Pntmirn pavsanran* L c to II., štev. 287 V Ltuo()ant, sreda dne 7. decembra 1921 Posamezna itev. 50 PIT * 2 V Izhaja ob 4 zjutraj. Stane celoletno . . 240 S mesečno ....... 20 . ta inozemstvo . . 600 „ Oglasi za vsak mm višina stolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm stolpca (.58 mm) , 1 . Dnevnik za >, prosveto in politiko Urednlfttvot Miklošičev« eeata st U/l Telefon it 73. Upravnlitvoi l'r»ie.rnova ulica 164 Telefon št 86. Račun ki', pošt ček. urad* itev. 11.842. Ljubljana, 6. decembra. Da ne bi država vslod zavlačevanja krize trpela tako očitne škode, mi vsi hi z zanima, jeni in zadovoljstvom smeli glodati na politiSno šolo, v katero jo vzel gosp. Pašič nasprotnike tedanje kualicije. Danes jo stari moj-stor odigral pred nami posebno sija-jen prizor Telcgrafično si je dal poklicati dr. Korošca, da ž njim razpravlja r rešitvi krize in o možnosti sodelovanja klerikalcev v novi vladi. 0. Pašič seveda dubro v6, kaj kričijo kle-,'iV.alci ie meauee in mesece, kako so ši izlirali za izliodišče svojo brezplodno politiku zalitovo po reviziji u-tave in kot cilj ustanovitev svoje posebne U1 lirik a 1 n t- državice. Ravnotako vč gosp. Korošec, da smatra Nikola Pašič do-nošenj" vldovdansko ustavo kot največji uspeh in najzaslužnejše dolo svojega dolgega državniškega življenja. Ni ga morda vpra"anja, v katerem bi stari Pašič ne bil pripravljen na kompromise, izvzemši ustavo naše dižave, glode katere stoji čvrsto in neomajno na stališču, da je danes vsa), ularec proti njej udarec proti državi sami. Lahko si torej mislimo, koliko resnosti je pripisovati vabilu gosp. Pašiča. da nai vstopijo v vlado Korošče-vi ljudje. Trizor za bogove je moral hiti, ko je gosp. Pašič razb ral gosp. Korošcu pogoje za sodelovanje pri bodočem vodstvu državo, čvrsto so na-lanjajoč na vidovdansko ustavo, naj bi nova vlada sprovedla v parlamentu i predvsem one zakone, ki so predvide-1 ni že v ustavi sami, zakone torci, ki j sc tičejo notranje ureditve našo države. Paralelno s tem delom naj bi dovršila proračun in rešila nekatere aktualne zakonsko predlogo. Resni ponudbi je sledil resen odgovor. Go-p. Korošec jo povabil gosp. Pašiča na sodelovanje v vladi, ki naj prične Jugoslavijo znova razkopavati in kl naj itvori ero novih notranjih bojev, ka->?.t\h začetek bi bil dan imenovanja novega kabineta, katerih konca in rc-mltata pa niti gosp. Korošec povo-ilati ne zna in — no upa. Logično jc dr. Korošce zahteval od gosp. Pašiča, da k temu delu pripelje v Beograd še družino hrvatskega bloka, kajti resnično, šele Radič bi mogel biti garancija, da se bo razdiralno delo tudi krepko vršilo. Skoda, da gosp. Korošce ni vstal popolnoma pri tem lepem konceptu, m da jo plastičnost celega prizora pokvaril z zahtevami iz .Strašnega. brevirja. Tako se je komedija, ki bi bila mogla, bit,i klasična, pretvorila v farRO. Prod svojim razgovorom i gosp. Pašičcm in po svoji konferenci je g. Korošec obiskal Stoiana Protiča. Tako je tudi na zunaj označeno, da je voditelj klerikalnega kluba obenem preil-stavitelj tiste grupe političnih ljudi, ki so svojo usodo navezali na državniško umetnort Stojana Protiča. Nikola Pašič pa je z današnjo konferenco dokazal, da ta grupa ni sposobna za so-(lelovnje v vladi, ki hoče, da se naša država ne. vrača več pred 28. junij, temveč da se končno vendar že enkrat poda smotreno lia pot svoje bodočnosti. Quod eral demonstrandum. Vsi. ki želijo, da se skoraj Izvleče ffio iz moreče krize, smo dr. Korošcu hvaležni. S tem. da je tako lepo sprejel in odigral od Pašiča mu odkazanr vlogo, je znatno prioomorrel k razSi-š&nju pojmov in obnovljena koali ('ija mu bo. če zato zaprosi, mnrda še dala naslov svojega drugega očeta. Pašičeva pogajanfa Definilivna uredilev s strankami delavnega časa DR. KOROŠEC ZAHTEVA REVIZIJO USTAVE. — ZEMLJORAD-NIKI PROTI PAŠlCU - KAJ HOČE G. PAŠIČ? Beograd, 6. docembra. (Izv.) V krizi ui prišlo Se do nobene odločilne spro-menibe. Pašič se je do danes izgovarjal s formalnostjo, da no moro nadaljevati z razgovori klubskih načelnikov, do!; ler nc prispe v Ileograd tudi še dr. Kori-šee ki je 6edai na vrsti za razgovore. V stvari pa izgleda, la hooe Pašič zavleči krizo preko rall-k al skega kongresa 11. t. m., ki naj bi se torej vršil za časa, ko jo vlada v krizi. Piadi to^a ni v političnih krogih nikakršne napetosti, ker je splošno mnenje, da ostane stara koalicijska vla 'a brez Izprememb. Bco-rad, 0 decembra. (Izv.) Danes nopoldne sp je ministrski predsednik Pašič ra7govarjal s klerikalnim voditeljem Korošcem. Pred to konferenco je dr. Korošec na'prej posetil predsednika zemljoradniškega kluba Lazifri. izvoljen klubski odbor, ki naj stllizira pismeni odgovor gosp. Pašiču. Dohata je bila radi stilizacije pisma večkrat prekinjena. Končno je bil sprejet tekst pisma, ki vsebuje v glavnem izjavo zemljoradnikov, da med njimi in Pa-šičem nc postoji nič skupnega in da nočejo sodelovati v vladi. Bronad, 6. decembra. (Izv.) Današnja »Pravda«- piše o krizi: »V parlamentu se živaknt) razpravlja o tem, ua jo Pašič imel daljši razgovor s Proti-čem. Mnogi vidijo v tem dejstvu nov dokaz za to, da je Pašič. sam izzval sedanio krivo iz partijskih interesov, katerim je žrtvoval državno. On ni smel priti pred kongres svojo stranke z rešen ir-m, ne da bi se hil preje sestal s Protičcm. V radikalskem klubu te TRI KATEGORIJE PODJETIJ. Beograd, 6. decembra (Izv.) Odsek | V drujo kategorijo spadalo obrti,i zakonodajnega odbora, kateremu so bile | ška pndjctla z man! nego 15 delavci. K včeraj vrnjene nove določbe o delovnem j normalni delovni čas velia osem-, dev času v končno formulacijo, ie danes o j ali deseturno delo, kl ca nomlnlra min' teli določbah ponovno razpravljal in spre- ; ster za socijalno politiko v sporazumu jel sledeči predlog: Za regulacijo delov-; ministrom trgovine In po zaslišanju trge-nega časa sc razdelilo podjetja v tri ka-1 sklh in delavskih zbornic. Merodaln i i tegorije. težlna deln. To normiranje se mora p V prvo kategorijo spadajo rudniška predlogu poslanca 2er|ava Izvršiti n?! lil Industrijska podjetja, za katera velja kasnele v šestih mesecih. po predlogu poslanca Žerjava kot kriterij da Se v niib zaposlenih naiminj 15 delavcev. V tel kategoriji ostane oscmurnl delavnik, kl se sme podaljšati v posameznih rodletiih za eno uro Ic, če se za to Izreče štiri petine vsega delavstva v talnem glasnvanlu. V tr e 11 o kategorijo spadajo promet nI delavci, za katere se bo reguliral de. lovni čas s posebno naredbo ministrstvi saobračala. Jutri bo odsek pretresal določbo o nt dcliskem odmoru. prosi za moraforii GROŽNJA S polavlja namreč novo nezadovoljstvo s Pašičcm, ker kot šef stranke nt že nato pa Stoiana Protiča. V razgovoru [doslej poskušal da pravočasno oseb-gosn. Pašič povabil, kakor dm':0;no vzame na znanje Protlčevo stališč"1, ouozieijon tlne voditelje, tudi dr. Ko-j Pod tem vplivom in zarodi nesigurne-rošca na sodelovanje v vladi. Temel' i ga položaja v samem klubu jo pozval tepja sodelovanja nai bi bilo sproved^ I Pašič Protiča na razgovor, ki je bil nio zakonov, predvidenih v ustavi ter i zelo dolg. Vendar pa Pnšid ni hoHJčke mirovne pogodbe, odobritev držaihtega proračuna. Gosp.U'a ostane ta razgovor interna stvari Pariz, 6. decembra. (Izv.) »Journal« Korošec j" s svoje strani izjavil, da I radikalne stranke, marveč je želel. ,'a | ptje, da menilo vodilni medzavczniškl po- smatra kot predpogoj vstopa v vlado bi r.e Protič razgovarjnl tudi s peii1^- lltlki. da se jc nemogoče pogolatl z Nem-, vi, r revizijo ustav-; zahteval je. da spravi 'nimi osebnostmi dnHh strank. Pašič! čljo o moratoriju ali o katerihkoli krc-j Belgija " Nemčuo Kazenske ukrepe, c crosp. Pašič hrvatski lilo'- v P. - ■ '-usloduV s to svoj,) taktiko dva cilja. I dimih vprašanjih, dokler Nemčija ne pred- 1,0 M ta rodno plačevala odškodnine, ter je navede! listo nrltcžb. v glavn,. 'č. da navidez popusti Protičn tn loži zavezniškim vladam načrt sanacije P^rlz, 6. decembra. (Izv.) »Jofiinal ODKLANJAJOČE STALIŠČE ZAVEZNIKOV. FINANČNO KURATELO. Rim, 8. decembra. Nemška vlada Jej Pariz. 6.decembra. (Izv.) »Temps*do poslala reparacijskl komVJi v Pariz i j znava iz pristojnih virov, da Belgija n! službeno noto, v kateri zahteva no-a-1 knkor nc bo popustila Ncmčiii v vpraša torij n plač'la, Ul izvirajo lz verasille-1 niu odškodnine, ker brez nje ne mor, kriti svojih finančnih potreb. Belgija ii trdno odločena, odkloniti vsakojako od soditev plačila. Bcllgjskl iinančni mlnist, le izjavil časnikarjem, da bi zahteval; strankarskega znač.va. Ministrstvo v tako {mobilizira, drugič pa. da nc socralno politiko nuj se iz-oči radikal-. :.raši demokrate. Drueri cilj Pašiču gričem ali pa klerikalcem, i'a bi moglo t ovo ne bo uspel. Pašičevi prijatelji skrbeti «zn vso »lo!e». Gosp. Pašič je jrosp. Korošcu odgovoril, da ju nnčdo revizije ustave seveda nfiRnrejemliivo ter ga je naprosil, nai sporoči njegove nnopozicije klerikalnemu klubu in *nu čim prejo da oficiielni odgovor. Po konferenci ji dr. Korošec najprej odšel k gosp Protiču poročat o svojem ra^rovoru s Pašičcm. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Danes popoldne ie imel zemljoradniški klub sejo. ki je trajala do 0. ure zvečer. Predsednik kluba Lazič jn poročal o svoiem razgovoru s Pašlčem. Na osnovi tega poročila se je razvilo dolga in burna debata, po kateri jo bil končno naglašajo, da je PaSieev poziv Protiču na razgovor ena od Pašičevih rajpre-metonejših potez, ki Jih je dodej uči-nll. S krizo zadovoPava Protiča, ker izvršuje recept, ki gn, jo Protič sani opetovano predlagal, na drugI strari pa hočo dokazati prod celim strankinim kongresom, da iz krize ni drugega izhoda, ko dosedanja koalicita. Vendar se po mera Pašiču očitati, kar tud" store mnogi ttviJnejši čloni radikolne stranke, da j« partijskemu inter"su žrtvoval državnega s to krizo, ki bo trajala preko radikalskega strankinega konsTesa.» svoii'.i flnrnc: Ce bi Nemčija ne izpolnila dozn iva iz uradnih statistik, da je oddal, svojih plačilnih obveznosti, kuterih izpol- ; Nemčija na račun reparaeli do dne 1. no nitev zapade s 15. lanuarlem 1922, bi bili vemb.a t I. 70.575 glav goveje živine zavezniki prisiljeni misliti na vpostavltev fi3.8.'n konj in 155.000 ovac ln koz. finančne kontrole nad Nemčijo. S -- kmetilske^s sveta skupščine DOPIS MINISTRSK EOA PREDSEDNIKA. Gosp. predsednik! čast. mi je, obvestiti Vas, Beograd, 6. decembra. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je predsednik dr. Ribar izvestil prisotne poslance, da se nahaja vlada v daafsiji in da zaradi taga par!sm?nt ne more delati Dostavil je, da skliče prihodnjo sejo, čim dobi obvestilo o sestavi novega kabineta. Beograd, 6. novembra. Sejo zakonodajne skupščine je otvoril predsednik dr. Ribar ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je bila razprava o poročilu imunitetnega odbora od 11. in 12. novembra t. 1. Ko je predsednik otvoril sejo. jo sporočil vsebino dopisa ministrskega predsednika Pašiča, ki obvešča narodno skupščino o ostavki vlade, vslod katere se ne morejo vršiti seje skupščine. Dopis so glasi: da sem 3. t. m. predložil v imenu vseli članov ministrskega sveta ostavko Nj. Vel. kralju Ko Vam sporočam prednje. Vas prosim, g predsednik, da sprejmete ob tej priliki izraz mojega spoštovanja,. Predsednik ministrskega sveta in minister za zunanje stvari Nikola Pašič. Radi tega dopisa je predsednik zaključil sejo ter sporočil, da lio napovedal prihodnjo sejo, .ko se sostavi nova vlada. Tz vrst poslancev zemljo-radniškega kluba se je začul vzklik: «Mi hočemo delati!. S tem je bilo, seja zaključena. Japonska sprejela ameriike presSSose R!m, 6. decembra. Na vvnshingtonski1 Beograd, 0, deccmbra- Ministrstvo » konferenci jo Japonska sprejela prod- kmetijstvo in vode je sklicalo sejo kune. log Hughesa glede mornarice. »United Press, potrjuje abolicijo ansleško-japonske zveze ter sporazum ned Anglijo, Zedinjenimi državami, Francijo in Japonsko. Hughes ho zahteval formalno obveznost, od posameznih držav, da bolo spoštovale teritorljalno integriteto uprave v Riu-iji. Komisija j za Daljnji Vzhod je sprejela izjavo Vi-i vianija. da ,je Francija pripravljena izročiti Kitajski šantung. S&ersmm med sirsfa"?!©v«i ins London, 6. deermbra. Konferenca med zastopniki vlade in odposlanci sinfajnovcev jo trajala do 2. zjutraj. Po sklopu je izjavil član kabineta, da se je v resnici sklenil dogovor. UPRAVNA RAZDELITEV SLOVENIJE. Beograd, 6. decembra. (Izv.) Pododsck Zakonodajnega odbora, ki Ima razpravljati o upravni razdelitvi države, Ima glede Slovenije tri projekte pred seboj. Prvi vsebuje takozvano savsko linijo; drugI, predložen ministru notraniih zadev Po pokrailnskem namestniku Hribarju se zavzema za pridružitev celjskega po!, okraja ljubljanski oblasti, tretji kompromisni, Izdelan od vlade, Je v samem zakonskem načrtu. Klerikalci so bili po Beogradu razširili Sovorlco, da se ie pokraiinsk! namestnik 5- Hribar Izreke! proti upravni razdelitvi dosedanjega območja ljubljanske pokrajinske uprave v dve oblasti. Na mcrodal-nem mestu sc te govorice označujejo kot zlobno obrekovanje državnega funkcijo-naria, kl Je prisegel na ustavo In PTed svojim imenovanjem še Izrecno naglašal svojo vnemo pr! delu za Izvrševanle usta-lie v svoiem delokrogu kot šel prkrajln-ske uprave. Vesli, da bi se g. Hribar postavil na čelo kakšne protiustavne akcije, a'i da bi'Jo Insplriral, Imajo tako očlto ebilcžje politične Intrige, ua iih ni treba fc oosebel zavračati i Obiinski voSilni red j Beograd, 6. decembra. (Izv.) Jutri so ' Beograd, 6. decembra. (Izv.) Za.ko-j nahaja na dnevnem rodu zakonodajnega nodajni odbor jn danes zvečer rn?.-: odbora stanovanjska uredba, ki varuje pravijal o še spornih določbah revidi-| najemnike proti odpovedim šo za narlalj- ranega občinskega volilnega roda, za • n;a tri leta. Do konca 1022 ostanejo po Slovenijo, to je o ženski volilni pra-vlarlnem predlogu v veljavi dosorlan'o do- viei in o pogojih z,i volilno pravico, ločbo glede stanarino. Za loto 1023 in . Socijaldemokrati in klerikalci so se iz-1024 pa bodo glede stanarin odločala v j rekli za žensko volilno nrnvico, posla-| spornih slučajih posebna razsodišča. S j noc Drofenik (SKS) in dritai govorniki Ipočetkom lota 1025 odpadejo vse omejit-j pa proti. Živahno diskusijo je izzval •ve za hišne posestnike. I tudi predlog poslanca Drofcnlka, da se I kot pogoj za volilno pravico določi ZAKON O INŠPEKCIJI DELA. j najmanj dveletno bivanje v občini. Pri „ . , , ,. ,, , ____ ; nrlasovanju ie prišlo do zmešniave. Beograd 6. decembra. (Izv.) V ta - ; w ■ 1 na jR predsed- lajnem odboru ic bil danes po hudem bo- , ^ glasovanje za jutri m mod radikale, in demokrat, prejet za- hlt is j.m ^ plovenski kon o inšpekciji deia. Ra. tk.lei so po- ^ « definitivno sprejet. skni.ll zakon upropastiti ter so predla- tal! nebroi sprememb, ki pa so bile od- KONEC RUDARSKE STAVKE NA CE- klonione. Država bo v bodoče razdel.Jeaa j SKEM. na 10 Inšpektoratov. ; 6 decetnbra, (izv.) Vladi se je tijskega sveta na 12. december. Seja Iv trajala do 18. decembra ter je dolofai zanjo nastopen dnevni led: 1.) ^Otvoritev seja ter konstituivati.r predscdniStva. 2.) Razprava o zakonskem načrtu i> zavarovanje živine. Poročevalec Insp. Mi lan Dumič. 3.) Razprava o zakonu glede kmotijske ga osebnega kredita. Poročevalec načel nik dr. Velimir Stankovič. 4.) Poročilo o kmetijskem hipotekarueu kreditu. Poročevalec prot dr, Ljudovi' Prochazka. 5.) Poročilo o žoloznifkih tarifah z ozt rom n» kmetijstvo. Poročevalec prof. dr Oton Frangcš. 6.) Poročilo o zakonskem načrtu gledi organizacije pol'^delske službo med naro ilom. Poročcvaloe MifoS Stibler. Pe ''.i se bo vršila v poslopju razrr,dr.' loteri.je. LJUBAVNA TRAGEDIJA V TRSTI. Hčerka urednika «Ere Nuovo« ustreljflna. Trst, R. decembra, (Tzv.) Sinoči so V KONEC KOVINARSKE STAVKE V ITALIJL Rim. 6- decembra. Med kovinarskimi delavci in delodajalci v julijski Benečiii sklenjeni kolektivni dogovor, kl velia do konca maja, vzpostavi zopet šestdnevno ; delo na teden In znlžule draginjske do-j zgodila na trZaški ulici tragedija, ki ji klade Delodaialcl osnujejo skladišča ži- | razburila vso mesto. Privatni nradnik N"i vil, kl bodo oddaiala delavcem živila po I m Grer^ps ie ustrelil s samr kresn'-. Hi znižanih ccnah. Oba dela bosta plačevala letno Cecilijo, hčerko urednika L' Er. prispevke za zaklad brezposelnih. Tudi v j NFuove G. Dainese a, Deklica, kj Je bik. Livoinu se je končala stavka kovinskih 1 zelo lepa. se jc seznanila poloti na nekon. delavcev, kl ie trajala dva meseca, z do- i plesu z Grogorisom, VI se je vanjo zalju govorom, po katerem se znižalo mezde bil in začel zahajati na dom. Živela ste delavcev za deset odstotkov. kot srečna zaljubljenca; veselje je motilo 1 samo nenavadna, ljubosumnost, Gregorisn. TELEFONSKI STRAJK NA DUNAJU, ki se je vodno bal, da mu lepo in mladi Dunaj, 6. decembra. (Izv.) Davi se io i^ročenko kdo prevzame in jo je za* ustavil celokupen telefonski promot, ker pooomo mučil s svojimi grožnjami. jo tri- do štiristo mehanikov, ki so neobhodno potre,hni za vzdržavanjo tehničnih naprav, pričelo stavkati, ker se jim ni povišala mezda. Vso dunajsko časopisje se je vslod tega. ostro obrnilo proti finančnemu ministrstvu, zakaj no plača mehanikov tako kakor drugo visoko kvalificirano delavce. Pogajanja z mehaniki je vlada zavrnila, dokler bi ti no vzpostavili dela. nakar so se delavci v zgodnjih večernih urah zopet, podali na delo. NOVE PLEN1TVE V BERLINU. Berlin, 6. deccmbra. Včera) ie prišlo v severnovzhodnem delu Berlina zopet do plcnjenla. Več stotin oseb, po večini delavcev In brezposelnih Je izropalo nckal trggvin. Policija ie zaprla kakih sto oseb. V nedeljo le Imela Celina svoj rojslr? dan In ie dobila ob tej ptlllkl celo kop, šopkov in cvetk. Oregorls le bil ijubo sumen tudi na te. Prišlo )e zopet d' burnega spora, ki le končal s tem, da i< zahteval Oregorls od deklice vsa od nje ga ii naklonjena darila, kl iih Ic po'eir vpričo n]e uničil in odšel 7 grnžnlo. da st maščuje. Včeraj proti večeru je šla Celina, niš hudega sluteč, kakor običajno k svoji učiteljic! klavirja. Sredi pota, kjer se '( večkrat sestajala z Orcgotlsom, le stopi ta nakrat pred njo In molče sprožil dv,. strela deklici v glavo. Nesrečnlca sc li zgrudila in obležala na mestu mrtva, Oregorls pa Je pognal tudi sebi kroglo v prsa. Težko ranjenega so prepeljali * bolnico. REVOLUCIJA ENVERPAŠE. j^^"nfdar/ln Tajniki n^ilTv^ ŠOPRONJSKI PLEBISCIT, p-rlz, fi. decembra. (Izv.) Po brez-1 ostrovskem reviru. Dvoje strokovnih or- Budimpešta, fi. decembra. Kakor po-i žični vesti iz Carigrada Je i-hrul nlla v'ganizae,lj je pristalo na povlšek fi.2 odet. | roča »Pesti Naplo. Iz verodostojnega i Batumu revolucijah r-i-.ta.ši Envcrpaše I na dnevno plačo. Lastniki so Izjavili, dal vira, se drži Madžarska strogo stališča, . 'so bale vrgl! obstolečl režim in sc pela-! se uklonejo zah*evi po porilanta »•!«* i da se bo vršilo ljudsko glasovanje r Inatsljstvu Franc V Ink ie dobil naslov ii> IMENOVANJA. Beograd, 0. decembra. (Izv.) Poileljsk! stili vlade. i rudarjem samo vsled pritiska. se drži Madžarska strogo stališča, i pristav pri ljubljanskem polici'::keai v&v-e bo vršilo ljudsko glasovanje r inateljstvu Franc Fink je dobil na-sto' iSocronlu osem dni oo oacliikacljlt značaj ravnatelia nomoJnlh «ra,lov. Seja ljubljanskega občinskega sveta Ljubljana, 6. decembra. Današnjo sejo občinskega sveta ie otvoril župan dr. Perlč ob 17. uri in imenoval overovateljem obč. svet. Dcžma-na In Kralja. Obč. svet. Jelačla |e opravičil svolo odsotnost. Nov občinski svetnik. Namesto odstoplvšega obč. svet. Iv. Mcllka (SKS) |e vstopil inž. Matei Kosmač, kl le obenem Izvoljen v upravni odbor Mestne hranilnice. Pritožbe g. filtra. Nadolicijal Mcslne hranilnice, g. Ivan Hiter se je pritožil proti dekretu ravnateljstva hranilnice z dne 24. Icbruarla, s katerim ie bil pozvan, naj Izstopi Iz društva zasebnih nameščencev. Občinski svet je soglasno njegovi pritožbi ugodil in razveljavil dekret hranilnice. Njegova nadallna pritožba, ker mu nI bil odmer-ien draglnjskl prispevek kakor nekaterim drugim uradnikom, se le odstopila upravnemu odboru hranilnice v ponovni pretres. Prispevek bolniški blagajni. Bolniški blagajni mestnih uslužbencev u le zvišal prispevek občine od 100.000 tn 150.000 kron. Odobritev državnega posojila. rtKipIs 7odstotnega državnega investicijskega posojila v znesku pol milijona kron se le naknadno odobril. Obč. svet. dr. S t a n o v n i k (SLS) ie pri le| priliki imenom svojega kluba protestiral proti načinu, kakor |e bilo državno posolilo podpisano, ker ie magistratn! uradnik na \o|o odgovornost podpisal za občino t ! o visoko vsoto, Izlavlja pa, da bo ' r iub temu glasoval za odobritev. Ker le potekla doba za pobiranje deset-odstotne davščine na vozne listke cestne električne železnice, se pokrajinska uprava naprosi, da dovoli pobiranje davščine /s nadallna tri leta do 30. Junija 1924. Šestim mestnim uslužbencem -samcem, kl vzdržujejo rodbinske člane, se dovoli nabavni prispevek v znesku 4000 kron. Zupanova plača. "i t januatjem se poviša mesečni pisar-. rtiSkl pavšal županu In namestniku na 20 j uradnikom na 15 in slugam na 10 kron. I Prispevek mestne občine za nabavo' stvarnih potrebščin mestnih šol se štiri-1 krat poviša in dovoli v to svrho kredit i v znesku 109.524 kron 64 vin. Klerikalno sovraštvo do učitellstva. Sledila je razprava o naknadni odobritvi prispevkov mestne občine za sprejem j >u.:;os!ovanskih profesorjev in iugoslovan- i ■diih učiteljev v Ljubljani. Obč. svet. dr.! "Stanovnlk Je zalileval, naj se glasuje o vsakem predlogu posebe. Izjavlja, da! bo njegov klub siccr glasoval za odobri-! lev prispevka v znesku 10.000 kron za •prejem profesorjev, vendar pa proti prispevku za sprejem učiteljev v enakem znesku ln to zaradi tega, ker le udruže-' nje Jugoslovanskega učlteljstva demokratska organizacija. Zavrnil ga le naj-prei obč. svet. č r n a g o i, kl je naglašal, da Je bila naravnost dolžnost občine, da te dovolila za sprejem iugoslovanskih učitejev sicer tako malenkostni znesek, da se vsaj malo revanžlra za sprejeme zastopnikov našega plemena v Srbiji. Obč. svet. Ambroži č Je z ozirom na tujski promet odobraval sklep magistrata in obenem naglašal, da Udruženie jugosl. učiteljev tudi ni nikaka strankarska, i ampak stanovska organizacija. Pri gla-ovanju Je bil prispevek za sprejem pro-lesorjev odobren naknadno z vsemi, za prejem učiteljev pa proti klerikalnim "lasom. Napad dr. Stanovnika na naše iteljstvo je izrazil splošno ogorčenje. Za Spodnjo Šiško. Šolska ulica v Spodnji Šiški se pre-| ^ame brez odškodnine v oskrbo in last mestne občine. ElekHčnl zadrugi v Snodnji Šiški se '■j cestno razsvetljavo od 1. januarja dalje poviša prispevek občine od 5000 na 12.000 kron. zadruga pa mora število žarnic povečati od 34 na 37 in plača 500 kron priznalne naiemščine. Nagrade članom občinskega sodišča. Predsedniku občinskega sodišča, ohč. svet. Rupnlku ln dr. K uhlju Mirku sc pri :na za dopoldansko In popoldansko delo bo 100 kron nagrade (oziroma 50 K 7t polovično dnevno delo), uradnici pa plača 1500 kron, In sicer do konca de-r.embrs. Clanl sodišča dobo za vsoko selo *0 kron. Prošnja Gasilnega društva v Spodnji Siškl za odpis veseličnega davka v znesku 48.8 kron se ne ugodi, pač pa na predlog obč svet. Turka dovoli podpora v znesku loon kron. Prodaja mestnih parcel. Ponudba Skuškovlh dedičev za nakup hiše št. 21 ob Erjavčevi cesti se odkloni, Istotako ponudba Inž. Rud. Trenta ln prof. MIh. Marklča za nakup mestne stavbne parcele ob Poti v Rožno dolino. Za nakup mestnih stavbnih parcel ob Aleksandrovi cesti, nasproti Trbovcllske palače ln nasproti Narodnega doma se da od vseh ponudnikov prednost Pokojninskemu zavodu, In sicer za parcelo nasproti Trbuvcljskl po 500 K, nasproti Narodnemu domu pa po 600 K inJ pod pogojeni, da prične z gradnjo svoje inonumentalne palače najkasneje 1. aprila 1922., kl mora biti dokončana do 30. novembra 1923., slccr plača zavod mllllon kron koncenci-jonalnc globe. Prevozniku, obč svet. Turku se dovoli zvišati odškodnino za mestne vožnje In za mestno plinarno od I. avgusta 1921. dalje. Povišanje šolnine na licelu. Na liccju se šolnina zviša na 400 kron i z drugim semestrom pod pogojem, da sc j dohodki porabijo za nakup učnih pripo-1 močkov. V nadzorstvo In upravo Internata Mladike so bili izvoljeni od občinskega sveta gg.: Jeglič (SLS), Marn (JI)S), Petcrlin (NSS) In Kocjan (JSDS). Razno. Nato |e bila na predlog policijskega odseka prepovedana vožnja tovornih avtomobilov z gumijevimi obroči po sledečih ulicah: Sv. Petra, Križevniški, Kolodvorski, Cegnuri:vl, Zalokarjevi, Ravnikarjev!, SelcnNirgovI, Gradišču, Starem trgu. Prečni in Samotni ulici. Prošnja deželne zadruge dimnikarjev za razdelitev Liubljane v deset dimnikarskih okrajev le bila odklonlena In vsi saroostalnl predlogi odkazanl odsekom, s ! čemer je bil dnevni red Izčrpan. Sledila Je dolgovezna, prazna In popol- ' noma brezpomembna, toda nad pol ure j trajajoča debata o vprašanju, kako naj sc ^ postopa s samostalnlml predlogi, kar Ic t že tako pojasnjeno v občinskem poslov- J niku. V debati so se razgovorih malone vsi zastopniki koalirane večine In vsak [ posamezen po svoje. Koncc brezplodnemu ! prerekanju Je napravil ohč svet. Turk s predlogom za zaključek debate, načelniki odsekov pa so bili pozvani, na) razpošiljajo vabila na odsekovc seje vsai 48 ur nc pa 24 ur prej, kakor do seda). IZ TAJNE SEJE. V službeno dobo se všteje magistratni pomožni radniel Anuškl Jerajevi služba v mestni zastavljalnici; slugi stavbenega urada Alojziju Pippu se se vštejo v službeno dobo 7 mesccov in 24 dni, Rihardu Tavčarju so všteje v službeno dobo službovanje v mestni aprovizaei.il. Monterja mestne plinarne Plestonjak in Sluga so uvrstita v II. stopinjo kategorije nižjega tehničnega osobja, vštejejo se jim dosedanja službena leta. Umrlemu magistralnemu asistentu Ig. Berglesu se vštejejo v službo vojna leta ter se njegovi vdovi prizna pokojnina. Rudolf Est, blagajnik mestno zastavljalnice se stalno nastavi v b skupini IX. čin. razreda. II. plač. stopinje s 1. januarjem, likvidator mestne zastavljalnice Ftano Poljšak se pomakne v n. stopinjo X. čin. razreda. Oficiantom sc izplača isto doplačilo kot ofi ciantinjam. Najemnina za liotel »Tivoli* se poviša na letnih 24.000 kron. Zupanu se določi celoletna plača v znesku 120.000 kron. (Dosedaj je prejemal župan 57.000 kron). Na prošnjo nekaterih prosilcev se odpišejo zakonite takso nekaterim prosilcem za vstop v občinsko zvezo, V obrtni stroki se dovoli prenos kavarniške koncesije Jakobu Vospcmlku, družbi Triglav se dovoli koncesija za izdelovanje perila, izdajo se koncesije trgovcu f^krb.-u za trgovino z deželnimi pridelki na debelo. Karlu Boštjančiču za. trgovsko agent ti to z električnimi izdelki, Hinku ftevarju za artikvai/.fc, priporoč- je podelitev koncesije Ivanu Sušnikn za trgovsko agenturo za špecerijsko blago. Odklonijo se prošnje Karla, dometa, trgovca s prašiči in drobnico, in Franja .'.vseneka t.tcrovea. s dtželnimi pridelki. Prošnje Franja Svetela, Ivana. Lindnerja in Mihaela Kreka za koncesijo prodaje mleka se odstopijo aprovizaciiskemn odseku. Ko »ttvetsk, bi o':: • zboruje, pa so cialie.ični de!. Hi plakati po vseh ••(lih krlo-it: ■ Hrvat.-ki blok-- jo vampir lJtt Mca it . .V mor, biti Kadit u prijetuo, videti iu čuti, v kak5ui ne-soclalnl družbi »o nahaja. Zborovala jo tudi skupina »neodvisnih Jugoslovanov® okoli »Svobodne Tribune*; to so disidenti demokratov, razni nezadovoljniki (kakor NSS.), pa tudi teoretiki, ki no pomirjajo, da jo lahko, ideal zamisliti, a težo ga izvršiti. Posot jo bil slab. Dr. Ivan Politeo je zmerno govoril in jugoslovanski, Milan Marjanovič. pa je žal zašel tja na stran frankovačko. Demokrati dano: niso imeli -Lupšči-no. Edino v njih kandidatski listi je realno jugoslovanstvo: med kandidati so Hrvati. Srbi in Slovenci. Danes teden bo volilna bitka; takrat so bo pokazalo, kaj so Izdali današnji manevri. Kulturni popoldan. Poljski konzul je med svojimi gnjti imel beograjske umetnike, ki so izloži-li v Zagrebu svoje umetnine. Tu ie Dalmatinec Mliičič in pa Dobravčič iz Baranje. »Izložba je dosegla prod kritiko lep uspeh, a poset je bil slab». so zatrjuje in Miličič je začel o tem nasprotju s pisateljem Bogovičem javno debato. Brezdvomno je, da, ima Znsreb publiko, ki umetnost ceni. a 'tiri i kritiko, ki zares razume stvar. Ko sem od bajti, me je znanec vprašal: »Ali ne sega plemenska politika tudi v umetniški paviljon? Seveda, separatisti s tolikim poudarkom tiaglalajo svole plemenske osobine*. Šel sem na predavanje beobrajske-ga književnika Dušana Nikolajevlda, predsednika Jugoslovanskega novinarskega Udružonja (ki sodeluje nri «Po-kretu»). Na poti v Pariz se je ustavil v Zagrebu ln predaval v imenu 'Društva hrvatskih književnika* o temi: •Duševna kriza dan?.sniei»a časa*. Dva moža sta se temeliito lotila sveta: Wil-son in Ljenin. a oba sta se varala, ker sta, mislila, da se svet da izpromeni-ti s teorijami (jaz bi dodal: s. sistemi!). Podrobnosti nisem čul. ker jc dvorana Glazbenega Zavoda bila — preaku-stična, posot je bil namreč slab. Za-a bil pristaš boljSevIKkecra režima. Taunstven je njegov simbol: Prekrasna, dama. Pripravlja se prevod A. Bloka v hrvatsko srbski jezik. Strašna ruska nesreča nam jo evo dala priliko, da so od Rusov samih neposredno učimo spoznavati ruski svet: sfingo med Azijo in Evropo. —• Tema ie Že: sneži... Kaj bo dala noč »politike in kulture®? Oan v Zagrebu 4. decembra. Sneg nalotava, menda kakor v .Ljubljani, parki ji gledajo iz oken, menda tudi kakor v Ljubljani; samo da bodo imeli v Zagrebu ta teden več opraviti; zakaj občinske volitve se bližajo in vsaka stranka kliče parklje na pomoč, uaj vzamejo in v pekel odvlečejo — nasprotnike. Politični dopoldan. Dopoldne se je vršilo več političnih Zborovanj. Hrvatski blok jo poslal na sovoranclje svojega Padiča. Košnbiča (starega frankovca), Šitrmina. SrktiDn (novejše frankovee) itd, Njegov poli- tični program je docela frankovački. a socialni njegov program zahteva, da naj se hrvatski dol vojske pošlje domov, naj so kasarne v Zasrrebu izpraznijo in prourede za. stanovanja. V tom tiči konlto Radičevn. Kor je nosilec liste »Hrvatskeora bloka* Radid sam. b0 seveda izvoljen in bo morda, celo hotel biti — župan. Pred letom dni še je pridigal, da bo z vojsko svojih kmetov navalil na Zagreb in pokazal vsem »kaputašom*. kaj je zdrava politika — a zdaj maršira. na Čelu raznih kaputašev, a ti so seveda frankovci. Vse socialne in kulturno razlike se prezro in v dušah zatro. če je zara.iah svoje kolo nlemen•••!.•» vnržnifl (To smo videli nri slovenskih kultur, delavcih) Politične SsMe -]- Katoliška socializacija. V Vzajemnosti«, katoliškem listu najčistejšega kalibra je priobčil g. A. Mrkun načrt o proosnovi katoliškega tiskovnega društva ter o socijalizaciji Jugoslovanske (prej Katoliške) tiskarno. Gosp. Mrkun pravi: »Recimo, da. se ceni vse premoženje tiskov, društva na 40 milijonov kron. Delniška družba (ld se ima. v to svrho ustanoviti) bi izdala za 40 milijonov kron delnic, od teh bi izročila tiskovnemu društvu za. 21 milijonov kron za. njegov apport. To društvo pa bi podarilo delnice društvu »Vzajemnost* za duhovniški fond. Kor bi duhovniki imeli po svojem društvu nad polovico delnic, bi ohranili na družbo odločilen vpliv. Upravni in nadzorstveni svef bi bi! tak, kakoršnoga bi duhovniki hoteli. Radi socijaiizacije si pa takole mislim: Upravni svet se pridrži gotovo število delnic, n. pr. za 1 milijon kr :r za ttslužbeno osobje. Vsak uslužbenec dobi primemo število delnic v užitek (torej ne v last!). Uslužbenci ne dobe delnic v roke. da jih ne prodajajo. ker so meti njimi ljudje v.-akc baže, temveč vsakdo dobi samo izkaz, koliko je njegovih delnic. Uslužbenci uživajo dividende do smrti, potom pripadejo delnice delniški družbi.* Priznati moramo, da je »Vzajemnost* jako verzirana, v razdeljevanju delnic, ker izroči duhovniškemu društvu za 21 milijonov kron delnic, to io 52'5 %. S tem imajo duhovni gospodje absolutno besedo v delniški družbi tisti, ki ima, preko 50% delnic. Nekoliko bolj nesrsiS-no roko ima »Vzajemnost* pri »socijalizaciji* katoliškega podjetja. Od 40 milijonov hoče priznati uslužbencem samo 1 milijon, to je 2'5% cele glavnice In že te svote ne v last, ampak samo v ulite'-! Delavci ne bi imeli na podjetje nikakega upliva — kakor »Vzajemnost* odkritosrčno priznava, a tudi dobiček posameznega uslužbenca bi bil tako majhen, da so sploh no more govoriti socializaciji, Kniti delavci bi dobili le užitek 1 miliiona kron kar bj droaŠaTo recimo fiO.OOO K letno. v • itkarol V. kar wav»n tfbe je preko šT uslužbencev, torej M' prišlo na posameznega uslužbenca 800 kron letno! Take in se večje nagrade deli žo dane* marsikatero * kapitalistično« podjetje. Ako si je g. Gosar zamislil socijalizacijo na tak način, potem bodo -»katoliški* delavci od katoliških voditeljev zopet enkrat osleparjeni, kakor so bili že noštetokrat. + Na goIJuKjo poziva glasilo katoliške inteligence »Slovenec* kmečko župane in one rezerviste, kl se niso odzvali pozivu na orožne vaje. Kakor znano, je odredila vojaška uprava, da morajo vsi oni. ki se niso odzvali pozivni v začetku minologa meseca, sedaj res na šosttedensko orožno vajo. Ta »kazen* je za tako težak vojaški prestopek naravnost mila in jo ju mogiv če razlagati lo s tem, da vojaška uprava upošteva žalostno dejstvo, da je bila ogromna večina neposlušnežev zapeljana od brezvestnih klerikalnih hujskitčov. Sedaj pa pride »Slovenec* in svetuje z naravnost nesramno predrznostjo županom, naj izstavijo prizadetim rezervistom uradna lažnjiva po-trdlla. da so so pozivu na orožno vajo odzvali, a se priglasili k napačnim oddelkom. Resno svarimo župane, da se ne dado pregovoriti k taki kaznjivi zlorat>i svoje oblasti, ker bi moglo imeti to i za nje i za rezerviste težke posledice. — Tudi izgovor »Slovenca* na znano poročilo »Jutra* o domohili-zaciji je prosto natolcevanje. To poročilo jo izšlo dne 9. novembra, zadnji dan za priglasitev obveznikov pa. je bil 8. november. Zato se na »Jutrovo* vest ne moro nihče izgovarjati. -f Solidarnost gosp. Radiča t Italijo. »Hrvat* poroča o nedeljski skuji-ščini Hrvatskega bloka, da. jo rekel na njej St. Radid v svojem govoru o zunanji politiki: »VVashingtonska konferenca je na predlog Italije sklonila razoroženje Jugoslavije. To jc tuli stališče republikansko Hrvatske.* Evakuacija Albanije. Iz Skoplja se poroča, da je naša vojska na nekaterih točkah že zapustila demarkacij-sko črto in zasedla neutralno cono določeno na- sestanku veleposlanikov v Parizu. Olionem z našo vojsko so zapustili tudi prebivalci vasi. ki se nahajajo na demarkacijski črti, albansko ozemlje, ker so iz Prizrcnskega okrožja prišle vesti o grozovitostih tiransko vojske proti prebivalstvu zlasti proti plemenu Miriditov. -f- Razorožitev Bolgarije. Boltrarsko vojno ministrstvo objavlja, da je dobila bolgarska vlada od zavezniško vrhovne konference definltivno narel-bo, da mora do 10. t. m. izvesti popolno razorožitev Bvoje vojske v smislu določb mhovne pogodbe; obenem mora razpustiti tudi žandarmerljske in pogranične čete. ki ne odgovarjajo novi formaciji bolgarsko vojske, ki no sme imeti več nego 0.000 aktivno slu-žečih mož. — Sofijski listi objavljajo obenem komunike bolgarske vlade, ki iz'avlja. da je tako število vojske veliko premalo za obdržanje reda in mini v državi. -j- Zelena Internaclionala. Glasilo češkoslovaških a trn r cev »Venkov* javlja,.da se je vrnila v Prago delegacija češkoslovaških atrrarcev, ki je prepotovala slovanske balkanske države, da vzpostavi kar najtesnejše zveze mod balkanskimi in češkimi zemljorad-nikj v smislu sklepov zemljoradniške-sra kongresa v Pragi. Delegacija izjavlja, da je v načelu povsod uspela in da. je kooperacija, češko - slovaških, iugoslovanskih in tudi bolgarskih zorn-Ijoradnikov zagotovljena. Prosvefa I. jubilejni koncert ♦Glasbene Matice, v Ljubljani se vrši danes, v sredo, ob 8. Nastopi naš najboljši solist, t. Julij Be^ tetto, z Izbranim programom tzkllučno slovenske solistične literature. Progran obsega najboljše točke naših klertkov tn modernih. Zastopani so v njem Lalavic Adamič, Pavllč, Sattner, Vilhar, Oerblč Skerianc In Kogoj. Občinstvu bodo n« razpolago besedila, kl na| si gotovo po skrbi, da bo moglo bolle uživati trnto tvore. /. Kongres jugoslovenskih oblikujoči umetnikov v Zagrebu. Podpisani odbor j« prejel brzojavno obvestilo, da le I. Kon gres jugoslovenskih obllkuločlh umetni kov preložen ter se bo vršil meseca j«. nuaria 1922. Podrobnosti se objavilo pravočasno. — Odbor Strokovnega udru ženja jugoslovenskih obllkujočih umetni kov v področju Slovenije v LlublJanL Šentjakobski gledališki oder v Ljub liani, Florijanska ulica St. 27, ponovj n,t praznik, v četrtek dne 8. deccmbra, Ij borno veseloigro Baluckega, »Težko ribe*. PredprodaJa vstopnic v šentjakobski napredni knjižnici danes od 5. do 7. ur? zvečer. Dramska sekcija »Preporoda* v Ljubljani gostuje v četrtek dne 8. L m. v So. kolskem domu na Viču s priljubljeno veseloigro v štirih delanjih «... ulica SL IS«, katero Je omenjena sekcija že na svoji počitniški turneil po Sloveniji ln Hrvatski uprizorila z lepim uspehom v Ptuju In Varaždinu. Diiaštvo In dljaštvu naklo-njeno občinstvo se vljudno vabi k predstavi. — Začetek točno ob pol osmi uri zvečer. Dr. Fr. llešlč, «Veibenica hrvatskosrb skega jezika*. Iz Prage se nam poroča, da bo ta knjiga, kl le pred kratkim Izih pr! »Tiskovni zadrugi* kot učbenik zs Slovence, prevedena v češčlno. »Vzore: nazornega nauka*, ki so v tej knllgt, $o najboljši, kar sein videl do sedaj takil pripomočkov — piše na$ dopisnik; zato Jih hočemo podati kot pomoček onltf Cehom, kl se mislijo učiti hrvatskosrb-skega jezika. Koliko učiteljev je v Jugoslaviji? Po najnovejši statistiki ministrstva prosvete Je na ozemlju naše kraljevine v tekočem šolskem letu zaposlenih nad 18.009 učiteljev in učiteljic. Šport in turistiha Nove smučI dobavi članom športnih klubov v omejenem številu Športna zveza. Vsi oni športniki, kl reilektiralo na nje, naj se čim prei zglase v pisarni Športne zveze. Po svetu — Proces Landru v pariškem senatu. Francoski senator Philip je vložil v pariškem senatu interpelacijo v zadevi zadnje razprave sodrtoga dvora v Versaillu proti morilcu žen Landruju. 0 interpelaciji se bo razpravljalo na prvi seji sena.ta. — Komisija Zveze narodov v Albaniji. Od ženevske zveze narodov določena, komisija, ki ima, nalogo fiksirati meje med Jugoslavijo in Albanijo je dospela 1. decembra pod italijanskim vodstvom v Skader. — Za integriteto Rusije. Predsednik washingt'onske konference Hughes je sklenil ves svoj vpliv zastaviti v to, da vse svetovne velesile priznajo nedotakljivost ozemlja in enotne uprave ruske države. — Nazadovanje prebivalstva v Avstriji. Po zadnjem ljudskem štetju ima Avstrija 6,131.545 prebivalcev. V primeri s prebivalstvom leta 1910 je moških manj za 203.591, žensk pa 19.750. — Ruski begunci v Češkoslovaški. Praški komunistični lisfc • če za Božič vsaj najrevnejše med rev • nimi ljubljanskimi otroci. V ta namen j« dobilo cd •»Jugoslovenske Matico« precoj blaga za obleke ter članice --pridno šivajo. Tudi ljubljanska obči . hoče prispevati k temu lepemu pod-jotju. In Vi, dobri Ljubljančani, taki; stci ne »1 rečete -svoje pomoči, Vi. ki ste vodno na mestu, kadar treba sušiti solze, blažiti bedo. lajšati obup. Vi, očetje, možje, strici, bratje, ženini.., ko boste kupovali svojim dragim svile, btiržuna, kožuhovine, greveljčkov, parfumov, preprog, nakitja i. dr, spomnite se takrat, da jih je na. tisoč« in tisoče, ki nimajo niti najpotrebnejšega. Vas, Ljubljančanke, vse, ki ste blagih src ter dobrih ln spretnih rok, pa rotimo, pridite v prav velikem številu! Pomagajte šivati oblačila, ds pripravimo ubožnim ljubljanskim bratcem in sestricam toplo božične darove'; Vsaka., ki količkaj more, naj žrtvuje vsaj par ur, da z dejanjem pripomore k ublažitvi bede siromašnih, prezeba-jočib otrok. Ze prikrojene obleke za šivanje dobite v društveni sobi »Kola jugolovenskih sester*. Šolski drevor« 2/II., kjer se sprejemajo tudi darila blagu ali denarju za siromašno de'-" t vsa!: dan od 9.—1!. dopoldne. 1 JUGOSLOVENSKO NOVINARSKO UDRUZENJE ! sekcija Ljubljana izteka povodom sijajno uspelega koncerta v proslavo narodnega ujedinjenja najtoplejšo zahvalo pevskim društvom »Ljubljana,«-, »Krakovo-Trnovo: »Slavcu*, zboru Jugoslovenskih železni Carjev, zboru ^Glasbene Matice* in »Ljub ljanskemu zvonu*, ki so s svojim odlič nim sodelovanjem knncort omogočili in . o !it?tom ge. LovSctovi, g. Romanowskeni': in g. Powilskemu ter njegovemu spremljevalcu na klavirju g. A. Neffatn, ki f s svojim umetniško dovršenim petjem da li koncertu znak umetniško na višini eto ječe prireditve. Zlasti se zahvaljuje ^ ravnate! iu konsorvatorija »Glasbene Mati ce* g. Mateju Hubadu. ki je drage volj" posredoval pri ljubljanskih pevskih zfct> rih za. njihovo sodelovanje in prevzel programno organizacijo koncerta, nadni.' g. dr. Čerinu, kapelniku mttzike dravski divizije, vsem sodelujočim damam in Vrb' niški tovarni konzerv ter Gospodin j Soji Marijanišča za okusno prir"jani bul fet. Posebno zahvalo izreka p. n. op"T nemu svetu hotela »Union*, kl je dal koncert brezplačno na ra-poV;ro dvors no. kurjavo in razsvetljavo, pa tudi p- r občinstvu, ki je z velikimi' simpatij«"1' pozdravilo prvo društveno priredi'«7 ' proslavo narodnega pra.nika in v dobrodelne svrhe ter dvorano do zadntegs ko tička napolnilo. - Mnbljana, 6, dec. I92' Domače vesfi * Izprememfce v sodni slolbL Minister p.avde je imenoval: m višjega dež. sod. »tetnika ta predstojnika okrajnega sodila aa Prevaljab drja. Jakoba Doljana; m dešelnosodne svetnike: Janka Ouielja m Maribor; Jakoba Antlogo za dež. so-•šče v Ljubljani; drja. Frana Cvetka v Y*%bnjem; Mihaela Vehovaria za dež. sodišče v Ljubljani; za deželnosodne svet- C"ie in predstojnike okrajnih sodišč: Jaha Jana za Krško; drja. Ivana Sirka ;» Metliko; drja. Ruperta Celest.ino xa Črnomelj; Miroslava Muho za Dolnjo Len-favo; za okrajna sodnika in sodna predstojnika: Kajetana. Premersteina za Lo. £atec; drjs. Frana Kovčo za Mursko So-l»to; za, okrajna sodnika: Ivana Kralja a. dež. sodišče v Ljubljani; drja- Rudolfa Saioviea na njegovem službenem mestu; za sodnike: Stefina Vodoška za Slo-ensko Bistrico; drja. Ribarda Tomšiča sa Dolnjo Lendavo; Ivans Trinkausa za Mokronog; drja. Janka Košara za Ptuj; Mihaela Cemoša za laško: drja. Slavka .sumenjaka za Šmarje; Josipa Trojeta za Črnomelj: drja- Josipa Cemerja za Sv. Unart; drja. Josipa Dolničarja za Ptuj; F-Uksa Verbiča za. Ptuj; Adolfa Hudnlka •a Ptuj: drja. Josipa Pretnarja za Laško; Tilna Levca za Konjice; drja Franja Stri-♦JPa za, Mursko Soboto; drja- Frana Tav-i*Ija. za Sv. Lenart: Rudolfa Ročniki za SeStanj; Milana Tominca za Slovenigra.-ilec; drja. Josipa Kavčiča za Murske Soboto. — Dalje je prt mest il sodnike drja. Toma Turata iz Ljutomera v Gornjo Radgono; drja. Mile Jenka iz Ptuja v Litijo: drja. Jakoba Prešerna iz Krškega v iškofjo Loko. — Upokojen je na lastno piotnjo drž. sod. svetnik v Kozjem Anica Zdolšek. Za kanclista brez določene-t'tt službenega mesta je imenovan pisarnl-ki oflclant Alojzij Lipužič, stalno upoko-•m pa sodni sluga M. Globočnik v No. ven> mestu. * Iz drtivne politične službe je izstopil 30. novembra koncipst pri glavarstvu v Padovljlei dr. L. Lob). — Začasno je 'ipokojen okrajni tajnik v Mariboru Ivan viudelka. — Za uradnega okrajnega žl-lionzdravolka v Šmarju pri Jelšah je imenovan žlvlnozdravnik Fran Goljar. V njegov delokrog spadata sodna okraja Šmarje In Rogatec. * Na državnem ženskem učiteljišču v Mariboru je poverjen i. vodstvom ravna-ifcljskih poslov do nadaljnje naredbe profesor Frane Voglar. * Iz državne gospodarske službe. Inž. Prago Svigelj je imenovan za stiplcnta v !>. razr. na srednji gospodarski Soli v Mariboru. Z« sadjarskega inš'rnktorj& v It. '.izr. na. vinarski in sadjarski šob v Ma ribonj Je imenovan g. Franc Aplene. Potovalni učitelj E. Maršifi. jo na lastno prošnjo razrešen službovanja. Ivan Pav-N« jo imenovan za rudarsltega asistenta v 11. razr. pri državni cinkarpl v Celju. " Iz poštne sinih1;. Zn poštnega ravna-•lja v Sarajevu jo ;menovan bivši upr.v ' itelj zagreb*kee& poštnega ravnateljstva . I. Slptiš. - Z rudarske visoke šole v Prifaramu. N oneeni novembra je na rudarski visoki di v Pribramu dovršil svoje študije z najboljšim uspehom gospod inženjer Tonče Ho man Iz Skofieloke. * Umrla Je dn« 4. t. m. v Ptuju gdč. •Virija P r e s k c r, učiteljica iz Ormoža. 1'rišla .je v Ptuj k svoji sestri, da se pri niklavževki poveseli s svojimi nečaki in 'iflkinjami, tu oa jo je nenadoma zadela, •.'trt v starosti komaj 29 let. Pokojnica je bila duša. narodnega življenja v Ormožu, -:jer ,io bodo britko pogrešala razna dru-va, pred vsem njeni ljubljene? — rleea v šoli. N. v m p.i U. Slovan»lii večer akad, društva ladrann v Ljubljani je uspe! na največ-» zadovoljstvo številnih obiskovalcev, teleti je, da, bi naši agilni akademiki pri-eedlli še večkrat, slične ali tndi manjše oSere, ki so tako pripravni za povzdigo opuščene ljubljanske družabnosti. Akademija sama. j« uspela nad vsa,ko pričel kovanje. Ljubka gdč. Olga Kosenjakova • žela obilo priznanja, za, Nlesoiadom-■ kega pesem »Odpri, Janko!». g. Honer-•in je v veliko zadovoljstvo nudil dva violinska šola. Na klavirju sta spremljala .Jlt, Potočnikova in g. Nefa-t. Gdč. Ka-k.nskova ln Kalinova sta peli duef. iz 1'ondkove opere »V studencu*. V znak priznanja so bili poklonjeni lepi Šopki. Presenečenje toga večera je pa, bil na-">p Rusov, bivših častnikov, sedaj slu-■alcev ljubljanske univerze. Zbor je dirl-«ira) g. Arbakov, bas je pel g. Lesenle-1'i.ii bariton g. Arhipov. Zbor jc odpel najprej .tHej Slovanih- slovenski in ruski; '-.(lile so ruske pesmi, med katerimi je redno ugajala šaljiva kozaška, ki se je marala ponavljati. Istotako je žel fanatl-1 'a aplavz tonor-solo ter Baumgartnova produkcija na balalajko. Oba sta morala ponavljati, ker se občinstvo od teh no-rih in vendar tako domačih melodij kar ni moglo ločiti. V drugem delu akademije g. operni pevec H. Zathey zapel Kar-Irvicza melodijo »Skad pienvsze gvviaz-ir* in Mu6sorgskega Mefistovo balado, Zareeki pa je izvajal kubanski kozaški ples, ki mu je občinstvo sledilo z .veli-• im ::animanjoni Akademiji je sledila neprisiljena zabava, v veliki dvorani se je ra sestala mladina. Lep čisti dobiček je namenjen društveni knjižnici. Obča želja udeležencev je, naj bi nam naši mladi Jadranaši* še večkrat priredili kaj slič-nocra. da postane naša univerza družaben ^lnltelj mest«. " Za klerikalno časopisje so zaScli 1 veh dnevih klerikalci in »jih ftgita-■*fAce besno propagando. Kot vsiljivi agenti hodijo zlasti klerikalne agltato-rlce, ki jih klerikalci roknitlrajo iz svojega dijaškega naraščaja, od hiše do hiše, od stanovanja do stanovanja in nadlegujejo stanovalce, da M naročili »dobro časopisje*, kot, bo »Slov-v nec», »Domoljub*, »Novi Ca*», »Straža i itd. Opozarjamo vse svoje somišljenike in prijatelje, pri katerih -e javijo tako agenti nje, da jih brezobzirno izroSe policiji, kor nimajo nll;a-kih dovoljenj za svoj agenturfki posel. * Gorlšit arhiv v LJubljani? Tržaška »Era N>uva> od nedelje prinaša poročilo o bogatem arhivu mesta Gorice. ki so ga odnesli Avstrijci ter se bajo sedaj nahaja v ljubljanskem muz«jit. Arhiv obsega važne listine, med njimi Hiti peiganientov. »Era Nuova* s j' ti nad Jugoslavijo, ki baje noče poslušati niti laške vlade, niti sonzermenske pogodbe in sklepa, s pozivom na rimsko vlado, naj raerodaini faktorji takoj zahtevajo, da vrne Ljubijana srhlv pravemu lastniku. * Obravnava proti upornim n>darje'ti v Istri. Preteklo soboto popoldne ie je v PuJju končala Fodna obravnava proti rudarjem v Karpanu. ki so svojrdob-no v rudnikih ob reki Rasi proglasili neko vr vo sovjetske republike. Pozneje je prišlo do i.lnfih bojev mod temi rudarji ir kavablnjerji. Na temelju pravoioka porotnikov so bili vsi obt.v i<\ne.i (50 •udarjev') od obtožbe oorošč ^ ni. Rudarji so bili takoj izpuščeni lz zanora. * Komisija za preskrba vraeajoclh s« volaliov. V komisijo za preskrbo vrača-jočih se vo-akov v Ljubljani so imenovani p.i pokrajinskem namestniku kot predsedniku te komisije: za predsednikovega namesnitka šef oddelka ta eoei.ilno sl:rb.,tvo Adolf Rlbnlkar, za člane pa: vladni svetnik dr. Josip Dcrmastia, zdrav nik dr. Tone Jamar, šef oddelka za javna dela inž. Anton Klinar, sanitetni referent dr. Krneht Maver. prof. Pnter Modle, viš>3 upravitelj g. Nebentiihrer, knjigovodja. Rudolf Rozm:'U, sef oddelka za kmetijstvo Tvan Sandn, stavbni Svotnik inž. L Stembov, ta,mik konzumn^pa dre-Stva Fil'p Uratnlk in tajnik bolniške bla-S.ijne dr. Rocdan Žužek. * Proolava Greeorčičeve smrti in Italilanskl fašisti. Tržaška »Edinost* prinaša poročilo iz Kobarlrt* o proslavi iMetnlce Orcgorei.Vvo smrti. Eden iznjeJ prisotnih poroda listu, kako so »e zbirali luidje na Orcgorčičevem er> bu pri »v. Lovrenci in kako ?o »e rvo-čer spominjali vellftejra pertika ne. pri-iateliikent «.-stankn. Ob 2:1. se razšli. Toda žo opolnoči so zapalill italt-iaiaki nosilfi kultur • hišo g. Mašer". kjer »e je vrši! seRtanel:. !>a«i co r.aT.Io-ra»sl talroi prHpoli na lice menstfl. jc venda r lii; t. /gorela, k>' prodal i^inkovič v Cellu v ho, telu »Balkan* potili kovček in nei-ni drugih predmetov, vse skupni za 100 K. Polici',i je takoj uvedla zasledovanje in 'c dobila od zagrebške potic.ro obvestilo, da se nahaia Sinkovlč. k! lo izvršil mod tem še po raznih zaTrebš^ih hotelih tatvine. Se na, v.i.mem pod ključem. * Na Dunaju oplenjen beograjski trgovec. Z Dun3.'"a nam poročajo, da je beograjski trgovec levan Oročarevič. ki je stanova! v hotelu »Bristob', prijavil policiji, da je ob priliki demonstracij proti draginji vdrlo v njegovo sobo 11 oseb, ki so razrozale dva kovčka, razbili omaro in mu odnesle blaga v vrednosti 72 tisoč dinarjev. * Mala kronika. Pavli Surk, tovarniški delavki, je pri delu padel košček pločevine v levo oko. — Viktor Rode, posestnik iz Smarr« pri Kamniku, je pomagal sosedu sod vina zviliti v klet. Pri tem mu Je spodrsnilo, da je padel in si pri nadcu zlomil levo roko. — Slulklnja Ivanka Korman i« on hodniku pred glavno pošto pn.dk in si zlomila levo roko. — Matilda. Hlebce, delavka, stanujoča v Kamniški ulici. :s- doma po stopnicah tako nesrečno padla, da si Je zlomila desno nogo. — Angela Jak o pij. Sletna hči hišnega posestnika iz Mirčic pri Kranju, ju doma neopaženo vzela srp in začela oponašati žnnjlee. Pri t»m na. «e !» vrsza'- v stopalo leve noge, Gospodarstvo RUSKE FINANCE. } Crank»urt r /citung-. ie prinesla tlne I?, f. m. o ruskem finančnem razvoju j i zanimiv članek, kl ea podalimo tukai v i izvlečku: i »Sredi meseca novembra ic zAc.la t nova ruska driavna. hanka s svoiini po-! slovanjvni. Voaiia io dva piiir.jra ruska j finančnika, g. Kuttler Schleslngcr. Po.katerih p-nlh liosta mogla prit! vsaj do prvih ponižnih uspehov, bo mogla P"-I kazati sfi-le praksa. Delokrog državne banke ie financira-|nje posameznih državnih in privatnih j podjetij. Bistvena Izprememb« v ruskem ; finančnem gospodarstvu leži v tem, da se odslei državna uprava ne ho vec no-j posredno bavllu s ihianclranieiu konm-nlziranlli in nncionallzlr.iniem podjetll, peščeni pa 19.10 odstot., t »Wem»B Občini n«daljo lik« odstot, f krški občim 115.10 odstot., v novomeški okolici 17.8S do 18.28 o Istni elsdkorje- Sladkorna pe sa j j Imela letos približno za 1 do 1% f, vet sladkorju, kakor lani. T! prvj posk« sl dokazu i« jo, da jo zemlja in kluna do lenjskih poljan ''osti Posa^ja Itakor stvarj"?nu '.a sladkorno peso. Ker pri da nasiljih i..-aicrah na iiovtuiUem samem ni mogočo deh ti dr.oti zoailje za kulturo shdkoTne pes', ko posebno krcf.ift pri sedanji draginji po". ! ilt p-Mftlfcov ue bo da radi -.ič.ell z n- imar-o jln kulturo sladkorne pc-. ntogt-č* uranovi«-" sladkorno "n-srin le v ivfezj . Hrvati tako da bi zn. skupno ;'. :lkomo tovarno pridelovali peso raz- n oni ra d'-l» nnsiti kmetovalcev, !;i so . naprelek nait e... temveč bo prepustila to delo od nie^'iišta-1 gospodarstva, tudi Lupi Oi-.-jM de! brva banki. Vlada »i Insti skih kmotov in časti velepesostni • tiovljeni drmbi"i 1021 doiiol-luo ob 11. > b>» vršila v dvor: !1 gosrodarrkfj;.! društva za Hrvat s, :o in 1-ironijo v Li-grebu anketa interesentov ir Hrvatske in Slovenija glede usuinovilve ikupoe tlad kome tovarne za Uvvatcko in Slovenjje katere nnk«to se udeležita tudi oN; pr' krajinski oblasti po svojih odposlancih == Nova podjetja v Besni. V Sarajevu se vr?l dnt 10. decembra konst.ltnireio&/ glavna 'kupščlnu t.rgovinskesfa d. d. »Is - Dus d. d. 1« Hf.'«»rbra se osnuie s zo tillnsko industrijo "Dri j nlm razmeram. Na leto zneša ta obrestna j na». 1;! prevzame f-rno mlin- tvrdke 1 mera 3ii odstotkov, z vračunanimi obref- Pni paromlin S. Jovpiiovl« i rime ^ i nimi obrest- na 13 odstotkov. Pred volno | Hiieljini. - V Travniku »e j" osnoval.. | se ie smatrala v Rušili Uodstotna obre»t- j Srpska b trnka za okrug uravnički d. d.-| na mer i za odcrušivo. — Kako s* ruši naša valuta v Curih«. Ruskim finančnikom do innotro pre- j »Prlvreda* poroči; Čuvarji naši valute -\ inlšljevatl njihov valutni problem. Danes 1 Curihu so tvrdke- Brača Mlbajlev!.' . ■ al mogoče ugotoviti, koliko sovletskfli' Konzorcij N Petrovič, sfimiher i Pop-ruhliev se nahaia v prometu. Računajo I kl ro v trgovinskih -'ikih s švicarskim ! lih na 50 trllllonov. Pri tem pa stml za I »Pnnkverelnom* ter Imajo interes na *6i.; i tiskanje bankovcev še vedno ne more tta-1 rin naša vabila ue stoji \ .soko. kadm i praviti toliko denarja, kolikor ga vlada j knpnjejo pii na« blago. Isti Interes imajo [ potrebuje. Vlada Ima izdatke, ki jlb uiti Nemci bi Avstrijci, ki so svoj denar pr" | od dnleč ne more kriti s svojimi dohodki, j nesli v tivieo, pa tedaj iigujojo /. uaš" I Davki — najvažnejši državni prihodi v I državo. !;al;or nadalje tudi neke grško iu kapitalističnih državah — lzn?..'aio v Ra-1 italijanske v Švici naseljeno tvrdke. Fosili malenkostne vsote ničvrednega rublja, j ,jaj jc ilo!?nost v'iis. fla parlrs »e m»l Po čudnih eksperimentih so prišli tudi; nacije. bolišeVikl koi-.eno do »poznanja, da sej — Tržaško tržišče s kavo in siadkorjer. prometno sredstvo (denar) ne da elimi- j Ceftn kav1 v Trstu so bile zadnje dni nirati is narodnega gospodarstva. Zaradi' itjn 60 fciliueov oduosno 8 do 5.20 Ur »b tega morajo operirati r. obstoječim papirnatim rubljem, ki ga hočelo stabilizirati. Rusija hodi po Mi pot! k sanaelil, kakor vse države z malo vredno valuto. Ruska vlada želi stabiliteto -.rednosti današnjega rublja, ustaviti hoie itad.tljne padanle in s tem v zvezi novo draglnlo, I novo lakoto ln nove nemire, t Za nstalieniti vnlutne vrednosti pa 'e j trebi, kakor povsod po - sem svetu, tako J^mber-marca tudi v sovjetski RusMl urediti državni!_1____ proračun In »staviti stroi za tiskanje bnn-j kovcev. Rusija to šele poizkuša. Kdaj, i da se II posrečf, dntics nI mogoče proro- j i kovati. Trst, f>antos (10 d" tiT ijlinger, Sttpeii or-Santos O.tm Jo " lir. C-ur dadkorjn so nekoliko popustile, ker rr Oeškoslv vaši:a tindi pnst»»i konkurent, n« vseh »rtiMih. Češkoslovaški sladkor za «r. krat najbolj konvuaira. Cene; krifctalri sladkor 180 ,i0 Ido ur, kockasti 200 d" 20o lir franko Trst. Cene se raznmev*^ za brzo dobavo, kakor »tidi ta dobavo j »■ Naeioutilizueija velikega bosanskega Sob«*« Zagreb, devize; Berlin 116 — 120 Bukarešta 213 - 2?". Milan 11«=! — 117N Newvork kahel 270 — 27f. ček J70.3e.v — 270.40, Pariz W)0 - 250.". Praga H0" 30«. Švica 5250, Dunaj S.7S — 3.90 t podjetja. Gospodarško-finančni komite ' Budimpešta 34.50 - 35.75. valite: do sprejel predlog -Prveaa jugoelovonskega , ,, jI,-, __ 1(ivl lfl0 rnMH . id. d. 7.n šum sko gospodarstvo I industri- .,f ^eo,,,",,^. mnrU(l' m .... m \\ i ju* v Zagrebu, dn se zaradi intenzivnega | • izkoriščanja bivšega nemškega sedaj državnega podjetja velike kemične tvorni-i ce za suho destilacijo bukovega lesa poleoni re 1140 — 1160. Banka za Prhnorje «60. Ti«, ob it ar banka 260 - - 266. Tesli,m (Bosna) osnuje d. d. »Dostil^ I Hrr- f kontna banka 748^-drva, s temeljno glavnico 20 milijonov Brodska banka 880 - 390. !dinarjev. Nova. družba prevzame vso svo- .Jadranska tanka 1400 . . Iiitv.-.ilrivonil.- 1 honu* 1420 Slov. eskomptna banka 600 - 650 75?. Jugoslovenska Ivnka 475. i za 25 let, dočim ostane država. Ustnik..1**- kreditov« hank« 4». Pri novem podaja V soudeležena 'Ir- i ^ l žava z 20 odstotki. *i od«, delnic se iz- lBo6ba P|10ka banka 500 .T.51®-loži ,'anu siibskripcijl, a 45 odst. prevza-rce -Prvo jugoslovensko d. d. za šnmsko • rP!;!5. Dubr. paroplovna družba. 4300 — 4-fOo. Beograd, valut,b; dolarji H6, mark. 30, leji 58, levi 44. avstrijske krone t Ju. devize: London 273 Pariz 500, Praf i , „ . " BUJ"ov TT. 176, Dunaj 0.92, Berlin 30. Milan 287. T!-. baža tn rlža v dolini Noretve. S poskusi I'/' . J." ' so Je ugotovilo, da obe rastlini dobro u- j rXjrnl"!- r,un2 J US | izkoristiti božično sezono čeSpelj. Blago j se izv za sedaj es.;bolj " državo z zdravo valuto. Nemčija ee drži rezervirano. Sele v zadnjem času je nemško povpra^ Sevanje po češpljab nekoliko oživelo. Najbolj' gredo v denar debele češplje, dočim so drobne češplje no kupujejo mnogo, j rfivno tako ne gredo v dennr suha jabol-j ka in hrušlie. ' =» Letošnja proizvodnja sladkorja v oreški sladkorni tvornici znaša le 820 vagonov in sicer i»kl'učno belo blago, kakor sladkor r Stokih, v kockah ln v prahu. Osiješki sladkor jo letos Izredno , dober in ne zaostaja, kakor poročajo, z.i prvovrstnim češkim sladkorjem. vte 7.5:'. Praga 35070 — S5180. Budimpešta 27,-1'. 27.53. Vremensko porodi!«* Linhliaua SObtn »itd rooriem. " i I Da;. F 'i? E £ c ■2.5 u H 'il z k S 1 dec. 7. 14. 81. e si -J I h 1,43 ž! 1 3 j.42 9; -0 V: 714 0 -0 2 Vetrovi Nebo hrezT. | ebl. o | e Sladkorna IndustrPs v Hrvatski ln 1 3red»i» tea?e»tuve -0-S, not Sloveniji. Preizkušnja sladkorne peso na j „pov,, . oWa6uo mm sladkor potom državnetra kmetijskem <0,BCT „lwis ftb T-2s. /ahaiu ob 16-!8. ke.mt>skega zavoda v Lmbljanl Jr poka-! -------1— . , . zala., da je Imela leto.šnia posat v hreži- ' Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jntrtu, škem okraja v težki semlji 17.80 odstot,. v 1 Odgovorni urednik Vit. F. Jelen« CCMJME FARRERE: 4T Morski ropar (U Flibustier des Meri.) Kanta. Lu8vlk prikima. «Da,» pravi, »res je, sanjio prizna sedaj Tomaž in Se vedno reži. »Kvečjemu se obogati on. Ce se mu posreči, da prestopi na našo ladjo In jo vzame.« Potem se zakrohota ie glasneje, stopi sredi svojih malodušnih kano-nirjev, ki so svoje topove baš nabadali, In pravi: «Le bril Pali! Potem pa v roke, kar Je, sekire, sablje, pike!« Tega Holandca vam darujem, dečki! Hajd, da ga .vzamemo!« • • • Tomaž je mislil, da govori svojbu riekdattjitn dečkom s fregate ali pa Fiibustejcem, dečkom, kl bi jim srce plesalo pri pogledu na ves ta manever na krasni naskok, ki s« jim ntidi na Holandca. Saj Je vsak mod njimi bil odločen, da raje umre, ko da nc bi zmagal, in vsakdo med njimi bi si bil dal iztrgati drob za svojega kapitana. Moštvo pa, ki sedaj obdaja Tomaža, ie iz nekoliko bolj mehkega lesa. Dobri dečki, to že. In tudi iz Saint '•lal6-a, doma, gotovo! Vendar pa miroljubni ljudje, trgovski marozi in nc vojaSki, ter hrabri le, kadar ne r.'o;naga nič druzega. Ko pričakuje .sedaj Tomaž, da naskočijo in zavzamejo vojno ladjo, ki je najmanj trikrat močnejša od njih, se ti dečki oomišijajo... Tomaž ph tudi spozna, da pomiš-fiajo. Z enim samim skokom se umakne io ograje, da Jo ima za hrbtom, kakor zid, potem pa ostro pogleda vsem svojim liudem v oči in dve jekleni pištoli zabllskata v njegovih pesteh. »Psi! Strahopetni psl!» zatuli z groznim glasom. »Cujte me sedaj! Revnejši ste ko Job, jaz pa bolj bogat ko Krez! Ničesar nimate tu seboj ko svojo plesnjivo kožo, jaz pa imam v svoji kapitanskl kabini sedemstotisoč funtov zlata. Vaše žene in dekleta sede doma na toplem, moja ljubica je pa z menoj na krovu in karteče žvižgajo okrog nje! In vendar sem jaz tisti, ki sem se hotel udeležiti te bitke, in ki nimam v njej ničesar pridobiti, izgubim pa lahko prav mnogo! Sedaj pa sc boste bili, dečki, to vam prisegam pri krvavordeči zastavi, ki plapola tu nad nami! Naprej, pravim, na naskok, ali vas pa s temi lastnimi rokami...» Dalje ni govoril. Svetle njegove oči so govorile še zgovornejše in dvignjeni pištoli naglasita njegove besede na način, ki si ga moral razumeti... Med tem govoričenjem se pa že zopet prikazujejo holandski vojaki, ki so se izvili izpod cele gore platna, ko-nopcev in drogov, ter začeli prihajati na sprednji krov, se tamkaj razvrščati in tudi prav pošteno streljati na mladiče iz Saint Mal6-a. Zc pri prvih strelih popadajo štirje Malonezi. Tako v navskrižne.n ognju sovražnika in lastnega kapitana In na najsurovcjšl način postavljeni pred dokaz, da grozi smrt na desni in smrt na levi, da ie treba torej na mestu poginiti aH pa zmagati, ni tem ovcam preostalo nič druzega, ko da se spremene v divje volkove. Z glavami naprej, tuleč deloma strahu, deloma besa, se zaženejo naprej, da splezajo na sovražno ladjo, ki moli tik Lepe podlasice« iz morja kakor ogromna gora, ki hoče malo fregato vsak čas stisniti s svojo gmoto. K sreči tvorijo popadali In med seboj zapleten) drogovi s platnom tn povodci neke vrste most. Za mornarje nI posebna težava prekoračiti takšen most. Ni še poteklo četrt minute, ko že zapazi Tomaž, da je ostal sam na zapuščenem svojem krovu, njegovi dečki pa so vse na sovražnem krovu, kjer se vržejo t obupnim naporom vseh svojih sil s sekirami, meči in noži na Holandce. Tomaž je zato nekaj časa miren ter spleza po nekakšnih razbltkih na vrh, da se razgleda po bojišču... » » « Položai se med tem ni bistveno izpremeniL Kvečjemu v dobro. Konvoa je sicer še tukaj, toda zelo oddaljen in še veduo beži z razpetimi jadri. Sedaj se že sme smatrati, da je rešen ln da je predrl blokado, kajti gospod de Oabaret se še vedno bije s sovražnikom in se še vedno ukvarja s petimi Holandci, ki se ne morejo odtegniti njegovim ostrim pozdravom. Pa tudi nobena onih štirih sovražnih ladij, ki so napadle »Prekanjeno« in »Lepo podlasico«, ne morejo zasledovati bežečega sprevoda trgovskih ladij, kajti vs. ka obeh fregat se drže po ene sovražne ladje tik nje, drugi dve, ki sta od »Lepe podlasice« prejeli vsaka po eno dobro merjeno širino v svojo takelažo, sta pa izgubili svoje glavne jambore in sc gibljeta sedaj le iz-težka, tako, da se divjačini pred takšuimi lovci ni več bati. Nesrečna »Prekanjena« je pa. da priznamo istlno, res sama prišla v dokaj neugoden položaj, ker njen kapitan pač ni znal napasti svrjcga Holandca na tako izredno spreten način, kakor izvežbanl Tomaž. Pa tudi v tem zelo razbitem stanju, kakor je »Prekanjena«, ki je vzdržala sovražni strašni ogenj iz bližine, se le kraljev- ska fregata tako zapletla s sovražno ladjo v eno skoraj nerazdružljlvo enoto, da se tudi ta nasprotnik za dokaj časa ni mogel zanašati na to, da se je otrese In da iznova započne preganjanje. «Tako dobro gre, kakor le mogoče!« zakllče sedaj iznova oveseljenl Tomaž Ludviku, kl stoji ves čas na svojem mestu sredi poveljniškega mostovža ob krmilu. Ko še tako kliče, se odpro vrata za njmi in Juana se prikaže. * • • Čudovito lepa in v svoji najlepši brokatni halji, napudrana in našmin-kana, dasi jej to ni bilo potrebno, kakor plesalka in ne kakor gledalka strašne bitke na krovu ladje, koraka Juana brezbrižno in ravnodušno proti poveljniškemu mostovžu. Streli udarjajo tu ali tam, karteče, krogle ali kosi železa žvižgajo okrog nje. Dekletu pa od zavzetja Ciudad Reaia dalje takšna godba >čividno ugaja, ker se prav nič ne briga za opasnost, marveč dostojanstveno koraka proti Tomažu, ki od razburjenja iedva diše, ko vidi, kakšnim nevarnostim se izpostavlja njegovo dekle. »No?« pravi, »Kaj bitka še ni končana? Še vedno niste zavzeli ladje, kl je tu pred vami?« Tomaž strmi v njo negibno in kakor okamenel. Ona pa migne z rameni in našobi krasne ustne kakor dama, ki se dolgočasi. Potem pa pravi zaničlilvo: »Uh, to je pa res klavrna in dolgočasna bitka! Kaj pa delate pravzaprav vi tukaj, pa tako sami?« Tomaž sname svoj ki' n i nojevim peresom,« pozdravi nizko, vrže potem klobuk ob tla in izjavi: »Ze grem!« Z istimi dostojanstvenimi koraki, s katerimi je ona prišla, se on sedaj oddaljuje, gre naravnost proti so vražni ladji, ter koraka tudi po onem gibkem mostu na sovražni krov, mirno, dostojanstveno in skoraj po-časno, z mečem v nožnici. Baš ta trenutek so Holandci, ki se jim je posrečilo preriti se skozi raz-bitke in urediti se v dobre vojaške vrste, pričeli o.lrivati Maloneze pred seboj. »Lepa podlasica«- je sama prihajala v opasnost, da jo HolanJ;! zavzemo. Toda s sprednjega kastela se pri-kaže mornarjem, ki se že umikajo, ta hip velika Tomaževa postava. Ta Tomaž rjujc: »Jagnje prinaša pomoč! Jagnje! Jagnje! Jagnje!» Njegov mir se spremeni kakor na mah v naibesu. so krvavo ljutost. j Zaleti se v sredo sovražnikov In I tako strašno bije in seka okrog sebe, ! da se umaknejo tudi najhrabr:jši. Bitka se spremeni in kakor z enim zamahom dobi drugo lice. V krvavi pijanosti potegne Tomaž svoje ljudi za seboj, da so Francozi ta hip zmagoviti. Kakor takrat na krovu g;;li-jone, ko so gnali premagance pred seboj proti zadku ladje, kakor čedo ovac, ter jih pometli končno kakor j kup streti skozi veliko lino v no-i tranjost ladje, tako zaženo sedaj tudi Holandce skozi isto lino in peklo i požre pr- plaSeno čedo bežečih, ki i tulijo v svoji grozi kakor trop po-■ gubljenccv. Skozi isto lino pa plane za njinit | Tomaž, ki še vedno grmi iz polnega grla: «Jagnjc! Jagnje! Jagnje!« (Daljo priho!njl8.> Kopnite vse svoie dopise t rapallskim kolkom! '.H A B I do 80 besedi Din. , vsakih nadaljnjih S betedl 1 Din. — Tr-egletl, dopisovanje, nepremičnina do SO besedi S Din., vsakih MtfsOnJItt « besadl 2 D Ni. — Plača se naprej. (Lahko tudi v znamkah.) Na f odgovarja I«, ako j« vpraianju priložena znamka za odgovor. MI8T0 HllNlKA «a tHa. Ponudba pod «HiS sik« aa npravo »Jutra*. 9046 IŠČEM ZA TAKOJ tobro isvesbaaega trgovskega pomočnika. Anton Britovlek, Btovenjgradec. DRŽAVNI URADNIK, motu poleg slovenskega io tiemikega tudi popolnoma •rbskega jesika. želi sprejeti privatno službo v popoldan .....I,—7. ure). Naslov »Life urah (4 F. O., Ljnblj lana, poStnoležeče. 1971 Potrebo jamo izurjene USNJARSKE POMOONIRB, vesie v*em delom. Vožnja ae povrne. Stanovanje prosto, Humanik, predal 4». Sarajevo, poStni 1966 im Hlfil V 8LOVENJGRADCU. | V mesto Sloveujgradeu so prodasta dve hiti, ena pritlična, druga enonadttropna s lepim vrtom. Cena po dogovoru. Inserati ee naj naslovijo na gosp. Josipa Grosa, sodnegs slugo vPloveojgradeu, kjer se d obč pojasnila. £041 KUPIM 2025 MEBLOVANO SOBO iS?« ca takoj soliden bančni uradnik. Plača najbolje. Po nudbe je poslati na npravo »Jutra« pod »Soba«. 3047 KROMPIR ZA KRMO je na prodaj (tudi v manjfi količini) po K 870 kg No, Vrtači it. 6, Ljubljana. 3024 POSE8TVO, obitojeee iz njiv, travnikov j io goida. ki meri približno i I ■ > oralov, s hiSo ter vsemi I jnspodanshimi poslopji itd.' >-e proda. Nahaja se tik že-K-oiee ob glavni eesti. Na-r.iočneje v Sovi vasi št. 20, postaja St. Jnrij ob j. ž. P08NEMALNIK ZA MLEKO »Alfa Separator«, model »Go-libri«, rabljen, a ie kompleten, se takoj proda. Vprašanja pod »Coiibri« na npra vo «Jutra>. NOVI ČEVLJI, damski, beli, iz pla'.na št, 36 in črni usnjeni it. 40 se ceno j k dobro ohranjeno pianino. Ponudbe z navedbo cena in natančnim popis- n ua upravo »Jntra« pod »R. K. 246«. PETROLEJSKE VRČE 11 ali brez zabojev, kopi vsako mnoSino 1 po najviijt ceni HROVAT * KOMP., i Ljubljana, Vegova ollea 6. 1641 Proda se hiša i v mestu Slov. Bistrica moderno zidana, z dvema dvoriščnima stavbama, s tremi gosposkimi stanovanji malim vrtom, skoraj nova, za eano K 380.000—. Pciudbe na Oglasni uvod X. Butnile, Maribor, Slovanska 16. 2049 ZAMENJA SE krasna zlata cigaretna doza, težka 160 gramov, velikost 114X82 mm, za briljantne uhane s doplačilom. Pismene ponudbe pod « Doza« na upravo »Jutra«. 2037 OBVESTILO. LEPA BOŽIČNA DARILA. Vljudno se priporoča bogata izbira slatnine, srebrnine, namizno opravo i. t d. Ceno nizke, brez carine, kakor od prednika prev/oto. V isti biii na dvoriiču (po domače pri Fridrihu) se točijo pristna stara, nova Ljutomerska in dolenjska vina. Cea ulico 2 K ceneje. Dobč se vedno mrzla jedila. Tujcem, ki se mudč v Ljublj mi, se nudi zaros iz-borna kapljic« Društvom je vedno posebna soba na razpolago, Prevzeto od Ljubljanskega sejma fino vino v steklenicah že na razpolago. Vabi " obilnemu obisku trvrdka Med prve slovenske klasike Štejemo dr. Ivana Tav. arja. njegovi zadnji dve deli O vet Je ▼ Jeseni in Vlaotka kronika pa med najboljie slovenske novele io povesti. Obe priuaia VI. svasak Marjet Mh m, ki ga je uredil dr. Ivss Prijatelj in ki je ravnokar izšel. Cena 74 K, po poiti 5 K več. Naročila ua Tiskovno zadrugo v Ljubljani, Prešernova nlloa, nasproti glavno poŠto. KLET. Večja prostorna klet s posebnim močnim ... . - ... v. . . t i n'' dvigalom io takoj odda v najem v Ali ste že poslali naročnino za „Jutro"? r ^^^^ pisarni tvrdke J. GolJevSoek. prodajo. »Jutra«. Vprafca ee Priporočamo knjige za mladino: lik« Waschtetora, Pravljloa, Z večharv nimi slikami. Vez. 40 K, po poiti 2 K več. Babberten - oerll, Bob in TsdL Povest s slikami. Broi. 24 K, vez. 30 K, po poSt; K 2-40 več. CikaJtra Zmsj-Qradnik,KalamandarlJa. OtroSkc pesmi. Vei. 16 K, po poiti 1 K več. Naroča so pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Preiernova ulloa, nasproti glavno poite. (D t $ Moško športno perilo, dokolenke, nahrbtniki, čepica itd. 2001 C. J. HAMANN Mestni trg 8. Jurča grofa Thurnskega X jeklar na na Ravnah Ouštanj, Slovenija. kvalitetno jeklo za vsakovrstno nporabo, valjano ali kovano, v šibikah, drogih, ploščah i. t d.; / kalupih kovane predmete za železnice in avtomohilne tvornice, strojne osovine, osovine za tovorne vozove, nože za stroje, poljedelsko orodje, nakovala. proizvaja izdeluje 2014 za obdelovanje lesa Turbine 1MS Zvonovi upravi I Jos. Šelovin - Čuden, Mestni 1914 i trg št. 13, Ljubljana. 2047 i Otrokom za BoStf! Ravnokar je izlia zbirka pesmi za otroke PISANI OBLAKI ki Je Je po srbskem izvirniku Gike Jova Zmaja priredil Al. Gradnik. Vezana knjiga vslja 7 Din., po poiti 40 par več. — Naroča, ae pri Tiskovni ladrogl v Ljubljani, Pretarnova ulloa 64. biSi Naročite! Dr. iv. pnjateijt Predhodnih in idejni utemeljitelji riishega realizma. 418 strani. Osna 90 K, po poiti »3 X. Kdor hoče poznati rnsko književnost in rasvoj ruskih razmer, mu je ta knj-ga ne- j obhodno potrebna. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljub-1 ljanl, Preiernova ulloa, nasproti1 glavno poite. Prvovrstni, popolnoma samostojni KORESPONDENT vešč slovenskega, hrvatskega in laškega jezika se sprejme takoj v stalno službo. Slov. gradb. dražba z o. z., Ljnbljana. Tovarna Keršiž. ^ FR. FAGANEL, CELJE Gosposka nlioa 26 USNJE vse* vrst po najnlfll dnevni coni. 1876 PreprKaite se t it b« ti