Izdaja: Konzorcij .Straže v viharju" (A. Tcoež) • Urejuje: R. (uješ Uredništvo in uprava: Ljubljana, Miklošičeva 5 • Tisk Jugoslovanske t starnc (K. Čeč) 2a Kru£) in Krov Nekaj o katoliškem radikalizmu. »Molči, prijatelji Naša stranka ni za de-odpustkov ustanovi jena!«, je zaornil dr. Krek stolnega oikurja Jožefu Poto-ko mu je le-ta■ tožil, da je bil kljub Špelini državnozborskim volitvam obisk Misijona o stolni cerkvi o Ljubljani vendarle ^jhen. Na prvi pogled je to trd odgovor, °endur pravilen a tem pogledu, da se mora-čuvati iz vere napravljati poHtikum. drugi strani pa tudi katoliški misijoni *** sploh katolištvo, kakor je izvajal nedav-n° ameriški nadškof• kardinal Mundelein o **lem svojih govorov: »ne sme bili samo be-tedičenje, ampak dejanje*. ... Socialna stiska zahteva' danes od katoliku več kot samo nekaj lepih opominov in *°etopisemskih izrekov. Brezposelnega, lač-potrtega delavca ne morete utešiti sa-^ s tolažbo na lepšo večnost, če nočete Obuditi njegovega posmeha, ali celo njego-jeze. Preprosti mož iz ljudstva hoče vse * krščanske resnice videti spolnjene v de ja-če ne, dus nažene, da je »pasja vera °jjša kakor vaša«. Kako je dejal 'Kristus: njih sadovih jih boste torej spoznali.« °8oslužje, občestvo, to so lepe reči, ki'polnijo, prenesene v praktično življenje, če a/ so resnične: varstvo mater, vdoo in sirot, ***čito stiskanih in zatiranih, zavarovanje bolezen in starost, skratka: vsa dela ^čanske ljubezni. Kako prazno bi brez tega mašnem darovanju zvenel klic: »Mo-‘®5’ brat je !< Iskrenost tega liturgičnega po-in naziva zahteva praktično krščanstvo, in ribe se morajo pomnožiti, da se bo-^ Nasitile množice, ne samo na duhoven, T^Pak tudi na dejanski način. Priznati si r*rantr>’ 80 nekutere socialistične zahteve a*> za prav naše krščanske naloge, takti je ,**lit v omenjenem govoru kardinal Mun-*el*in. , Socialna stiska je največ ja ovira ver-. v8a razvoja. Kruh in kroostu najmočnejša j??flja*za versko življenje, za družino, za ^ bansko kulturo. Vsem gre najprej za J^n in krov. Le govorite o lastnosti krščan-*tl ^ru^ne' kaj ji bo vaše govorjenje kori-če nima ne kruhu ne strehe. Vsak ptič j,?Plete najprej gnezdo, potem pridejo mla-*e|- 7 udi katoličani med drugim ne smemo 0 skrbi za kruh in krov: Kruh in krov 4 kujeta družino kakor vzdržujejo družine iiT/1001710 *n državo. Povsod po naših mestih ^ttidi že po t^gih se dvigujejo visoke in po-p Hlle palače, naš mali in najmanjši človek L *e vedno moleduje za kruh in krov. Ta-naša kultura na zadovoljivi 8?»v kadar bo naš delavec, govorimo o tein nočejo res delati, našel svoj kruh in krov. bomo iri kjer' ne bomo iz Kristu* naukov izvedli praktičnega krščanstva, tanv ne. bodo. nič zalegli -vsi zoeli-, opomini in izreki. Božje kraljestvo sloni na dejanju ljubezni, toila ne o sde-junjiu, ki ga obujamo z besedo, marveč o dejanju, ki ga kaže vsak o svojem življenju. Praktično geslo božjega kraljestvu je le eno: »Karkoli ste storili kateremu izmed mojih najmanjših bratov« itd. Tudi poslednja sodba se bo glasilu o izpolnjeni ali neizpolnjeni dolžnosti za kruh in krov. Naši nasprotniki govore proletariatu mnogokaj o kruhu in krovu. Torej radikalizem proti radikalizmu. Katoliški radikalizem! Proletarci so pogostokrat bliže Bogu kakor mlačnost nekaterih naših krščanskih meščanov, strankarjev in društvenikov. Večini delavstva gre naposled le zu stalen kruh in krov, in ko bi ga dobili, bi šli mirno svojo pravo pot. Meščanski imoniti sloji, zlasti kapitalistični, imajo oboje, kruh in krov v najboljši meri in obliki, pa jih malo zanima vprašanje, kako bi prišli bliže k Bogu. Naše obnovitveno delo se mora torej začeti s proletarci. Pri tem pa ne smemo prezreti nai-čina, kakor smo ga kratko začrtali že v naslovu. Seveda mora biti vselej in povsod duh tega dela navdihnjen od božje ljubezni: dste meni storili...« 7 ako delo pa potrebuje in pričakuje sodelovanje duhovnih moči vsega ljudstva. In ko pravimo: vsega ljudstva, mislimo v prvi vrsti tudi na izobražence, ki jih večkrat iz neopravičljivih in nerazumljivih ozirov ločimo in razdal ju jemo od ljudstva. Prav zaradi te neplodne in nenaravne ločitve in razdalje zastaja in zastane toliko dobrega dela med nami. Vsi sloji in stanovi so ljudstvo in vsem mora biti na srcu skrb za splošni blagor v mejah in razmerah, kakor so dane slehernemu izmed nas. Haria duce non fatigaris Saj Ti je znan, draga sestra, prvi kongre-gacijski pozdrav pok. p. Regalata: Maria ducc non latigaris. Globoka resnica, vodnica meni in Tebi, Marija in midve sva eno. Z jutranjim pozdravom hitiva tako radi k Njej, in z Njo k Sinu, da sva močnejši in lepši, z njeno svetinjo na delo. Roka ob roki, srce ob srcu, tako varala je sleherna pot pod njenim materinskim plaščem. Kajne, najlepše nadomestilo najinih Ofater. In še tam po stopnicah in predavalnicah in dvoranah nama tiho in tako zvesto sledi. Pogovarjava se s tovarišicami in tovariši, Ona je zraven, poslušava predavanja, Ona je zraven, študirava, Mati je zraven, Mati pomaga — vse karkoli delava in sva, Mati je pri nama. O Marija, kako je nama Tvoja zvestoba dobrodošla, kako sladka je zavest, da je Tvoja pot varna in kako trdno prepričanje, da bova ob Tvoji roki vse prav storili, da se bodo celo najine slabosti v zlato spremenile. Samo mnogo in prav morava ljubiti, samo da sva eno z Marijo. Resnično, vse življenje bom pri Tebi tako zelo rada, posebno še zdaj, ko je naša pot tako nemirna. Glej, sestra, Ona vse ve in naju prav v vsem razume in more tudi tam pomagati, kjer vsi odpovedo. Največja med ženami, Devica, Mati in Gospa, Marija, najboljša med akade-mičarkami. Ob največjem vrelcu Resnice in Modrosti je zajemala v neprestanem stiku z življenjem, polna milosti in Gospod je bil z Njo. Ta pot je prava, le zvesto po njej, sestra! Saj Ti je znana ona stara slika, ki predstavlja Marijo, kako ogrinja s svojim plaščem množice ljudi. Tudi midve sva med njimi. Na njenem dobrem srcu- počiva tako mnogokrat najina študirajoča glavica. V tihoti in preprostih besedah spoznavava v Njeni šoli višek filozofije: Boga ljubiti in Njemu samemu služiti. In kako sva srečni, otroka Marijina! V ljubezni, zaupanju in ponižnosti pojeva z množico slovenskih deklet k Tebi, Kraljica najinega majnika: Marija skoz življenje... . Zdravja za telo in duSo! Na svetu je več dobrih kot slabih. Vendar imajo slabi premoč, ker so drznejši. S. Smiles: Značaj« Morda bi mogli označiti javno življenje si’ cer nekoliko pretiiravano, vendar pa že: precej upravičeno kot - polje, kjer sta. dobro mrzlo popolnoma enakopravna. Za - posamezne primere bi mogli upravičeno trditi še več: zlo uživa popolno svobodo, dobremu nastavljajo ovire- in težave, če ga že celo naravnost ne zatirajo. Čeprav je človek"bistveno duhovno in snovno bitje (poudarek je na vezniku, saj bi o človeku samem mogli reči, da je nekak vez* nik sicer ločenega snovnega in duhovnega sveta, ki sta drugače zvezana le vzročno: Bog je povzročil — ustvaril — snovnost) in čeprav je tudi izkustveno dokazano, da more človek uspevati le, če vlada med dušo in telesom so- glasje, opažamo vendar danes na splošno povečano brigo za človeško telo in zanemarjanje človeške duše. Človek po svoji najvišji - naravni družbeni edinici — državi vse bolj in-bolj 'varuje svoje telo in ga goji. Izdaja zakone in pravilnike o ravnanju s telesu nevarnimi snovmi (strupi, razstrelili ntd.j, z varnostnimi napravami pri pridobivanju dobrin in pri prometu zmanjšuje nevarnosti, ki groze telesu, ustanavlja zavarovanja za primer bolezni, nesreče, onemoglosti in starosta, da bi preskrbel telo tudi; za dobo, ko bi bila njegova delovna sposobnost ovirana ali izničena, izboljšuje higienske pogoje za delo, izvršuje kanalizacije, napeljuje vodo, uvaja obvezno urjenje telesa in taiko brez konca. Saj je to vse prav in dobro, toda toliki skrbi za dobrobit telesa bi morala odgovarjati vsaj enaka, če že ne večja skrb za dobrobit duše. Saj duša ni samo bistvenr sestavni del človeka, ampak je odličnejša in je njena vloga v vzajem- ni skupnosti prvenstvena. Če je duša bolna, tudi sicer fiziološko zdravo telo ne uspeva'in vsa skrb za telo je zaman, če isti ljudje, ki si toliko prizadevajo za telo, obenem sami dejansko ali vsaj tako, da dopuščajo zlu, ki duše kvari, popolno svobodo uničevalnega delovanja, povzročajo, da duše bolehajo in zamirajo. Že površen pogled v javno življenje nam jasno dokazuje, da je zmot, laži, nravne pokvarjenosti, izlivov duhovnega gnoja pod krinko »znanstvenih izsledkov in pripomočkov«, osladnosti in čutnosti prepolnega leposlovja itd. toliko, da že davno presega po razširjenosti, kričavosti, vsiljivosti in vabljivosti resnico, poštenje in nravno življenje. Če hočemo, da resnico sploh še kdo slišati in zvedeti more, moramo že porabiti vsa najmodernejša sredstva reklame, kakor da bi šlo komu za osebno korist; Države se temu blatil in nesnagi, ki si mnogokrat nadeva krinko znanosti in umetnosti, redno veliko ne upirajo. Da bi ga zakonite preprečile, se zgodi le redko, kadar nastopi 1« Izhaja vsak četrtek • Posamezna številka stane Din 1‘50 Celoletna naročnina Din 35‘— • Čekovni račun: „Straža v viharju", Ljubljana, št. 16.790 Številka 26 Ljubljana, 5. maja 1938 Leto IV — »STRAŽA V VIHARJU < 104 5. maja 1938 Med Scilo in Karibdo Človek fe Komentarji o »ponujeni roki« in o odgovoru papeža in francoskih škofov se v vseih deželah množijo in često to, kar je v prvih virih jasno, zatemnjujejo in skale. Za nas je odločilna beseda papeža Pija XI.: »Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni reči ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture,« ki jo je zapisal v okrožnici proti komunizmu in prav tako druga njegova beseda: »Le sprejmimo njihovo ponujano roko, toda zato, da jih potegnemo h Kristusovemu nauku.« Iz tega sledi, da se iz komunističnega sistema ne da izluščiti ta ali ona točka: borba proti kapitalizmu, pravica delavca do polnega donosa dela, za katero bi se mogli skupno boriti, ali da bi mogli reči: Strnimo se v skupno proletarsko fronto, da predvsem kapitalizem (oz. fašizem) vržemo; za plen (tako rekoč) se bomo že zgovorili. V vseh teh primerih pomenijo isti izrazi neikaj drugega za komuniste, nekaj drugega za nas. Pri zgradbi bodočega reda, ureditve države, sožitja narodov itd- je trajno sodelovanje, ki je dogovorjeno n. pr. med katoliško in komunistično stranko, izključeno. Saj je »naše delovanje prepojeno z duhovnostjo, vaše s snovnostjo.. -pravi papež Pij XI. kardinalu Verdierju: vse naše pojmovanje o državi, o odnosu med kapitalom in delom, o vrednotah narodnosti itd. je drugačno kot pojmovanje komunistov. Pri delu bi se nehote napačne ideje prerinile na površje in to tembolj, če komunisti namerno iščejo skupnih akcij, da bi tem 'lažje v kalnem ribarili. Vedno pa moramo pri vsej borbi proti komunizmu izločiti borbo proti osebam. Ponekod je bilo med katoličani raznih narodov tolmačenje papeževih besed enostransko. Od stavika že v preveč kričeči obliki, če pa je že kak zakon, ga navadno 'čuvarji postave ne izvajajo. Pa tudi katoličani tukaj ne spolnjujemo svojiih dolžnosti. Pretihi, preponižni in preskromni smo, tako da postaja to naše molčanje že naše zadolženje. Kljub temu, da imamo po'no resnico, le premnogokrat molčimo, (včasih nam seveda molk v tisku vsilijo), ko se hrupno širi usodna zmota ali se kričeče oznanja laž in kljuib temu, da predstavljamo v našem narodnem občestvu toliko večino, da so vsi nekatoliško in protjkatoliško usmerjeni le bolj kot neznatna senca na sliki, ki prav zato ostale svetle barve še izraziteje poudarja, si komaj kdaj drznemo nekoliko previdno opozoriti, da bi bilo vendar prav in umestno, če bi n. pr. predvajanje tega ali onega filma odpadlo itd. Še več. Tako smo že otopeli, toliko smo že smisel za dušno zdravje izgubili, da se često celo sami pri sebi zlu ne ustavimo, ampak si ga še kupujemo. Kako bi si mogli drugače razložiti dejstvo, da kljub vsemu pri nas še more uspevati izraziti proti-katoliaki in protiverski framazonski tisk, da se slabe knjige še vedno na našem književnem trgu pojavljajo, pa o njih kvečijemu še kdo napiše, da so »samo za zrele ljudi« ali »samo za kritične bralce«. Tega čuta manjvrednosti in neumestnega strahu pred vpitjem naših svetovno nazornih nasprotnikov mora biti pri nas že enkrat konec, V sebi moramo poživiti zavest odgovornosti pred Bogom in pa pred svojim narodom, ki jo imamo za svoje in za narodno duševno zdravje. Skrbi za dobrobit telesa moramo pridružiti še povečano skrb za dušo. Brez ozira na kogar koli in na kar koli moramo najprej v sebi, pa tudi v vsem javnem življenju uveljaviti pravico do obstoja samo resnici, poštenju in nravnosti in odreči pravico do obstoja vsemu, kar duševno zdravje slovenskega naroda kvari in uničuje. Če namreč dušnega zdravja svojega naroda ne bomo ohranili, bodo tudi skrbi za telesno zdravje naroda odveč, ker bo propadel. »komunizem je v sebi zločest« so sklepali, da more od komunista priti samo nekaij slabega in da vsak stik z njim že okužuje. Torej nikdar z njimi govoriti, niti od primera do primera z njimi sodelovati, pri nobeni akciji, niti recimo v podpornih društvih, za kak izlet, za izpopolnitev univerze itd. V drugi ekstrem so zašli oni, ki so v strahu pred fašizmom in nacionalnim socializmom dejali: Pred dejstvi zginjajo teorije. Da rešimo sebe in svet fašizma, pojdimo v ljudsko fronto, sodelujmo s komunisti proti nacionalnemu socializmu, diktaturam, fašizmu. Pri tem mislijo, da bo plemenitost skupnega namena, recimo borbe za slovenstvo ali za demokracijo premagala škodljivost komunističnih teorij. Toda to je vprašanje, ali so se komunisti za ta poseben primer res odpovedali svojim teorijam in ali iskreno mislijo ali pa hočejo izrabiti to skupno akcijo za sredstvo, da z našimi glasovi, našim prestižem, pod našim plaščem končno zmagajo in nas potem zapode, kar so doslej storili v Španiji. V tem primeru bi bili mi katoliki plačani »Žolnirji«, ki zdaj služimo pri tej, zdaj pri oni fronti, a svoje lastne fronte si ne upamo postaviti. »Veruj v srcu, kadar stojiš v vrsti pa molči«, to bi bila usoda teh katoličanov. Iz tega bi mogli izvajati nekaj praktičnih izsledkov: 1. Ne sodelujmo kot skupina s skupino pri državno političnih akcijah, pri socialnih načrtih in njihovih izvedbah, pri izgraditvi narodne kulture in prosvete (šolstvo, slovstvo, umetnost, film itd.) s komunisti. 2. Možnost sodelovanja v konkretnih primerih od primera do primera s komunistično skupino naj pretresa organizacija, nikdar ne posameznik, tako da sodelujemo kot člani kat. občestva. Organizacija naj se pri tem resno posvetuje z drugimi oinitelji in naj posluša nasvete Cerkve, da bo delovanje tako, da delujemo kot udje Kristusovega telesa. ( VeSkrat je v Evropi položaj tak, n. pr. v parlamentu ali na Univerzi, da je treba računati z obstoječo komunistično organizacijo. Tedaj velja načelo disciplinirane podrejenosti do sklepov organizma, kd je v vesti dolžan, motriti položaj v luči cerkvenih načel in navodil. 3. Ljubezen do posameznih komunistov, apostolat med njimi, občevanje z namenom, da bi jih pridobili za Kristusa, za dela usmiljenja itd. so najiskrenejša želja Cerkve in papeža! Ponujeno roko torej primimo, toda tako, da jih z močjo ljubezni in resnice potegnemo na našo stran. Verska svoboda v rdeči Španiji V komunističnem listu »Jour« je Louis Ca-zalo napisal sledeče o verskem preganjanju v rdeči Španiji: »Pri nais verskega življenja ni več, kler in verniki so bili zdecimirani. Cerkve so ali porušene ali spremenjene v vojašnice. Trdim, da v tem času v vsej republikanski Španiji ni niti ene cerkve, ki bi služila svojemu pravemu namenu. Trdim nadalje, da ni več španskega duhovnika, ki bi mogel svobodno izvrševati svoj poklic, ali ki bi se drznil javno pokazati. Španski katoličani se zbirajo v manjšem številu v prijateljskih hišah in na zelo skrivnih krajih. Eden izmed zbranih, ki se pa v ničemer ne loči od ostalih, se nenadoma vzdigne in jih blagoslovi... to je duhovik!« »Service dTnformations espagnolo« poroča med drugim o poroki na skrivnem kraju. Ta »zločin« so izvršili duhovnik, poročenca in priče v republikanski ječi. Taki primeri so v rdeči Španiji na dnevnem redu. Kajti kljub vsemu uradnemu zanikanju besni versko preganjanje v rdeči Španiji še nadalje z vso ostrostjo, kot se to dogaja v Rusiji in povsod tam, kjer je zavladal komunizem. popotnik. Če vprašamo filozofijo, naj nam pooe, kaj je človek, nam odgovori, da je duhoono bitje. Telo je, kakor vsaka trnov, podvrženo razpadanju, razkroju in uničenju. Duša pa je duhovna, zato ne more razpasti, se ne razkrojiti, ampak je nesmrtna. Človek je torej po svoji duhovno telesni naravi nekaj vmesnega, nekaj prehodnega, je bitje med umrljivostjo in nesmrtnostjo. Če vprašamo teologijo, kaj je človek, je odgovor določnejši: po telesu je umrljiv, a ne za vedno. Bog je telesu napovedal vstajenje mesa. To ni nekaj naravnega, ampak je nekaj, kar je mimo narave. Duša je sicer nesmrtna že po naravi, ali teologija gre še dalje: Nesmrtnost duše ima dve možnosti: ali v zvezi z nadnaravnim darilom posvečujoče milosti božje ali brez nje. Duša, ki je o posvečujoči milosti božji, bo živela večno življenje; duša, ki ne bo imela posvečujoče milosti božje, bo v večni smrti. Prav za prav sta pojma večen in smrt nezdružljiva, če ju mislimo o istem redu. Združljiva pa sta v različnert\ redu, če nima posvečujoče milosti. Če govorimo o večni smrti, tedaj mislimo na obojni red. V osakem človeku gre od rojstva do groba za vprašanje: ali večno življenje ali večna smrt? Vsak tostranski materializem ima neprestano dva neutajlji-va in trdovratna nasprotnika v filozofiji in teologiji. To sta vznemirljiva nasprotnika materializma. Človekova usoda ne gre in ne gre v okvir samo materialističnega nazora. Človek je nekaj vmesnega, nekaj prehodnega. Teologija pravi, da je človek popotnik, ali da je na romanju (hotno viator, in statu viae). To romanje nalaga' človeku ne preslano ozire na cilj. Človek se mu ne more odreči, ker mu ni naloženo od zunaj, da bi *e dalo ločiti od njegove narave, ampak je oljeno v naraoo njegove dulwvno lelesne usod' nosti. Gre samo za to, kakšen bo izid teti* romanja. Nedeljsko berilo in evangelij sta popd' noma v teh mislih. Sv. Puoel pravi: ^Opominjam vas kot tujce in popotnike, da zdržujte mesenega poželenja. Lepo živite ■ Vse spoštujte, brate ljubite, Boga se bojt£-c In Kristus pravi: »Še malo... in spet V& bom videl.« Torej tujci in popotniki srno. Ne roffl*' mo v neznano, ampak h Kristusu Odrešeniku. Vsaka dolga in težka pot je že na zemlja zaznamovana ali markirana. Tudi naša P° v večnost je zaznamovana. Znamenju pa s°: vera, zapovedi in zakramenti. Ob njih in P° njih se pride v večno življenje! PROGLAS »ZVEZE LATINCEV« ZA OBNO' VITEV CERKEV V ŠPANIJI. »Zveza latincev« je te dni na ves nar<^ naslovila sledeči proglas: »To, kar je barb»' rižem razdejal, uničil, onečastil, to je tret’® obnoviti, popraviti s civilizacijo in z zakono4"' Na herojskih tleh bratske Španije je ogroža" obstoj katolištva. To je obstoj tistega kato" lištva, iki mora pomagati nad krvavečo in sl»v' no zemljo zopet postaviti križ ljubezni in o&' rešenja.« Obenem je nakazala kardinalu G•o®*1' primasu Španije, milijon frankov. Pomen suverene vatikan. države Papeško zemeljsko gospostvo, ki mu je napravilo konec nacionalno zedinjenje Italije, je Cerkev obremenjalo z zemeljsko-politični posli in spori ter je vzbujalo psihološko utemeljena nasprotovanja: oboje je šlo na račun vzvišenega poslanstva katoliške Cerkve. Nove Vatikanske države, ki je plod pomiritve med Sveto Stolico in italijansko državo, pa zaradi neznatnosti njenega ozemlja in majhnega števila prebivalcev često ne pojmujemo v vsej njeni pomembnosti in mislimo, da gre le za neko zunanjo obliko brez praktične vrednosti. * V našem času smo priča prehoda iz liberalne države v nove oblike tako imenovanih totalitarnih nacionalnih držav, Dočim je liberalna država — v kolikor dejansko ni uveljavljala protikrščanskih kultumobojnih smeri — načelno bila indiferentna do katerih koli ide-oloških stremljenj, pa je v bistvu modernih na-cionalno-itotalitamih držav njih enotna ideološka usmerjenost. Država se več ne smatra kot »nujno zlo«, omejeno na »sistem pravnih norm«, temveč se pojmuje kot »vtelešenje naroda« v vsej .njegovi tradicionalni, moralni, politični in gospodarski razsežnosti. V nasprotju s kozmopolitsko liberalno državo, ki ni imela druge kot negativne funkcije v zaščiti »javnega reda in miru«, vstaja totalitarna nacionalna država kot organiziran izraz socialnega življenja določenega naroda, ki sicer v razliki od boljševiške države »ne vrši vsega«, toda »vse vodi« (Salazar). V totalitarni nacionalni državi so vsi izrazi socialnega življenja podrejeni disciplini enotne državne volje: organizacije, tisk, šolstvo itd. Zamejstvu totalitarna nacionalna država odgovarja tudi za tako zvano »javno mnenje« (čigar nosilci so tisk, radio, organizacije, zborovanja in pod.), ki je v liberalni državi pred- stavljalo prosto silo izven okvira »držav*®* volje in odgovornosti. Zato n. pr. tisk ni le p0*j' rejen sistematični cenzuri, temveč tudi po*r tivnim smernicam državne politike. Lahko bi v analizi svojstva moderne i**' cionalno-totalitarne države šli še dalje. Tod* ta kratek oris zadostuje, da v tej luči z ostril' šo jasnostjo in konkretnostjo razberemo P°' men svobodne Vatikanske države v sodobns^ Cerkev je organizacija z nadnaravnimi ki pa deluje v svetu naravne stvarnosti, ^ lahko cerkveno poslanstvo pospešuje ali P* ovira. Kot vodstvu nadnarodne organizacij® i Cerkvenemu središču v izvrševanju vrhovH® ga nadnaravnega poslanstva brezpogojno P° trebna nevezanost na enostranska stremlje^* poedinih narodnih enot, ki so že po naravi lične in često medseboj neskladne. Avton ja, ki je Cerkvi priznana v okviru narodi*^ državnih tvorb, pa ima svoje meje v neprestoPj nih narodnih interesih, še posebej v modem’ nacionalnih totalitarnih državah, ki so nar^ no svojstvo in cilje postavile kot vrhovno dilo socialne dejavnosti. j Zato je svobodna Vatikanska država ^ suvereno zemeljsko središče poglavarja k* toliške Cerkve nujni pogoj za oni nadnara^ značaj, ki ga mora imeti Cerkev kot org*0’ zacija z nadnaravnim namenom. Ne da bi zanikala posebne cilje in intere^ ki izvirajo iz različnosti poedinih narodov njihovih držav, potrebuje Cerkev svobod® suvereno središče, od koder lahko neodvi*« in neovirano v vsej čistosti razlaga katol'**\ nauk, vrši moralno kritiko vseh zemeljskih gajanj in svobodno o vsem poroča. j Vatikans.ka država iz leta 1929 tej bistv potrebi osrednjega cerkvenega vodstva v P ni meri zadostuje, :ne da bi Cerkev otbr®m®n^ vala z zemeljsko-državniškimi posli in ®P% ki SO'bili značilni za papeško državo pred 1° / ‘Polcažite naš Ust svojim prijateljen* S tem nam pridobivate nove naročniK& 5. ma;a 1938 105 »STRAŽA V VIHARJU« Sodobni vidik svetovnega gibanja brezbožnikov (Po predavanju dr. Lodygenskega, člana komisije »Pr o Deo«) Ce se :je borba med zlim in dobrim vedno vršila v najrazličnejših oblikah, to ne drži za hašo dobo, 'ko so se prav po enotnem mednarodnem načrtu organizirale vse protiverske silč ,in se kar najtesneje združile. In vse te ®ile se opirajo na sovjetsko Rusijo, ki je že °d začetka stavila vsa sredstva v službo protiverskega gibanja. To gibanje se danes še neprenehoma razvija, a ne samo v Rusiji, marveč Po vsem svetu, L. 1880. je bila v Rusiji ustanovljena medanska in socialistična »Mednarodna zveza orezbožnikov«. Kmalu po ruski revoluciji, so komunisti hoteli dobiti vodstvo v tej organizaciji, toda ker se socialisti in prostozidarji niso hoteli popolnoma podvreči varuštvu Moskve, le kmalu nastal spor in od 1. 1933. dalje obstojata dve protiverski mednarodni zvezi: mednarodna zveza svobodomislecev s sedežem v Bruslju in mednarodna zveza proletarskih svobodomislecev, ki je imela svoj sedež najprej na Dunaju, pozneje v Berlinu, kjer so bile te-■daj vse važne pomožne organizacije Kominterne. Septembra 1. 1935. je bil v Moskvi sedmi kongres komunistične internacionale, ki je 2amislil taktiko »ljudske fronte«. Po tajnih Pogajanjih med Moskvo in voditelji internacionale v Bruslju, je bil v Pragi kongres za združenje obeh protiverskih internacional. Izvršilni urad »Internacionale svobodomislecev,« ki je spremenil svoje ime v »Svetovno avezo svobodomislecev«, se je bavil predvsem 8 tremi važnimi problemi: 1. okrepiti zveze *ied različnimi odseki internacionale in jih pripraviti za napadalno akcijo; 2. pomagati rdeči 'Španiji s propagando; 3. pripraviti svetovni kongres brezbožnikov. Ta kongres bi moral biti v Bruslju, toda zaradi borb z belgijsko katoliško mladino so bili prisiljeni izbrati si za kongres London. Marksistični nauk je popolnoma brezverci. Marksizem in vera sta nezdružljiva, ker ^aksizem priganja človeka, da zaničuje vse, kar je verskdga, da se utrjuje v snovnih brigah ln predvsem/, da se sprosti vsake obveznosti krščanske n orale. »Svetovna zveza svobodomislecev« piše, da 80 njeni odseki organizirani po vsem svetu, ^tiki med posameznimi odseki se vzdržujejo z ®iedsabojnhn dopisovanjem, listi in brošurami, "levilo članov, ki redno plačujejo članarino Svojim odsekom, pa znaša 6 milijonov. Nauki moderne protiverske propagande: 1. Nauk (resnica), da biva Bog, je nesmisel. 2. Znanost je z vero nezdružljiva. 3- Vera ni socialna in je v službi kapitala. 4. Cerkev blagoslavlja vojne in prispeva k njih razvoju. 5. Vera je opij za ljudstvo. ■6. Cerkev in njeni služabniki so izkoriščevalci, torej se mora vera izkorenititi in zato je simbol svetovnega protiverskega gibanja svoboden človek, ki podira in lomi križ, »križ nesreče«, kakor imenuje ikriž zadnja krilatica himne brezbožnikov. 7. Najmodernejše geslo brezbožnikov pa je: Borba proti veri je borba za socializem. Izaije piše »Svetovna zveza svobodomisle-^eY«: »Akcija svobodomiselstva nikdar ne pre-eha, niti ni hrupna, ampak je vztrajna in se Razširja večinoma tiho v globino in širino, v asu in prostoru, počasi sicer, toda gotovo. ■ Vt>bodomiselstvo prodira v mišljenje, duha J1 srce.« To je metoda prostozidarjev. Njih naj-ažnejše sredstvo je tisk, saj danes izhaja 15 Periodičnih listov v različnih jezikih. Glavno delo brezbožnikov je borba proti verskemu pouku. Takole piše »Priročnik o organizaciji protiverskega dela«; »Protiverski pouk otrok naj se začne kar najbolj zgodaj. Čemur se otrok prilagodi v najnežnejši dobi, to mu služi ikot podlaga za njegov bodoči razvoj. Otroka moramo privesti do brezbožnega poj*-movanja sveta, pokazati mu vlogo vere v razredni borbi in vzbuditi v njem voljo do borbe proti verskim predsodkom njegove družine in okolice.« »Zveza delavcev-brezbožnikov Francije« pa piše: »Milijoni otrok so plen Cerkve. Povsod hočejo duhovniki vseh ver napraviti iz delavskih otrolk služabnike duhovščine in kapitala, ogleduhe, stavkokaze... Iztrgajmo otroke Cerkvi. Prednost, ki se jim tam nudi, je le vaba, ki slabo skriva trnek... Pokažimo tem otrokom cilje, iki jih zasleduje duhovščina; prepričajmo jih, da je treba združiti organizacije otrok-brezbožnikov in pokroviteljstvo proletarcev. Tukaj jih bomo očuvali pred vsakim zaničevanjem Cerkve, katere poslanstvo je, da jih napravi vdane, podložne in poslušne . . . Tu postavljamo nasproti verskemu krstu ;— rdeči krst, katekizmu revolucionalno vzgojo, prvemu obhajilu praznik otrok .. . Žene, mladeniči, otroci, združite se v »zvezo delavcev-brezbožnikov«, tu pomagajte iztrebljati Cerkev in boriti se brez nadaljnjega proti opiju ljudstva.« Specialisti protiverske akcije v Moskvi in tudi njihovi tovariši na zapadu vztrajajo pri tem, da se ne sme omejiti na izdajanje protiverskih publikacij, ampak da se morajo tisk in organizacije prepojiti s protiverskim duhom. Zadnja pretveza njihova pa obstoja v tem, da se »ponudi roka« krščanskim organizacijam. V prvi vrsti pa hočejo s tem oslabiti opozicijo verskih krogov proti komunistični akciji. Program svetovnega kongresa brezbožnikov v Londonu. Petek, 9. septembra 1938: Sestanek internacionalnega sveta. Zvečer: Oficielni sprejem delegatov in zabavni ter glasbeni večer. Sobota: Pričetek kongresa. Nagovor predsednika in razgovor o vprašanju »Znanost in Cerkev«. Popoldne: »Mladina, šole in svobodomiselstvo«. Zvečer v neki veliki dvorani: »Borba za mir in svobodo«. Nedelja: »Stvarnost laične morale«. Zvečer v gledališču ob 19. uri: Poročilo Lorulotja (Francija) in nekega sovjetskega delegata. Ponedeljek: Poročila posameznih narodov, zaključek kongresa. Zvečer ob 18.30 v Troca-deru banket. Internacionalno protiversko gibanje poteka na kratko nekako v treh etapah: 1. Ustanoviti svetovno organizacijo, tehnični aparat, ki bi zagotovil nadaljevanje tega gibanja in pripravljenost vojskujočih se kadrov; 2. delati med masami s pomočjo teh kadrov in zabičati jim sovraštvo do vere in njenih služabnikov; 3. omrtviti delavnost verskih organizacij. Kadar pa se bo še v drugih državah utrdila rdeča diktatura, pa se začne še 4. etapa: krvava preganjanje, iztrebitev duhovščine in kadrov krščanskih organizacij, zapori in skrunitev ter rušenje cerkva. Rusija in Španija pač jasno kažeta, kako potekajo dogodki te zadnje etape.. Pred seboj imamo torej obširno organizacijo, katere namen je borba proti krščanstvu in proti vsaki religiji in je njeno brezversko gibanje v resnici izraz nekega satanskega upora In borbe proti božji avtoriteti. Letošnji socialni teden (Semaine sociale), ki ga prirejajo francoski katoličani vsako leto, bo v Rouenu in bo obravnaval vprašanje: Svoboščine v socialnem življenju. Pristopite k Slovenski Stražil . i, ■ . , ... . Slovenska straža v Ljubljani se je nanovo osnovala v Ljubljani šele nedavno kot podružnica mariborske matice in kot matična edinka za ozemlje bivše ljubljanske oblasti. S. S. v Ljubljani bo torej vezala vse podružnice tega ozemlja, razpredene po večjih krajih, kakor tudi po podeželju. ( Slovenska straža ima v svojem načrtu podrobno narodnoobrambno delo. Predvsem spadajo v njen delokrog kočevski Slovenci ter obmejni naš živelj na notranjski in gorenjski strani. A tudi vsi ostali Slovenci doma in izven ožje naše domovine bodo deležni njene skrbi. I (Predvsem jo čaka temeljita organizacija narodne zavednosti med širšimi plastmi našega naroda, kolikor tega ne zmorejo druga narodnoobrambna in prosvetna društva. V njenih zamislih je po eni strani Slovenski institut, ki naj podrobno pregleduje stanje našega naroda v vseh ozirih, zlasti kar zadeva narodno zavest in odpornost, po drugi strani pa tudi konkretno dejstvovanje na podlagi teh ugotovitev, da se naš narod kar moč narodno osvesti in okrepi ter da se dvigne naše narodno ^blagostanje za sedanjost kakor za bodočnost. Brez sredstev pa nam je še tako lepo zamišljeno delo že vnaprej onemogočeno. Ker je naša organizacija še mlada in se šele uveljavlja, je predvsem vezana na članarino in podpore. Ker je namen Slovenske straže, ki hoče obrambo slovenskega življa z narodno izobrazbo in gmotno okrepitvijo ter živo stražo nad našimi narodnimi interesi, svet in mora biti svet v tej vihravi dobi vsakemu resničnemu in zavednemu Slovencu, smo prepričani, da se boste brez pomišljanja priključili vrstam S. S. in ji nudili podporo v vsakem pogledu! Letna članarina znaša 12 din (mesečno en dinar!), kar pač zmore sleherni izmed nas. Kdor zmore več, naj da, koli-, kor pač more d. a t L Brezposelni naj se .ne odtegajo zaradi določene članarine sodelovanju in sočutenju z nami in naj pač prispevajo manj po svojih močeh (vsaj dinar), nihče pa naj se ne odtegne temu , vabilu v Slovensko stražo! Kdor more kaj sodelovati ali svetovati, mu bomo ..hvaležni. Dopisi naj se pošiljajo na naslov: (Slovenska straža, pisarna Prosvetne zveze, t Ljubljana, Miklošičeva 7. SLOVENSKA STRAŽA. Dr. Ivan Mera, apostol Katoliike akcije med Hrvati (Ob 10. obletnici smrti.) ‘ V teh težkih dneh, ko visi nad nami mračno nebo svetovnega gorja in zagrenjenosti, ki rse polašča vedno širših množic, nam je kakor vesela pomlad, ki nas navdaja z upanjem in veseljem v bodočnost, vsaka lepa in vzpodbudna beseda ter svetal zgled optimizma, ki nam ga daje vsak posameznik,. posebno še mlad človek. Za mladino ima vedno velik čar življenje človeka, posebno še mladega, ki se je dvignil iz vsakdanjosti in živi ter dela za ideale, ob katerih se je ogrelo in zažarelo njegovo mlado, navdušeno srce. Tak svetal primer iz današnjih dni nam je lahko nam malo poznani hrvatski katoliški preporoditelj dr. Ivan Merz (1896 Banjaluka — 1928 Zagreb). Življenje tega Kristusovega mladca je kaj zanimivo in pestro. Zanimal se je za vse probleme, vse svoje moči je posvetil orlovstvu, zanimal se je za umetnost, bil je literat. Ves svet je gledal skozi prizmo estetično-literarne koncepcije. Ko je bil poklican v svetovno vojno, so na fronti v njem dozorela nova spoznanja; vojne Iveri Londonski tednik »Guardian« prinaša z dne 25. marca t. 1. vest, da so obenem z nov-gorodskim nadškofom ustrelili veliko število duhovnikov, ki so bili obtoženi najbolj nemož-nih političnih zločinov. Dodaja še, naj anglikanska cenkev protestira, kot je to storila leta 1922 in 1923, kajti takih verskih preganjanj in streljanj duhovnikov dan za dnem mimo ni več mogoče gledati. V SSSR so izdali uredbo, po kateri so vsa poslednjevoljna naklonila v korist kake cerkve nična. V 1. 1937. so po nalogu GPU zaprli okrog 2500 cerkev, češ da niso plačale davka, ki ga je vlada namenoma zvišala. Moskovska »Izvestja« prinašajo popis zaplenjenega cerkvenega premoženja v SSSR. Zasegli so 1 milijon ha zemlje, okrog ,1000 posestev po vaseh, okrog 2000 samostanov in redovniških hiš ter nad 100 delavnic. Od 1. 1920 je država tako dobila vrednosti nad 7 milijard rubljev, v čemer pa niso zaračunane cene umetnin, ki jih je tudi zaplenila. Za Veliko noč so priredili boljševiki v SSSR 8000 protikrščanskih predavanj, da bi odvrnili ljudi od praznovanja Velike noči v verskem duhu. Kljub vsem prepovedim so v. Mehiki praznovali Veliko noč. Cerkve so bile odprte in vedno polne. Državne oblasti, ki so izdale prepovedi, niso motile praznovanja. V ameriškem radiu bo govoril znani Fulton J. Sheen o križevem potu. Njegovi govori so predvsem namenjeni komunističnim poslušalcem. Ameriški katoličani in protestanti so začeli skupno borbo proti nenravnemu leposlovju in so ustanovili Zvezo za nravnost v leposlovju. Na stotisoče ljudi je že podpisalo obveznosti te zveze, da bodo odklanjali nenravno leposlovje in tudi številni prodajalci so se zavezali, da nenravnih spisov ne bodo niti dajali v izložbe niti prodajali. Misijonsko razstavo bodo priredili 1. 1940. v Vatikanu. Na njej bo zbrana verska umetnost vseh misijonskih pokrajin od najstarejših do najmlajših kat. misijonskih središč. Poljski škofje so izdali skupno pastirsko pismo vsem duhovnikom, kjer jih pozivajo, naj predvsem skrbe za dušni blagor ljudi po predmestjih, novih naseljencev na vasi in proletarcev brez doma. O framazonih pišejo poljski škofje v skupnem pastirskem listu: »Proti veri se bori, sicer redno tajno in zahrbtno, svobodno zidarstvo in svobodomiselstvo. Bore se za znani svobodomiselni program, ki ga hočejo udejstviti na razvalinah vere. Od tod so ovire, ki nanje večkrat naleti Cerkev, ko ji nevidna roka sedaj tu, sedaj tam meče polena pod noge. Odtod izvira zahteva, da se iz šol izloči verski pouk in da se oslabi moč klera. Odtod stalne zahteve, naj se odpravijo cerkveni dobrodelni zavodi in kat. dobrodelne organizacije, in naj se razlaste bolnišnice cerkvenih redov in cerkvene ustanove. Odtod izvira tudi zahteva framazonov ,naj se ločita Cerkev in država. Odtod izvira propaganda laične morale, od tu prizadevanja, da se vpliv Cerkve izrine iz duhovnega življenja.« grozote, ki jih je sam okušal ter spoznaval, in s tem združena razmišljanja so ga vrgla iz literarne zanesenosti in začel je pogledati življenje, kakršno je v resnici. Intelektualna kriza se je končala z jasnim in odločnim Čredo. Vera je ostala zmagovalka. Vedno je poudarjal: »Aut catholicus aut nihil.« Da, dr. Ivan Merz je bil v najboljšem smislu besede moderni katoliški intelektualec, ki je videl pred seboj vso gnilobo družbe, ki jo je treba speljati na pravo pot. In na tem polju sveti tudi pred našim plugom on »homo catholicus«. STRAŽA V VIHARJU« 106 5. maja 1938 Iz vojnega dnevnika. dr. IVana Merza (Iz-rokopisa: dr, Ivan Merz, apostol Katoliške akcij« med Hrvati, priredil profesor I. Klasinc,) Mnogo vojnih dnevnikov je vzbudilo v Ev« ropi veliko zanimanje, tako posebno Barbusser o.v »Le feu« in pozneje Remarqueov »Im We« stan nichts neu,es«. Dnevnik, ki ga je pisal Ivan na fronti, ne zaostaja glede narumetniško ustvarjalno moč in na. realistično prikazovanje tega, kar je doživel, v nobenem oziru za temi deli. Še celo več: to, kar njim nedostaja..najdemo pri Ivanu. Pri njem se tudi na fronti ne ločijo,ljudje po razredih, kakor pri Barbusseu,, temveč po; sve« tovnem nabiranju,, izvajanem v praksi. Tega ne. smemo razumeti tako, da je. Ivan opazoval samo zunanji svet in da ga je presojal; ne, on je. imel odprte oči,za vse, kar se je dogajalo okoli njega in v.njem samem, in- vse je presojal s kristocentričnega vidika, a najbolj sebe sar mega. V Ivanovem dnevniku.se. nam odkriva duša katoliškega vojaka; vojaka, ki ne ubija, temveč prosi Boga, da, bi mu ne bilo > treba ubijati, ki trpi na fronti telesno in duševno; strada, prezeba, je poln uši, ki je tako rek-oč v neprestani smrtni nevarnosti — toda kljub temu vedno združen z Bogom. Zato sem se odločil, da prikažem Ivanovo življenje na fronti z njegovimi lastnimi besedami. Ker je Ivanov vojni dnevnik zelo obsežen in, bi izpolnil celo knjigo, se moramo na tem . mestu . zadovoljiti samo z nekaj odlomki, ki nam bodo podali sliko vojaškega življenja in Ivanovega duhovnega razvoja v letih vojne grozote. Vojna:- Le težko se je vživljal Ivan v nove, razmere vojaškega življenja, ki se mu je zagnusilo že na vojni akademiji. Tudi. se v. njem neredko pojavlja vprašanje o moralni upravičenosti vojne in o,njegovem odnosu do prelivanja krvi. Dušeče vojno ozračje in nemir, ki vstaja v lastni duši, sta neppestano dvigala njegovo notranjost v razgibanost, meditacijo in premišljevanje. V tem času je črpal duhovno hrano največ iz sv. Pisma, Kempčanove Hoje za Kristusom i(v latinskem tekstu), katero v dnevniku večkrat navaja. Graiz, 18. III. 1916, »Misliti moram tudi na svojo dušo. Toliko je vežbanja, da človek ne pride do tega, da bi 6e lotil duševnega, dela. Od jutri naprej bom vsaj. malo poskušal,da karkoli prečitam in da nadaljujem kulturo svoje duše. .To mi: je-sedaj še najbolj potrebno. Velika, je verjetnost, da bom odšel tudi jaz na fronto: Če iskreno govorim, se smrti ne bojim; tam gori je ono pravo kraljestvo, Samo nisem se še pomiril z mislijo, da bom šel v resnici tja, in