodrsnil. ,— Ah, ah, vsklikne on, me prime za roko ter mi izvije orožje, ki mi je služilo tako slabo, ,vi ste mi stregli po življenju, lepa puritanka! Toda to je že več nego jeza, to je nehvaležnost! Pomirite se, moje lepo dete! Mislil sem, da ste postala že prijaznejša. Jaz se ne prištevam onim tiranom, ki se polaščajo žensk s silo: vi me nt, ljubite, jaz sem v svoji navadni obot-nosti nad tem dvomil; zdaj sem o tem prepričan. Jutri bodeto svobodna. Jmela sem samo jedno željo, namreč to, da bi me usmrtil. ,— Čuvajte se, mu pravim, kajti moja prostostjo vaša sramota. , Govorite jaaaojSe, moja lepa sibila. ,— Kakorhitro zapustim ta kraj, povem vse, izdam nasilje, katero ste mi prizadeli, izdam svoje jet-ništvo. Jaz naznanim to sramotilno palačo višji oblasti. Sicer ste visoka oseba, milord, toda vendar trepetajte! Nad vami je kralj, nad kraljem je Bog. ,Dasi se je znal moj preganjalec izborno premagovati, vendar ni mogel zatreti svoje jeze. Izraza njegovega obličja nisom mogla videti, toda čutila sem, kako je trepetala njegova roka, na kateri je ležala moja. — ,— Torej ne pridete od tukaj! reče. ,— Prav, prav, vskliknem, torej bode kraj mojega trpljenja tudi kraj moje smrti. Prav, jaz umrem tukaj, in videli bodete, če niso tožbe pošasti Še straš-nejše kakor grožnje živega bitja. ,— Ne pusti se vam nikako orožje. ,— Je orožje, katero nudi obup vsakomur, kateri ima pogum, poslužiti se ga. Umreti hočem lakote. ,— Povejte, pravi nesrečnik, ali je boljši mir ali boljši tak boj ? Takoj vam podarim prostost, dam vas oklicati za krepostno žensko in imenujem. vas L u-kr ecijo Anglije. ,— In jaz vas imenujem Seksta, vas opišem ljudem tako kakor stojite pred Bogom, in Če bode treba, podpišem kakor Lukreeija svojo obtožbo s krvjo. ,— Ah, ah, pravi moj sovražnik s prezirljivim izrazom, tedaj je stvar drugačna.- V splošnem se vam godi tukaj čisto dobro, ničesar vam ne bode nedosta-jalo, in če hočete na vaak način umreti lakote, je to vaša lastna krivda. ,Po teh besedah odide; cula sem, kako so se odprla in zaprla vrata ter ostala, kar priznavam, zatop* ljena manj v svojo bolest nego v sramoto nad tem, da se nisem maščevala. (Dalje pride.) pravnost v vsakem oziru akademikom I vseh avstrijskih narodov po državnih zako- I nih zahtevana in zajamčena. Zato pa tudi I slovenski dijaki ne morejo prevzeti odgovor- I nosti za žalostne dogodke ob koncu zimskega I teCaja. Tembolj jih je iznenadilo — in ni- j kakor ne morejo smatrati tega koraka za j pomirjevalnega — da je visoki senat v svoji j izjavi zahteval spoštovanje in pripoznanje šeg I in navad le enega dela dijaštva, kar bi I se lahko napaCno tolmačilo, Češ, da šeg in I navad dijaštvo ostalih narodnosti, ki se po- I javljajo v društvenem življenju, ni treba spo- I štovati in pripoznavati. Takega tolmačenja I nikakor ne moremo smatrati kot namen vi- J sokega senata, temveč upamo, da bode vi- 1 šoki senat tudi nas v našem društvenem J življenju podpiral in tudFhlim~itta^ronH~šv6jo"| dobrohotnost." I O slov. vseučilišču je govoril jurist I Žerjav. Sprejeli so tako-le resolucijo: I »Dunajsko slovensko dijaštvo znova zahteva, da se takoj ustanovi v Ljubljani slov. juridiena fakulteta, ki naj se razširi kar možno hitro v popolno vseučilišče. To zahtevo podpirajo narodni in kulturni razlogi. Razbremenitev prenapolnjene dunajske univerze na korist novih vseučilišč se zdi dijaštvu nujno potrebna. Slov. dijaki zahtevajo danes svoje vseučilišču s tem veCjim poudarkom, ker so po zadnjih razglasih rektorja dunajske uni- j verze izgubili prepričanje, da se z njimi ravna kot z enakoveljavnimi slušatelji. Zahteva po I slovenski univerzi izvira iz principa kulturne osamosvojitve vseh avstrijskih narodov, ki je ' od nekdaj bila glavna točka slovenskega kul- I turnega programa. X.. 1873. zaključena re- j forma avstrijskih visekih šol, ki jim je pritisnila pečat izrecno državnih zavodov in se z neko bojaznijo izogibala vsake narodne I barve, je delo zastopnikov nemškega naroda. Danes uvidevajo tudi Nemci, da se to stališče ne da vzdržati, dokaz temu odlok rektorja dunajske univerze, v katerem hoče temu j zavodu dati nemški značaj. Upravičenost za- | hteve po narodnih univerzah je potemtakem vsaj v principu od vseh strani pmnana, torej je tudi priznana zahteva po slovenski univerzi. Dokler po tej zahtevi ni ugodeno, so slovenski dijaki prisiljeni zahtevati, da se vzdrži status quo, ki izključuje vsako poudarjanje kakega narodnega stališča od strani akademiCnih organov." Iksportna akademija na Dunaju poroča, da je napravila letos za časa velikonočnih praznikov izlet v Trst z vsemi svoiimi profesorji in slušatelji. V Trstu se je vršil teoretični in prakticui tečaj o poslovanju z vlaganjem na ladije. Ogledali so si tovarniška podjetja v Trstu in oprave luk na Reki in v Benetkah. Slovensko društvo t Polju. — Na-mestništvo v Trstu je z . odlokom 2. aprila 1904. št. 1133 odobrilo pravila »Slovenskega društva v Pulju". Ker je namen društva skrb za povzdigo duševne izobrazbe in gospodarskega stanja članov, podpiranje siromašnih članov in brezplačno preskrbljevanje služeb, upati je, da Slovenci, živeči v Pulju, mnogoštevilno pristopijo k društva Pripravljalni odbor je sklical prvi občni zui/r za nedeljo 8. maja t. I. ob 2, uri popoldne v prostorih hotela »Sladt Pola*. Statistika gimnazij in realk. — Ministrstvo za bogočastje in nauk je izdalo statistiko gimnazij in realk, ki uživajo pravico javnosti. Iz te statistike posnemljemo: Gimna-zijev je bilo na Kranjskem 5, na Koroškem 3, v Primorju 7, na Štajerskem 9, v Dalmaciji 5. V vsej Avstriji je 222 gimnazij. Učni jezik pa je na teh gimnazijah: na 116 nemški, na 51 češki, na 30 poljski, na 6 italijanski, na 3 maloruski, na 5 srbsko-hrrat-ski in na 11 utrakvistični. Realk pa je: na Štajarskem 4, na Koroškem 1, na Kranjskem 2, v Primorju 4, v Dalmaciji 2. Vseh realk je v Avstriji 121. Učni jezik je na 69 realkah nemški, na 37 Češki, na 10 poljski, na 3 italijanski, na 1 hrvatsko-srbski in na 1 utrakvistični. »Slov. Nar." pravi k temu: Edini Slovenec je toliko srečen, da mu ni treba srednji šol. Poslancev nimamo l Most bo kmalu dograjen do Adrije. Za nas je »veto* važnejši kakor pa slovensko srednje-šofstvo. Najcenejša In najprlprostejša pošta je brezdvomno ona ob morski ožini Magel-haens-ovi v južni Ameriki. Ta pošta ni drugega nego sodček, ki se da odpirati, pritrjen z verigami na skalo. Vsaka ladja, katera plove po omenjeni ožini, odpošlje Colnicek k skali, kjer se odpre sodček, vzame pisma iz njega in postavi vanj druga, katera so na- j menjena v druge kraje. Tako deluje ta pošta I v tej daljni in pusti krajini brez vsakega I uradnika in z veliko pravilnostjo pod var- j stvom mornarice vseh držav. I Kuhinjski voz na sibirsko -mand- I žnrskl železnici. — Rusko vojno minister- I stvo je uvelo zanimivo novost na prevažanju j Cet. Vojaškemu vlaku se priveze na koncu j kuhinjski voz, ki j« dolg 16, a širok 3 metre. I Razun kuhinje s tremi štedilniki nahaja se I na tem vagonu še ledenica, velika shramba J za živila in soba za kuharja. Taki vozovi so I 0 priliki lanskih jesenskih vojaških vaj iz- j vrstno služili, ker so dobivali vojaki lahko j na potu gorkih jedi in čaja. J Zrlnjski-Frankopanska obletnica. I _ y sobotoJen^""SSTlo*lem"cir"oTikar'«*«r| bila v Dunajskem novem mestu obglavljena J velika hrvatska patrijota ban Peter Šubrd- j Zrinjski in knez Frankopan. V vedli spomin J teh hrvatskih rnučenikov so se vršile v soboto I v važnih hrvatskih mestih sveCane zadušnice, j katerim je prisostvovalo ogromno število na- I roda. Med interpelacijami, ki so bile podane j v zadnjih dneh v državnem zboru na Du- I naju se nahaja tudi ona dalmatinskega po- I slanca Bianchinija o prenosu smrtnih ostan- | kov, krste Frankopana in Petra Zrinjskega I na Hrvatsko. Interpelant je vprašal ministra I I predsednika, hoče !i ukazati preiskati, kje da I se nahajajo kosti Zrinjskega in Frankopana, I ! ki sta pala v Dunajskem novem mestu 30. I ! aprila 1671. kakor žrtvi zavratnosti in kru- I i tostt tedanjih oblastnikov na Dunaju. j I Čudna stava. — Pred tremi tedni se j I je izrazil neki bogat Anglež proti lastniku | „rotovške kleti* v Antverpnu, da so tamošnji natakarji zelo nepripravni. Lastnik se je se- j veda protivil temu, in tako je prišlo do stave, j pri kateri se je Anglež zavezal plačati 500 frankov onemu natakarju, ki bi v štiriindvajsetih urah vreza! 2000 koščekov kruha, namazal jib s surovim maslom in vsakemu pridjal košček ,rostbeaf-a". Natakar omenje-I nega hotelirja je sprejel stavo ter začel dne 8. aprila ob 6 uri zjutraj pred mnogobrojnim I občinstvom svoje delo. Ob dveh po polnoči, torej po osemnajstih urah, je že vrezal zadnji I kos kruha: z oteklimi rokami je zmagal na-1 takar. Dvatisoč kosov so pa razdelili med j 1 uboge. J Najboljši muzikallčni posluh imajo med živalimi psi in konji. Seveda ne morejo strpeti nekaterih melodij, medtem ko druge blagodejno vplivajo nanje. Med vsemi inštru-[ menti ugaja konjem najbolj piščalka (flavta), j i Že Aristoteles pripoveduje, da so Sibariti učili j svoje konje plesati po godbi piščalke. To jim ! J je bilo slednjič v pogibelj, ker so Krotoni, j J največji sovražniki Sibaritov, izrabili to igračo ! J ravno v vojski ž njimi. Znamenje za vojno j je bilo že dano, in Sibariti so se že hoteli | zakaditi v vrste svojih sovražnikov, toda so-j vražniki se niso spustili v boj, vzeli so v roke | piščalke in začeli nanje piskati. Na tako godbo navajeni konji so jeli koj plesati in Sibariti J niso mogli seveda ničesar učiniti. j Pri nas poldne, t Port-Arturju 7. j zyečer. — Ko je pri nas poludne, je v | Port Arturju 7. ura zvečer, v Vladivostoku skoraj osma, v Tokiju nekaj minut čez osmo j uro. Podnebje bojišča je kakor znano, zelo. i neugodno in neprijetno. V Vladivostoku je j srednja temperatura v januarju in februarju 14° G pod ničlo, komaj meseca aprila zraste srednja temperatura do 4° G nad ničlo. V Seulu je navadno 4°—50„ pod ničlo do srede marca. Na Japonskem je pa podnebje milejše. Na japonskih otokih je polno bluva-joCih in ugaslih vulkanov, najveC pa na otoku Nippon. Številni potresi in vreli studenci pričajo o mogočnem vulkamčneni delovanju v zemlji. Najvišji vulkan je Fujino-jama (t. j. gora neumrjoCnosli) z dvema vrhovoma Ken-gamipe in Komagatake (3745 m). Še vedno delujoča vulkana sta Širane-jarca in Asama-jama (,jama* in »take« pomeni goro, hrib). Na otoku Ošima je bluval uničujoCe Mihara-jama 1648-90., 1. 1777. in 1. 1877—78. Na otoku Sakurašima (otok Češenj) je provzročil 1212 m visoki Mi-take 1. 1828. potres, ki se je razširil po celem Japonskem. Mlkado Matsuhlto je direktni potomec Zimmu-Tenos-a, prvega japonskega vla-darjs (600 pred Kr.) in sicer 121. cesar japonski. Mutsuhito pomeni: mili mož. Rodil se je leta 1852., sladil svojemu očetu na prostolu 1. 1867. Njegov sin Harunomija je rojen 1. 1879. Nova ustava je bila razglašena I. 1889.; prvi japonski parlament seje sešel 1. 1890., in obstoja iz dveh zbornic, iz prve zbornice, v kateri so dedni, ali od rai-kada zaznamovani ali pa izvoljeni dani, in iz »druge zbornice«, v kateri je 300 Članov, katere volijo vsi moški podložniki, ki so prekoračili 25. leto in plačujejo davka 25 jenov. (En jen je skoro 5 K našega denarja.) Posledice vojne postajajo že sedaj jako občutne Japonski. Industrialni in komer-ci|>?ni krogi tožijo radi popolne stagnacije njih kupčij. Oni govore o neizogibni potrebi, da se grade nove železnice. Ali ni denarja! Vlada se je odloČila, zaprositi ptuji kapital za sodelovanje. Prepričani moremo biti — pravi »Charbinski, Vestnik" — da bodo japonske železnice le po imenu še japonske, v resnici pa bodo v amerikanskih rokah. To bo začetek procesa,- ki napravi iz japonskih filipinske otoke. Vojna med Rusi in Japonci. Ob reki Jalu. General SasuliC je odposlal 29. m. m. oddelek pod polkovnikom L;ndora, da zopet J zasede pozicije, katere so zavzeli Japonci pri Lisavanu in Khussanu. Japonci so se morali umakniti. Rusi so izgubili 2 mrtva in 13 ra njenih. Japonci so pustili na bojišču 10 mrtvih 26 ranjenih, druge ranjence so pa vzeli seboj. J Streljanje dveh ruskih topov je prisililo Japonce, da so razložili most pri Vindšu. Reu-terjev bird poroča: Dvanajsta divizija japonske garde je prekoračila 30. pr. m. popoludne pri Vidšu reko Jalu ter je obšla po noCi levo | rusko krilo. Občni napad je pričel 1, t. m. ob svita, katerega so se udeležile vse na le- 1 vem bregu n »stavljene japosnke biterije in | flotila topničark. Japonci so vzeli Kinlientse, ! ki velja za ključ ruske pozicije. i Ruski vojni načrt. I „Daily Mailu" brzojavlja dopisnik iz Niučvanga: V četrtek sem imel priliko govoriti z nekim ruskim štabnim častnikom o tukajšnjem položaju. Ta mi je priobčil, da imajo Rusi 40 milj severno od Mukdena ve- j i like zaloge. Rusi nikakor ne mislijo braniti reko Jalu, temvcC hoCejo koncentrovati svoje čete v Fenhvangu, kjer se nahaja 10.000 mož pehote, 500 kozakov in ena artilerijska j I brigada. I Žene v Čtfcagu za ruske ranjenike. J Iz Chicaga v Severni Ameriki javljajo, da se je sestavil tam odbor gospej, kateremu I je na čelu gospa Polter Palmer, da nabere | za rusko društvo rudeCega križa 1 milijon J dolarjev. Nabiranje se je že pričelo in je nade, J da se ta svota nabere v nakrajšem času. S I tem bodo najjasneje ovrženi glasovi anglež- J kih novin, češ, da je v sedanji vojni mej Rusi in Jiponci na skrajnem Vztoku ves I ameriški narod na strani teh poslednjih. J Daljna poročila o bitki pri roki Jalu. Reuterjev biro javlja iz Kaupangče v J Mandžuriji, da je ob reki Jdu že bila prva velika bitka. 16.000 Japoncev je v četrtek prekoračilo reko in napadlo 30.000 Rusov, j ki so imeli močno utrjene pozicije. V soboto j so dobili Japonci pomoč. — — Japonski j strelci so postrelili zlasti mnoge rus- J kih častnikov, ki se po uniformi prav lahko I spoznajo. Isti biro pa še poroča iz Washing-tona; Po poročilih, ki so došla državnemu I uradu iz vira, ki se pa noče imenovati, se J je ob reki Jalu vnela velika bitka, ki se je I končala s popolno japonsko zmago. J Brzojavke pravijo: Reutcrjev biro javlja iz Tokia, da so Japonci zavzeli Kinijaropo, to j I je središče ruskih pozicij na desnem bregu i [ Jalu, ter prisilili Ruse, da se bodo morali umakniti na Sengvangčung. — Iz Tokio se poroča 2. maja ob 11. dopoldne: Rusi so bili prisiljeni, zapustiti Antun. Užgaii so i mesto in se umakniii na Sengvangčung. — j Reuterjev biro javlja iz Tokia: V tor^k so , Japonci začeli boj ob reki Jalu. Boj je bil v petek, v soboto in 7& nedeljo se je pričako- S vala odločilna bitka. V četrtek so Japonci j prišli čez Jalu in se koncentrirali. V petek in 1 v soboto so v boj posegli topovi. Rnsov je | kakih 30 000. Japonci poročajo, da imajo le I neznatne izgube. ! ' Novejša poročila o bojih na reki Jalu. Dne 30. aprila so obstreljevali Japonci I od 10. ure predpolone do 5. ure popoludne j iz svojih baterij na levem bregu reke Jdu, ; kjer imajo 24 poljskih topov in 12 manjših j topov v neki dobro označeni utrdbi, rusko pozicijo pri Kiutientšengu. Japonci so oddali okolo 2000 strelov. Ruske Čete so hrabro vstrajale v svojih pozicijah v Kulientšengu. — V poroCilu generalnega štaba o dogodkih na reki Jilu od 29. in 30. aprila se glasi na koncu: Dne 30. aprila zjutraj 'so šli Japonci zopet pri Lindjagu čez reko Jalu in so na-paii naše čete, ki so stale na višinah pri vasi Khusan, ter so obšli njih levo krilo. Vsled znatne premoči japonskih vojnih krdel se je moral naš oddelek umakniti od v? si Potie-tintzi, kjer je bil razvrščen. Minoii torek so pričeli Japonci napad na Jalu. Boj je trajal sredo, četrtek, petek in soboto. 7 Četrtek so prekoračili Japonci reko Jalu ter so se kon-centrovali na nje desnem bregu. — V soboto se je vršil boj na dolgi črti, med katerem so streljale baterije čez reko z velimi topovi. Včeraj se je pričel zopet boj ob svitu. Število ruske vojske se ceni na 30.000 mož. Japonci poročajo, da so bile njihove zgube male. — Po petdnevnem boju je prekoračila prva japonska armada pod generalom Ku-rokijem reko Jalu. Rusi se se umaknili pred japonsko pehoto iz Kulientšanga in z višav desnega brega reke Iho. Japonci so obšli levo krilo ruske pozicije, na kar so se Rusi umaknili, Japonci so začeli v torek prehod čez reko med neprenehnim streljanjem ruskih Cet. V petek so Rusi obstreljevali mesto Vidšu. Prehod čez reko je pričel na mostu narejenem iz čolnov južno od Vidšu v soboto ob 3. uri zjutraj. Ob 6. uri zvečer je bila vsa divizija na desnem bregu reke ter je zavzela bojne pozicije. V nedeljo zjutraj je začela napredovati japonska pehota proti višavam, nakar so se Rusi umaknili. Nekaj izkušenj v industriji glede na naše politično in gospodarsko življenje. (Ponatis dovoljen le proti naznanilu vira). Mal prispevek k presojanju gospodarskih razmer Bosne (Dajje.) Mala zbirka navedenih bosenskih pregovorov kaže zadostno pravno zavednost Bošnjakov; ali po drugi strani pa ne veljajo za Bošnjaka besede*. Ako te kdo udari po jednem iicu, ponudi mu še drugo!, marveč on pravi: Kdor se ne maščuje, ne bo zveličan. Pravna zavednost se nahaja torej v obilni meri. Pravica pa se je delila v Bosni pred okupacijo na poseben način. Nekaj izgledov: Pod turško vlado je prišlo redko-kedaj do tega, da so prišle pred sodnijo pre-porne reči med kristijani. Bosenski kmet si je znal sam pomagati. Prepirajoči se stranki sta si izbrali sodnike, dobre ljudi ali kmete, in udali so se vedno dobrovoljno izreku izvoljenih kmetov, ki se je glasil v glavnem na povrnitev škode ter je meril na trajajoče sporazumljenje. Drugače pa je bilo, ako se ni dalo dokazati pregrešene reči. Tu se je začela vsa stvar komplicirati. Ako se je izvršil v kaki hiši rop ali je bil podložen ogenj, ne da se je izvedelo za storitelje, se je obračal poškodovanec na zaupno osebo, kateri je bilo naloženo, poiskati zločinca. Tej osebi, škodozac imenovani, je dal poškodovanec neki znesek: ta znesek je zavil v cunujico ter ga spravil v zarezo leskove šibe in ga dobro pritrdil, S to palico je šel škodozac od vasi do vasi ter naznanjal namen svojega poizvedovanja in obljuboval je onemu, ki naznani zločinca, v leskovki se naha-jajočo premijo. Ako je mogel kdo kaj natančnega povedati, je šel škodozac k njemu ter zahteval, zagotavljaje ga stroge diskretnosti, popolno odškodnino provzročene škode. Večkrat je zadostovalo to, da se je vsa rec popolnoma tiho poravnala. Ako pa je obdolženec tajil, potem so ga postavili pred ljudsko sodbo, katero je tvorilo 12 do 24 kmetov, in tam je moral tožitelj, katerega je prijavil škodozac, uokazati svoje navajanje ali priseči na isto, obtoženi je mora! dokazati svojo nedolžnost. Ako se to ni posrečilo obtožencu, tedaj so ga obsodili na sedemkratno povrnitev škode ter je moral vrhutega| pogostiti ljudske sodnike po razpravi, ki se je vršila pod milim nebom. Ako pa se to-žitelju ni posrečilo, dokazati krivdo obtoženega, tedaj je bil slednji or,-i-^n, tožitel; pa je bil obsojen plačati tako zvano »potvor štino" obdolženemu. Seveda se ni posrečile vedno, dobiti tožitelja, kajti splošno je te | meljno navodilo: Ne vtikaj svojega prst med tuja vrata! Potem pa je sporočil po škodovanec vso reč župniku. Pri prthodn maši po evangeliju je naznanil dtuV ntk cel zadevo zbrani množici, ter je vsovAibujal nr ' znanega krivca, naj se skesa ter naj po varstvom spovedne tajnosti obstane svoj zločin ter povrne Škodo. Ako pa se zločinec ni prijavil do določenega termina, potem je za-padel »amenom*. Večkrat se je oglasil zločinec, je poravnal, kar je bilo treba poravnati, ter je ostal vsled spovedne tajnosti brez kazni. Ako pa je ostal zločinec trdovraten, tedaj se je zatekel duhovnik k „ame-nom". Pri prihodnji raaSi je naznanil duhovnik Se enkrat zloCin, vspodbudil še enkrat zločinca, naj vse pripozi.a. Ako je ostal tudi ta slednji poskus brez vspeha, potem je začel duhovnik ,amenovati,!. To se je zgodilo po evangeliju med mašo. Duhovnik je izgovoril celo vrsto preklinjevanj, je klical vse zlo na tem in onem svetu na zločinca, zbrano ljudstvo pa je spremljalo vsako tako kletev z besedami: Amen ! Da Bog da! Strah pred prekletvijo po svečanem ceremonijelu v cerkvi pa je bil tako velik, da se le redko-kedaj ni naznanil zločinec, zlasti Ce je bil kristijan. Poleg tega postopanja pa so obstojale tudi božje sodbe, sodbe čarovnikov. Slabe letine, toča, so dale večkrat povod k takim sodbam. Zadnja overovljena sodba čarovnika se je izvršila v Trebinju leta 1857., ki je pa skonCala srečno za »čarovnika*, do-čira je ob i tem času jednaka sodba v Stolcu skončala s tem, da so kamenjali čarovnico. Tudi poskus z ognjem itd. so vporabljali. (Pride še.) I. Rollett. Dpiiu soinca na postelje in Dnevni red: obleke. Priprosto ljudstvo je ohranilo že od nekdaj lepo navado, da solnči obleke in postelje, posebno bolnikov in umrlih ljudij. To pa dela le vsled mnenja, da se s tem pospeši zračenje, da se preje odstranijo slabi duhovi, kar se tudi brezdvomno doseže, kakor dokazuje priprost poskus: napolni dve steklenici v enaki meri z glinastimi gasi in postavi eno steklenico na soln-ično svetlobo, drugo v temo; pri prvi iz-Igine koj neprijetni in zoperni duh, med tem [ko se isti pri drugi prej poveča kakor pa zmanjša. Toda pravo razkužujočo moč soinca je dokazal komaj profesor Esmarch v Kielu po mnogih poskusih. Z najrazličnejšimi provzročitelji boleznij je inficiral obleke, postelje, pohištvo, perilo itd., izpostavil vse te stvari uplivu solnčnih žarkov in preiskoval potem vsako uro, če je sploh še kak bacil in koliko bacilov je še živih. Njegovo preiskovanje je bilo zelo vspešno. Solnce je zamorilo v kratkem Času pc-^l r.o kužne bacile ne samo na površju, &m$jak tudi v globočjih plasteh postelje. V daljšem času so uničili solnčni žarki bakterije legarja, vra-ničnega prisada, jetike in drugih kužnih boleznij. Solnčenje je torej za nas najboljše razku-ževalno sredstvo, katero je zelo dober kup, ker ne plačujemo še nikakih davkov od solnčnih žarkov. To sredstvo pa pomaga le tam, kjer so bakteriji pravi provzročitelji in ne spremljevalci boleznij. Ža prakso vsakdanjega življenja je to dejstvo seveda velikega pomena. Ker se namreč skoraj vedno in povsod nahajajo taki provzročitelji boleznij, moramo izpostaviti vse predmete, kateri so v ožji dotiki z našim telesom, kakor postelje, obleko in perilo po več ur na dan vplivu solnčnih žarkov. S tem uničimo bakterije, kateri se ne morejo v taki meri pomnožiti, da bi jim moral slednjič človek podleči. Sploh moramo vedno svoje spalnice dobro presolnčiti in ne smemo jih izpremeniti z gostimi zavesami v temne mrtvašnice. Dobro bi bilo tudi, ako bi polagali glavnike, ščeti, zobne ščetke, obešal ke in gobe po vsaki rabi na okno ali na kako drugo s -nčno mesto, ker se s tem ne odstrani samo mokrotni duh, ampak tudi odrgne bakterijam ugodna tla za naselitev in življenje. Ako se poslužuje večurnega soln-Čenja večkrat kot razkuževalnega sredstva, se ne more tolikokrat dogajati, da se pojavljajo v družinah kužne bolezni hipoma, na nerazjasnjiv način. Iz »Knajpovc«.*. Naznanilo. Podpisanec si usojam naznanjati slavn. občinstvu, da razun posla z nakupom in prodajo in vzajemno trgovino, sem ustanovil na tukajšnjem trgu trgousko ogenturo (z dovoljenjem c. kr. namestništva tržaškega)* v Corio^lefiliiBloS^Tferifi iCM. za posredovanje pri najsraščinah, vposljenja služabništva itd. . V to s vrha vabim gospodarje, hišne Liiskrbnike in vse one, kateri imajo sobe za I oddati v.najem, da se je-ijo pri meni. Z ozirom na zaupanje, katero sem užival doslej, pričakujem, da me bo s', občinstvo tudi v tej stroki podpiralo ter se zaupno obračalo na-me. V tej nadibilježim z odličnim spoštovanjem Jakob Tomtnz. Vabilo na redni občni zbor »Tolminske hranilnice in posojilnice", j registrovane zadruge z neomejeno zavezo ' i ki bode v nedeljo, dne 8. maja t. 1. ob ! 3. uri popoldne v posojilničnih prostorih v Tolminu. Anton Pečenko Vrtna nhca 8 - GORICA - Via Uiardino 8 priporoča pristna bala A^^» briških, dal-In črna vina jlgJlp matlnsklhin iz vipavskih, ^8» lata raki h furlanskih, ¦» vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici.na. vse kraje avslro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tndi nzoroe. <**¦• «¦•«•. Poatraiba poltena. 1. Nagovor in poročilo o računskem zaključku za leto 19-3. 2. Razdelitev čistega dobička. j 3. Slučajnosti. , 4. Volitev načelstva in nadzorstva. V Tolminu, l. maja 1904. 2 pristna psa dakeljna, 6 let in 2 leti stara, se oddasta radi prosalitve zastonj v dobre roke. Povprašati je med 12. in 2. uro pop. v holelu Tiroler-Hof v Gorici. Razglas. Podpisano županstvo naznanja, da bodeta odslej v Štanjelu na Krasu vsako leto dva nova semnja, in sicer eden dne 21. maja, drugi pa 22. avgusta. Županstvo v Štanjelu na Krasu dne 1. maja 1904. Išče se pridne delavce za tolčenje grupe >.i pri grad bi ceste Gmiind-Renmveg na Koroškem. Ponudbe na gradbeno vodstvo — Eisentratten, Fran Obrdank (prej Jos. Hro/atin) --------- sodovičar ^^= t Gorici, ulica ToMeute h. št. 10, i priporočam svoje sifone in pokalice, katere imam vedno v zalogi po zmerni — ceni. — Gorica # Gorica Hdtel jri zlatem jelei" v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina. Izvirno pilzensko eprazdroj»- pivo. Proti protinu in revmatizmu je tisoče in tisoče ljudij vspešno rabilo Zollanovo mazilo proti protinu in revmatizmu. Mnogi trdijo, da se to mazilo izvrstno vporablja tudi pri takih boleznih, kjer cel6 dolgoletne kopelji niso mogle pomagati. Osna steklenice 2 K v lekarnah. Direktna poštna raz-pošiljatev izdelova- telja: loka r na rja Bela Zoltaii Budimpešta. C. kr. priviligirani aparati za| krojiti obleke M. Poveraj vGorici, na nTravnlRu štev. 5. Civilna, vojaška in uradniška krojač-nica I. vrste. Velika zaloga vsake vrste blaga za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovaren, gotovih oblek, perila vsake vrste, vso paradno pripravo z orožjem za vojaški in uradniški stan. „Sokol»ka" kompletna obleka popred-pisu K b« —. Na obroke K 86«—. Obleke za birmance od 7 kron naprej; za dečke od 3-9 let od 2 kron naprej; za gospode od 17 kron naprej. Novi aparati, s katerimi lahko vsakdo brez pogreškareže obleko v 40 velikostih. Cena le 10 kron. Se priporočam slavnemu občinstvu iz mesta in z dežele. Veliki požar! zamore st lahko in naglo pogasiti samo s Smekalovimi = = hrizgalnica li nove sestave, koje od de ae in leve strani vodo vlečejc in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno! R. A. Smekal Zagreb, skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev. ll 129 odlikovanj i i Vsakovrstna zanesljiva semena kakor: domače, lucerne ali nemške in rudeče deteije,; velikanske bele rudeče in rumene pese; repno seme; raznih trav in vseli vrst salat se dobivajo po nizkih cenah pri = Josipu Kordinu v Ljubljani, = pred bkofljo št 3. »Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim jamstvom. Nafialstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vloga se obrestujejo po 4 7, %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po • 5%. Rentnidavek plačuje posojilnica sama. Posojila s na vknjižbe po 57*%? na varščino ali zastavo 6#,. na menice 6%. Glavni doleži koncem leta 57,%. Stanja 31. dec. 1903. (v kronah): Članov 1777 z deleži K = 123.644. — Hranilne vloge 1,416.573 66. — Posojila 1,471.650*42 — Vrednost hiš 162.162-93 (v resnici so vredne ved). — Reservni zalog 70.125 85. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. , Telefon št. 79. Službe išče orožniški postajevodja v pokoju, ve86, slovenskega, hrvatskega in nemškega jezika v govoru in pisavi. Ponudbe na naše upravništvo. ' Najboljša reklama za Ilirske testenine je fakt, da jih slovenske dežele konzumirajo ogromne množine, med tem ko se t druge testenine nikakor niso mogle vdomaeiti. Pfaff-ovi šivalni stroji Po tovarniških cenah razprodam radi |io7iie zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kaknr: Za gospodo: Raznovrstno belo in barvano perilo najbolje vrste, jopice za hribolazce, kolesarje, veslarje; zadnje novosti ovratnic, ovratnikov, zapestnic, nogavic, rokavic, hlačnikov, Cepič, čevljev, dežnikov itd. Za dame: Krasne okraske za obleke, trakove, svile zadnje novosti za bluse, pajColane, pasove, predpasnike, rokavice, nogavice, dežnike, solncnike, bluze, Čevlje, vse potrebščine za obleke, kakor: podloge, sukanec, svilo, gumbe, vezcnjr, zaponke itd. Opozarja prečastite dame, na svojo veliko zalogo obče priznano najboljih modercev vsake cene. Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z ozirora na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in borubažastega blaga. J. Zornik Gorica, Cssposha ulica štev. 7. ^•••••••^••••••••••••••••••••o so naj bol ji. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in od vsakega agenta, ki navadno niti ne ve kaj je SivaLni stroj, in še ne ve kako se upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti šiva, toda mi smo po naši več kot 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev se prepričali, i da so res Pfattovi šivalni stroji najbolj trpežni, ter se uverili da se j ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pfaffovim. delajo celo no 10-letni dobi še vedno J brezšumno. i so neprekosljivi za domačo rabo in j obrtne namene, so posebno pripravni za umetno vezenje j (recamirenje) ter se poučuje brezplačno, prekosijo na dobroti vsako tovarno. Jamči se za 10 vet. ffaffovi šivalni stroji I faffovi šivalni stroji Ifaffovi oivJrn stroji Ifaffovi šivali stroji Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfalfove šivalne stroj e. laloga Ifaffoiih šivalnih in diugih stoje? i lorici m luniGipio šhf. 1 SAIJNIO & DEKLEV& Popravi j aluicii šivalnih strojev, dvokoles Nunska ulica 14 Josip Rovan Gorica, Rabatišče štev. 20 in 22. Priporoča se gg. gostilničar jam in zasebnikom iz mesta in dežele v svrho cenj. naročil na izborno eksportno jpp- marčno pivo -*^ii Iz prve kranjske eksportne pivovarne in sladovne na par T. Frdhlich na Vrhniki. Pivo se dobi vedno sveže v sodčkih in steklenicah tudi v podružni zalogi na Goričici pri Rebku. Ob enem opozarja uljudno, da ima zalogo in zastopstvo valjčnega mlina W. Jochntann iz Ajdovščine. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V zalogi je razun bele moke raznih vrst tudi vedno pšeničen in turši zdrob (Gries) in drobni otrobi. ^ Mizarska zadruga ** v Gorici — Solkanu zzznzrzzzzzzi vpisana zadruga z omejenim jamstvom........_____ tovarna s strojevnim obratom na parno in vodno silo naznanja, da izdeluje najrazličnejša pohištva vseh slogov ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. Podružnica v Trstu Via di Piazza vccchia 1. Zastopstvo v Snljeiu ter Orijcntu. Cene zmerne, delo lično in solidno. TrLo\/5ko-obrtna reLi5tro\/aqa zadruga z neomejenim jamstvom v Gorici. Hranilno vloga obrestuje po llit%, večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplaavanj Zadružniki vplačujejo za vsak delež po l krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža :$00 kron. Stanje HI. avgusta 1903 : Omlail: a) podpisani . b) vplačani . Dana posojila . ¦ . Vlogo ........ . K 1 ,g 10.300'-. » 403.188-— . » 1,(131.164*— . » 1,203.438-- l\arol prašč% Odlikovana kamnoseška delavnica pekovski mojster in sladčičar v Goriel na Komu št. 3. Friporoča vsakovrstno pecivo, kol tee z- birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za nmogobrojna naročila h>r ohljublj. soldn. postrežbo po Jako zmernih osnih. Zahtevajte moj ilustrovani cenik z več kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih Id muzlkallčnlh predmetov, katerega pošilja zastonj in pastelne prtit« Hanns Konrad, eksportna fiiža tvornica ur i lf «af! it. 249 (Cešfco' Ivana Cnlot kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, ! marmornatih podob, fotografij v porcelani, ' raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja * odslej v ulici Sv. Antona št. 16 (blizu cerkve) ^— ne ved na Komu. = Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena draga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjeujočimi se vplačili. Vsak član ima o preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Pragi. Rezervi fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapltalijo: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države x vsatkozl sIovttn*™-H»rodn