Miladin:
O sv. Gregoriji.
Smti Gregor, kmečki drug, spraoi iz kolarne plug. Ko izgine zadnji sneg, zelen se pokaže breg, hlapec poči pika-pok in orat gre golorok.
Oče pridejo sejat, doigajo oirpli vrai, preko njioe zre oko, li douolj semena bo, kepe li pobite so, brazde prao razrife šo?
49
Oj doma pa, v mirni oasi, nagajivčki kodrolasi dedeku nagajajo. On pa se radostno sme/e, mlado solnčece ga greje:   . ob ulnjaku u šum čebel ves zamaknjen zre vesei
Soeti Gregor, kmečki drug, spraoi iz kolarne plug — že se ptički ženijo, se o gnezdih menijo, orbe mačic so rumene, črešnja že coefooe žene.... Juhu — juhu — juhuhu: pomlad, pomlad spet je tu!
50