Geslo: Za vero in narod — za pravico in reamco — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU, — S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI IN ZAPADNE SLOVA NSKE ZVEZE V DENVER. COLO. ŠTEV. (No.) 61. CHICAGO, ILL., TOREK, 21. APRILA — TUESDAY, APRIL, 21, 1925. LETNIK XXXIV. Komunistične intrige. KOMUNISTI PODTAKNILI BOMBE V PODSTREŠJE KATEDRALE, KATERIH RAZSTRLBA JE IMELA GROZEN UČINEK. — NAD 230 MRTVIH IN VELIKO ŠTEVILO RANJENIH. Zofija, Bolgarija. — Prete- vijo bi se razkosalo in Hrvatsko ceni teden smo poročali o napa-j bi se uključilo sovjetski repu-du na bolgarskega kralja Bo- bliki centralne Evrope, kateri risa, kateri je pa srečno ušel bi pripadale tudi Albanija in smrti; dočim sta bila dva kra-' Galicija. ljeva spremljevalca ubita. Na- V političnih krogih prevladu-1 pad so inscenirali, kakor se je je mnenje, da je mir še daleč izkazalo revolucijonarji, za proč. katero trditev imajo konkretne dokaze. V petek se je vršil pogreb generala Georgieva, kateri je padel smrtno zadet od roke neznanega napadalca na ulici mesta Zofije. Medtem, ko so Kmalu bomo videli, kako se je ta ali oni katoliški Slovenec (ka) zanimal (a) za katol. dnevnik v tej kampanji. Prvi maj je že skoro tukaj. Rdeči elementi bodo na ta dan bahavo razvijali svoje rdeče zastave. Kaj pa mi katol. Slovenci? Bomo na to lahko rekli, dosežen je katol. dnevnik? Well, to je odvisno od vas, katere prosimo, da pridobite v tej kampanji vsak vsaj enega novega naročnika! Iz Jugoslavije. HRSS SE JE POSTAVILA NA NOV TEMELJ. — ODLOMKI GOVORA PAVLE RADIČA NA SKUPŠČINI. — DA-LEKOSEŽEN POMEN GOVORA. — DRUGE ZANIMIVE VESTI. Pavle Radič. KRIŽEM SYETA. BOJ Z BANDITOM. i Umrli so v Ljubljani: V imenu Radičeve gtranke MariJa Tekavčič, prokuristo- je govoril na skupščini posla- va žena' 55 let' — Fran Bizjak' nec Radičevega kluba Pavle Poslovodja, 27. let. — Anton Radič. Govoril je v vprašanju Prijatelj, posestnik, 68 let — bodočnosti Slovencev, Hrvatov Betka Tušek« Posestničina hci, REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM. in Srbov in o vprašanju dose- 18 let. — Janez Fijaž, kroja- se vršili pogrebni obredi v ka- Na Portugalskem je izbruhnila' so vse bolnišnice prenapolnje- — Buenos Aires, Argentina. — Od tukaj prihaja alarmirana vest, da razsaja v Montevideo vročinska bolezen za katero je že obolelo toliko oseb, da Velika množica je bila priča boju z banditom, ki se je za-barikadiral v neki hiši od koder je streljal in težko ranil tri policiste. — Po tri ure trajajočem boju se je podal. danjih očitkov z ene in' druge ški m°Jster> 46 Iet- ____i _____: _____ i -O- revolucija naperjena proti sedanji vladi. — Veliko ste- ne z bolniki. — Rim. — Senator David A. vilo mrtvih in ranjenih. — iReed iz Pennsylvania, ki potu-Stališče je skrajno obupno. J« P° Evropi in sicer po krajih _o__kjer je divjala vojna je prišed- Lisabona Portugalsko _ V ši v Rim bil sprejet od premier-]ter Podolskija, ki ima na vesti do cela iz kamna, je silna moč 'soboto je kar nenadoma i'zbruh- i* Mussolinija. Senator Reed| veliko roparskih napadov in bomb eno stran katedrale po- j nila revolucija na Portugal- ie prvi Amerikanec, ki je pose- je na sumu, da j« on usmr- tedrali je v podstrešju eksplodirala, ali kakor sodijo je eksplodiralo več bomb, katerih raztrelba je imela grozen učinek. Dasi je bila katedrala postavljena že pred par stoletij in ! Chicago, III. — Naše mesto je menda središče največjih lopovščin. Tako so izsledili detektivi zloglasnega bandita Pe- strani in pravi, da je bilo ravno radi nepoznavanja doseda-j njih dogodkov mogoče človeka z najboljšemi namerami oblatiti. To človeka boli. Jaz sem bil in sem Jugoslovan, ko je bilo to nevarno. Danes je vsak Žid ! večji Jugoslovan kakor smo mi. Nadalje izjavlja kot predsednik Hrvatskega seljačkega kluba, kot zastopnik Štjepan polnoma razsula, v razvalinah |skem, ki ima namen prekucni-je pa ostalo nad 200 oseb mrt-.ti sedanjo vlado. V Lisaboni je vih, več kot 1000 je pa bilo j prišlo do boja na ulicah, kjer ranjenih. Med mrtvimi je več so se revolucijonarji posluževa-uglednih mož in male poškod- ii ročnih granat in je bilo veli-be je tudi dobil premier Can- ko oseb ubitih in ranjenih. Pre- kov. Ta intriga revolucionarjev pa ni imela zaželjenega vs-peha, ker oni, ki so odgovorni za sedanjo vladanje v Bolgariji so še med živimi, a več nedolžnih je pa našlo žalostno smrt, kakor je navadno pri slič-nih komunističnih napadih. Kralj se radi nepojasnjenega vzroka ni vdeležil pogreba in ga je nadomestoval Gen. Da-vidoff, katerega je pri eksploziji razneslo na drobne kosce. V petek zjutraj so pa našli \ truplo nekega Milan Manovle-va ležati na istem prostoru, kjer je bilo najdeno truplo profesorja Nicola Mileva, ki so ga usmrtili komunisti meseca februarja t. 1. zident republike Teixeira Gomes je pobegnil in našel zavetje s člani svojega kabineta v mestnih barakah, i til premierja od kar je slednji 111 pretečeni mesec policista M ozdravel. — Brusel, Belgija. — Lastniki premogovnikov so obvestili rudarje, da jim bodo s prvim majem odtrgali na plači 5 odstotkov in prvega julija nadalj- Hickeya. Ko je Podolski videl, da so mu tla vroča, se je skušal z begom rešiti, a roka postave mu je bila za petami, tako se je zatekel v poslopje na 2124 Kedzie ave. v četrto nad-tropje, kjer se je zabarikadi- nih pet. V teku enega leta sojpr jim že znižali plačo za 35 od-f™ in tri ure zdržal napad, še-stotkov 25. aprila se sestane ,le ko Je težko ranil s strelom kongres rudarjev, ki bo vzel to Revolucijo vodi maj. Filome- zadevQ v pretres> no Camara, in vojaštvo vseh vrst in orožja se nahaja med tri policiste in tudi sam zadobil rano v roko se je podal. Obleganja se je udeležilo 200 policistov in ogromna množica je — Marshfield, Ore. — O- i gen j je izbruhnil v leseni dvo-uporniki. Vladi zveste čete so nadstropni hiši v kateli se je opazovala boj, ne meneč se za takoj formirale proti upor, in nahajalo več družin; pri £.emel. kroKle, ki so frčale na vse stra- kakor poročajo, so revolucijo L izgubilo pet oseb živUenje. ni. deloma zadušile, ko so obkoli- Poslopje je do cela unieeno. I - -°- le prostor, kjer so bili zbrani uporniki. Zadnja tozadevna poročila - Stric Sam svari pred po-|ZENA ZASTRUPILA narejenimi bankovci po $20., Istotačno prihaja poročilo iz ki krožijo največ po državi II-j Q^JjJJ Londona, ki pravi, da je politi- linois. Glasom izjave tajne po-| čna kriza na Portugalskem nad licije so falsifikati lahko za vse resna, a stroga cenzura za-,poznati. branjuje, da bi se zvedle vse — Na postaji Blue Island-podrobnosti. Rock Island železnice so štir- j Samomor častnika. V Valjevu se je ustrelil podporočnik Mihajlo Kosorič, dovršen filozof, doma iz Rogati-ce v Bosni. Dejanje je izvršil v trenotni zmedenosti duha. Pokojnik je v svetovni vojni mnogo pretrpel, ker so Avstrijci njegovo družino internirali, starega očeta pa obesili, samo za- Radiča in v imenu stranke sle-|to ker bil uveden Srb. Ko- sorič je pustil pismo na zeno, v katerem ji zagotavlja, da po- deče : Priznavamo celokupno politično stanje, kakor je ustvarjeno danes in kakor je ustvarjeno z vidovdansko ustavo z dinastijo Karadžordževičev na čelu. (ploskanje med Pribi-čevci, Radikali in Radičevci) Vodimo račun o izvajanju pozitivne politike v smislu jasno izražene volje hrvatskega naroda, kakor je bila izražena trikrat zaporedoma na izvrše- nese ljubezen do stran groba. -o— nje se on- Strah pred kaznijo. V Varaždinu je vojak deljko Blagojevič zaspal straži pri konjih v hlevu, ga je inšpekcija zalotila spava-jočega, je — v svrho, da ga o- Ne-na Ko plaši — premestila enega ko-nih volitvah glede^na politično\ nja v dmg hlev. Ko se je Ne-udejstvovanje in na celokupno Po neki brzojavki se je dog- je banditi napadli stražo in sej nalo, da je vlada takoj preskr- polastili denarne pošiljatve v j pravijo, da je bilo mrtvih pri bela vse potrebno za varstvo znesku $10.000, ko so železni-eksploziji v katedrali nad 200 ljudstva in lastnine, kakor tu- ški uslužbenci iz voza naklada-in okrog 1000 ranjenih, kakor di za preprečenje strankarskih li tovor na truck. Banditi so se je tudi dognalo, da je ta bojev. pobegnili in ustrelili enega bombni atentat bil po naročilu j Tudi ta revolucija ima ko- od stražnikov, ki se jim je po-iz Moskve in da je bil name- munistično ozadje in je bila stavil v bran. Prišli so na sled ženski, ki je zastrupila svojega prvega soproga in tri lastne, kakor tudi tri druge otroke ter taščo. politično ureditev, kakor je danes. Taka ureditev, katero sicer po svoji vesti in volji ne moremo odobriti, naj bi bila predmet revizije ustave, oziroma predmet sporazuma med Slovenci, Hrv ati in Srbi. Nikdar ! se nismo borili proti naši drža-| vi in proti njenim interesom, .. toda vsled omenjenih dejstev, ki smo jih naglasili, je med ljudstvom nastal odpor, kate-lT .. , _ ... o«____^^'JunJ11 Pesnici je imenovan rega so površno smatrali kot, „ m J . , , . odpor proti državi, dasiravno deljko prebudil in pogrešil konja, se je — boječ se kazni — v hlevu obesil. Našli so ga že mrtvega. -o—:- Duhovniške vesti. V Belgrad za rimsko-katoli-škega kaplana pride g. A. Medved, kaplan v Teharjih pri Celju. Na Teharje pa je imenovan g. Pavel Vesenjak, kaplan v Ločah pri Konjicah. — Za župnega upravitelja pri Sv. njen usmrtiti kralja Borisa, j podžgana od moskovskih agen- Dalje se je ugotovilo, da je mo- tov. skovska tretja internacionalaj -o- St. Paul, Neb. — Tukajšne oblasti so aretirale Mrs. Emanuel Sorenson, staro 28 let, ob-dolženo, da je zastrupila v letu 1918. hčerko kateri je bila teta; leta 1920. svojega prvega — Lugo, Špansko. — Tukaj !soProga Joe Weldmana in kma- |g. Ernest Terstenjak, bivši vojni kurat. Dosedanji župnik pri Sv. Juriju g. Fr. Spindler je prispevala revolucionarnemu1 gibanju v Bolgariji 4 milijone zlatih rubljev ($2,000.000). Kot glavnega kolovodja teh intrig se imenuje predsednika tretje internacionale M. Zino-vieffa. Tako se je hotelo s temi nemiri vresničiti nameravano vstanovljenje seljaške sovjetske republike, kakor dokazuje pismo, ki je prišlo v roke oblastim in ga je pisal Zino-vieff carigrajski podružnici in- Preprečen samomor. Chicago, 111. — Simon Soro-kin, star 40 let, blagajnik Uni- lo nato tudi taščo in pet letno hčerko Minnie. Leta 1922. šti-rimesečnega otroka nekega soseda ; leta 1923. eno leto stare- je umrl Ramon Gomez v starosti 116 let. Do zadnjega je bil pri polni zavesti. Imel je še vse zobe in tudi veliko las. — Chicago, 111. _"Črna ro-|ga sinčka drugega soseda; da- versal Lamp . kompanije, naika še vedno aktivna. Joseph Je na način umorila svo-1018 So. Wabash ave. je postal Tomenello, star 32 let, je ko!J° hčerko in sinčka iz drugega se je sprehajal s svojo ženo bil,zakona- je bil spontan in ni bil od nikogar organizaran. Tako stanje,, , .. posebno če bi se nadaljevalo in I Prevzel zupmjo Sv. Lovrenca poostrilo, zlasti kakor je bilo za časa volitev. ~/?d in še po i volitvah, bi moglo postati u-; sodno za celokupno našo bo-1 dočnost. Radi te naše skupne; bodočnosti, radi neizpremenje-; ne volje za sporazum s srb- na Dravskem polju. — G. I. Zadravec v Št. Lovrencu n. Dr. p. je stopil v stalni pokoj. -o- Slaba sadna letina v Hercego- vini. V Hercegovini je napravil skim narodom, bomo storili zadnji ™ra? na f d"e™ dl"evju vse, da hrvatski narod pride do m"ogo skode; ta,ko da,bo 'f08 sodelovanja za državno konso-;v Hercegovini jako malo sadja. lidacijo. DENARNE pošiljatve ustreljen na ulici. Dobil je šti- nekako otožen, kar je pa opazil njegov prijatelj Neimeroff. Ko je v petek večer Sorokin ri strele v glavo in bil na mestu odšel od doma mu je Neime-i mrtev. roff neopaženo sledil. Prišed- — London. — Od tukaj po-ši do mostu na State cesti, se ročajo, da je bila na Ogrskem je Sorokin bliskoma vrgel pre- razpisana služba rablja, za kako mostu v vodo, takoj za njim tero se je priglasilo nič manj ternacionale, katera ima sedež j je pa skočil tudi Neimeroff, ki kakor 500 žensk. v poslaništvu sovjetske vlade v:je na glasu kot dober plavač in ' -o- Carigradu, ki se glasi: "Jaz je Sorokina, ki se je silno bra- Prepir radi 50c. — posledica sem prepričan, da bo naše re- nil držal skoro četrt ure na po-1 trije mrtvi, volucijonarno gibanje v Bolga- vršini vode. Čuvaj na mostu, ki; St. Louis. — Peter Totsh, riji in Macedoniji vspelo, za to j je vse to videl je šel s čolnom na star 57 let, je bil na mestu mr- pošiljam 10,000.000 zlatih rubljev za intenzivno kampanjo dasi se bo vsled tega naše važno delo na Kitajskem moralo zakasniti." Iz vidika voditeljev komunizma je Bolgarija ključ za kontrolo komunističnega gibanja na Balkanu. Ko se dobi ta pomoč in rešil oba. Pri Soroki-nu so našli $300.000, zakaj si je hotel končati življenje ni znano, oddali so ga bolnišnico. -o- — Chicago, 111. — Mrs. Bessie Bobis, 4907 W. 23. cesti mati petih otrok si je polila ključ, potem se bo širil njih na- obleko z alkoholom, katero si črt najprvo na Romunijo, dalje Macedonijo, kjer bi se vstano-vila sovjetska republika z glavnim mestom Saloniki, Jugosla- ................—.....— je Zažgala in v groznih mukah izdihnila. Vzrok tega neobičajnega samomora, družinske _ tev, tako tudi Christophus Gwaltney, star 32 let, oba člana Plumbers Laborers unije; smrtno zadet od krogle je tudi padel policist David Mohler, star 51 let. Prva dva sta se prepirala radi 50c. katere je moral pri unijski /seji doplačati Gwaltney, po krivdi Totsha, kar je prišlo do prepira; revolverji so bili takoj pri rokah, policist Mohler to videvši je stopil vmes in trenotno je ležalo na tM| _ Sum je padel na Mrs. Sorenson pred par tedni, ko je obolelo dvoje otrok soseda, ki sta jedla neko pecivo, katero jima je dala obdolženka, nakar se je zdravniško izkazalo, da sta za-vžila strup. Na podlagi tega so Mrs. Sorenson aretirali in jo zdravniško preiskali, katera preiskava je pokazala, da je obdolženka blazna. Bodočnost zračne pošte. Vojaški letalci so pokazali, kako važnega pomena je načrt, po katerem naj bi se vst an o vila zračna poštna služba med mestami južnih držav in Chicago. Preleteli so iz New Or-leansa do Chicage 1000 milj v osmih urah in 15 minut, kot tovor so imeli registrirane pošte v vrednosti $3,000.000. Katoliški Slovenci m< Govor Pavla Radiča je bil značilen in dalekosežnega pomena. Radičevi poslanci so izjavili, da pristajajo brez rezerve na programu bloka, na- zanesijmm, nanjcam, , ^ ® 'i starem kraju in nase pošiljatve so do-rodnega sporazuma. Izjavili so tudi, da so za monarhijo. -o- V JUGOSLAVIJO, ITALIJO. AVSTRIJO, ITD. Naša banka ima svoje lastne rre» s pošto in zanesljivimi bankami Roparski napad sredi Novega mesta. V petek 27. m. m. zvečer ob pol 8. se je vračala domov tra-fikantinja vdova Terezija Haider in svoje trafike na desnem bregu Krke iz Novega mesta v Kandijo. Imela je s seboj v torbici večjo svoto denarja, čez 22.000 kron, ki ga je pripravila za prevzem tobaka. Ko je šla domov od mosta po ulici, ki pelje ob južni strani Rokodelskega doma na Breg, jo prime nenadoma v temi nek moški za usta, jo položi na tla, vzame ji torbico z denarjem in zbeži preko skal na pot ob Krki. Hai-derjeva je sicer takoj klicala na pomoč, a ropar je v temi zlahka izginil. — Že sredi me- stavljene prejemniku na dom ali zadnjo pošto točno in brez vsake*« odbitka. NaSe cene za poiiljke v dinarjih in fc-rah so bile včeraj sledeče: Skupno ■ poštnino: 500 — Din ____ .... S 8.SO 1,000 — Din ____ .... S 17.25 2.500 — Din ____ ____ S 43.00 5.000 — Din ____ ____ S 85.50 10.000 — Din ____ .... SI70.00 100 — Lir .... 200 — Lir ____ S 9.45 500 — Lir .... .... S 22.75 1,000 — Lir .... ____ S 44.25 Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. aB nad 2,000 Lir poseben popust. Ker se cena denarja čestokrat m*-nja, dostikrat docela nepričakovano, je absolutno nemogoče določiti ceas vnaprej. Zato se pošiljatve nakažej« po cenah onega dne. ko mi sprejiB«-mo denar. DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICER PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO. Vse pošiljatvŽ naslovite na—SLOVENSKO BANKO "AMERIKANSKI SLOVENEC** IN "EDINOST." Prvi in najstarejši slovenski katoliški list v Ameriki. Amerikanski Slovenec ustanovljen Ma 1891. Edinost leta 1914. The first and the oldest Slovenian Catholic Newspaper in America. Amerikanski Slovenec established 1891. Edinost 1914. shaja vsaki torek, sredo, četrtek in petek. Issued every Tuesday, Wednesday, Thursday and Friday. — PUBLISHED BY: — Edinost Publishing Company 1S49 — West 22nd Street, Chicago, HL Telephone: Canal 0098. Cene oglasom na zahtevo. Advertising rates on aplication. HJLROČNINA: Za Zedinjene države za celo leto .................$4.00 Za Zednijene države za pol leta ..................$2.00 Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto.......$4.75 Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta........$2.50 SUBSCRIPTION: For United States per year.......................$4.00 For United States per half year ..................$2.00 For Chicago, Canada and Europe per year........$4.75 _"_For Chicago. Canada and Europe per half year ....$2.50' Dopisi važnega pomena, ki se jih hoče imeti priobčene v gotovi številki, I morajo biti doposlani na uredništvo pravočasno in morejo biti prejeti vsaj , dan in pol pred dnevom, ko izide list. Na dopise brez podpisa se ne ozira. Entered as second clas matter October 11th 1919. at Post Office at Chicago, 111., under the act of March 3rd 1870- Zdravila, ki pomagajo... Če se hoče ozdraviti, kadar je kdo bolan je treba dobrih zdravil, ki pomagajo in premagajo bolezen. Če hočemo zbolj-sati to ali ono je treba tozadevnih sredstev, ki pomagajo stvari zboljšati. Malo kje je taliko gnilobe in okuženosti, kakor je na polju slovenskega časnikarstva v Ameriki. Tega ne vemo samo mi, ampak vedo do malega vsi naši rojaki. Kaj vlači v javnost naše rdeče časopisje imamo priliko videti vsak dan. Nič ni pretiranega, ampak samo gola resnica podprta z neovrgljivimi dt jstvi, ako pravimo, da je rdeče slovensko časopisje v Ame-riki ogledalo najnr.gnusnejše pisave, ki se jo sploh more zamisliti kako človeško srce. Te elemente smo temeljito razgalili v zadnjih člankih. To pot pa hočemo spregovoriti par besedi o začetnikih, ki so krivi vsega zla med nami in neprestano gladili pot vsemu prokletstvu in razkolništvu med nami ameriškimi Slovenci. Brezsrčno svobodomiselstvo, je oče brezsrčnega kapitalizma. S tem, da svobodomiseljstvo vedno zagovarja svobodno misel v vseh panogah življenja, ter odklanja vsako religijo, zlasti rimo-katoliško, kakor tudi vsake druge socialne refor-mistične uvedbe se svobodomiselnost jasno pokazuje v svojem brezverskem in brezsrčnem plašču. Pod temi okoliščinami je svobodomiselstvo, ali kakor ga imenujemo s tujko liberalizem spočelo kapitalizem. Vsi kapitalisti so povečini z malimi izjemami liberalci in prostozidarji. Ti nimajo srca za garajočega trpina delavca, nimajo srca za reveže, ne za nobeno krščansko dobrodelje. Zato so tudi liberalci največji zagrizeni nasprotniki proti vsakemu delavskemu pokretu. To jasno pokazuje pisana zgodovina Anglije in Francije, kakor tudi današnji liberalizem v Ameriki, ki je skrit pod malo drugačnejšim plaščem, a ima isto kapitalistično dušo in srce. Med nas ameriške Slovence je zanesel ta nesrečni duh znani Saksarjev kameleonski list. Kakor se sliši, je baje on sam in voditelji njegovega podjetja so vsi skupaj prostozidarji. Kot tak baje on sam živi v divjem zakonu. Menda ni treba večjih dokazov (katerih se pa nam ne manjka), da on sam in vse njegovo podjetje stoji na najbolj brezverski podlagi. On in njegov kameleonski list Gl. Narobe je tisti, ki je zanašal prvi v naše vrste duh svobodomiseljstva, duh brezver-stva. Seveda se je kazal tupatam vedno v ovčji obleki, ker s tem je delal biznes, s tem je vspeval, saj svobodomiselci itak ne poznajo nobenega značaja in če kaj, je ravno Saksarjev list Gl. Narobe ogledalo najogabnejšega neznačajstva, ki se ga da misliti. Kaj so ljudje okrog tega lista vse počeli bomo svoječas-no slovenski javnosti v Ameriki obelodanili. Ko bomo odgrnili Vjih zagrinjalo bo javnost strmela, zakaj uvidela bo, komu je sledila in kako jo je znal pretkani Saksar in njegovi brezverski uredniki perfidno za nos vleči. Bo zanimiva razprava. Ta neznačajni list je začel zadnje čase smešiti nekatere požrtvovalne slovenske lajike, ki vodijo pogumno naše katoliške podporne organizacije. Zakaj ničesar te neznačajne liberalne propalice ne jezi bolj, kakor napredek naših katoliških vrst. Katoliškega napredka se boje, kakor vrag križa. Napredka. katerega smo dosegli katol. Slovenci s svojimi lanskimi shodi, ta neznačajni list ne more prebaviti. Vse poizkuša, vsakovrstne nečedna sredstva vpreza v svoj liberalni voz. Denun- cira slovensko duhovščino, lajike in sploh vse, kar je našega in katoliškim Slovencem v Ameriki dragega. Tega blatenja so se nekateri stari slovenski naseljenci na-\eličali. Tako smo slišali ogorčene proteste iz naselbin, celo društva vstajajo in protestirajo. Prominentni lajiki so vstali in začeli odbijati besne liberalne napade Saksarjevega lista. Tako smo čitali že par člankov od prominentnega moža gl. od» bornika K. S. K. J. Mr. Martin Kremeseca, kateri je že nad 10 let v tej deželi in pozna neznačajno liberalno Saksarjevo frakarsko gospodo bolje, kakorkaterikoli drugi Slovenec v A-meriki. Zagodel jim je s svojimi članki tako resnične in kroft-ne, da je newyorskim zapitim liberalnim frakarjem vzelo vso sapo in so obmolčali kakor grob. Češ, ta nas pozna, ta nas bo šc. če ne bomo mirovali. — Seveda s svojim molkom so samo priznali, da je vse do pičice resnica, kar je Mr. Kremesec o njih pisal. Njegov nastop je bil torej ono zdravilo, ki vspešno nomaga takim podležem, kakor se zbirajo okrog liberalnega korita in se poslužujejo samih laži in neresničnosti. Slovenski javnosti pa ta slučaj jasno pokazuje liberalne l*žnjivce okrog Gl. Narobe. Narod sedaj lahko sprevidi, koga je podpiral dolga leta, ko je podpiral liberalni breznačajni list. In samo vprašamo, kdo je še tako neumen, da bo pljuval v tisto posodo, iz katere sam je? Pametni ljudje ne! ljudje se postavijo, ali ne? Sure! In njene prijateljice so tudi ponosne. Ta je v rumeni barvi, druga v modri, tretja v | rdeči. Kakor cvetje na travniku so. Bog jih živi in ohrani, da bodo pridne in dobre ostale! Malo "poštrekati se," to ni Vidmarjeve z 22. ulice. Svatba se je vršila na domu nevestinih starišev. Novemu paru želimo kar največ božjega blagoslova in sreče na poti v zakonsko življenje. — Drugi par je ženin Frank Košir in nevesta Mary Prah. Poročena sta bila nič napačnega. Posebno pa še tudi zadnjo soboto popoldne, na tak praznik, kakor je Veli- Tudi temu paru želimo vse naj- (kanoč. Tudi starejši ljudje so ta dan veseli in vsi novi. Mati pozabi na svoje skrbi, in se o-pravi v boljšo obleko. 2e dolgo ni zgledala tako mlada. Zopet se ji zdi, da je v svoji dekliški dobi. Oče tudi ne zaostane. Na noge si dene nove čevlje, na glavo novi klobuk in boljše na poti zakonskega življenja ! — Na vogalu Lincoln in 22. ulice je te dni prekupil znani naš rojak Mr. John Gradishar tamkajšno hišo od dosedanjega lastnika Mr. John Štajerja. Od spredaj, kjer so bili doslej gostilniški prostori je oddaf v Pittsburgh, Pa. Sprejmite tudi od mene nekoliko vrstic v Vaš cenj. list, da sporočim slovenski javnosti, da j bomo imeli v sredo 22. aprila 'zanimivo dramsko igro "Dojilja" v treh dejanjih, katero bo priredilo društvo sv. Mihaela i štev. 163, K. S. K. J. v Kranj-sko-SIovenskem Domu na 57th and Buttler Street. Igra bo zanimiva in zato vabimo vse Slovence in Hrvate, ■ da nas posetijo na ta večer. Ob enakih slučajih hočemo tudi mi J vam vrniti enako uslugo za pro-tiusrugo. Imeli bomo še druge pomenljive narodne prizore. Za ples bo svirala V. Golobič orkestra. Naročnik. (Op. ured.: — Dopis smo | prejeli v četrtek popoldne, ko je bila zadnja številka zadnjega tedna že v tisku, torej prepozno za. zadnji teden. Najbolje kar moremo je, da smo vam objavili v prvi štev. tega tedna.) -o- Cleveland-Newburgh, O. Velikanoč je bila tako veličastna, kakoršne še nikoli po-preje. Vreme je bilo krasno, kakor da je hotelo izvabiti vse na prosto. Ljudstvo se je odzvalo temu klicu narave in s smehljajočimi obrazi izvzemši onih, kateri so v soboto zvečer predolgo peli tisto kranjsko, "sladko vince piti, to me veseli . . se je trumoma usi-palo na prosto celi dan. Prva dolžnost je vsakega kristjana, da da Bogu, kar je božjega. Cerkve so bile natlačeno polne pri vsih opravilih. Svet je navdušeno zopet pozdravljal spomin Vstajenja našega Gospoda in Zveličarja. Saj je Velikanoč praznik, ki daje največ upanja človeku, kateri se še ni skregal s pametjo in Vstajenje in njegov pomen zavrgel. Štirikrat dopoldne je bila naša cerkev, paša nova kapela, napolnjena do zadnjega kotička. Popoldne pa zopet pri petih li-tanijah. Tiste velikonočne "Ii-| tanije" — himna, "Marija bodi zdrava, Aleluja" — je men-! da najkrasnejša nabožna pesem izmed vseh. Po končanih božjih službah so se pa usedli cerkveni možje za mizo, da preštejejo velikonočne darove za cerkev. Šteli so in šteli. Se nikoli ni bilo toliko kovert za odpreti. Ko so končali so s ponosom naznanili izid, $3077.25 je ■bilo vsega. "Hurrah, hurrah!! (Rah, rah, rah, Newburgh !" smo vzkliknili, ko nas je došla ta novica. Saj smo mi vedno tr-jdili: Kedor hoče newburianom i 1 držati vago, mora stopiti! Naj i bo tukaj izrečena pohvala vsem vrlim faranom! Bog jih j živi! Zopet smo plačali tri tisoč dolga ! Sentklarčani tam doli pri North American Banki so : mislili, da nas imajo privezane. Ampak, look out boys, tako se vam bomo izmuznili, da še sa- mogoče še obleka ravno izpod najem mladeniškemu klubu, mojsterske šivanke. Cigara se kjer bo imel klub svoje prosto- mu pristoja in ves izgleda, ka-re. kor bi premoget"svet in še plot — Mr. Louis Duller poprav-okrog sveta. Vse.to pa, če tudi.Ija svojo hišo na Lincoln in 23. indirektno, vseeno pomnožuje cesti. sloves dneva. In tako gre svet — Mr. Štefan Foys si je te naprej. Nekateri vedoma fn dni nabavil lep nov avtomobil voljno dajo Bogu slavo in Čast, Ford Sedan, s katerim se bo drugi pa so vlečeni seboj, mo- kratkočasil ob lepih poletnih rajo iti s svetom in, hočeš no- dneh. Tudi več drugih naših češ, priznati, da je nad nami roj'akov si je nabavilo to spom-vseeno Bitje, ki nas vlada in Iad lepih avtomobilov, kateremu se moramo ukloniti. — Nočni tatovi so se začeli Za piruhe so dobili pri John klatiti po naši naselbini. Zad-Lipoglavšeku malega Jovija, nje je bilo vlomljenih 8 domo-kateri se prav dobro počuti v vanj. Na 1922 West 22nd Place Ameriki. Pri Antonu Hrovatu so prišli tatovi v stanovanje na 82. St. se je pred kratkem družine Mrs. Mary Lah in od-zglasil bodoči predsednik K. S. nesli dve zapestne ure, ovrat-K. Jednote. V letu 1950. bo iz- nico in več obleke. Materijalna voljen prav gotovo. Čestitamo! škoda znaša do $125. za kate-Korajžen je pa ta Anton ro so oškodovali bresrčni noč-Lovše. Prišel je pred nekaj ča- ni tatovi revno delavsko druži-som iz Bridgeporta, O. v Cleve- no. Na 22. cesti so neki sloven-Iand. Ustavil se je v našem delu ski družini znesli iz kleti vse mesta in začel metati oči za dekleti. Jako mu" je ugajala vino. O tatvini, ki so jo izvršili v Mr. Baničevi trgovini, ko so Rezika Križman. Ker je pa An- ubili šipo in iz okna pokradli ton fest dečko je tudi on uga- več blaga smo že poročali. Dru-jal Rezfki. Sklenila sta, da bo- žinam priporočamo, naj nikar sta prva na vrsti po Veliki no- ne držijo svojih prihrankov do-či. V sredo sta stopila pred al- ma. Denar vložite na banke, da tar da sprejmeta blagoslov in,Vam vsaj denar ne odnese kak se zavežeta večno ostati zvesta brezsrčni lopov, ki bi slučajno drug drugemu. Razume se, da! vlomil v vaš dom. je bilo takoj pripravljenih več — Sicer pa bo treba popra-šati t merodajne oblasti, kaj ljudi, da praznujejo njuni veliki dan. Dobro voljo jim je .....,_ , , zmešal šele Skrnikov petelin Pollc,f,deFa" ne. P««-. da drugo jutro, ko je naznanjal dan. Bilo srečno I -o- mi ne boste vedeli kedaj. bi se takim nočnim brezsrčne-žem zabranilo ropati revne delavske družine. Čemu plačujemo tako visoke davke, s katerimi je oblast dolžna, da vzdržuje javni red in da pazi, da Chicago, 111. — V nedeljo smo imeli v slovenski cerkvi sv. Štefana prvo _ sv. obhajilo. Šolski malčki so ^državljanom ne gode krivi-Ne smem pa pozabiti tudi, pristopili lepo oblečeni, deklice v bela oblačila s "šlajerčki" in ce — Krsti v slovenski cerkvi dečki "napucani," kakor se za sv. Štefana: — Družini Mr. in dečke spodobi. Z malčki, ki so Mrs. Anton Težak se je narodil Velikonoč kot veliko prenovi-teljico ne samo v srcih kristjanov, ampak tudi po obleki. Krasno je videti, kako prikoraka ongav "Zovi" s prvimi novi-j mi dolgimi hlačicami. Do sedaj je bil dečko, sedaj pa? well, dolge hlače ima in če mu reče-; te "dečko" se mu ne prikupite ravno. Sedaj je mladenič !" Kaj mari nimajo mladeniči dolge' hlače? Pride pa tucji ongava Rezika. Kako je to prenovijena. Vsa je nova. Čeveljčki, no-, gavice, krilce in klobuček, vsei ie novo. Ata jo imajo radi, mama jo štemajo, ker je najstarejša. Če prav bo šele čez pet let volila predsednika, vendar me dnašimi rojaki dobro pozna- lista je nič! že misli, da je sedaj velika, ah na zlasti nevesta, ki je hči zna- j -o- tako velika j*e! No in veliki ne ugledne družine Mr. John1 ŠIRITE "A. S. in EDINOST" to pot prvikrat prejeli Gospoda sinček, katerega so krstili za v svoja nedolžna srca, je pri-: Leonarda. Botra sta bila Mr. stopilo tudi lepo število stari- Nick Koweiski in Mrs. Percy šev, kar je vse pohvale vredno. Hummel. — Družini Mr. in Tako pokažejo krščanski sta- Mrs. Steve Kovač se je rodil riši svojim malim pot k altar- tudi sinček, ki so mu dali ime JU- * John.* Kumovala sta Mr. Mar- — Velikonočna kolekta, za tin Gytrra In Miss Mary Tkalec, katero pa še vedno tupatam — Družini Frank Puklavec se kdo prispeva, bo znašala o- je narodila hčerka, katero so krog $2200.00. krstili na ime Vilma: Kumova- — Zadnjo soboto sti bili dve la sta Mr. in Mrs. Louis Neče-poroki v slovenski cerkvi. Prvi mer. Vsem naše čestitke! par je ženin Martin Zugel in j -o_ nevesta Neža Vidmar. Oba sta! Katoličan brez katoliškega Jutranja zvezda. Napisal H. Rider Haggard. Iz angleščine prevel Peter M. Čemigoj. Meritra pa je ostala na dvoru in od tega časa je faraon, ki ji je zaupal in se dal ujeti od njene duhovitosti in lepote, pošiljal ponjo, kadar je hotel dobiti novic iz Memfide, kjer se je Meritra rodila; zdelo se je, da vedno vse ve, celo najbolj skrivne stvari, k\ so se dogajale v tem mestu. In njena poročila so se mnogokrat izkazala kot resnična." "Temu se ni čuditi, dojilja, ker jih je gotovo dobivala od Kakuja, Abijevega zvezdo-znanca in čarovnika." "Ne, kraljica, temu se ni čuditi, zlasti ker je plačevala skrivnost s skrivnostjo. Prepričana sem, da je faraon, ko sem ga posvarila, vendar poslal po Meritro, ki se je vsemu temu zaničljivo smejala in pravila, da je njegov brat Abi že zdavnaj pokopal vse želje, ker je zadovoljen s-svojim odličnim položajem in s svojo oblastjo, ki jo bo eden njegovih sinov podedoval za njim. Pravila mu je tudi, da so čete zbrane zgolj v večjo čast vajinih veličanstev, ki nista imela nikoli bolj vdanih in bolj ljubečih podložnikov, nego je princ Abi, ki da ga sama upravičeno sovraži, kakor upravičeno ljubi faraona in njegovo hišo. Če bi se bilo bati nevarnosti, je vprašala, ali bi se sama upala stopiti v Abijevo bližino, v bližino moža, ki ga je nekoč izdala, ker je njeno srce čisto in iskreno in ker je zvesta svojemu kralju. Tako ji je faraon verjel in jaz sem se uklonila faraonovim poveljem, ker sem vedela, da bi se drugače ujezil in me morda ločil od tebe, ljubljene kraljice in re-jenke, kar bi bila sedaj, ko je Rames odšel, moja smrt. In vendar se bojim, da nisem -storila prav." "Da, tudi jaz se bojim, da nisi storila prav, Asti, toda vse odpuščamo tistim, ki grešijo iz ljubezni," je odgovorila Tua prijazno in jo poljubila. "O moj oče, faraon! Kateri bog te je ustvaril tako slabotnega, da se more zli duh v ženski podobi igrati s krmilom tvoje politike! Sedaj pojdi, Asti, ker moram spati in poklicati Amena, da pomore svoji hčeri. Zanka je močna in dobro spletena, toda Amen mi bo morda v sanjah pokazal, kako naj jo raztrgam." Ko se je slavnost tisto noč končala, se Meritra, faraonova ljubljena strežnica, ni vrnila z ostalim spremstvom, v tempelj, kjer je stanovala. Ko so se vračali iz dvorane, je zacepetala nekaj besed glavnemu toča ju v uho, ki je vedel, da ji je faraon dovoli prihajati in odhajati, kakor želi, in je odgovoril, da ji bo- do vrata odprta. Meritra si je zagrnila glavo s temnim plaščem, se splazila za neki kip v sprednji dvorani in čakala, dokler se ni kmalo nato pojavila visoka postava, tudi ogrnjena s temnim plaščem, in ji pomignila. Šla je za njo skozi razne prehode in navzgor po ozkih stopnicah, ki so se zdele neskončne, dokler ni postava slednjič odklenila težkih vrat, ki jih je, ko sta vstopila, zopet zaklenila. Tedaj se je Meritra znašla v zelo bogato opremljeni sobi, ki je bila razsvetljena z visečimi svetilkami in ki je očividno služila za stanovanje človeku, opazujočemu zvezde in ukvarjajočemu se s čarovnijo; vsepovsod na okrog so namreč stale čudne kovinaste priprave in zavoji iz papirja, pokriti s skrivnostnimi znamenji, nad mizo pa je visela sijajna vedeževalna krogla iz kristala. Meritra je sedla na stol in odložila svoj temni plašč. "Da po pravici povem, prijatelj Kaku," je rekla brž ko je prišla do sape, "prav blizu bogov prebivaš." "Da, draga Meritra," je odgovoril in se suho zakihital, "moja hiša je nekako sredi poti do neba. Tu čepim v samoti in opazujem ter si zapisujem, kar se dogaja tam gori," je pokazal na nebo, ter na drobno prodajam svoja sporočila, kar jih smatram za primerna Zemljanom tam spodaj." "Pa za denar seveda, Kaku?" "Gotovo, za denar, in pristaviti moram, za dober denar. Nihče ne ceni posebno učenjaka, ki zahteva majhno nagrado. Uredila si torej tako, da si mogla priti semkaj, in vesel sem, da te po tolikih letih zopet vidim, skoraj prav tako mlado in lepo kakor nekoč. Povej mi skrivnost svoje večne mladosti, draga Meritra." Meritra, ki je bila ničemurna, se je nasmehnila tej laskavi uljudnosti, dasi je bila v resnici dobro ohranjena, zakaj bila je v letih, ko so Egipčanke večinoma stare, še vedno sveža in čedna. "Izborna vest," je odgovorila, "dober tek in krepostno, mirno življenje, ki je usoda gospe na faraonovem dvoru — to je moja skrivnost, Kaku. Bojim se, da predolgo bediš in da si zato osivel in se izsušil kakor mumija — čeprav si še vedno dovolj postaven v svojem dolgem oblačilu," je pristavila, da mu malo osladi požirek. "Moj poklic je tak," je odgovoril, toda obraz se mu je spačil, zakaj tudi on je bil ničemuren. "Moj poklic je kriv, ki delam za blagor drugih, in \slaba prebava pa prepih v tem prokletem stolpu, kjer zijam v zvezde; od tega me trga po kosteh. Obe bolezni me tareta in moram vzeti zdravil," je rekel, in r.alil dva kozarca ter enega izročil Meritri. "Pij, takega vina ne boš našla v Thebah." -—----mim ___^ ' *-■= ■ • _A* __ . . , "AMERIKANSKI SLOVENEC" IN "EDUIO0T." jjP Tvoj nedeljski tovariš. flj Rev. Kazimir Zakrajšek, O. F. M. TEDENSKI KOLEDAR. 2. ned. po velik. — Jezus dobri pastir. Jan. 10. 2Q Nedelja — Marija, Mati Dobrega sveta. 27 Pondeljek " — Peregrin duh. Cita. 28 Torek — Pavel od Križa. 29 Sreda — Varstvo Sv. Jožefa. 30 Četrtek — Katarina Sij., devica. 1 Petek — Filip in Jakob, apostola. 2 Sobota — Atanazij, spoz. -o- "Jaz sem dobri pastir in moje ovce poznajo mene in jaz poznam njih/' Jezus je dobri, da, najboljši pastir svojih ovčic, je najboljši oče vseh, ki vanj verujejo, je najboljši prijatelj vseh, ki hočejo sprejeti njegovo ljubezen. Večje ljubezni miru, kakor on, ki da svoje življenje za svoje prijatelje!" je rekel sam. In to kako po pravici! Milijoni in milijoni src so se že sama prepričala, da je to res. In vendar ali je ta najboljši pastir ljubljen? Ne! Ni je osebe na svetu še bilo, ni in je naj-brže ne bo, ki bi bila tolikanj sovražena na svetu, kakor ravno ta dobri pastir.. Cele velikanske organizacije so, ki imajo glavni namen zadati mu smrtni sunljej. Od Heroda do danes, koliko milijonov src je hitelo z nožem za njim, da bi ga zaklalo! Pa vendar, zakaj ? Toliko smo imeli velikih mož na svetu, "!■ r. se za koga svet zmeni. Seveda spominja se jih kot velikih mož. Toda jih kdo prega- a? Jih še stoletja potem ke-do skuša uničiti? Ne! Zakaj? Saj so mrtvi. Mrliča vbijati? — kako neumno. Jezusa pa pravijo celo, da ga ni, da ni Boga. Toda v tej sapi, ko to trdijo, ga pa smrtno sovražijo in preganjajo in skušajo umoriti. To v dokaz, da vedo, da ta dobri pastir še živi, da je po 2000 letih še enako naš dobri pastir kakor nekdaj. Toda, da ga sovražijo vkljub njegovi toliko ljubezni, zakaj je to ? Gospod Jezus je to nam povedal v današnjem sv. evangeliju: — ker ga ne poznajo. Kdor pozna Jezusa, ga mora ljubiti. In kdor ga ne ljubi, je samo en vzrok — ne pozna ga. Zato pa je naša dolžnost, da seznanimo svet z Jezusom, da odkrijemo svetu to njegovo ljubezni plamteče srce, da ga bodo vsi ljudje poznali in vzljubili in potem šli za njim, da bo ves "en hlev in en pastir." To bomo pa dosegli: 1. Ako si bomo prizadevali. da bomo Jezusa sami dobro poznali, da bo lahko rekel o nas "moje ovce poznajo mene." Kako velika je nevednost. Jezus, veliko nepoznanje tega dobrega pastirja celo med njegovimi vernimi ovčicami. Velikrat veljajo besede o kato-1 likih: "Sred' med vami stoji,! katerega pa vi ne poznate." Govorite celo z dobrimi katoličani, ki hodijo v cerkev in jih vprašajte o nekaterih cerkvenih naukih, ali obredih in navadah, da, vprašajte jih o bistvenih naukih njih vere in cerkve, vprašajte jih o njih Gospodu Jezusu, pa boste videli, kako malo bodo vedeli. Veliki italijanski pisatelj, bivši brezverec, Pappini je začel pisati knjigo proti krščanstvu. Da bi bolj krepko udaril po njem, začel je proučavati Jezusovo življenje. Toda kaj se je zgodilo? Ni ga še proučaval dobro leto, ko je nehal pisati knjigo proti ! Jezusu in začel pisati lčnjigo o :njeni in zanj in spisaf najlepšo knjigo o Jezusu, kar jih imamo. In tam piše: "Sovražil sem vse, kar je v zvezi s Križem: Danes se sramujem svoje nevednosti. Začel sem le malo proučavati Jezusa, pa sem našel, kako strašno sem se mo- i til." In vsi naši slovenski brezverci in odpadniki. Ali so odpadli od vere, ker so bili dobro pod- I učeni v veri in ker so tukaj spoznali bolje in našli, da so se zmotili ? Ne! Nesrečne bivše avstrijske šole so imele "nesramne postave," kakor jih je imenoval papež Leon XIII. Vzeli so cerkvi oblast nad šolami ! in dovolili duhovniku samo dvakrat na teden po eno urico v vsakem razredu poučevati. Drugače je bila pa cela "ver-; I ska" vzgoja pod kontrolo do-' jstikrat brezverskega učitelja. Tako ni čuda, da naše ljudstvo i ni bilo dovolj podučeno o Je-izusu in njegovem nauku, da ga I ne pozna in ker ga ne pozna, ga ni ljubilo, ga je zapustilo. Kdor pozna Jezusa, ga ne more zapustiti, še manj sovražiti. Zato skušajmo poznati Jezusa. Citajmo o njem. Prouča-vajmo njegovo življenje. Naj-i boljša knjiga življenja je sv. evangelij. Ako bomo poznali Jezusa, ga bomo ljubili, mu I bomo ostali zvesti, se bomo ; zveličali v Njem. 2. Skušajmo ga seznaniti | tudi s svojim bližnjim. Kdor j ljubi koga, želi, da bi ga tudi; vsi drugi ljubili. Zato je naša' j dolžnost kot katolikov, da de-ilamo na to, da bi poznali Je-: zusa tudi drugi, ga ljubili, mu' služili in se tako zveličali, j Pred vsem so dolžni katoliški stariši skrbeti za to, da bodo njih otroci poznali Jezusa. In tu naši stariši prepogosto greše, zelo greše. Doma o Je-1 zusu nikdar ne govore. Sram jih je božje ime celo omeniti. Kake očenaše že še zbrbljajo kedaj, to je pa tudi vse. Potem pa skušajo dobiti kje, kakega površnega duhovnika, da bodo pri njem kolikor mogoče hitro in na lahek način "opravili" sv. obhajilo in birmo, potem se pa v svoji nevednosti bahajo, da je njih otrok že "vse opravil." Ako je v kraju katoliška šola, ga puste toliko časa v šoli, da "opravi" te zakramente, p^tem v publično šolo. "Je že vse opravil," pravijo. Kako grda nevednost! Kako grešna nemarnost. Ta površni poduk za sv. zakramente naj da otroku vso podlago za poznejše življenje, za poznejše skušnjave in viharje in boje. Je to mogoče? Ne! Vsak človek, če ima samo eno unčo pameti, ve, da to ni mogoče, da je to le omejenost. Zato, stariši, hočete, da bodo vaši otroci, ko bodo odrastli sledili Jezusu, ostali dobri, o-stali čisti v njih nevarnih mla-deniških letih, pokažite jim Jezusa, skrbite da bodo poznali takega, kakoršen je, ne kakor ga jim slika kak nevednež. Čim bolj ga bodo poznali, tem bolj ga bodo ljubili, tembolj se ga bodo oklenili, tem čistejši bodo, tem bolj ubogljivi bodo. Stariši pa, ki za to ne skr-be, kako si upajo reči, da poznajo Jezusa, da so krščanski. Da, to so katoliški stariši po i-menu, v resnici so pa poganski. Zato delajmo za katoliške šole. Ne varajmo se! Ne slepimo se! Polovičarsko poznanje Jezusa je slabje kot nič. In edino katoliška šola to more doseči, pa še tam je treba strogo paziti in resno delati, da se to doseže. Enkrat na teden površni poduk, morda par sto o-trokom in naj to seznani otroka z Jezusom ? Je mogoča večja zaslepljenost!? Ne, dragi moji, katoliški o-troci v katoliško šolo, da bodo poznali Jezusa, da bodo šli potem za Njim, sledili Njegovemu glasu, da bodo dobri in čisti in pošteni in tako srečni ljudje. Skrbimo zlasti za svoje katoliške šole. Katoliška šola je punčica v očesu vsakemu katoličanu in vsakemu katoliškemu duhovniku. Katoliška šola je potrebnejša kot cerkev! Katoliška cerkev brez katoliške šole je nič. Zato, dragi moji, ne strašimo se žrtev, ne strašimo se truda za svojo katoliško šolo. Bodimo hvaležni onim, ki so nam je postavili in blagoslav-ljajmo njih spomin. Amen. NAZNANILO IN PRIPORO-ČILO. Naznanjam, da sem začel na svojo roko tesarsko in mizarsko obrt. Postavljam nove hiše in popravljam stare, kakor tudi garaže in sploh vse, kar spada v to obrt. — Slovencem in Hrvatom se toplo priporočam. Delo prvovrstno — Cene nizke. FRANK M. STALCER 1004 N. Hickory Street, JOLIET, ILL. Koristna muha. Med najbolj • nadležne in škodljive živali štejemo pač po pravici muhe in mušice. So pa tudi muhe, ki nam koristijo; na Japonskem in Kitajskem take muhe celo umetno gojijo in redijo. In sicer zato, ker so te muhe največje sovražnice nekega hrošča, ki razjeda sadje in zelenjavo. V par dneh je vsak sadovnjak očiščen. Ame-rikanci so zvedeli za koristne lastnosti japonske in kitajske muhe in so poslali kar tri eks-pedicije tja, da študirajo način reje in način pokončavanja hrošča. Oni hrošč napravi v a-meriških sadovnjakih in na zelenjavi ogromno škodo. -o- Irska priprostost. Neki častnik, ki je živel v vojašnici, naroči svojemu irskemu slugi, naj mu skuha za zaj-terk jajca, toda prav v mehko. Častnik vzame novine in či-ta deset minut. Pa se začne čuditi, da jajca še ni in pozvoni. Sluga pride in pravi, da jajce še ni kuhano. Zato počaka častnik še pet minut. Nazadnje pa izgubi potrpljenje in pozvoni drugič. Sluga pride, toda brez jajca. "Kje je jajce?" zagrmi častnik. "Oprostite, gospod," pravi sluga, ukazali ste mi skuhati jajce v mehko, toda jajce je še zmeraj tako trdo, kakor je bi- lo prej, dasi ga kuham že četrt ure." o- Zvit slepec. krat slepi ljudje več vidijo, nego drugi na obe očesi." o- Velik požar — cerkev zgorela. New York. — Protestantov- ska cerkev sv. Trojice na Lenox Slepec je skirl petsto funtov v kot svojega vrta. . ... xt- i i . . ave. in 122. cesti je ogenj po- Njegov sosed, ki je videl,! , .v.t J. , . kam je položil denar, pride ponoči in ga vzame, je začel sumiti, da ga je mor- Ko je slepec pogrešil denar, da sosed vzel. Premišljal in premišljal . je dolgo časa, kaj- bi storil, da bi dobil denar nazaj. Nazadnje se mu je zazdelo, da je prišel na pravi misel. Sel je k sosedu in mu je med drugim zaupal tudi skrivnost, da ima kakih tisoč funtov in da jih je petsto že zakopal na varnem prostoru. Nadalje mu je povedal, da hoče ostalih petsto zakopati k že zakopanim. Sosed mu je prav krepko prigovarjal, naj stori tako, kajti zakopan denar je najbolje spravljen. polnoma uničil. Škoda je cenjena na pol milijona dolarjev* Plamen je švignil do 200 čev* ljev visoko, kako je ogenj na* stal ni pojasnjeno. -o- Bomba v avto. Chicago, 111. — Bomba jtf eksplodirala v avto De " Luxe družbe, ko je stal na ulici pred garažo na 405 East Erie. Avto je bil popolnoma uničen, tako tudi neki poleg stoječi. Škode je $3000, človeških žrtev ni bilo. Mati obdolžena zastrupljeni* otrok — bolna. Vdova Mrs. Cunningham is Gary, Ind.,1 obdolžena, da jo zastrupila svoje štiri otroke im soproga, je priznala, da je zav-» Ko je pa slepi moz odšel, , , , , , , , , „ , v, , , . dala trem otrokom strup, zanh* gre sosed brz položit ukradeni' . , ,. ' .. j . . . v , .v I kuje pa, da bi ona zastrupila denar, kjer ga je našel, upajoč, I . 0 , . , t , j . ' svojega soproga. Sedaj se naha- da bo tam kmalu dobil tisoč funtov. Pa se je grdo zmotil. Slepi mož je šel tja* kjer je bil zakopal denar, toda namesto da bi položil v jamo petsto funtov, je pobral denar, ki mu je bil u-kraden, in vskliknil: "Dosti- ja pod nadzorstvom in je še vedno bolna. Najbrže ne bo prišla nič pred sodišče, ampak bo oddana v norišnico. Njen sin David, kateremu je tudi k jedi primešala "strup, so zdravniki izjavili, da je malo upanja, da bi okreval. ra Kaj pomeni brezbrižnost. 1 Statistika zveznega poštnega urada kaže, da je bilo v fiskalnem letu, ki je končalo 30. \ junija 1924., odposlanih 19,-' 238.548 pisem, ki niso prišla v roke tistih, katerim so bila namenjena, ker naslovi niso bili čitljivi ali pa ne popolni. Denar, ki so ga našli v teh "mrtvih" pismih, je znašal $125.-997.59. Od te svote je bilo povrnjeno odpošiljateljem pisem $70.,473.633, toda $55.423.96 ni bilo vrnjenih, ker pošiljatelji j niso dali svojega naslova. Še i veliko večje svote pa so zgubljene vsako leto v zgubljenih plačah in računih za zdravnike radi zanemarjanja zdravja.] Mnogi slučaji bolezni bi se lah- j t ko preprečili, če bi rabili Tri-nerjevo zdravilno grenko vino, svetovno znano želodčno toni-jko in prijetno odvajalno sredstvo. "Vsa moč mojega zdravja tiči v Trinerjevem zdravilno [grenkem vinu," nam je pisala ' Mrs. Helena Zadrik iz Nanti-coke, Pa. — Prehladi in kašelj so često prva znamenja hude bolezni, zato ne zanemarjajte jih, temveč vzemite takoj Tri-( (nerjev Cough Sedative! Proti revmatizmu in nevralgiji je (Trinerjev Liniment najboljše zdravilo. Če ne morete dobiti , Trinerjevih zdravil v vaši so-(sedščini, pišite na Joseph Tri-nar Company, Chicago, 111. za društva cerkvena, podporna ^er razne slav-nosti. Svetinje, gumbi, trakovi z napisi, regalije znake itd. pH Pečati, štampilje in druge potrebšči-- ne naročite pri A. S. & EDINOST 1849 WEST 22ud STREET CHICAGO, ILL. C.--WB1JUW \ 0000®®®®00®000000000®0®00®€X& ABNER H. COHEN ŽELEZNINA Hišne in električne potrebščine — Radio — vrtnarsko orodje in vsakovrstna semena. Mešana barva ..............................gal. $1.50 Varniš št. 1, ................................gal. 1.75 Zavreto olje — terpentin............gal. 1.25 Travno seme LB...................................25 . 2147 W. 22nd St., Chicago, 111. Pri nas dobite "Star Stamps" 8 Ako še nimatE Marijinega kipa za majniški altar, naročite ga takoj ! Na razpolago imamo sledeče: Brezmadežna, Lurška Mati božja, Srce Marijino, Mati milosti, Marija pomočnica, Marija Devica z detetom. Velikost: 8 inčev ........................................$1.00 Velikost: 12 inčev .......................$1.50 Velikost: 16 inčev ........................................$2.50 Ve'ikost: 22 inčev .......................$3.50 Svetilke s stojalom v raznih barvah ................ 45c. Dušice, baksa po................................................ 15c. Votivne 15-urne svečice po 5c. ali due............. 50c. Naročila pošiljajte na: A. S. & E D I N O S T 1849 West 22nd St., Chicago, III. — SEVEDA FOREST CITČANI "•Vedo, da se kupi najboljšo vsakovrstno že-leznino, ki se jo potrebuje bodisi pri grajenju domov, garaž ali ^ karšnegakoli poslopja, kakor 'tudi .najboljše raznotero pohištvo po najnižjih cenah pri znanem trgovcu BENJ. EIGHHOLZER Phones: Canal 6138, Roosevelt 2107 Ustanovljeno 1912. j i J. L. TELSER pohištvo in potrebščine za dom 2107—11 West 22nd St., Chicago, 111. Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Street. Forest City, Pa. (T.) JOSEPH PAVLAK PRVI SLOVENSKI POGREBNIK IN EMBALMER V CHICAGI. _ Na razpolago noč in dan. — Najboljši avtomobili za pe-grebe, krste in xeni*ovanja. — Cene zmerne. 1814 — So. Throop Street, Phones: CANAL 5903 in 5666. Chicago. "Domača trgovina za domače potrebščine" — Proti gotovini ali na obroke. ■■■■■Mhmb Zahvalimo se vsem našim sosedom za odziv na naše oglase v temu lokalnemu listu, ki nas omogo-čuje, da ohranjujemo naš prijateljski stik z našimi sosedi. Pridite k vašemu sosedu po vse vaše potrebščine, mi vas zasiguramo, da boste prihranili denar in čas. ■ IN Vstaja Škenderbegova -—— Zgodovinska Povest r - Angleško spisal Benjamin Disraeli, E. of B. Prevel I. M. "Prosil sem gospico malega darila, da bi mogel v kavarno," je odvrnil Nicej, "vi pozabljate, da ne dobim jaz nobene od sto mošenj zlata." "Res je," je rekel evnuh, "nekaj je na tem resnice. Tukaj, dečak, tu imaš pijaster. Jaz rad podpiram može znanosti in vse, ki so v njih družbi. No pojdi in ne potroši celega pijastra v enem jutru, dečak; kadar bo lepa sužnja ozdravljena, me spomni, morebiti ti XI. Kaflis in njegova spremljevalca sta zopet dospela na vrt. Bila je že skoro popolnoma tema. Kar prijezdi proti njim jezdec, za katerim je priteklo nekoliko pešcev. Bil je princ. "No, Hakim," je vprašal z osornim glasom, kakor ga je bil vajen, "ali jo boš ozdravil?" "Da," je rekel Škender odločno. "Cuj me torej, Hakim," je rekel Mohamed. "Jaz moram prav kmalu zapustiti to mesto in se podati na čelu naše vojske v E-pir. Dvoje sem prisegel, prisegel pri svetem kamnu: predno bo mlaj, hočem imeti Iduni-no srce in Škendrovo glavo!" Zdravnik se je priklonil. "Ako vrneš tej frankovsi deklici njeno zdravje," je nadaljeval Mohamed "tako, da me* bo mogla tekom deset dni spremljati v Epir, lahko zahtevaš iz moje zakladnice kar hočeš, in postaneš zdravnik v seraju. Kaj praviš k temu ?" "Moje upanje in moje mnenje je," odvrne Škender, "da bo tekom deset dni mogla dihati epirski zrak." "Pri bradi mojega očeta, ti si možak po moji volji," vzklikne princ, "in ker imaš talismane, Hakim, ali mi moreš dati kak čar, ki bi omogočil, da se sikdem v določenem času s tem Epircem tako, e^a bom mogel držati svojo prisego? Kaj praviš na to?" "Tudi taki čari se dobe," odvrne Škender. "Vendar pomni, da ti morem zagotoviti ramo to, da se gotovo sestaneš z njim, ne pa tudi, da dobiš njegovo glavo." "To je moja stvar," reče Mohamed in se hudobno zareži. "Torej, da se sestaneva!" "Gotovo ti je znano, kje se nahaja Ka-listov studenec v Epiru. Njegova zdravilna moč slovi daleč na okoli." "Slišal sem o njem." "Na predvečer mlaja udari ravno o polnoči s svojim scimetarjem trikrat po vodi in pri tem vsakokrat pokliči ime sovražnika, ki ga želiš srečati. Potem gotovo pride." "Ako ozdraviš vjetnico, bom rad verjel tvojim besedam in držal svojo obljubo," reče Mohamed zamišljeno. "Zavezal sem se in upam, da tako storim," je rekel zdravnik. " "Dobro torej," reče princ, "jaz bom držal svojo besedo." ? "Pomni pa, da se jaz zavežem ozdraviti vjetnico in pripeljati onega vojaka, da pa ne morem cesarski visokosti zagotoviti niti srca Idune niti glave Škendrove." "To se razume," je rekel Mohamed. XII. Naslednjega jutra je armenski zdravnik zopet obiskal svojo bolno vjetnico. Njegov zaščitniki Kaflis ga sprejme z zadovoljnim nasmehom. "Talisman že deluje," je rekel evnuh, "vjetnica je ponoči prav dobro spala in pravi, da ji je mnogo bolje. Mošnje zlata so nam gotove. Meni se zdi, kakor da že štejem zlate. Povem ti pa, častiti Hakim, pojdi sem pojdi sem," in Kaflis se je ozrl naokoli, da se prepriča, da ni nikogar tako blizu, da bi ga mogel slišati, "povem ti," in pri teh besedah se je vedel zelo skrivnostno, "princ je velikodušen; saj me razumeš? Nagrado bova delila. Ne bova se prepirala. Meni ni bilo še nikdar žal, da sem podpiral moža znanosti, in prepričan sem, da mi tudi nikdar ne bo. Princ je, kakor si videl, včasih silen, toda velikodušen. Jaz bi je ne hotel prehitro ozdraviti, kaj?" "Zelo pametno razumevaš celo stvar," odvrne Škender in mu popolnoma pritrdi, ko sta zopet stopila v sobano v stolpu. ' Iduna je z veliko spretnostjo igrala svojo vlogo; poleg tega njena bolezen ni zahtevala tclike izvedenosti, kakor so to ona in njena prijatelja v začetku mislili. Njena bolezen je bila sicer usodna, ker je bila bolj duševna. Ko pa je Iduni zasijal žarek nade, da bo kmalu prosta, da se vrne v domovino med svoje, tedaj je vse tako zelo ugodno vplivalo na njeno zdravljenje. Ni pa se mogla popolnoma premagovati in se je nejeverno smejala, ko ji je Škender boječe omenil o pretečih naporih. Ker je želel, da se skoro povrne v Epir, je sklenil, da pripravi kakor hitro mogoče vse, kar je bilo treba za beg, in ko jo tretjič obišče, ji sporoči, da naj bo drugo jutro pripravljena za beg. Dosedaj se Škender ni hotel razodeti Iduni; za to je imel več vzrokov. Ni si mogel tajiti, da je Hunijadova hči vnela v njem čutila, ki jih ni hotel na novo vzbujati. Bil je odkrit prijatelj Nicejev in popolno uverjen, da je bila sedaj njegova sveta dolžnost, misliti samo na blagor "domovine, zato se je ustavljal vsem podobnim čutilom. Škender je bil skromen, pa je bil tudi previden in trezne sodbe. Tudi ko bi Iduni razodel svoje srce in bi ga tudi ona vzljubila, čutil je, da je starost med njim in med lduno nepremostljiva zapreka vsem njegovim na-dam, tudi ako bi ne bilo srcu nobene druge ovire. Škender se je bojeval s svojo ljubeznijo in vzpričo njegove trdne duše ta boj ni bil brez vspeha, četudi je bil mučen. Čutil je, da mora tako ravnati, ker je to v korist domovine, v srečo njegovega prijatelja in ker s tem sam sebi ohrani dolžno spoštovanje. Bil je namreč preponosen da ne bi občutil bridkosti, ako bi Iduna zavrnila njegovo ponudbo. Ako bi bil opazil več znamenj prisrčnosti med Nicejem in lduno, bi morebiti ne bil hotel ostati nepoznan. Ker se mu je pa zdelo, da Hunijadova hči ne ceni preveč strasti a-tenskega kneza, je deloval pred vsem na to, da bi morala Iduna Niceju pripisovati vse zasluge za rešitev. Radi tega je Škender pogostokrat tako ravnal, da je Iduna mislila, da je bil on samo Nicejev zaupnik in da je ves načrt, rešiti jo iz adrijanopoljskega se-raja, osnoval njegov mladi prijatelj. Nicej in Iduna sta tekom teh treh dni le malo govorila, kadar sta se za nekoliko trenutkov videla. Vendar pa je Niceja tudi teh par besed silno izpodbujalo in ni se mogel ustavljati prepričanju, da je vzbudil v njenem srcu vneto zanimanje. Rad bi bil čestokrat pohitel k njej in pritisnil njeno roko na svoje ustnice; zavidal je Škendra, ki je mogel brez ovir in težav z njo govoriti, in ko so se vračali v khan, se je hudo ljutil nad ošabnim evnuhom radi vseh muk, ki mu jih je prizadejal s svojim abotnim govorjenjem in malenkostnim uradnim tiranstvom ter mu onemogočil, da bi vsaj za trenutek govoril z lduno. V Adrijanopolju pa so delali velike pri-r prave za odhod v Epir, in vsak hip je bilo bolj nujno, da se Škender čim preje vrne v domovino. Bilo je vse pripravljeno in Škender je določil četrto jutro za beg. S svojim služabnikom se je podal kakor navadno v seraj, kjer ju je peljal Kaflis v sobano v stolpu in mu med potom čestital na naglem ozdravljenju jetnice. Ko vstopijo v sobo, podere Nicej, ki je hodil zadaj, evnuha na tla in ker mu pri tem Škejider prihiti na pomoč, se jima kmalu posreči zamašiti prestrašenemu in začudenemu Kaflisu usta ter ga zvezati. Iduna se je o-pravila v obleko, ki je bila podobna oni, kakor jo je nosil Nicej in ki sta jo prijatelja v svoji vreči seboj prinesla. Škender in Iduna sta na- j to hitro brez vseh ovir zapustila seraj in hitela v khan, kjer sta zasedla svoje konje, ki so ju že čakali; odjezdila sta proti nekemu studencu zunaj mestnih vrat, kjer sta željno pričakovala, da prihiti Nicej za njima. Atenski knez pa je ostal še nekoliko minut v sobani v stolpu, se splazil potem venkaj in zaklenil vrata za seboj. Dospel je iz seraja, ne da bi srečal človeka in prišel je že skoro do vrtnih vrat, ko ga pokliče nek evnuhov stražnik. • Birma v Mariboru. Letošnje birmo van je v Mariboru se radi potovanja kjiezo-škofa dr. Karlina v Rim vrši že 21. maja, ne kakor običajno o Binkoštih. -o- Ponesrečeni letalci v Novem Sadu. V petek dne 27. m. m. popoldne sta se vadila dva letalca na novosadskem letališču. Z letali sta se dvignila že okoli 200 metrov visoko. Vsled nespretnega manevriranja z aparati sta pa trčila drug ob drugega in padla na tla. Letali staj popolnoma potrti, letalca pa sta ostala nepoškodovana, ker sta oba padla na visok kup slame. DOBILI SMO IZ STAREGA KRAJA NOVO ZALOGO KNJIG. Povesti in romani. Posled. dnevi Pompejev $2.00 V petih letih okrog sveta ................................... 1.00 Junakinja iz Štajra........ 1.50 Na krvavih poljanah .... 1.50 Ob tihih večerih ............ 1.00 Kresalo duhov .............. 1.00 Naša leta ........................ 1.00 Tunel ............................. 1.25 Za miljoni .......................75 Znanstvene in poučne knjige. Domači vrt, kako se ga uredi ..........................................................$1.50 Slovenska slovnica Breznik ................................. 1.00 Varčna kuharica ............ 1.50 Slovenska kuharica ...... 5.00 Hitri računar.................. .75 Sadje v gospodinjstvu .. .75 Reja domačih zajcev.....40 Zgodbe Sv. Pisma, Koci per . ;............................... 2.00 Življenje svetnikov I. in II. del............................ 6.00 Naša zdravila................60 Nasveti za hišo in dom .. 1.00 Molitveniki. Večna molitev, veliki tisk 1.50 ' Večna molitev, mali tisk 1.25 j Priprava na smrt .......... 1.25 Hoja za Kristusom ...... 1.00 j Sv. Marjeta M. Alakok 1.00 Znamenje na nebu, šmarnice ....................... 1.00 Knjigarna Edinost 1849 W. — 22nd St., CHICAGO, ILL. JAZ MARY ŠTALCER CLEVELAND, O. sem rabila Wahči-čevo Alpentinkturo za lase. ker so mi strašno odpadali ta-! ko. da bi bila vse rabila VVahčičeve Alpentinkture, od katere so mi lasje takoj prenehali odpadati in dalje krasno in gosti rastejo { tako. da imam sedaj en jard in tri palce dolge lase za-1 kar se g. Wahcicu lepo zahvalim. Imam pa še več drugih zdravil, katere bi morala imeti vsaka družina« pri rokah v slučaju potrebe, kako so moškt, ženske in otročje. Za rane. opekline, kraste, grinte, bule. turove, j srbečo kožo. prahute na glavi, zoper sive lase. revmatizem, kostibol in trganje, kurja očesa bradovice itd. Pišite takoj po cenik, ga pošljem zastonj JAKOB WAHCIC 1436 E. 95th St. CLEVELAND, OHIO. Nesrečen padec v jamo. i Maks Jepej iz Podloža-Hra-' stovec pri Pragerskem je padel m. m. v neko jamo. globokg skoro 30 metrov. Pri padcu je zlomil desno roko, razbil lo-j banjo in je zadobil sploh tako težke zunanje in notranje poškodbe, da bo težko ostal pri | življenju. Iz jame so ga takoj izvlekli in mariborski rešilni t Oddelek ga je prepeljal v bolnico. Na kak način je padel KRITJE STREHE. 3 — popravila na strehi garantirane delo za S4.00. Prevzamemo delo n» vsakem delu mesta. Obstoiimo že let: kot največje to zadevno podieti' v Chicagi. Uniiski delavci. J. J. DUNNE ROOFING CO. 3411 O g den Ave. Phone Lawndale 0114. NAZNANILO IN PRIPORO ČILO. Naročnikom in vsem roja kom po državi Ohio naznanjamo, da jih bo te dni ob iskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino oglase in vse, kar je v zvezi z našim listom in našim podjetjem. Rojakom ga prav toplo pri poročamo, da mu grejo na roko in pomagajo kolikor največ mogoče razširiti katoliško časopisje. Uprava A. S. — Edinost. SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST v jamo, še ni dognano, ker ponesrečenega Jepeja še niso mogli zaslišati. -o- Samomor zaljubljenega starca. V Splitu se je zastrupil 60-letni učitelj glasbe Meneghello radi nesrečne ljubezni. Starec se je zaljubil v neko svojo krasno 18-letno učenko. Neprestano jo je nadlegoval s svojimi ljubezenskimi ponudbami, ko pa je uvidel končno, da so vsi obupni napori zaman, je popil neko mešanico raznih strupov ter po dvodnevnih mukah izdihnil. Tako obupna zaljubljenost 60-letnega starca je mogoča pri nas samo še v vroči —. Dalmaciji. -o- Širite "a. s. in edinost" J. KOSMACH 1804 W. 22nd St.. Chicago. III. Rojakom se priporočam pri nakupu raznih barv, varnišev, želez nine, ključavnic in stekla Najboljše delo, najnižje cene. Prevzamem barvanje hiš zunaj in znotraj, pokladam stenski papir. Phone: Canal 0490. MADAM X PASOVI MILIJONE 2ENSK JIH NOSI RADI UDOBNOSTI XI-^-If NemeceJV 1439 W. 18th St. IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE! SVOJ POKLIC VRSl ŽE S 3Q-LETNO IZKUŠNJO! Phone: Canal 4340. VINKO ARBANAS Edini slovenski cvetličar v Chicagi. 1320 W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Vence za pogreba, šopke za neveste in vsa v to stroko spadajoča dela izvršujem točno. Po naročilu dostavljam na dom. Cene zmerne. Na prodaj pri Mathilda Ludwig MODERCE IN ŽENSKE POTREBŠČINE — BARMONS FINA ŽENSKA OBLAČILA 2051 W. 22nd St., CHICAGO, ILL. Phone: CANAL 1277. Za dobro pohištvo ZDRAVA ČISTA USTA — POTREBNA ZA ZDRAVJE newy0rški zobozdravnik Premakljivo in nepremakljivo umetno zobovje. Zlate—gumijaste in aluminijaste plošče umetno narejene — nizke cene. Zobe preiščem brezplačno. Zobe izrujem brez bolečin. Phone: CANAL 1651 1958 W. 22nd St., Vogal Robey ceste. Chicago, 111. 'fatfVri MM uW wwvtf btfWtfVtf Vtf y*WW wWwWw w V2! širite "A. S. in ed 1nost PLAYER PIANO Radi selitve moram prodati do 11. aprila $800 vredno pla-yer-piano, s klopjo in 98. rola-mi. — Cena: $100 stranki Zanesljivi obroke tudi na 3323 Lincoln Avenue, chicago, ill. 1. nadstr. Mrs. Jesky's Piano nil' ŠIB*** - j, v POSOJILO POSOJILA na prve in druge vknjižbe. Druge vknjižbe kupujemo v znesku $200.00 do $5.000. Lahka odplačila na 6 odstot in zmerna provizija. Kupujemo vrednostne papirje LOUIS STERN & CO. soba 1029 Burnham poslopje 160 N. La Salle. St. CHICAGO. ILL. SE obrnite vedno na staro poznano veletrgovino. Ako hočete Vaše domove opremiti s trpežnim in dobrim ter lepim pohištvom, tedaj pojdite tja, kjer se tako pohištvo prodaja. Ako hočete imeti v Vaši kuhinji dobro peč, dobro kuhinjsko posodo tgdaj pojdite isto kupiti h CLEVELANDČAN JE! kadar potrebujete pogrebnika s« spomnite vedno na prvi slovensk oosrrebni zavod GRDINA IN SINOVI 1053 — E. 62nd St. EVELAND, OHIO Primite za bližnji telefon in po-Aj kličite: Randolph 1881 ali 4550. GRDI W PrilT 4 kličil W. SZYMANSKI VELETRGOVINA Z RAZLIČNIM pohištvom. 1907 blue island avenue, chicago, ill. c vvvvvv^ t 0 LOUIS STRITAR se priporoča rojakom za naročila premoga, katerega pripe« ljam na dom. Prevažam pohištva ob času selitev in vse kav spada v to stroko. Pokličite me po telefonu! < 2018 W. 21st Flac* CHICAGO, H