PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 .pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 261 (14.091) Trst, torek, 31. decembra 1991 Tvegana pot v novo leto DUŠAN UDOVIČ Že dolgo ni bilo ob iztekanju leta v časopisih in revijah zaslediti toliko vedeževalskih napovedi za leto, ki prihaja. Večnemu Nostradamusu in sorodnim zgodovinskim Sibilam se postavljajo ob bok novi, sodobni futurologi, ki z bolj ali manj prepričljivimi metodami skušajo izrisati človeštvu podobo bližnje prihodnosti. Neznank, ki jih je pravkar minulo leto pustilo za seboj, je resnično mnogo. Svet je doživel vrtoglavo dinamiko dogajanja, ob katerem je dejansko težko zaustaviti razmišljanja za kolikor toliko stabilno oceno. Dogodkov, ki bi po običajnih kriterijih zaslužili oznako »zgodovinski«, je bilo toliko, da jih ni mogoče več obravnavati kot epizode, kajti spreminjanju ali njegovim posledicam se ni mogla izogniti nobena sfera človeškega življenja. Zato ni slučaj, da se napovedi pol za šalo, pol zares, prepušča zvezdogledom. Ljudem, zlasti tistim, ki za razvoj dogodkov v svetu nosijo odgovornosti, so namenjene drugačne naloge, zahtevne, kot že dolgo niso bile. Razgraditev nekdanjih odnosov v svetu je ravno te dni doživela vrhunec z razpadom Sovjetske zveze in morda je ravno ta epilog emblema-tičen za stiske in težave, ki so odšle, pa tudi za tiste, ki prihajajo. Svetovni gigant je zaenkrat krenil v epohalne spremembe po mirni poti in ni človeka na tem svetu, ki ne bi bil v strahu, da se pravkar doseženo soglasje med republikami ne podre, s posledicami, ki so najbolj tragično podobo pokazale v bivši Jugoslaviji. Nacionalizem in socialna beda namreč kot pogubna sovražnika prežita tudi nad tem dogajanjem. Ni slučaj, da je Gorbačov z nadvse dostojansvenim odhodom z državniške scene doživel tolikšno priznanje. Poleg zasluženega odobravanja vsega človeštva za neizbrisno zgodovinsko vlogo, ki jo je odigral, je mogoče iz poslanic državnikov vsega sveta razbrati skrb, da bi se demokratične spremembe nadaljevale brez pretresov, ki bi jih utegnili postaviti na kocko. Nekdanja Vzhod in Zahod, na razmerju katerih je za dobo nekaj generacij počivala interpretacija sveta, sta se znašla na stičišču, na katerem se bo zgodilo in spreminjalo marsikaj, kar bo do dna zaznamovalo prehod v tretje tisočletje. Po letu, ki je za nami, je resnično iskrena želja lahko samo ena: da ne bi bili primorani nemočno prisostvovati tolikšnemu slepemu in brezupnemu nasilju, kot ga je zmogla poroditi vojna na Balkanu. Bodi to tragično prizorišče v prihodnjem letu priložnost za streznitev, kajti brez sprejemanja novega položaja, samostojnosti republik, dogovarjanja in iskanja skupnih interesov, za narode bivše Jugoslavije ne more biti bodočnosti. Človeku se upira misel, da tega ni mogoče uresničiti, kakor si tudi ni mogoče predstavljati življenja ob trajnem spopadanju in uničevanju. Slovenija se je z odločnimi koraki v samostojnost dovolj srečno prebila iz največjega vrveža, kar ji omogoča graditev bodoče perspektive, gotovo ne brez velikih težav in predvidljivih zapletov. Skorajšnje mednarodno priznanje bi moralo njeno pot pospešiti in utrditi, velja pa vsekakor pritrditi mnenju, da je formalno priznanje šele uvod v dolgotrajno bitko, v kateri bo uspešno reševanje gospodarskih in družbe NADALJEVANJE NA 2. STRANI Srečno in veselo 1992.! (foto Magajna) Razhajanja ob prvih pozitivnih spoznanjih, da ne morejo pretrgati vseh popkovin V Minsku niso dosegli sporazuma o združenih oboroženih silah SND MOSKVA — Članice v Alma Ati ustanovljene Skupnosti neodvisnih držav (SND) niso včeraj na svojem »krstnem vrhu« v Minsku dosegle sporazuma o »združenih« oboroženih silah Skupnosti, prav tako so se razšle ob vprašanju denarne emisije, bančnega sistema in liberalizaciji cen, skregale pa so se tudi glede dediščine bivšega sovjetskega zunanjega ministrstva. Sindikalno sporočilo Novoletna številka Primorskega dnevnika izhaja na 32 straneh, kljub dogovoru med redakcijo in upravo, ki predvideva, da Dnevnik, po redukciji osebja izhaja dnevno na 12 straneh. Tokrat, izjemoma, kot tudi za božično številko, je redakcija ocenila, da zaradi večjega obsega reklame pristane na okrepitev števila strani. Pri tem sindikalna skupščina novinarjev spet izraža svojo skrb za usodo 6 kolegov, ki je zapustilo redakcijo in ugotavlja, da ostajajo pogoji dela v uredništvu nemogoči, medtem ko še ni seznanjena z morebitnimi projekti za razvoj Primorskega dnevnika. Sindikalna skupščina novinarjev Ob tem poraznem obračunu pa lahko trdimo, da se kljub vsemu med enajstimi članicami postopoma utrjuje prepričanje, da vseh medsebojnih popkovin ne morejo pretrgati, da so hočeš nočeš prisiljene poiskati kompromise. Navsezadnje so včeraj podpisali kar 15 najrazličnejših sporazumov, ki dokazujejo medsebojno odvisnost. Ustanovili so tudi predsedniški in medvladni svet in svet obrambnih ministrov. Prav tako so včeraj potrdili sklep o enotnem poveljstvu nad strateškimi jedrskimi silami, šifrirni jedrski sprožilec je v Jelcinovih rokah, pritisne pa ga lahko le po posvetovanju z Ukrajino, Belorusom (Belorusija) in s Kazahstanom. Ukrajina in Belorus sta tudi včeraj poudarili, da bosta postali nejedrsko območje, medtem ko je včeraj tudi Kazahstan opustil sklep, da bi »za nekaj časa« ohranil jedrsko oborožitev in se pridružil ostalim dvem v zamisli o »brezjedrskem območju«. Maršala Šapošnikova so imenovali za poveljnika oboroženih sil Skupnosti za obdobje dveh mesecev, medtem pa bi morali rešiti vprašanje republiških in medrepubliških oboroženih sil. Nedvomno je bilo v Minsku vsem jasno, zakaj Ukrajina, Mol-dova in Azerbajdžan vztrajata na lastnih oboroženih silah, le počasi pa se v zavest vseh vtira pot spoznanje, kakšne travme doživlja v teh dneh rdeča armada in kakšno potencialno nevarnost predstavlja, če ne bodo zadovoljivo rešili tega vprašanja. Nič čudnega torej, da je sinoči maršal Šapošnikov celo zagrozil, da bo odstopil, če se ne bodo takoj lotili reševanja tega problema, ker tu ne gre samo za načela, za uveljavitev suverenosti posameznih držav, tu gre za usodo milijonske armade, njenega oficirskega kadra in intelektualnega potenciala. Navsezadnje je SZ razpadla brez nasilja in hujših travmatičnih zapletov, da bi bilo nedopustno prav sedaj ob prvih korakih nove Skupnosti rdečo armado potisniti v breizhodni kot. V tem primeru bi morala biti Jugoslavija novi Skupnosti za zgled pri preprečevanju usodnih napak. Prihodnji tedni bodo torej odločujoči. Pri tem bo nedvomno odigral pomembno vlogo razplet, ali bolje rečeno zaplet na Kavkazu. V Tbilisiju še vedno ni jasno, kdo je gospodar položaja, razumljivo je le, da se boji nadaljujejo in da predsednik Gamsahurdija vztraja v svojem bunkerju. Temni oblaki se zgrinjajo tudi nad Gorskim Ka-rabahom in v armensko-azerbajrižanskih odnosih. Razpravo o teh vprašanjih so včeraj v Minsku odložili, saj bi morali obenem spregovoriti tudi o drugih nerešenih nacionalnih vprašanjih Zakavkazja. Ustanavljanje republiških armad na tem območju bi še povečalo eksplozivnost z nepredvid-dljivimi posledicami. Maršal Šapošnikov je pragmatično ukazal, naj se rdeča armada in sile bivšega zveznega notranjega ministrstva umaknejo z vseh zakavkaških kriznih območij in naj se ne vmešavajo v mednacionalne ali notranjepolitične spopade. Marsikomu se lahko naježijo lasje, kaj bi se zgodilo, če bi Azerbajdžan ustanovil svojo armado, da bi z njo izsiljeval Armenijo, ki si take armade ne želi in zaupa več v združene oborožene sile SND. Biasutti se poslavlja NA 9. STRANI □ □ □ Bencinski boni veljajo v Trstu do 20. januarja NA 11. STRANI □ □ □ V Gorici življenje najbolj kakovostno NA 20. STRANI ShOVUNSKA Kri/IFRIVO GOSPODARSKA želi vsem svojim članicam in vsem Slovencem USPEŠNO IN PLODNO 1992 agrar S.R.L. 1MPORT - EXPORT ZASTOPSTVA TRST Ul. Valdirivo 19 Tel. (040) 631900, 631846 Telex 460195 Fax: 361850 CthUolUptd MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN PREVOZ Filiale: MILAN GORICA FERNETIČI Sedež: TRST Miramarski drevored 3 Telefon: (040) 417831/5 Telex: 460140 CENTTS I Telefax: 43903 Carinska služba, zbirni promet, skladišča, pomorski prevozi, aviopromet, suhozemski transport ■ li Ml ZASTOPSTVA UVOZ IZVOZ Rešim s.r.l. Predstavništva - izvoz - uvoz 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 - p. p. 101 Tel.: (040) 362676-362286-362397-362973 Telex: 460561 Rešim I Telefax: (040) 361839 Filiala v Gorici Ul. degli Orzani 16 EUROSAVA EUROSAVA s.r.i. 34133 Trst - Ul. Cicerone 8 Tel.(040) 361177 - 4 linije Fax:(040) 361839 Telex: 460561 _____DISTRIBUTER PNEUMATIKE $ Sodci Urcuvi £m CONTEK S. N. C. IMPORT - EXPORT 34133 TRST - Ul. Marconi 6 Tel. (040) 731858 Telex 460333 Telefax (040) 724011 fARCO FINE CHEMICALS s. r. 1. 34132 TRST Ul. del Lavatoio 4 Tel. (040) 365424 Telex: 461012 Telefax: (040) 363918 Filiala GORICk Ul. Trieste 160 - Tel. (0481) 20769 POTOVALNI URAD AURORA VIAGGI Ul. Milano 20 TRST vošči srečno novo leto UVOZ - IZVOZ LESA I. T. S. Aleksander Volčič Ul. Virgilio 7 - Tel. (0422) 93480 PREGANZIOL (TV) ■ , ' UH uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo,.. PRENOVLJENI Hotel POSTA TRST — Trg Oberdan 1 (v centru mesta) Tel. 68397, 64184, 65922 “1 rasel Trgovina gostinske opreme in strojev za pekarne in slaščičarne Dolina 61 Ul. Flavia 94 Tel. 228190 Tel. 823274 KEMIJA FARMACEVTIKA ”CORIUM“ IMPORT - EXPORT s. r. I. Ul. Cellini 2 34132 TRST Tel. (040) 60310 Telex 461102 CORIUM I Fax(040)364533 S.p.A. ---- POOBLAŠČENI IZVOZNIKI OSEBNIH AVTOMOBILOV, TOVORNIH VOZIL IN ORIGINALNIH REZERVNIH DELOV IVECO 00^0 LANCIA ■irelli SPECIALIZIRANI V IZVOZU BLAGA ZA ŠIROKO POTROŠNJO 34132 Trst, Ul. Geppa 9 - Tel. (040) 369220 - Fax: 369112 - telex 460231 ADEX I 34170 GORICA, Ulica delTIndustria 6 - Tel. (0481) S22012 AI_PCXP€I2T TRST Legalni sedež: Ul. Rossetti 111 Tel. (040) 393955, 394001, 394002 Telex 460371 ALPS I Telefax 394022 Filiala: Gorica - Ul. del Faiti 15 Tel, (0481)533000 a grof o rest IMPORT EXP0RT ZASTOPSTVA TRST GORICA Tel. (040) 368714, 368988, 369228, 369064 Ulica Trieste 160 Ulica Geppa 9 Tel. (0481) 20982 Telex: 460134 AGROF Fax: (040) 362896 IMPORT - EXPORT - RAPPRESENTANZE uvoz - izvoz s.r.l. TRST - VIDEM Sedež: 34135 Trst - Scala Belvedere 1 Tel. (040) 43713 - 43714 - 411826 - 411827 Telex 460319 FRIEX - Telefax (040) 43073 Filiali: 34170 Gorica - Ul. M orel II 38 Tel. (0481) 535855 - Fax: 536012 33100 Videm - Ul. Roma 36 Tel. (0432) 502424 - Fax 503780 TVRDKA Ra g. Luciano Fabian & C. s.n.c. Import - Export TRST - Ul. del Ronco 7 - Tel. 728267 - Telex: 460557 Sirci so z orožjem vsilili mir, ne pa sprave med ljudmi Bombni atentat v Bejrutu 30 mrtvih in sto ranjenih BEJRUT V poznih dopoldanskih urah je včeraj eksplozija avtobombe v bejrutski muslimanski četrti Al Basta povzročila pravo razdejanje, v katerem je umrlo najmanj 30 ljudi, več kot sto pa je bilo ranjenih. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev je eksplodiral mercedes, ki je bil natrpan z več kot 100 kilogrami trotila. Cilj terorističnega napada so bili po vsemu sodeč navadni ljudje, saj v neposredni bližini ni nobenega vojaškega ali strankarskega objekta. Po dobrem letu od konca 15-letne državljanske vojne je včerajšnji atentat ponovno dokazal, da je z orožjem vsiljeni sirski mir utišal orožje, a ni spravil ljudi, ki so še vedno ujeti v spone globoko ukoreninjenega sovraštva. S tega vidika ni navsezadnje niti važno, kdo so storilci, saj lahko v kratkem pričakujemo podoben povračilni atentat. Eksplozija je popolnoma razdejala dober ducat stanovanj in razbila vse šipe v oddaljenosti dveh kilometrov (Telefoto AP) • Tvegana pot NADALJEVANJE S 1. STRANI nih problemov dejanska izkaznica sa vstop v evropske integracijske procese. Če se tega široko zavedajo v osrednji Sloveniji, to nič manj ne velja za nas, ki živimo na njenem obodu ali, drugače rečeno, na »zdravilnem prepihu« različnih kulturnih tokov. Resnici na ljubo, ni si težko priznati, da živeti na tem prepihu ni vselej ravno zdravilno in nam večkrat povzroča glavobole, kot jih tudi v letošnjem letu ni bilo malo. Ob iztekanju parlamentarne dobe smo glede zaščite še vedno praznih rok, kljub temu pa pozitivnih signalov ne gre spregledati. Vzemimo enega, po našem mnenju najbolj zgovornega: spričo negativnih izkušenj smo se že dolgo tega nehali sklicevati na Južno Tirolsko kot optimalen model zaščite, sedaj pa to počnejo ljudje iz državnega vrha, od zunanjega ministra do predsednika vlade. Če bi bilo v odnosih s Slovenijo vse pri starem, bi lahko v takšno sklicevanje upravičeno dvomili, ker pa je očitno v igri nova kvaliteta v nastajajočih meddržavnih odnosih, imamo konkretne razloge za večji optimizem. Brez iluzij in utvar, dokler ne bo dogovorjeno, odobreno, podpisano in žigosano, predvsem pa v praksi uresničeno vse to, na kar lahko naša skupnost pristane, v novo leto brez občutka, da se nas skuša pripeljati žejne čez vodo. Za dosego tega cilja pa tudi nove okoliščine niso dovolj. Preveč je že bilo neuresničenih deklaracij o sodelovanju, od svečanih besed pa ni mogoče živeti. Pasivno čakanje lahko rojeva samo družbo večnih poražencev in zapečkarjev. To pa Slovenci v Italiji menda nismo in tudi nočemo biti! V naši skupnosti je potrebna trdnejša zavest o skupnih ciljih, želeti je manj jamranja nad nenaklonjeno usodo, manj predsodkov, manj prstov, za katere bi se kdorkoli skrival, manj strankarskega kupčkanja, ki bi nas pehalo na raven prepirljive srenje, predvsem pa so potrebni vitalnost, realizem in sposobnost tveganja, brez katere v tej družbi ne more biti upešnega iskanja novih poti. Primorski dnevnik se bo v novem letu podal na takšno pot, ob našem trdnem prepričanju, da bo na dragocenih izkušnjah, iz katerih izhaja, vendarle uresničil zamisel, da lahko nekaj pomeni tudi izven zamejskih meja. To je silno zahtevna naloga, ki bo za nas vse velika preizkušnja, toliko večja, ker se rojeva iz bolečih težav, pred katerimi pa nismo pripravljeni kloniti. Z iskrenimi voščili ob novem letu bralcem sporočamo, da bodo obveščeni o vsem dogajanju, ki je, tako kot novo leto, zaenkrat še v povojih. Cynis Vanče ponovno prihaja v Jugoslavijo ZAGREB - Jugoslovanska vojska nadaljuje z napadi in različnimi grožnjami, predvsem s preleti vojaških letal, na Hrvaškem. Vojaška letala so se včeraj podala tudi nad območje Istre in sicer v dokajšnji višini preletela tudi Izolo in Portorož. Dopoldne so v 12 hrvaških mestih razglasili nevarnost letalskega napada, v Karlovcu pa tudi splošno nevarnost, saj je okupatorska armada od 5. ure okrepila topniške napade na to mesto in okolico. Sicer pa na bojiščih ob Kolpi in Korani dopoldne ni bilo večjih spopadov. Zaradi nenehnega preletavanja sovražnih letal so nevarnost zračnega napada razglasili tudi na območju Zahodne Slavonije, vendar letala niso 'napadla. Okupatorska vojska že od včeraj zjutraj s topovi, minometi in raketami obstreljuje Pakrac in okolico, Hina pa poroča, da hrvaška vojska prav tako srdito odgovarja na napade. Letala so opazili tudi na širšem območju Gospiča, sovražnik pa je s topovi obstreljeval položaje hrvaške vojske na tamkajšnji Ironti. V poveljstvu operativne skupine hrvaške vojske za Sisak in Banijo so sporočili, da pričakujejo večji napad na svoje obrambne položaje vzdolž fronte, podoben napad pa pričakujejo tudi z desnega brega Save, saj sovražnik utrjuje •svoje vrste v okolici Bosanskega broda. Tudi v Zadru so se oglasile sirene, vojaška letala pa so napadla območje Donjega Zemuni-ka. Jugoslovanska armada je s topovi obstreljevala vasi v okolici Zadra. Iz Dubrovnika pa poročajo, da je okupator znova blokiral tamkajšnje pristanišče in ne dovoli vpluti in izpluti nobeni ladji. V Lizboni se je medtem s Cyrusom Vance-om, ki prihaja spet v nekdanjo Jugoslavijo, sestal član predsedstva Jugoslavije iz Makedonije Vasil Tupurkovski. Vanče je seznanil z dejavnostmi republike Makedonije v procesu njenega medanrodnega priznavanja, pri čemer je podprl načrt in prizadevanja Združenih narodov za miren razplet jugoslovanske krize. Tupurkovski se je v Lizboni pogovarjal tudi s predsednikom haaške konference o Jugoslaviji lordom Carringtonom. Poudarila sta nujnost nadaljevanja konference in spoštovanja načel, zapisanih v haaških dokumentih. Razkroj Demosove koalicije Peterletova vlada v težavah LJUBLJANA — Vodstvo Demosa se je včeraj zadnjič sestalo v letošnjem letu, morda pa je to tudi med zadnjimi sestanki dosedanje slovenske vladajoče koalicije, katere izraz je slovenska vlada in cela vrsta občinskih uprav razstrese-nih po Sloveniji. Predsednik Demosa socialdemokrat Jože Pučnik nam je tako predvidevanje potrdil in je mnenja, da se bo najkasneje čez dva tedna ukvarjal predvsem z utrjevanjem svoje socialdemokratske stranke. Nekaj podobnega trdi tudi predsednik zelenih Dušan Plut, češ da gre za konec koalicije in sestavljanje novih vladnih koalicij. Demos se razkraja pod pritiskom nove Demokratske stranke, ki je na svojem kongresu pred dobrim tednom dni začrtala novo sredinsko pot in s tem odprla prostor za nova razmišljanja o prihodnosti Slovenije. Sporedno s tem so tekli razgovori s sorodnima strankama znotraj Demosa in torej prav z zelenimi in s socialdemokrati, odpirajo pa se tudi možnosti razgovora s tremi opozicijskimi strankami, katerih glasovi v parlamentu so nujni za novo koalicijo. Nepričakovani spodrsljaj predsednika vlade Peterleta, ko je predsedniku prenoviteljev Ribičiču ponudil zavezništvo v zameno za pomoč pri likvidaciji zunanjega ministra Rupla, je ta nasprotja samo okrepil in še bolj ošibil pozicijo predsednika vlade. V tem kontekstu je zanimiva pozicija slovenske levice, v kateri ima največjo težo stranka prenoviteljev. Na zadnjem zasedanju v Postojni so spremenili svoje ime v socialdemokratske prenovitelje in temeljito prenovili in pomladili vodstvo. Včeraj so o teh problemih govorili s predsednikom slovenske republike Milanom Kučanom, ki je ugotovil, da se je Demos izčrpal in da je končano razdobje velikih nacionalnih tem. Sedaj je vprašanje, kakšna bo postala slovenska družba, kakšen bo gospodarski razvoj, socialno življenje, kako bo odprta Slovenija. Kaj pomeni izguba jugotrga. Za vse te odgovore pa imajo socialdemokratski prenovitelji dovolj intelektualnega potenciala in dovolj široko socialno osnovo, da lahko nudijo prave odgovore. Tako se lahko aktivno potrjujejo v družbi in to je tudi pot v demokracijo, ki je bila že do sedaj od Čebinskega manifesta potrjena z geslom, da moraš biti najprej Slovenec in služiti svojemu narodu. V tem je kontinuiteta, toda istočasno tudi pogled naprej, kar pa velja za vse slovenske stranke. Prenovitelji so se torej preimenovali, organizacijsko utrdili in pomladili. Vse raziskave javnega mnenja jih še vedno potiskajo dokaj visoko na lestvici in so najbrže še vedno najmočnejša slovenska stranka. Za pravo senzacijo pa je poskrbela zadnja raziskava slovenskega osrednjega dnevnika Delo, ki postavlja na prvo mesto Ruplovo demokratsko stranko, za katero je na vprašanje koga bi volil odgovorilo kar 26 odstotkov vseh anketirancev. Na drugem mestu so prenovitelji s 18,9 %, sledijo demokratski liberalci s 11,3 %, Peterletovi krščanski demokrati s 9,9 %, Plutovi zeleni s 9,3 %, Pučnikovi socialdemokrati s 6,6 %, Omanova kmečka stranka z 1,9 %, socialisti z 1,8 %, Pirnatovi nacionalisti pa so prejeli komaj 1,2 % glasov anektirancev. Resnični veliki poraženec te ankete je torej Peterle, saj obe stranki, ki se sklicujeta na katoliški etos, njegovi krščanski demokrati in kmečka zveza dobita skupaj komaj 12,8 % glasov, pred slabim mesecem je njuna vsota še vedno znašala 20 %, na prvih demokratičnih volitvah pa so prejeli skupaj 25 odstotkov glasov. Veliki zmagovalec je očitno Rupel in njegovi demokrati, ki postajajo trenutno po projekcijah najmočnejša slovenska stranka, stranka sredine, kamor se zgrinjajo skoro vse slovenske stranke. V domačem Alcamu pogreb nesrečne družine Pipitone TRAPANI — Včeraj popoldne je bil v glavni mestni cerkvi v Alcamu pogrebni obred za družino Pipitone (oče Leonardo, 33 let, mati Maria 26 let in njuna 5-letna hči Lorena), ki je najbrž v noči med 20. in 21. decembrom umrla v prometni nesreči na avtocesti med Sorrentom in Reggio Ca-labrio. Svojci Pipitonejevih so že pred božičem sprožili alarm in obvestili policijo, da bi družina morala že pripotovati v Alca-mo, vendar se je za njo izgubila vsaka sled. Prvi pregledi vzdolž avtoceste južno od Fi- renc niso obrodili nobenih sadov: ena od skupin, ki so iskale družino Pipitone je sicer na kraju, kjer so kasneje ugotovili, da je avto predrl zaščitno ograjo in zgrmel v brezno, opazila vrzel v ograji, zaradi slabega vremena in globine (viadukt poteka na višini kakih 100 metrov) pa niso opazili razbitin avta. Kaj se je zgodilo, so ugotovili komaj v nedeljo zjutraj, ko so gasilci odkrili avto Pipitonejev in njihova trupla. Vse kaže, da je Maria preživela tragično nesrečo in skušala kljub hudim ranam priti do ceste, kar pa ji ni uspelo in je po nekaj metrih umrla. Trenutno so v teku preiskave sodstva pa tudi preiskava ANAS, da bi ugotovili dinamiko nesreče, do katere je prišlo med dvema tuneloma in na visokem viaduktu. V ponedeljek popoldne so že opravili obdukcijo, vendar rezultatov še niso objavili. Kaže vsekakor, da je Leonardo Pipitone vozil čeprav je imel levo nogo v mavcu do kolena. Naročnina: za Italijo mesečna 22.000 Lir - celoletna naročnina 264.000 Lir. Poštni tekoči račun Založništva tržaškega tiska, Trst 13512348; za Slovenijo:- mesečna 300 SLI (dnevna 15 SLI) žiro računa 50101 - 601 - 85845, ADIT, Vodnikova 133. 61000 Ljubljana; Telefon 554045 - 557185; Fax 555343. Oglasili trgovski modul (šir. 1 stolpec viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni 120.000 lir; ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Iva 19%. Naročila sprejemajo: iz dežele Furlanije-Julijske krajine agencija PUBLIEST Srl, Trst, ul. Montecchi 6 - Tel.. 7796-611 - Fax 768697; iz drugih dežel v Italiji podružnice SPI; iz Slovenije in Hrvaške STUDIO VISTA d.o.o., Ljubljana, Tel. 261067 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Preko Švice in Italije za arabske države z zastarelo sovjetsko jedrsko tehnologijo Tihotapljenje radioaktivnih snovi COMO — Namestnik državnega pravdnika iz Coma Romano Dolce je v zadnjih dneh poslušal izjave sedmih oseb v zvezi s preiskavo o domnevnem mednarodnem trgovanju z radioaktivnimi snovmi iz bivše Sovjetske zveze. Ker ne gre za osumljence, proti katerim se lahko izda sodne pozive in jamstvena obvestila, Romano Dolce upa, da se mu bodo v prihodnjih dneh prostovoljno javili še preostali trije. Imena teh oseb so prišla na dan med preiskavo, ki je do sedaj potrdila, da so v dneh spodletelega avgustovskega državnega udara iz sovjetskih jedrskih elektrarn romale v zahodno Evrope precejšnje količine obogatenega urana, radioaktivnega živega srebra in celo plutonija. Svojo centralo so prekupčevalci imeli v Ziirichu, posluževali pa so se tudi italijanskih posrednikov. Romano Dolce je začel svojo preiskavo v oktobru, ko se je na sodišču v Comu zglasil v spremstvu nekega italijanskega tajnega agenta švicarski državljan Karl Friederich Federer, ki je imel s seboj 4-gramski vzorec neke radioaktivne snovi. Kasnejše analize so dokazale, da je šlo za plutonij. Švicar je navedel več imen in povedal, da bi moral na letališču Malpensa vzorec izročiti nekemu Montiniju, ki pa ga policija do sedaj še ni izsledila. Federer je tudi spregovoril o pošiljki 30 kilogramov obogatenega urana in 10 kg plutonija, ki je v Švici čakala na morebitne kupce. Italijanske oblasti so takoj obvestile švicarsko policijo, ki je 11. iz nekdanje SZ novembra preprečila prvo translacijo in zaplenila 30 kilogramov urana. Švicarji so aretirali šest oseb, med njimi tudi honduraškega častnega konzula v Ziirichu. Ta akcija je dokončno potrdila, da ni šlo za gole govorice, temveč za dejansko nezakonito trgovino s sovjetskim radioaktivnim materialom. Preiskovalci skoraj nimajo dvomov, da je ta material namenjen v tiste države, ki imajo zastarelo sovjetsko tehnologijo, v prvi vrsti naj bi to bila Irak in Libija, saj gre za lažje obogaten uran, ki je na Zahodu v bistvu neuporaben. Preiskovalce pa še najbolj skrbijo vesti, da bi lahko sovjetski »prekupčevalci« ponujali celo topovske taktične jedrske konice in rakete srednjega dometa. Vtisi novinarja, ki je preživel božič v obleganem slavonskem glavnem mestu Osijek: življenje ob plohi granat OSIJEK - Tudi na božično noč prebivalci slavonskega glavnega mesta niso imeli mira. Jugoslovanska armada je že dan prej, kot običajno, obstreljevala mesto. Srbski topničarji vsakih pet do deset minut izstrelijo granato proti katerih od mestnih četrtih, kamor pade, pade. Od časa do časa pa intenzivno obsstreljujejo določene tarče. Uradna statistika osiješkega kriznega štaba nemarno beleži le te napade. Tako na primer je v uradnem sporočilu kriznega štaba zabeleženo, da je armada s topništvom napadla Do-nji grad, naselje Jug 2, Vukovarsko ulico in središče grada. Ob 11.36 dve granati zadeneta palačo občinskega sodišča, ki začne goreti. Ob 11.54 srbski topničarji zadenejo železniško postajo. Komaj ob 11.56 odgovorni pri vojaški komandi mesta dajo znak za splošno nevarnost. Enega izmed vojakov smo vprašali, zakaj ne dajo prej alarma. »Nima smisla,« nam je odgovoril, »granate po Osijeku padajo neprestano. Znak splošnega alarma damo samo v primireh, ko je jakost napada večja od običajnega. Če bi za vsako granato, ki prileti na mesto, morali dati alarm, bi Osijek popolnem zamrl. Ljudje pa, granate gor, granate dol, morajo vsakodnevno po hrano.« Na srečo je prebivalcev v Osijeku vse manj. »Iz mesta smo že pred časom evakuirali starce, bolnike in matere s predšolskimi otroki,« nam razlaga osiješki župan Zlatko Kramarič.»V mestu je ostalo kakih 60 tisoč oseb, pred vojno jih je bilo skoraj 110 tisoč.« V resnici, nam zaupajo nekateri gardisti, je prebivalcev v Osijeku veliko manj. Kdor ima priložnost, beži. Župan Kramarič tudi na to ima pripravljen odgovor: »Da, res je, a to so samo posamezni primeri. Vsi pač niso heroji in tudi strah je človeška kategorija. V zadnjih časih pa smo uvedli strožje kriterije. Občino lahko zapusti samo tisti, ki ima posebno dovoljenje.« Sicer pa je strah ljudi več kot upravičen. Od 2. maja do danes je zaradi bombardiranj v Osijeku umrlo več kot 620 ljudi. Na začetku decembra je granata padla na trg pred občinsko palačo in povzročila pravi pokol, ker je zadela gručo ljudi, ki so čakali na hrano. Novico so hrvaški mediji skušali Priravil WALTER ŠKERK Slovenec med hrvaškimi gardisti V Sunji smo v postojanki hrvaške vojske, ki brani železniško postajo, srečali tudi Slovenca, pravzaprav Gorenjca. Ta človek, med drugim zelo simpatičen in komunikativen, se že tri mesece bori tu v Sunji. Doma je iz Trzina, pred vojno je bil zaposlen pri varnostni službi letališča na Brniku. Zaprosil nas je, naj ne objavimo njegovega imena. »V hrvaško gardo,« nam je pripovedoval, »sem prišel praktično direktno iz Teritorialne obrambe. Za časa vojne v Sloveniji sem se med drugim boril tudi v Krakovskem gozdu, v Vrhniki in drugje. Moja vojaška specializacija je bila diverzant. Zdaj sem snajperist. Imam ženo, sina in hčer. Sem veren, kristjan. Na volitvah sem volil za Krambergerja, ker sem bil gotov, da ne bo izvoljen. Moj stari je volil Peterleta in se zdaj že kesa. Tu v Sunji se borim zato, ker sem prepričan, da če pade Hrvaška, pade tudi Slovenija. Moja žena se je na začetku z mojo odločitvijo težko sprijaznila, zdaj pa se je umirila. Kadar utegnem, telefoniram domov. Tudi v službi so mi prišli na roko. Sicer tu nisem edini Slovenec. Dva kilometra južno je še en Ljubljančan, v naših edi-nicah so pa še drugi prostovoljci: dva Čeha, Francoz in nekaj Muslimanov iz Bosne.« Na slikah: levo Gorenjec, ki se bori v enotah hrvaške garde, desno pa Srb prav tako pripadnik hrvaških gardistov. prikriti, v resnici pa je javna skrivnost. Poročevalca, ki zaide v Osijek, preseneča dejstvo, da se tisti redki meščani, ki so ostali na svojem domu, krčevito oklepajo starih navad iz vsakdanjega življenja pred vojno. To je bilo še posebej opazno dan pred božičem. Težko poškodovano mesto so kljub vsemu skušali božično okrasiti. Tako je na primer reški akademski slikar Franjo Molnar, ki je v Osijeku gardist topničar, pravzaprav zapovednik topničarskega voda, na panoje, ki so jih Osiječani postavili namesto razbitih trgovinskih izložb, risal božične motive. Župan Kramarič je dal namestiti na glavni trg dve božični drevesi. Vsaki dom je bil, čeprav skromno, okrašen. To iskanje utehe v tradiciji in stari navadi čestokrat meji na pravo herojstvo, ki se od časa do časa spremeni tudi v tragedijo. Tako je bilo na primer za možaka, ki ga je 24. decembra zjutraj ubila granata. Zapustil je zaklonišče, da bi kupil ribe za božično večerjo. Oblasti po svoji moči skušajo preprečiti podobne primere. Tako na primer so polnočnico v osiješki katedrali darovali ob 15.30. K maši je prišlo komaj kakih 80 vernikov, tisti, ki so v času izvedeli za urnik, ki so ga sporočili samo pol ure pred začetkom obreda. »V mestu je še zmeraj zelo aktivna srbska peta kolona,« so nam razložili na občinskem kriznem štabu. »Če bi armada zvedela za urnik maše, bi sigurno obstreljevala katedralo.« Kar se je ponoči v resnici tudi zgodilo. Na srečo pa je maša bila v zaklonišču pod glavnim trgom, ki so jo Osiječani verjetno priredili upoštevajoč veliko število tujih novinarjev, ki so prišli v ta del Slavonije za božič. Kdor pa je prisostvoval maši, je kmalu opustil taka sumničenja. Obredu so sledili vsi, ki v tem trenutku v osijeku nekaj pomenijo: župan, vojaški poveljnik mesta Glavaš, poveljnik osiješke operativne cone Karlo Gorinšek, in drugi. Maši pa so predvsem prisostvovali civilisti, ki že nekaj mesecev živijo v zakloniščih. Pripadniki osiješke civilne zaščite so te ljudi na kratko kvalificirali kot »socialni problemi«. V resnici se gre za ljudi, ki so bili že pred vojno revni in ki so zaradi vojne postali še bolj revni. To so družine, ki niso imele dovolj denarja, da bi zbežale v Zagreb, v Istro ali v tujino. Ti ljudje živijo že nekaj mesecev pod zemljo, spijo v sobah, kjer je nameščenih več kot dvajset oseb. Veliko družin je razcepljenih, mož nekje v Baranji, sin v gardi, v zaklonišču pa mati z mlajšimi otroki. Življenje v zaklonišču ni lahko, nihče si ne more privoščiti nekaj zasebnosti. Med ljudi se širi živčnost. Ko je župnik Ivica Jurič, ki je daroval mašo, začel s pridigo, je kazalo, da se je obrnil k ljudem, ki so stali v tretji vrsti, za mestnimi oblastmi: »Kljub strahu, kljub trpljenju, kljub granatam, kljub žalosti, je vesela novica prišla tudi do Osijeka. Bog je med nami. On nam pravi, da ne bo vzel našega križa, a da nam ga bo pomagal nositi. Tudi naš odrešitelj se je rodil v zaklonišču, v štalci. On nam je dokaz, da upanje obstaja. Božič ni samo to noč, ampak vsak dan, skozi vso zgodovino.« Maša je končala, prisotni so se porazdelili po skupinah, nekateri so potegnili steklenico in natočili Šilce žganja. Tudi v takih trenutkih pa ljudje ne pozabijo na vojno. Polkovnik Karlo Gorinšek, Slovenec, pravzaprav Štajerc, ki je poročil Hrvatico in ki je zdaj prvi mož osiješke obrambe, v pogovoru razlaga: »Armada bo verjetno napadla v prihodnjih dneh, že nekaj dni pregrupirajo enote. Vendar jih bomo primerno pričakali.« Polkovnik Gorinšek je dokaj simpatična osebnost. Za razliko od vseh ostalih hrvaških poveljnikov na terenu, ne izpostavlja svoje vloge in noče novinarske publicitete, pač pa se vede kot profesionalec. O svoji izbiri, da je zapustil JLA in se priključil hrvaški vojski noče dolgoveziti: »Ta korak je bil nekaj samoumevnega; že dolgo let živim v Zagrebu, tu imam vse moje prijatelje, družino. Ne vidim razloga, da bi se odrekel vsemu temu.« Družbi se je pridružil tudi župan Kramarič: »Panella nam je obljubil, da bo za božič obiskal Osijek. Obljubil nam je tudi, da bo s seboj prinesel Cicciolino. Četniki bi imeli rakijo, mi pa zabavo. Škoda.« Delovanje vojnega radia Sunja 101 Edina vez s svetom Igor Čopo, 27-letni glavni urednik zagrebškega Radia 101, bivši Omladinski radio, se je pred tremi meseci odločil, da bodo v Sunji postavili vojni radio na sami liniji fronte. »Hoteli smo,« pripoveduje Čopo, »na nek način pomagati našim gardistom.« Tako so brez slovesnosti prinesli iz Zagreba v Sunjo (mimogrede, treba je bilo treba prebroditi Savo pri Kratečku, južno od Sisaka) najnujnejše: oddajnik, mešalno mizo in dva kasetofona. »Na začetku so v redakciji mislili, da bo to zabava, nekako kot v filmu Goodbye Vietnam, kaj kmalu pa so spoznali, da bo življenje v Sunji trdo.« To pa novinar, ki pride v Sunjo, takoj razume, samo če se razgleda naokoli. Vse povsod ena sama pustinja, poškodovane hiše, cerkveni zvonik spremenjen v rešeto, zapuščenost okolja. Fronta se vleče po samem robu vasi. Zvezno topništvo si od časa do časa privošči hrvaške položaje in zaledje. Nekega dne so na Sunjo izstrelili več kot tisoč granat. Hrvatom pa občasna obstreljevanja ne povzročijo prevelike škode. Dobro so vkopani v zakloniščih. Vojni radio je začel delovati takoj. Prva dva meseca ga je vodil sam Čopo, ki je med gardisti v Sunji zelo popularen: »Oddajamo predvsem glasbo po željah, razna sporočila in voščila gardistov iz ene postojanke v drugo, pozdrave iz doma za gardiste in podobno. Gardisti na fronti ne poslušajo drugega. Ta naš radio jim je postal glavna moralna pomoč.« Tega se je dobro zavedala tudi armada, ki je pred tremi meseci z dvemi topovskimi granatami uničila radijski studio. »Na srečo,« pripoveduje Čopo, »takrat v študiju ni bilo nikogar. In tudi oddajnik je ostal nepoškodovan. Za nekaj dni smo oddajali direktno, samo z enim kasetofonom, na katerega smo priključili mikrofon.« Za delovanje Ratnega radia skrbi ekipa, kateri so tehnik, voditelj oddaj ter novinar. V Sunji ostanejo teden ali dva, potem jih zamenjajo. Pred kratkim je z novo ekipo prvič prišlo v Sunjo tudi dekle: Lucija Nalis.^ Doma je iz Zagreba, ima 21 let. Študira filozofijo in primerjalno književnost na Zagrebški univerzi. Je prijetnega videza in zelo značajna, sogovornike takoj šarmira. »V Zagrebu nisem več zdržala,« je dejala Lucija, »če ne bi uspela priti na Ratni radio, bi gotovo pristopila k Gardi. Nekaj sem pač morala narediti za domovino. Tu v Sunji se dobim dobro. Čutim, da sem koristna. Življenje ni lahko. Vsak dan spimo do poldne, enostavno zaradi tega, ker nimamo nič kaj delati in človek se ne more kar tako sprehajati po vasi. Po kosilu začnemo zbirati čestitke in pripravljati oddaje. Zvečer pa oddajamo pozno v noč. Tako vsak dan. Nisem imela posebnih težav, da se šprivadim na življenje na fronti. Malo mi manjka udobje, na katero smo navajeni v civilizaciji, na primer kopalnica, a vse to se da prebo- leti, ker vsi živimo v enakih pogojih.« V studio Ratnega radia stalno prihajajo gardisti z raznimi prošnjami in sporočili. Lucija pa beleži vse te čestitke. »Oddajamo pretežno rock glasbo,« nam pripoveduje, »od Rolling Stonesov do naših domačih hrvaških hitov. Zelo priljubljena je tudi hrvaška verzija znamenite Lili Marlen.« Čopo pa k temu dodaja: »Gardisti želijo Lili Marlen tudi zaradi tega, ker se Srbi ob tej pesmi razhudijo.« Zelo priljubljena med hrvaškimi borci na vseh Mlada Zagrebčanka Lucija Nalis, ki se je močno angažirala v ratnem radiu Sunia 101, da bi tako pomagala domovini frontah je pesem »Zovi, samo zovi«. V studio so stopili trije mladi gardisti, najstarejši izmed njih je imel devetnajst let, videti pa so bili veliko mlajši. Spraševali smo jih, kako potekajo boji tu v Sunji, oni pa so stalno obračali pogovor na glasbo, na rock, itd. Počasi smo spoznali nekaj: Ratni radio je za te mlade zlasti z glasbenimi oddajami edini živi stik z ostalim »normalnim« svetom. Morda so ga tudi zaradi tega tako vzljubili. Uvoz izvoz zastopstva Glavni predstavnik UVOZNIK IN DISTRIBUTER PRIKOLIC IN AVTODOMOV ADRIA SLOVENIJALES 34123 TRST - Ul. S. Giorgio 1 Tel.: (040) 300222 Telex: 460453 ILES I Telefax: (040) 302515 [Jlj s.ri • OSEBNI RAČUNALNIKI IN PERIFERNE ENOTE • APLIKA TIVNI PROGRAMI ZA UPRA VLJANJE PODJETIJ • POT ROŠ N! MATERIAL ZA INFORMATIKO • UVOZ-IZVOZ Trst - Ulica Muggia, 15 - Tel. (040) 381160 - 381616 - Fax (040) 381110 ELEKTRIČNE INSTALACIJE Ambrožič Milan ROJAN — Ul. Moreri 7 Tel. .414277 GRMADA UVOZ - IZVOZ ŽIVINE, MESA, AGROPROIZVODOV IN OPREME ZA MESNO INDUSTRIJO 34133 Trst - Ul. Cicerone 2 Tel. (040) 362885 Telex: 460204 GRMADA I POMORSKA AGENCIJA Mediterranea s. a r. I. TRST - U. Milano 4/1 - Tel. (040) 7369 Telex 460087 MEDMAR I - 460125 MEDPROl Telegr. MEDIMARE FAX: 370328 uspehov zadovoljstva polno novo leto vam željo... «7711H02« Hnlelvetius S. r. 1. Trg Liberta 3 - TRST ■ Tel. (040) 366633 Filiala: Gorica Fax (040) 368919 Ul. Trieste 160 Telex 461109 HELTS - 1 Tel. (0481) 20982 «7712103 Urnaimplants TRST - TRG LIBERTA 3 TEL. (040) 369677 - FAX (040) 368919 - TELEX 461109 HELTS - I INDUSTRIJA IN TRGOVINA Z LESOM AZBAR S.p.A. UPRAVA: 34132 TRST - Ul. Rossini 10 - Tel. (040) 364296 Fax (040) 364760 - Telex: 460136 JAZBAR ŽAGE - SKLADIŠČA - SUŠILNICE 33048 S. Giovanni al Natisone - Ul. Divisione Julia 17 Tel. (0432) 756125 - 756554 - Fax (0432) 756613 UVOZ-IZVOZ ZASTOPSTVA ImpCAport S.n.c. Košuta I). & H. TRST-Ul. Cicerone 10 Tel. (040) 362414/5/6 - Telefax (040) 362417 PODJETJE MIRAN KURET _____35 let poslovanja_ uvoz - izvoz istrskega vina in kraškega terana sedaj v novih prostorih v Drev. Ippodromo 2/IIA - Tel. 396502 S. Pelikan & Co. S.p.A. TRGOVINA Z LESOM EVROPSKIH IN EKSOTIČNIH VRST Z LASTNIMI SUŠILNICAMI TRST — Lesno skladišče (Scalo legnami) Tel.: 820030, 820023 Telegr.: Pelikan Trieste Telefax: 827542 FILIALA: PADOVA — Via Rienza 1 Tel. (049) 604035 ___________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________, |____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________ Trimac s.r.l. IMPORT - EXPORT TRST - Ul. delle Zudecche 1 Tel. 369100 - Fax 367407 - Telex 460405 OPREMA ZA LESNO INDUSTRIJO S.A.C.A.T IMPORT - EXPORT nadomestni deli za FIAT — ZASTAVA — ALFA — LANCIA in za tuje znamke avtomobilov TRST — Ul. sv. Frančiška 38 — Tel. 635388 Ul. Marconi 6 — Tel. 775483 m / ' Vik i Valetič Ivo in Karis Jožita PEKARNA in SLAŽClCARNA v Žužek TRST Ul. Pieta 29 Tel. 767746 želita vsem klientom srečno novo leto TRST — Ul. Buonarroti 6 — Tel. 772996 (prečna Ul. Rossetti) MANUFAKTURNA TRGOVINA Z BLAGOM CVETLIČARNA »Riviera fiorita« SILVIA in DARIO FLEUROP - INTERFLORA Udovič Velika izbira moškega in ženskega blaga ter vsakovrstne konfekcije Stari trg - piazza Vecchia 2 TRST - Trg Ponterosso 4 AGRARIA - CVETLIČARNA ŠTOKOVAC TRST - Ul. Maovaz 46 - Naselje sv. Sergija Tel. 280596 ; «*fS®*S»**R TkrM if! Sttban SZIS65 TRST - Ul. Comici 2 (Sv. Ivan) Tel. (040) 54368 - Fax (040) 579020 ' . Trgovina posode in darilnih predmetov FIORETTA PERTOT - LIVIANA ZORN PROSEK 5 - Tel. 225142 Sprejemamo poročne liste Urnik: vsak dan razen ponedeljka: 8 - 13; ob sobotah 8 - 13 in 15 - 20. ______ TOBAKARNAIN PRODAJALNA ČASOPISOV SEDMAK PROSEK 151 NOVA TRGOVINA DROGERIJA - PAPIRNICA BIŽUTERIJA MARINA CIBIG PROSEK 114 SEMENARNA Zorn Radovan Semena — Kmečko orodje — Gnojila — Antiparazitarpa sredstva — Cvetlične vaze — Gomolji in rastline na splošno ter sadno drevje PROSEK 160 TRST Ul. deiristria 19 Tel. 767639 tipo-lito-seri-grafia grafiche VISSI Beccia O. & C. s.d.f. Srečno novo leto Ul. Caprin 2 - Trst Tel. (040) 728031 grafika od A do Ž kiruni DROGERIJA TOSO Vitt. J. V-/V-7V-/ Succ. TRST - Trg. S. Giovanni 6 - Tel. 775403 Prodaja lANCttl Elektromehanična delavnica Stella di FURLAN & STELLA TRST - Ulica Cologna 4 - Tel. 571152 UIIOI GOSTILNA v / Z RIBJIMI SPECIALITETAMI z' “ " »Boutique del pešce« }'■ KONTOVEL 97 Tel. 225390 uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... MU©WA WAI@WeC S. r.«. RADIO APARATI - TV SPREJEMNIKI ELEKTROGOSPODINJSKI STROJI UVOZ - IZVOZ Mali elektrogospodinjski stroji za darila Ul. Machiavelli 28 - Tel. (040) 639076 - 34132 TRST iS EDILM A komineti ploščice sanitarije gradbeni material TRST - Ul. deirUva 2 - Tel. 4T1309 PROSEK 162 Tel. 225160 ALDO COLJA ELEKTRO GOSPODINJSKI STROJI RADIOAPARATI AVTORADIO KONTOVEL 134 - Tel. 225471 FOTO SEDMAK PROSEK 131 Tel. 225394 Se priporoča! MANUFAKTURNA TRGOVINA Rafael Štoka PROSEK 1 Tel. 225121 »rcuiM POHIŠTVO m) Klasično Moderno [l LANZA |J Rustično OB IZHODU IZ PREDORA NA AVTOCESTI PRI PROSEKU Telefon 225498 - TRST UM1A BAR - SLADOLED POSLOVALNICA TOTOCALCIO -TOTIP - ENALOTTO PROSEK 140 Tel. 225286 Trgovina čevljev »SONJA« Prosek 6 vošči vesele praznike PEKARNA IN SLAŠČIČARNA BUKAVEC PROSEK 160 Tel. 225220 TRGOVINA BARV IN LAKOV PROSECCO COLORI PROSEK 138 Tel. 225912 GOSTILNA DOLENC PROSEK (Devinščina) Tel. 225214 Po nedavnem pozivu pokrajinske uprave parlamentu Kaj menijo na Videmskem o zakonski zaščiti manjšine Sen. Spetič izrazil zaskrbljenost za usodo Dnevnika Še o novih pobudah ZTT VIDEM — Videmska pokrajinska uprava je pred nedavnim z veliko večino glasov izglasovala dokument, s katerim poziva parlament, naj čimprej uresniči večletne zahteve slovenske narodnostne skupnosti po zaščitnem zakonu. V dokumentu je nadalje poudarjena popolna pariteta Slovencev, ki živijo v goriški, tržaški in videmski pokrajini. Za mnenje o političnem pomenu tega dokumenta in za posledice, ki jih lahko ima, smo vprašali nekatere upravitelje in politične delavce. PAOLO CUDRIG (pokrajinski svetovalec — KD): »Najprej bi rad povedal, da se ne strinjam s postopkom, ki ga je pokrajinski svet izbral za odobritev dokumenta. O njegovi vsebini smo namreč nekateri svetovalci izvedeli le na seji pokrajinskega sveta.« »Ne glede na to pa menim, da je dokument politično pomemben in zato je tudi prav, da ga je velika večina svetovalcev podprla. Dokument bo služil kot izhodišče v prizadevanju, da bi vendarle zakonsko uredili vprašanje narodnostne skupnosti. Dvomim pa, da bo ta dokument sprožil takojšnjo debato v parlamentu.« »Če se povrnem na vsebino dnevnega reda, bi povedal, da se mi zdi odstavek, ki predvideva pomoč izključno dvojezični špetr-ski šoli, delno restriktiven. Menim namreč, da bi moralo to poglavje biti širše zastavljeno. Sicer je to malenkost spričo politične pomembnosti dokumenta.« FIRMINO MARINIG (župan občine Špeter): »Osebno mislim, da je ta dokument izredne politične važnosti za Slovence, ki prebivajo na Videmskem. Pokrajinska uprava je namreč skoraj soglasno sprejela teze, ki jih mi že veliko časa zagovarjamo in ki so osnova za nadaljnji razvoj naše skupnosti. Pri vsem tem pa me zaskrblja okoliščina, da tudi ta dokument, ki bi lahko veliko prispeval k splošnemu reševanju zakonske zaščite, se bo izjalovil zaradi bližajočih se parlamentarnih volitev, tako da ne bo časa za njegovo udejanjenje.« »Ne glede na to smatram, da je dokument tolikšne važnosti, da ga bomo vsebinsko podobnega predlagali tudi na prihodnji seji špetr-skega občinskega sveta.« ALDO MAZZOLA (pokrajinski odbornik — PSI): »Najprej bi povedal, da to ni prvi dokument, ki ga Videmska pokrajina izglasuje v korist slovenske narodnostne skupnosti. Kolikšnega vpliva bo imel pri stvarnem reševanju globalnega problema, je težko reči. Mislim pa, da predstavlja kapljico, ki bo prispevala, da se napolni že itak skoraj poln vrč.« »Drugo vprašanje, ki si ga lahko zastavimo, je namenjeno Krščanski demokraciji. Bodo predstavniki KD v naših dolinah po tem dokumentu spremenili svoje stališče do slovenske stvarnosti, ali bo še naprej ostalo med njimi diferencirano gledanje, ki je prav na lokalni ravni najbolj negativno?« »Ob tem pa mislim, da bo v naših dolinah ta problematika drugače in pozitivneje obravnavana takrat, ko bo prišlo do generacijskih sprememb znotraj samih strank. Starejši so namreč še vedno prehudo zgodovinsko obremenjeni, da bi lahko spremenili svoja gledanja.« ELVIO RUFFINO (pokrajinski svetovalec — DSL): »Dnevni red Videmske pokrajine predstavlja pomembno novost. Zahteva po zakonski zaščiti, ki enakovredno obravnava Slovence v treh pokrajinah, pomeni zanikanje dosedanjih teženj, češ da na Videmskem ne živijo Slovenci, marveč potomci slovanskega plemena.« »Kot skupina smo smatrali takšne ocene kot povsem nesmiselne in zunaj vsake stvarnosti, še posebno pa po zgodovinskih spremembah, ki smo jim bili priča na Vzhodu.« VILJEM ČERNO (predsednik PO Slovenske kulturno gospodarske zveze za videmsko pokrajino): »S tem dokumentom smo uradno dobili potrdilo, da je naša skupnost živa in da soustvarja prostor na Videmskem, kjer živijo tudi Italijani in Furlani. Kot živ in s svojo specifiko bogat element pa potrebuje tudi zakonski normativ, ki naj ga zaščiti in mu daje možnosti za nadaljnjo rast.« »Istočasno pa je to opozorilo vsem tistim nazadnjaškim silam v naših dolinah, naj zamenjajo strategijo, ki je postala že povsem anahronistična in v kričečem nasprotju s samo stvarnostjo.« RUDI PAVŠIČ SB Valentino Bratina draguljar TRŽIČ Ul. IX. junija 74 - Tel. (0481) 790051 BRAT02/3 Vošči srečno novo leto 1992 TRST - Založniški načrti Založništva tržaškega tiska še odmevajo v deželni stvarnosti. Založniško podjetje OTE, ki izdaja tržaški dnevnik II Piccolo, je sporočilo (demanti zadeva pisanje in naslov, s katerim je zadevo predstavil dnevnik Trieste Oggi), da bi se kakorkoli pogajalo ali da bi bilo kakorkoli soudeleženo v delniškem paketu ZTT. Senator Stranke komunistične prenove Stojan Spetič pa je v tiskovnem sporočilu izrazil zaskrbljenost zaradi usode Primorskega dnevnika. »Iz Trieste Oggi in ljubljanskega Dela sem zvedel za okvirni načrt vstopa skupine Melzi med delničarje Primorskega dnevnika, ki smo ga doslej lahko imeli za glasnika slovenske narodnostne skupnosti v Italiji,« je izjavil sen. Spetič in dodal, da »novica o spremembi dnevnika v vseslovenski časopis sovpada s pripravami Italije na priznanje Republike Slovenije in z nekaterimi ključnimi dogodki v življenju slovenske narodnostne skupnosti«. Sen. Spetič meni, da so »bile manjšina in njene organizacije postavljene pred izvršeno dejstvo, kar veča zaskrbljenost za neodvisnost dnevnika in njegove dejanske sposobnosti, da brez omejitev in pogojevanj izraža resnični interes Slovencev v Italiji in njihovo pluralistično razčlenjenost. Hudo je namreč dejstvo, da so bili z odpusti prizadeti izključno novinarji, ki so sodili v levičarsko opozicijo«. Sen. Spetič zaključuje z ugotovitvijo, da naj bi krnitev novinarskega organika potrjevala domnevo, da bi tržna krepitev Primorskega dnevnika lahko slonela na italijanskih državnih prispevkih in na uporabi cenene delovne sile v Sloveniji. K navedenemu samo kratek pripis. ZTT je v svojem sporočilu govorilo o podpisu založniškega dogovora s skupino Melzi, medtem ko je lastništvo Piccola vpletel v zadevo dnevnik Trieste Oggi. Kot je bilo že nekajkrat poudarjeno, Primorski dnevnik ni bil prodan, pač pa bo s podjetjem, ki naj bi bilo oblikovano na osnovi preliminarnega dogovora med ZTT in skupino Melzi, sklenjena najemniška pogodba za določen čas. Cilj te založniške pobude je krepiti Primorski dnevnik in mu omogočiti, da postane kakovosten vseslovenski časopis, ne da bi se ob tem časopis odpovedal svoji primarni nalogi manjšinskega lista in glasnika interesov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Na ta način se bo Primorski dnevnik - in z njim slovenska manjšina - vključil v evropske integracijske tokove in bo skušal, kolikor to lahko naredi časopis, prispevati k pluralističnemu in uravnovešenemu informiranju slovenskega naroda. S tem bo Primorski dnevnik še okrepil svojo vlogo dejanskega povezovalca med manjšino in matico. Sen. Spetič je bil nedvomno med tistimi političnimi dejavniki, ki so si zelo prizadevali, da bi bil Primorskemu dnevniku zagotovljen državni prispevek, ki bi časopisu omogočil manj problematično delo. Zato sta ZTT in Primorski dnevnik izrazila sen. Spetiču javno priznanje. Toda ta sredstva ne zadoščajo za izdajanje kakovostnega časopisa. Da bi uravnovesilo proračun, je podjetje oblikovalo načrt, ki bi omogočil časopisu kakovostni skok, po drugi strani pa je omejilo izdatke, kar je pomenilo neizbežno krčenje organika. Ta odločitev je bila boleča, vendar neizbežna. Kriteriji, ki jih je pri tem podjetje upoštevalo, so zapisani v zakonu in delovnih pogodbah, povsem izključen pa je bil politični ključ, ki ga omenja sen. Spetič. (DU in VT) BTP BUONI DEL TESORO POLIENNALI S PETLETNO ZAPADLOSTJO ■ BTP so obveznice s koriščenjem L januarja 1992 in zapadlostjo L januarja ■ Obveznice dajejo letno 12% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. ■ Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana bankam in drugim pooblaščenim operaterjem. ■ Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 2. januarja. ■ Osnovna emisijska cena znaša 95,95% nominalne vrednosti; zato je minimalna cena za sodelovanje na dražbi 96%. ■ Glede na ceno, s katero bodo obveznice prodane, se resnična donosnost spreminja: glede na minimalno vrednost (96%), je maksimalna letna donosnost 13,55% bruto in 11,83% neto. ■ Cena, ki bo iznešena na dražbi, in efektivni donos bosta objavljena v časopisju. ■ Obveznice BTP se koristijo s L januarjem: ob vplačilu (8. januarja) bo treba doplačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo privatniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku. ■ Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija. ■ Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. ■ Naknadne informacije nudijo banke. MAKSIMALNI LETNI NETO DONOS: 11,83 % BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE D\rfll\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA CASSA KUltALlE IEI3 AltTIGIAMA OPICIMA • TltHCSTIC__________ MICAMILMICA IN POSOJILNICA OPČINIC -TlfST KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI 'Yt Banca Agricola Gorizia kmečko-delavska hranilnica JSsw5 J Kmečka banka Gorica in posojilnica v sovodnjah KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB SLOVENSKI DENARNI ZAVODI V ITALIJI ms vljudno vabijo na xovourr\i koncert ’92 GORICA - Gledališče G. Verdi Ul. Garibaldi 4 v petek, 3. januarja, ob 20.30 TRST - Kulturni dom ORKESTRA OPERE IN BALETA SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE Ul. Petronio 4 Dirigent Lovrenc Arnič V soboto, 4. januarja, ob 20.30 Skladbe DONIZETTIJA, ROSSINIJA, VERDIJA, STRAUSSA ml., BIZETA, OFFENBACHA Vstop samo z vabili, Id so na razpolago v tajništvih bank. —Srečno 1992— u Vsem športnikom in športnim delavcem v zamejstvu in domovini želi SREČKO 1992 Združenje slovenskih športnih društev v Italiji Vsem svojim članom ter sorodnim društvom tu in onstran meje vošči srečno novo leto DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V TRSTU Slovensko deželno gospodarsko združenje TRST - GORICA - ČEDAD vošči vsem članom srečno in uspešno novo leto 1992 KIX1W3 KD F. Venturini vošči srečno in uspešno novo leto 1992 vsem članpm in prijateljem un\m ŠD ZARJA Bazovica vošči vsem svojim članom, ■ atletom in vaščanom srečno in uspešno 1992 m. y ■ : UllOI KD Lonjer -Katinara in ŠD Adria voščita vsem svojim članom in vsem-, ki na katerikoli način pripomorejo pri njihovem delovanju srečno in plodno 1992 uuinz ŠD VCSAA vošči vsem svojim tekmovalcem, odbornikom, prijateljem, podpornikom in vaščanom srečno novo leto umni KD Rdeča zvezda vošči vsem pevcem, pevkam, članom in prijateljem SREČNO NO VO LETO! UlKOi kd KRAŠKI DOM vošči svojim članom in simpatizerjem srečno 1992 ŠK Kras želi vsem članom in prijateljem srečno in uspešno 1992 UIU3 ŠPORTNO ZDRUŽENJE članom, /Vs.TvZ,/A vaščanom in 1 J srečno 1992 ■ 'UdZU' umsot Srečno in uspešno 1992 želi svojim dijakom, učnemu in neučnemu osebju ter vsem sodelavcem in prijateljem SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE UUIMI ODBOR ZVEZE VOJNIH INVALIDOV NOV in ZDRUŽENJE AKTIVISTOV OSVOBODILNEGA GIBANJA na tržaškem ozemlju želita vsem svojim članom, udeležencem NOB in sorodnim organizacijam zadovoljno in uspeha polno novo leto 1992 UIUU KMEČKA ZAEZA UllOU Srečno novo leto vsem članom, atletom, simpatizerjem in njihovim družinam želi \S SD Kontovel SLOVAN UIIISIM JKnlturno društvo želi vsem članom, vaščanom in prijateljem srečno novo leto vošči svojim članom, kmetom in delavnim ljudem srečno in uspeha polno leto 1992 MIIIKH NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA želi svojim obiskovalcem srečno novo leto 1992 ☆ * uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... AVTOMEHANIČNA DELAVNICA kVlMM POOBLAŠČEN (Šffl&JŠ!) servis od 1971 Ssccrt TRST — Ul. sv. Frančiška 58 - Tel. 761227 F.Hi Nascimben s.p.A. Ind. cona pri Orehu - Ul. Flavia Štramar - TRST Tel. (040) mili - Fax (040) 232469 ORGANIZACIJA MERCEDES-BENZ. ZANESLJIV EKSKLUZIVEN ODNOS. Garancija - Usluge - Servis Mercedes-Benz. Ekskluzivni uradni zastopnik. Pertot — podloge —- drobnarije — velika izbira blaga — oblačila — oprema TRST Ul. Ginnastica 22 Tel. 371648 AVTOELEKTRlCNI SERVIS Elex Mauri Sergio Montaža avtoradiov TRST Ul. Cadorna 3 Tei. 300285 CVETJE - SOBNE RASTLINE VENCI - ARANŽMAJI SAVLVA TRST - Ul. deiristria 10 Tel. 763856 m mio mine RAZSVETLJAVA IN RAZNOVRSTNA DARILA vošči vsem odjemalcem in prijateljem srečno 1992 TRST —Trg Goldoni 8 Tel. 775538 POHIŠTVO 9ioVbl€ vošči prijateljem, znancem in odjemalcem tudi z one strani meje srečno novo leto TRST - Ul. S. Cilino 38 - Tel. 54390 lil Decorti Glauco... INŠTALACIJSKE NAPRAVE ZA STANOVANJA IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE TRST — UL. Capodistria 35 — Tel. 820089 — Fax 824830 fernando TRST — Ul. Coroneo 7 Tel. (040) 761602 obutve - torbice - usnjena galanterija Vaša optika la vaše oči TRST - UL. DELLE TORRI 1/C (za cerkvijo sv. Antona) 631635 1601 TIPO-LITO GRAPHART vam nudi raznovrstne tiskovine TRST — Drev. D’Annunzio 27/E — Tel. 772151 Med neizpolnjene obveznosti uvrstil zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost Predsednik Dežele Adriano Biasutti odstopil in posvaril pred nevarnim rahljanjem enotnosti TRST Bodočnost Furlanije-Julijske krajine je v njeni enotnosti, enotnost pa je dragoceno, nezamenljivo premoženje. To je poudaril predsednik deželne vlade Adriano Biasutti med včerajšnjim snidenjem s predstavniki sredstev množičnega obveščanja na sedežu deželnega predsedstva v Trstu, ki so mu prisotvovali tudi številni zastopniki političnega in gospodarskega življenja. Biasutti, ki se je včeraj po sedmih letih tudi formalno odpovedal predsedniški funkciji, ker bo kandidiral na spomladanskih volitvah za državnega poslanca, je ožigosal vse pogostejše provincialistične težnje, ki so vidne tudi v deželni skupščini, še zlasti pa na Tržaškem in postajajo resnično nevarne. »Ni res, da sem zapostavljal Trst. Če je imel Trst manj odbornikov kot drugi, pa so bila ta od-borništva temeljnega pomena — finance, proračun, programiranje...,« je ponazoril s pripombo, naj se mesto vendarle zave svoje vloge kot upravnega središča dežele in se temu ustrezno tudi ravna. Bodočnost Trsta ne more biti v prodaji plinskega olja za tovornjake po znižani ceni ali pa v loterijah! Prihodnost Trsta je na študij-sko-raziskovalnem področju, ki naj postane referenčna točka za vso deželo in odskočna deska za najsodobnejše oblike servisiranja v vidiku poglabljanja sodelovanja s srednje in vzhodnoevropskim zaledjem; to so pravi boji, ki jih bo treba bojevati v bodoče z zdravim krajevnim upravljanjem in ob primerni podpori Države, ne pa jadikovanje, češ, mi smo dobili manj denarja kakor drugi. Skratka, treba je naglo naprej, ne pa podlegati zastareli logiki oziranja v preteklost. Ko je podčrtal nujo po deželni enotnosti, je Biasutti dejal, da to predpostavlja priznavanje in valorizacijo različnosti. Med različnosti sodimo očitno tudi mi, Slovenci, ki smo skupaj s Furlani predmet »edinih dveh neizpolnjenih zakonskih obveznosti«, čeravno v vsedržavnem merilu, kot je naglasil predsednik Dežele: ena je povsem neizpolnjena — zaščitni zakon za slovensko narodnostno skupnost, druga pa je le delno neizpolnjena — zakon v prid furlanskemu jeziku in kulturi. V odgovoru na vprašanja časnikarjev, ki so zadevala odnose med deželnimi provincami oziroma različni stališči deželne vlade in ministra Giannija De Michelisa do priznanja Slovenije in FIrvaške ter nekatere novejše politične pojave na Tržaškem, je Adriano Biasutti odvrnil, da se je njegova uprava — s prizadevanji za priznanje sosednjih republik kot »zaščiten dežnik pred vojno« — ravnala po načelih sodelovanja, solidarnosti in sožitja, ki navdihujejo skupnost Alpe-Jadran, in da »napredni čut Tržačana ne sme oma-hati v trenutku, ko se na cesti sreča s Slovencem«. Kako bi morala Trst in vsa dežela ukrepati v prihodnje, je ponazoril z navedbo državnega zakona za razvoj obmejnih območij, ki je bil že sprejet in odpira tem krajem nove široke možnosti v vzhodni Evropi, ter zakona o sodelovanju s srednjeevropskim zaledjem, ki ga zdaj obravnava parlament in samo še dopolnjuje prej omenjeni zakon. S pomočjo obeh naj bi postal Trst (in z njim vsa dežela) baricenter med zahodno in vzhodno Evropo oziroma referenčno središče italijanskega severovzhoda, ki se lahko v primeri z drugimi deželami že itak z marsičim ponaša: na tem severovzhodnem območju, kjer prebiva po najnovejši poizvedbi Censisa 11% vsega prebivalstva v državi, znaša delež brezposelnih komaj 4% nasproti vsedržavnemu povprečju 11%, tod je osredotočenih kar 30% vseh hotelsko-turističnih zmogljivosti, predvsem pa prispeva to območje 13% notranjega bruto proizvoda. Te rezultate bo mogoče še zboljšati z internacionalizacijo deželne stvarnosti. Proces v tej smeri se je pravzaprav že začel in to kljub najnovejši Na videmskem sejmišču v 1992 dolga vrsta vabljivih razstav gospodarski krizi, kakor je poudaril Biasutti med daljšim prerezom tega, kar je deželna uprava postorila v zadnjem letu. Teh dvanajst mesecev so označevali po njegovih besedah kriza onkraj meje, ki je narekovala Deželi odločen nastop v bran nove »liberal-demok-ratske stvarnosti v Sloveniji in Flrvaški«, ter novi odnosi z Evropsko skupnostjo, ki so odmevno vplivali na industrijski oziroma gospodarski sistem v vseh štirih pokrajinah. Sicer pa je Dežela sprožila načrt o veliki trgovski distribuciji, novi urbanistični zakon (edini tovrsten v državi) in zakon v prid industrije (ki so ga rav- no včeraj sklenili notificirati Evropski skupnosti); na področju re-sanacijske politike je vpisala v globalni sklad 350 milijard lir za leto 1993 in 370 za leto 1994, pripravila je vrsto sektorialnih programov, ki so po zakonu obvezujoči, dovršila popotresno obnovo, omogočila nastanek Agencije za delo in podpis načrta Polis, dala zagona decentralizaciji, tako da lahko pokrajine in manjše občine upravljajo z lastnimi finančnimi sredstvi, in bila na čelu italijanskih dežel v boju za avtonomijo. Nazadnje je Adriano Biasutti, ob katerem je dopolnitveno spregovoril tudi podpredsednik Dežele Gioacchino Francescutto, podčrtal potrebo po okrepitvi dosedanje večinske koalicije, v kateri igrata glavno vlogo KD in PSI, kajti edino na ta način da bo mogoče izpeljati do kraja reformistično strategijo, ki naj v prihodnje omogoči, kakor je pribil Francescutto, režim zamenjave ("alternanza j na vodilnih položajih — predsedniki deželne vlade so bili doslej venomer demokristjani. In kaj bo počel Adriano Biasutti kot državni poslanec? »Še naprej se bom vztrajno boril za avtonomijo, za regionalizem.« F. D. GAŠPERLIN Nemo Gonano o letošnjem zakodonajnem delu skupščine TRST Letos je bilo odobrenih v Furlaniji-Julijski krajini 70 deželnih zakonov, od tega jih je bilo samo 8 (lani 12) tarča opazk iz vrst rimske vlade, a glede enega navodila za izvajanje predpisov o ravnanju z osebjem krajevnih zdravstvenih enot — se je deželna skupščina spuntala pred vladno cenzuro, ker sodi ta problem v njeno pristojnost in to v smislu 6. člena deželnega statuta. To je povedal predsednik deželnega sveta Nemo Gonano med obrazložitvijo zakonodajne dejavnosti v tem letu. Med 70. odobrenimi zakoni jih je 22 institucionalne narave (zadevajo pač finance, proračun in krajevne ustanove), 19 pa se jih nanaša na probleme teritorija in okolja; med temi velja poseben poudarek novemu urbanističnemu zakonu, »ki nam pomeni cvet v gumbnici«, kakor je poudaril Gonano, saj predstavlja z juridičnega vidika vzoren model enotnega besedila na tem področju. Nadaljnjih 19 zakonov je bilo posvečenih razvoju gospodarstva (najpomembnejši je očitno ukrep na področju industrijske politike), 10 pa socialnim storitvam. Gonano je omenil še večjo "prosojnost" zakonskih besedil, ki jih tudi objavlja uradni bilten Dežele z besedilom vred, da so lažje razumljiva. VIDEM — Ustanova, ki skrbi za sejemske prireditve v Vidmu (Ente Fiera Udine Esposizioni), se pripravlja na leto 1992 s povsem ugodnim obračunom v iztekajočem se letu. Na vseh prireditvah, ki so jih letos pripravili, je sodelovalo 1.750 razstavljalcev, kar pomeni 130 razstavljalcev več kot v letu 1990. Temu pozitivnemu podatku se pridružuje tudi povečano število obiskovalcev. Letos so jih namreč našteli 380 tisoč, leta 1990 pa jih je bilo 253 tisoč. Panoramo sejmskih prireditev v prihodnjem letu bodo uvedli s 27. mednarodnim sejmom mehanizirane kmečke opreme Agriest, ki bo od 1. do 9. februarja. Tej pobudi bo od 7. do 11. marca sledila Alimenta, 6. pa salon prehrane, ki ga bodo združili z razstavo furlanskih vin. Spomladanska dejavnost na videmskem sejmišču se bo nadaljevala s 13. izvedbo "Hobby-Sport-Turismo-Tempo Libero", ki bo od 4. do 12. aprila. To je ena najbolj pomembnih sejemskih prireditev v Vidmu, katero si vsako leto ogleda več desettisoč obiskovalcev. Septembrska dejavnost se bo začela 19. septembra s cvetom v gumbnici videmske ustanove, 39. sejmom hišne opreme Časa Moderna, kateremu bo 6. oktobra sledil 4. sejem konjev. Sklepni prireditvi pa bosta sejem o informatiki Seiac (med 16. in 19. oktobrom) ter sejem božičnih daril Ideanatale (med 6. in 9. novembrom). g p Na sliki: detajl z letošnjega sejma Časa Moderna TRI ŠTEVILKE, KI VELJAJO VEC KOT TISOČ BESED NALOŽBE: + NAD 4.370 MILIJARD. PORAZDELJEN DONOS ZAVAROVANCEM: + NAD 405 MILIJARD. OVREDNOTENJE: + 185%. Naložbe posebnih življenjskih ovrednotenih zavarovanj GESAV, EUROPEA in GEVAL so v poslovni dobi 1990/91 presegle 4372 milijard lir. Donos teh naložb porazdeljen zavarovancem znaša nad 405 milijard. Ti rezultati potrjujejo zaupanje varčevalcev in družin v zavarovalnico Generali in je cenjena prav zaradi široke izbire dodatnih zavarovanj, ki jih nudi. V odstotkih je donos posebnih življenjskih zavarovanj ob zaključku poslovnega leta 30. 10. 1991, ki ga je potrdila družba Coopers & Lybrand s.a.s., sledeč: GESAV 13,25% EUROPEA 9,31% GEVAL Fr. Sv. 6,88% GEVAL Ven 9,61% GEVAL $ 8,25% GEVAL DM 8,47% Delež v korist zavarovancem življenjskih polic je ostal 80% donosa, medtem pa je za tekoče pokojninske police delež 85%. Ovrednotenje polic GESAV je od leta 1980 do danes znašalo 185%: zavarovani kapital v višini 100 lir v letu 1980 je danes vreden dejansko 285 lire. OVREDNOTENE POLICE GENERALI. OD VARČEVANJA DO NALOŽBE. ® GENERALI .ciENERAUJ Assicurazioni Generali VARNOST VEDNO IN POVSOD Občinska uprava Dolina želi svojim občanom srečno in uspešno novo leto 1992 ZLATARNA l\ivea Cecchi Tul vošči svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto MACKOLJE 130 — Tel. (040) 231887 ZASTEKLITVE IZ ALUMINIJA • termični rez • kombinacija lesa in aluminija m r Žerial Luciai ja i 10 DOLINA 348 (TS) Žerjal Luciane & sinovi Tel. (040) 228201 UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Poslujemo po avtonomnem tržaškem računu in po generalnem računu TRST - Dolina 265 Telefon (040) 228021 Fax (040) 228085 SAMOPOSTREŽBA TEDESCO s.d.f. DOLINA 324 Tel. 228761 MESNICA PANGERC DOLINA 80 - Tel. 228112 ELEKTRIČNI MATERIAL Gaburro VValter Domjo 132 - Tel. 820734 ' ' HOTEL RESTAURANT TOTOCALCIO - TOTIP ENALOTTO - TRIS Soma MESNICA PANGERC SERGIO DOMJO 33 — Tel. 820346 DOMJO 47 - Tel. 820229 BER10CCHI i VENIER ,,i JESTVINE - PRODAJA NA DEBELO SKLADIŠČE Krmenka - Mattonaia 464 - Tel. 820840 PRODAJA Prebeneg 13 - Tel. 231782 Dolina 41 F F/^1M železnina za industrijo, obrtništvo, kmetijstvo in za dom Ml • STROJI - TEHNIČNI ARTIKLI TRST (INDUSTRIJSKA CONA) DOMJO 132 Tel. (040) 281282 ■ ■ Zasebne industrijske električne napeljave mala popravila - alarmne napeljave električarstvo p.i. EZIO MAURI Trst - Domjo 61 - Tel. 280591 I I crdut€t .. uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... ■ TRST ULICA CARDUCCI, 10 ULICA ORIANI, 3 Vošči srečno novo leto SADJE - ZELENJAVA Dario Husu TRST - Ul. delHstria 3 GOSTILNA Gelmo Strada dl Fiume 412 (Katinara) Tel. 910749 SREČNO NOVO LETO IN VSE... TOPLO VOŠČI La Combustibile Družina LOVREČIČ DOMJO AVTOMEHANIČNA DELAVNICA Gomme G & G Griparri Stelio CENTER IN SERVIS AVTOMOBILSKIH GUM STEKANJE IN URAVNOVEŠANJE KOLES Dolina 206 Tel. 228169 AVTOKAROSERIJA Claudio Ota DOLINA 448 - Tel. 228359 . SUPERMARKET DOMIO DESPAR Guido Jez & C. S. n.c. PRODAJA RIB VELIK PARKIRNI PROSTOR DOMJO 157 - Tel. 826541 OB SOBOTAH NON STOP KOKOŠEREJA A53K0U JESTVINE S. Kraljič 0. Kraljič Prebeneg 99 Prebeneg 85 18 ■ DOfTlRL KOVINSKE ZASTEKLITVE KRALJIC PREBENEG 69 Tel. (040) 231139 LAFMDUItU ASSICURAZIONI S p A GENERALNA AGENCIJA TRST Le Rive - Nabrežje Grumula 8/A Tel. (040) 311510 Fax 311486 Cicerone - Ul. Cicerone 8/A Tel. (040) 300260 Fax 369570 Servisni center - Ul. dl Servola 81 Tel. (040) 821880 Fax 821880 GRADBENO PODJETJE Geom. IDLE TUL & C. S.n.c. TRST — Ulica Flavia 22/3 - Tel. (040) 818141 KMETIJSKI OBRAT - AZIENDA AGRICOLA ^ ZORAN Mačkolje 81 - DOLINA - Tel. (040) 231908 Parovel - vedno na uslugo potrošnika LASTNA PROIZVpDNJA olivnega olja - penečega se vina sortiranega in flaširanega vina Edini zastopnik piva ”Laško“ za tržaško okolico Produkcija: Mačkolje - Dolina - Tel. 231908 Prodaja na debelo: Trst - Ul. Petronio 12 - Tel. 632202 Prodaja na drobno: Trst - Ul. Corridoni 3 - Tel. 773171 Trgovinska zbornica je včeraj sprejela predlog črpalkarjev in sugestije prebivalstva Stari boni v veljavi do 20. januarja Že 21. jamarja pa se bo začelo razdeljevanje bencinskih bonov za prostocarinski kontigent 1992 Bencinski boni, ki so bili izdani v letu 1991, bodo veljali do vključno 20. januarja 1992. Tako je namreč včeraj sklenil poseben tehnični odbor pri Trgovinski zbornici, ki ga vodi njen predsednik Gi-orgio Tombesi, sestavljajo pa predstavniki Finančne intendan-ce, carinskega okrožja, avtomobilskega kluba ACI in upravnega odbora Trgovinske zbornice. Pristojni so s tem sklepom sprejeli predlog Združenja tržaških črpalkarjev in prisluhnili negodovanju, ki ga je v mestu porodilo pomanjkanje prostocarinskega bencina pred božičnimi prazniki. Še več, tehnični odbor je bil celo še bolj »radodaren«, saj veljavnosti bonov ni podaljšal samo za deset dni, kot so - po vzoru Gorice -predlagali črpalkarji, ampak kar do 21. januarja, torej dne, ko bodo v občinskih izpostavah in anagraf-skih uradih začeli deliti bencinske bone za kontingent 1992. S tem je Trgovinska zbornica - kot je poudarjeno v njenem tiskovnem sporočilu - zagotovila neprekinjeno uporabo bencinskih bonov, kar se v preteklih letih ni dogajalo. V svojem spročilu pa tržaška Zbornica še enkrat ponavlja že večkrat izrečeno vabilo prebivalstvu, naj z uporabo bonov ne čaka na zadnji dan njihove veljavnosti, se pravi na 20. januar 1991. V nasprotnem primeru se bodo namreč ponovile običajne scene nepreglednih vrst pred bencinskimi čr-. palkami in neprikrite jeze avtomobilistov nad napisi, s katerimi črpalkarji oznanjajo, da jim je prostocarinski bencin pošel. Kot rečeno, je Trgovinska zbornica uradno sporočila, da bodo bencinske bone za leto 1992 začeli razdeljevati 21. januarja, operacijo pa naj bi končali do sredine februarja. Po neuradnih vesteh pa naj bi letos nekoliko spremenili oziroma prilagodili režim bencinskih bonov zahtevam črpalkarjev. Pisali smo namreč že o njihovih težavah, ki jim jih povzroča dejstvo, da ljudje ponavadi porabijo skoraj vse bone v prvi polovici leta, zaradi česar črpalkam v drugem še-stmesečju zmanjka dela in seveda tudi zaslužka. Temu naj bi se v novem letu postavili po robu tako, da bi Zbornica sicer razdelila vse razpoložljive bone, vendar bi njihovo uporabo razdelila na dva roka: prvih 60 odstotkov bonov bi upravičenci lahko porabili v prvi polovici leta, ostalih 40 odstotkov pa šele po 1. juliju 1992. Tako enakomernejšo porazdelitev uporabe bencinskih bonov naj bi zagotovili s posebnim žigom, na katerem bi bil rok uporabnosti bona. Če bo Trgovinska zbornica to rešitev potrdila, pa z njo črpalkarji oziroma njihova stanovska organizacija še ne bo zadovoljna. Njen predsednik Ottaviano Millo je namreč že izrazil nasprotovanje »žigom«, ki po njegovem mnenju ne zagotavljajo v zadostni meri korektnosti pri uporabi bonov. Boji se namreč, da bi črpalkarji kljub žigu sprejemali bone vnaprej in tako ohranjali problematično časovno neravnovesje na tržišču prostocarinskega bencina. Izmenjava voščil ob meji Kot je že dolgoletna tradicija, se na mejnih prehodih tržaške pokrajine v teh dneh vrstijo novoletna srečanja italijanskih in slovenskih mejnih organov za izmenjavo daril in voščil. Na sliki zgoraj (foto Magajna) včerajšnje srečanje na Fernetičih, spodaj (foto Križmančič) pa na Pesku. S pesmijo Rena veda je zmagal na 13. festivalu tržaške popevke Mario Simič navdušil Rossetti Vse kaže, da smo Slovenci monopolizirali tržaško popevko. Na lanskem Festivalu tržaške popevke je zmagala pesem, ki jo je izvajal priljubljeni kraški narodnozabavni ansambel Furlan, letos pa je slovenski uspeh ponovil pevec Mario Simič s Trstenika s pesmijo Rena vecia, ki jo je zapel ob spremljavi ansambla Lords. Letošnja 13. izvedba Festivala tržaške popevke je bila v soboto v prepolni dvorani gledališča Rossetti. Na prireditvi, izkupiček katere so namenili Italijanskemu združenju za raziskave rakastih obolenj, so izvajalci predstavili skupno 16 popevk, polovico v kategoriji tradicionalnih popevk, polovico v kategoriji mladih izvajalcev. Mario Simič, poštar v Barkovljah, ki je znan široko po Krasu predvsem kot član pevskega zbora Vasilij Mirk s Proseka-Konto-vela in bivši pevec ansambla Lojzeta Furlana (glej, kakšno naključje!), je nastopil v kategoriji tradicionalnih tržaških popevk. Konkurenca za osvojitev prvega mesta je bila zelo ostra, saj so bile nekatere druge popevke tudi zelo kvalitetne, izvajalci pa zelo solidni. Mario Simič, ki je prvič stopil na oder osrednjega tržaškega italijanskega gledališča, je občinstvu predstavil angleški valček Rena vecia, ki ga je napisal Mario Palmerini. Pesem je orkestralno aranžiral Marino Besenghi iz Barko-velj, ki je tudi vodil devetčlanski spremljajoči ansambel Lords. Simič je s svojim priljubljenim nastopom in predvsem s svojim čistim teno-rom takoj osvojil občinstvo, ki je doživeto spremljalo izvajanje, ob mogočnem finalu pa ga je kar zasulo s huronsko salvo aplavzov. Ker ima po pravilniku prireditve prav občinstvo v dvorani glavno besedo pri ocenjevanju najboljših popevk, je bilo že takoj po nastopu Maria Simiča in ansambla Lords jasno, da bo pesem Rena vecia ena od glavnih kandidatov za osvojitev prvega mesta. Po izvedbi vseh šestnajstih pesmi in ljudskem glasovanju je Mario Simič takole opisal svoje občutke ob razglasitvi rezultatov: »Predstave v Rossettiju sem se udeležil bolj za šalo kot zares, pa čeprav sem v posnetek pesmi in nastop sam vlil vse svoje moči. Ob razglasitvi izida festivala po vzvratnem vrstnem redu popevk sem le čakal, kdaj bom prišel na vrsto, a imena moje pesmi ni in ni hotelo biti. Ob koncu sta ostali tako le še dve pes- mi: moja in pesem Mare Sardi. Ko je napovedovalec naznanil, da je Mara Sardi osvojila drugo mesto, kar nisem mogehverjeti, da sem zmagovalec!« Ob njem so se ob razglasitvi zmagovalca seveda veselili tudi številni gledalci s Krasa, ki so prišli v gledališče Rossetti prav zato, da bi bodrili slovenskega pevca. Mario Simič je za osvojeno prvo mesto prejel spominsko plaketo, nakar je moral še enkrat zapeti popevko Rena vecia, zmagovalko 13. festivala tržaške popevke. Za pevca s Trstenika pa s tem še ni konec »pevskih muk«. Simič sedaj že vadi glasilke za nastop na 3. vsedržavnem superfestivalu popevk v Benetkah, ki bo v začetku prihodnjega leta. Nastop nanj si je zagotovil z osvojitvijo prvega mesta na tržaškem festivalu, ob njegovi pa bo v Benetkah tekmovala tudi pesem, ki bo prejela največ glasov na ljudskem referendumu tržaških radijskih postaj in časopisov. Mario Simič med nastopom v gledališču Rossetti Odprtje sodnega leta z razpravo o krizi sodstva V petek, 10. januarja 1992, bodo tudi v Trstu uradno odprli novo sodno leto. Svečanost bo kot že leta v veliki dvorani porotnega sodišča, začela pa se bo ob 9. uri. Na otvoritveni slovesnosti bo državni tožilec deželnega sodnega okrožja podal obračun delovanja sodstva v Furlaniji-Julijski krajini v zadnjem letu. Poleg številk o zločinih, prestopništvu, kaznivih dejanjih, številu procesov in odmerjenih kaznih, bo tokrat na izrecno priporočilo Višjega sodnega sveta v tožilčevem poročilu tudi govor o naravi in krizi, ki zadnji čes vse bolj hromi italijansko sodstvo. Višji sodni svet želi s tem, da bi se že ob začetku novega sodnega leta v posameznih sodnih okrožjih razvila razprava o vsem, kar sedaj bremeni italijansko sodstvo in mu onemogoča, da bi odgovarjalo realnim potrebam in zahtevam širše italijanske družbe. Prav zato je v priporočilu Višjega sodnega sveta tudi namig o razpravi, v katero naj bi se vključili vsi subjekti, ki imajo opraviti s sodstvom. Obračun je pozitiven Novoletna poslanica Crozzolija »Ponovno smo Pokrajini zagotovili vlogo koordinatorja in načrtovalca, kot ji pritiče po novi ureditvi krajevnih ustanov. Na tržaško prebivalstvo se obračamo s toplo željo, da bi ne nasedlo in zato zavrnilo poizkuse kvalunkvističnih izbir, ki bi naši skupnosti škodovale.« S temi besedami se uvodoma na tržaško prebivalstvo v novoletni poslanici obrača predsednik Pokrajine Dario Crozzoli, ki ob tej priložnosti podaja kratek obračun opravljenega dela v iztekajočem se letu. S splošnega političnega vidika predsednik Crozzoli najprej poudarja, da si je Pokrajina ponovno zagotovila vlogo koordinatorja in načrtovalca v okviru splošne ureditve krajevnih ustanov. Pri tem poudarja važnost skupnih pobud pri osrednji vladi za sprejetje zakona za obmejna področja, za vprašanje carin in za hitrejše železniške povezave med Trstom in Deželo z ostalo Državo ter za gospodarske podpore hudo ogroženemu tržaškemu gospodarstvu. Vsemu temu je treba dodati še vrsto humanitarnih pobud v korist prizadetega prebivalstva onkraj meje. V tem okviru je Pokrajina stalno pijateljsko sodelovala z italijansko narodnostno skupnostjo onkraj meje. Crozzoli nadalje poudarja vse važnejšo vlogo ustanove, ki jo vodi, glede splošnega načrtovanja in procesa prenosa pristojnosti nekaterih pooblastil s pokrajinske na občinske uprave. Važna je tudi ustanovitev sektorja za okolje, ekologijo in teritorij. Gre za vrsto pobud, ki sodijo kot osnova za konferenco o storitvah. Na področju javnih del in izobraževanja je bilo storjeno vse, kar ji je omogočila deželna zakonodaja. Kljub pomanjkanju osebja (za približno 100 enot) je bilo veliko opravljenega, pri čimer je bila v prvi vrsti upoštevana profesionalnost osebja. Pri vseh teh izbirah je Pokrajina opravljala vlogo vmesne ustanove med Deželo in krajevnimi ustanovami. Ob vsem tem se predsednik Pokrajine obrača tudi na tiste, ki imajo slabo navado, da opozarjajo na napake in odgovornosti drugih, lastnih pa ne vidijo, pa čeprav "sedijo" na odgovornejših mestih. Treba je vsekakor premostiti nesoglasja in skupaj graditi prihodnost. Ob koncu svoje poslanice se predsednik Pokrajine obrača na vse pristojne politične in gospodarske organizme, da bi tržaška Pokrajina postala nekakšne vrste povezovalec med Vzhodom in Zahodom, kar ji sicer pritiče zaradi njene geopolitične lege. Ob koncu še dodaja, da zaključuje mandat z mirno vestjo in da bodo v prvi vrsti opravljeno delo ocenili sami volilci. Znatna udeležba naših umetnikov-obrtnikov na razstavi na Pomorski postaji Umetniške jaslice za vse okuse Miniaturne jaslice Bogomile Do-ijak (ioto Magajna) ' Jaslice so nekaj, kar je močno povezano s prazniki, ki jih v teh dneh preživljamo. Ni je cerkve, cerkvice ali kapelice, ki ne bi imela vsaj majhnih jaslic. Obstaja celo Italijansko združenje prijateljev jaslic, ki je bilo v Italiji ustanovljeno leta 1953, ki pa ima tudi v Trstu veliko svojih članov, ki skrbijo za postavitev jaslic v privatnih domovih, v cerkvah, raznih dvoranah in drugih primernih prostorih. Pod pokroviteljstvom tržaškega škofa, tržaške pokrajinske in občinske uprave in s sodelovanjem Tržaške turistične ustanove, se je letos ponovila v prostorih Tržaške pomorske postaje manifestacija, namenjena prav jaslicam, njihovi tradiciji, na področju kulture in tehnike. Razstava, ki so jo odprli že 21. decembra, bo Tržačanom na ogled vse do 6. januarja. Na njej razstavlja svoja dela kar 80 umetnikov, ali umetnikov-obrtnikov iz naše pokrajine. Ogledali smo si razstavo in seveda najprej iskali, kje so razstavljena dela naših umetnikov. In smo jih našli kar nekaj: Silvijo Bogateč, Bogomilo Doljak, Iva Petkovška, Claudio Raza in Alberta Pecchiarija (na vizitki piše, da je iz Križa). Posebna komisija je že podelila nagrade in tudi priznanja, ki jih je bila deležna tudi beneška umetnica, sicer doma v Nabrežini, Claudia Raza. V glavnem so umetniki upodabljali jasli na slikah, v različnih tehnikah in seveda tudi v različnih motivih - takih, ki se opirajo še na stare navade in običaje in drugih, ki povezujejo ta dogodek s sedanjim dogajanjem v svetu in z željo vsega človeštva po resničnem miru. Zelo lepi so se nam zdeli umetniški izdelki Silvije Bogateč, Iva Petkovška in predvsem Claudie Raze, medtem ko so nas po svoje zelo osvojile jaslice Alberta Pecchiarija in dve skulpturi naše umetnice - obrtnice Bogomile Doljak, ki se je predstavila z miniaturnimi jaslicami v kraškem kamnu in lesu in večjo skulpturo Svete trojice. Umetnini sta ena iz macesna in druga iz orehovega lesa, kar jima daje posebno lepoto. Strinjamo se tako z zaključnim stavkom umetnostnega kritika Sergia Brossija, ki je v depliantu zapisal, da je v teh umetninah vpeta glasba Božiča v svojih anforah spomina. V cerkvici sv. Pelagija pri Sv. Ivanu pa so prav tako do 6. januarja na ogled jaslice, ki so jih napravili mladi slovenski umetniki Dominik Šolar, Tomaž Kolarič in Anastazija Koršič. Vredno si je ogledati, kako so si ti mladi umetniki zamislili ta del božičnega praznovanja. Pa naj omenimo še žive jaslice, ki jih je skupina tržaških gledaliških umetnikov priredila včeraj ob 18. uri na Trgu Unita, ob lepi udeležbi občinstva. NEVA LUKEŠ PLESKAR IN DEKORATER w __ Žerjal Branko MILJE — Ul. della Stazione 5 Tel. 272701 MANUFAKTURA Draga Strain BOLJUNEC 231 Tel. 228145 MESNICA MARINO PREGARC BOLJUNEC 366 — Tel. 228334 J ■■ ■ ■■■■■■ ■ ■ GRADBENO . PODJETJE TRST - Boršt 140 Tel. 228245 ■ ■ maral PRODAJA - Boljunec 76 Montažne hiše in druga gradbena deta PEKARNA BOLJUNEC 38 OTA SLAŠČIČARNA Tel. 228253 Puninatclca ANNA in BORIS BOLJUNEC 62 Tel. 228117 KONJUŠNICA ROSANDRA /I J} MARIO in PAOLA GIOTTA BOLJUNEC 67 - Tel. 228483 JAHALlSCE V BOLJUNCU JAHANJE IN JAHALNA SOLA DESPAR - SAMOPOSTREŽBA Market Žerjal Kakovostna ponudba BOLJUNEC 405 — Tel. 228114 MESNICA GRDIM • ŽERJAL BOLJUNEC 371 Tel. 228405 ZALOGA GRADBENEGA IN SANITARNEGA MATERIALA TER PLOŠČIC KARLO GRGIČ BAZOVICA 176 - Tel. 226185 GOSTILNA »Pri Pošti« »Alla Posta« Specialitete: meso, ribe, divjačina ZAPRTO OB TORKIH Ul. Gruden 56 — Tel. 226125 m ŠPORT Ul. Kette 2 - Bazovica Tel. 226515 GOSTILNA Z VRTOM Pri lipi najemnik ČUK MARTINA Ul. Kosovel 5 - BAZOVICA GOSTILNA DA DANILO lastnik DANILO ŠTURMAN ZAPRTO OB NEDELJAH BAZOVICA - Ul. I. Gruden 32 ELEKTRIČNE NAPELJAVE Živec Stanislav ZABREZEC 56 — Tel. 228423 BAR »ALEKS« BAZOVICA Ul. Gruden 62 BAZOVICA Manufaktura in krojačnica za moške in ženske Gherlani Romano Ul. Gruden 52 BAZOVICA PEKARNI ' Kuriv Marc BAZOVICA Ul. S. Kosovel 24 Tel. 226171 Slaščice po naročilu za posebne priložnosti Magda Marc BAZOVICA Ul. I. Gruden 64 Tel. 226147 MESNICA Čufar Mario Bazovica - Tel. 226786 Ul. I. Gruden 35 GOSTILNA Z VRTOM M3M02 MAHNIČ najemnik GUŠTINI OLGA BAZOVICA Zaprto ob torkih Ul. 1. Gruden 29 JESTVINE - BAR LORENZI LONJER 330 Tel. 910047 TOBAKARNA - PRODAJALNA ČASOPISOV IN IGRAČ LILI KEBAR BAZOVICA Tel. 226321 Ul. I. Gruden 72 uspehov in adovoljstva polno novo leto vam ždijo... HOTEL-RESTAVRACIJA PIZZERIA, TOBAKARNA Milič GOSTILNA IN ZALOGA PIVA TER MINERALNIH VOD Andrej Grgič BAZOVICA — Ul. I. Gruden 44 — Tel. 226106 BAR Karlo Guštin PADRlCE 7 Tel. 226136 CVETLIČARNA Mara BAZOVICA Ul. Gruden 48 - Tel. 226517 BRlSClKI Tel. 327330 . GOSTILNA Pri vodnjaku Gustinčič Gigi ZAPRTO JEZERO OB ČETRTKIH Telefon 228211 MARKET ABC Ghez U. & C. s.n.c. Lonjerska cesta 168 Tel. 54388 ZALOGA GRADBENEGA MATERIALA - SANITARIJE IZOLACIJSKI MATERIAL KARLO ČOK LONJER 236 — Tel. 910124 MIZARSKA DELAVNICA Dean Milkovič □ pohištvo □ vrata □ okna PO NAROČILU GROPADA 126 Tel. 040-226354 IMPORT - EXPORT MESNICA Vi Albin Bak PADRlCE 116 —Tel. 226184 GOSTILNA Grgič PADRlCE 36 Tel. 226112 Za predsednika so soglasno izvolili Rafka Dolharja Na včerajšnji skupščini Društva SSG imenovali nov upravni svet ustanove Po podatkih dnevnika »II Sole 24 Ore« Trst pod vrhom lestvice blagostanja po pokrajinah Rafko Dolhar Včeraj opoldne so se v Kulturnem domu sestali člani Društva Slovensko stalno gledališče, da bi izvolili predsednika in ostale člane upravnega sveta. Za novega predsednika upravnega sveta SSG je bil imenovan Rafko Dolhar, v novem upravnem odboru pa so še Filibert Benedetič (podpredsednik), Livio Valenčič (tajnik), Silvij Tavčar (blagajnik), Ace Mermo-Ija (član) in Boris Peric (član). Včerajšnje skupščine Društva SSG so se udeležili pravni zastopniki tržaških krajevnih uprav in Dežele FJK: podžupan Roberto De Gioia je seveda zastopal tržaško občinsko upravo, v imenu tržaške Pokrajine se je seje udeležil Saša Rudolf, kot zastopnik Dežele pa Jurij Slama. Društvo SSG pa so predstavljali predsednik Filibert Benedetič, podpredsednik Rafko Dolhar, tajnik Ace Mermolja in blagajnik Marija Ferle-tič. Pred imenovanjem novega upravnega sveta je predsednik Društva SSG Filibert Benedetič orisal novosti ministrskih določil glede preureditve dramskih javnopravnih gledališč v Italiji. Predvsem je naglasil pomen določil, ki se nanašajo na sestavo upravnega sveta. Zakon namreč jasno določa, da morajo biti člani upravnega sveta obenem s predsednikom »gledališki strokovnjaki oziroma strokovni upravitelji«.Benedetič je tudi poudaril vlogo Društva SSG pri vodenju slovenskega gledališča v Trstu od obnove po vojni in vse do dokončne pravne ureditve te osrednje kulturne ustanove slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V lestvici 95 pokrajinskih središč, ki jo je včeraj objavil najuglednejši italijanski ekonomski dnevnik, »II Sole 24 Ore«, je Trst po kakovosti življenja na visokem 5. mestu. Kot poročamo na straneh goriške kronike, je zavidljiv primat letos pripadel Gorici, medtem ko sta Pordenon in Videm zasedla sredinsko 45. oziroma 53. mesto. V lestvici dežel pa se je Furlanija-Julijska krajina na tej osnovi uvrstila na častno 2. mesto, takoj za Aosto. Vendar je ob tem nujno pojasnilo, da sondaža ekonomskega dnevnika še ne odraža močno neugodnih posledic jugoslovanske krize oziroma oboroženega konflikta, ki divja na hrvaških tleh, za gospodarska gibanja v naši deželi in še zlasti v Trstu in Gorici, zato je slika, ki iz raziskave izhaja nedvomno veliko bolj rožnata od dejanskih razmer. Iz časopisove sondaže je vsekakor razbrati, da po zatonu velikih metropol odločno pridobivajo na pomenu srednjevelika mesta, ki se prožneje odzivajo na potrebe in zahteve prebivalstva in ki praviloma hitreje uresničujejo sprejete načrte (čeprav bi o tem v primeru Olajšave za kmečke zavarovance Finančni zakon za leto 1992, ki ga je v preteklih dneh odobril parlament, priznava dokajšnje olajšave kmečkim zavarovancem prvega pasu pri plačevanju socialnih dajatev za pokojninsko oziroma zdravstveno zavarovanje za leti 1991 in 1992. Patronat Kmečke zveze INAC poziva zavarovance, naj se pred poravnavo drugega obroka, ki zapade 10. januarja 1992, javijo v njegovih uradih z odrezki že plačanih prispevkov in še ne zapadlimi položnicami. Določenih obrokov ne bo treba plačati, za nekatere že vplačane socialne dajatve pa je predvidena povrnitev na podlagi zadevne prošnje. Prireditvi katoliških organizacij se pridružujejo tudi laične sile Drevi mirovni pohod v Trstu Vojna vihra v bivši Jugoslaviji je spodbudila katoliški organizaciji Pax Christi in komisijo Pravičnost in mir pri italijanski škofovski konferenci CEI, da sta izbrali Trst za prizorišče letošnjega vsedržavnega pohoda za mir. Naraščanje napetosti v Hrvaški, vse hujše bombardiranje mest, vasi in zaselkov, vse bolj gluha ušesa na klice po mirni rešitvi konflikta dajejo drevišnji prireditvi močan pečat aktualnosti. O tem bo govor na okrogli mizi, ki bo uvedla manifestacijo. Udeleženci srečanja bodo spregovorili o miru oziroma o možnostih miru v bivši Jugoslaviji, in to iz različnih zornih kotov. Na okrogli mizi, ki jo bo vodil predsednik komisije Pravičnosti in mir, škof iz Pavie Giovanni Volta, bodo namreč sodelovali predstavniki verskih skupnosti iz Trsta; ob katoličanih bodo svoja mnenja izrazili predstavniki pravoslavne in muslimanske skupnosti. Okrogla miza bo na sedežu Salezijancev v Istrski ulici. Od tod bo ob 21. uri krenil proti stolnici sv. Justa mirovni pohod ob luči bakel, ki se ga bo po predvidevanjih organizatorjev udeležilo kakih 3 tisoč vernikov iz drugih krajev Italije. K tem bo treba prišteti še Tržačane, ki se bodo odzvali pozivu Pripravljalnega odbora za tradicionalni novoletni mirovni pohod. Le-ta je namreč pristopil k pobudi (kljub polemikam, do katerih je prišlo med pripravami, h katerimi »laične sile« niso bile povabljene), obenem pa je poudaril, da bo v prihodnjih letih nadaljeval s prirejanjem mirovnih pohodov ob novem letu, to je ob svetovnem dnevu miru. V stolnici sv. Justa bo najprej ekumenska molitev, ki jo bo vodil tržaški škof Bellomi, zatem pa bodo udeleženci mirovnega pohoda skupaj pričakali prihod novega leta. Zagotovilo odbornice Nemezeve naravovarstvenikom Onesnaževanje pod kontrolo Onesnaženje zraka v Trstu še buri duhove. Včeraj sta o tem vprašanju deželni predsednik Sklada za naravo WWF Dario Pre-donzan in občinski svetovalec zelenih Paolo Ghersina razpravljala s tržaško občinsko odbornico za okolje Luiso Nemez. Oba predstavnika naravovarstvenikov sta bila s srečanjem zadovoljna, saj je odbornica formalno izjavila, da bo občinski odbor odslej vsak drugi dan posredoval izsledke o onesnaženju zraka v mestu. Zagotovilo je po mnenju Pre-donzana in Ghersine »minimalni pogoj« za kakršnokoli uspešno akcijo proti onesnaževanju, za kar so se naravovarstveniki borili celi dve leti. Oba sedaj dodajata, da bi morali temu prvemu pozitivnemu rezultatu slediti drugi prepotrebni koraki. Občinski odbor namerava nekatere storiti že v kratkem. Le- ti naj bi se nanašali na omejevanje natovarjanja in raztovarjanja tovornjakov v središču mesta ob določenih urnikih, podobno naj bi veljalo tudi za odnašanje odpadkov; prav tako naj bi bilo prepovedano ustavljanje vozil s prižganim motorjem. Predstavnik WWF in predstavnik zelenih sta na srečanju nadalje vztrajala z nekaterimi že znanimi predlogi naravovarstvenikov: zaprtjem večjega števila ulic prometu, potenciranjem avtobusnih povezav in posebnih avtobusnih pasov, ureditvijo večjih parkirišč v predmestjih. Da je srečanje z občinsko odbornico vendarle zaleglo, priča sporočilo o onesnaženosti zraka, ki jo je sinoči Tržaška občina poslala sredstvom javnega obveščanja. Po podatkih, ki jih je zbrala preventivna služba pri KZE, izhaja, da v dneh 28. in 29. decembra, stopnja ogljikovega dioksida v zraku ni prestopila dovoljene mejne vrednosti. V sporočilu piše tudi, da se je stopnja onesnaženosti v primerjavi s prejšnjimi dnevi občutno znižala, in to predvsem zaradi manjšega prometa (ob praznikih mnogi odpotujejo drugam) in blagodejne burje. Ob delovanje odbornice Nemezeve pa se je včeraj obregnila občinska svetovalka DSL Ester Pa-cor, ki ugotavlja, da je pred božičem onesnaženost zraka kar štiri dni prestopila dovoljeno mejo. Zaradi tega bi morali nemudoma prepovedati osebni avtomobilski promet v centru, pripominja Pa-corjeva, ki zahteva tudi takojšen načrtni poseg zoper onesnaževanje. Zastoji in zamude na železniški progi Trst-Videm-Benetke Železniški promet v smeri Trst-Videm-Benetke je bil včeraj skoraj cel dan zelo otežkočen. Že od 8.20 dalje se je namreč odvijal samo po enem tiru, ker je vagon tovornega vlaka na odseku med Križem in Gr-Ijanom iztiril in se prečno postavil čez tri tire, tako da je onemogočil promet po treh od skupno štirih tirov. Pri iztirjanju je vagon poškodoval nekaj kilometrov tračnic. Zaradi nesreče so včeraj ukinili nekatere vožnje na krajše proge,medtem ko so nekatere mednarodne vlake (npr. vlak za Slovenijo) preusmerili na Opčine. Ostali vlaki so vozili izmenično po edinem tiru, ki je bil stalno odprt, zaradi zastoja med Križem in Grljanom pa so seveda imeli precejšnje zamude. Vse do večera strokovnjaki niso mogli usposobiti vseh tirov za normalen promet. Na mejnem prehodu pri Lazaretu prestregli ukradeni mercedes V nedeljo so na mejnem prehodu pri Lazaretu karabinjerji ustavili mercedes 200D z evidenčno tablico Forli: avtomobil je upravljal jugoslovanski državljan, namenjen pa je bil iz Italije. Po podrobnejšem pregledu so agenti ugotovili, da je evidenčna tablica ponarejena, prav tako pa je bila ponarejena številka šasije. Ugotovili so tudi, da je bil avtomobil ukraden 18. decembra v pokrajini Forli. Voznika so prijavili sodnim oblastem pod obtožbo prekupčevanja z ukradenimi predmeti in upravljanja vozila, ki ni imelo prave evidenčne tablice. Pred avtobusno postajo avtomobil do smrti povozil starejšo pešakinjo Včeraj popoldne se je v bližini tržaške avtobusne postaje pripetila huda prometna nesreča, v kateri je izgubila življenje starejša gospa s Koprskega. Karabinjerji, ki raziskujejo primer, niso še posredovali točnih podatkov o nesreči, zato še ni povsem jasno, kako je prišlo do nesreče. Vsekakor pa je včeraj popoldne okrog 17.20 Dragica Morgan, ki se je rodila 22. marca 1924 v Kopru, prebivala pa je v Šmarjah, skušala prečkati široko cesto na odcepu, ko seTrg Liberta že skoraj prevesi v Korzo Cavour, ko jo je povozil avtomobil. Nemudoma je prispel rešilec Rdečega križa, vendar pa je gospa med prevozom v bolnišnico umrla. Zaenkrat ni točno znano, kje in kako je Dragica Morgan prečkala ulico, ko jo je povozil opel kadett s tržaško evidenčno tablico, ki ga je upravljal mladi G.D. iz Trsta.Na osnovi pričevanj oči- vidcev, vendar pa njihove izjave agenti še preučujejo, naj bi Morganova skušala prečkati ulico sicer po prehodu za pešce, vendar z rdečim semaforjem. Vendar pa, ponavljamo, karabinjerji vse do pozno zvečer te interpretacije dogodkov niso še dokončno potrdili. Zaradi nesreče, ki se je pripetila v bližine glavne avtobusne postaje v smeri proti nabrežju, se pravi na eni izmed velikih tržaških prometnic, pa je prišlo do precejšnjega zastoja v prometu. Redarji so reko osebnih vozil skušali preusmerjati po drugih ulicah, saj je bil promet iz smeri avtobusne postaje proti nabrežju zelo otežkočen do približno 18. ure. V akcijo odpravljanja posledic nesreče so posegli tudi gasilci, ki so počistili cestišče, da je nato promet lahko spet stekel dovolj varno. našega mesta lahko podvomili). Sestavljalci lestvice so pri njeni izdelavi upoštevali kar 36 kriterijev, med katerimi so bili glavni višina življenjskega standarda, delo in posli, učinkovitost storitev in služb, javni red, demografsko gibanje in izkoriščanje prostega časa. Trst je po teh specifičnih lestvicah na 9. mestu po višini standarda, na 18. po delu in poslih, na 39.(!) po učinkovitosti storitev (npr. poštnih, telefonskih, prevoznih itd.), na 20. po trdnosti javnega reda, na 94. (predzadnjem) po demografskem gibanju (ki ima pri nas že dolgo negativni predznak) in na 5. mestu po organiziranosti izrabe prostega časa oziroma po višini zneska, ki ga v povprečju Tržačan letno porabi v ta namen. -4- Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga in ljubljena Ivanka Bukavec por. Rupel Pogreb bo v četrtek, 2. januarja 1992, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v proseško cerkev. Žalujoči mož Franc, hčerke Marija, Sonja in Lidija, zeta Silvano in Eliano, vnuk Andrej, sestra Fani, brat Viktor in ostalo sorodstvo Trst, 31. decembra 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Ob smrti drage mame izrekajo Lidiji Rupel iskreno sožalje sodelavci odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici Tiho nas je v 85. letu življenja zapustil naš dragi oče, tast, nono in pra-nono Alfonz Grmek - Izidor K poslednjemu počitku ga bomo pospremili danes, 31. t. m., ob 13.30 iz mrliške vežice na pokopališče v Sežani. Sinova Miloš in Igor z družinama Sežana, 31. decembra 1991 Ob izgubi dragega Alfonza Grmeka izrekajo svojcem iskreno sožalje uslužbenci ADIT - Sežana Sporočamo, da bo pogreb naše drage Eme - Emice Košuta v petek, 3. januarja, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na družinski grob v Križu. SVOJCI Trst, 31. decembra 1991 S prof. Lidijo Rupel, ki je izgubila mamo, sočustvujejo vsi na liceju Prešeren 1.1.1990 1.1.1992 Ob 2. obletnici smrti drage Marije Bonete por. Lorenzi se je spominjajo mož, otroci, vnuki in pravnuki Trst, 31. decembra 1991 ©ptta malalan ■" 34016 opčine (ts) - tel. (040) 213957 proseška ulica 6 NADOMESTNI DELI ZA AVTO - MOTOR - KOLO BRUNDUIA Narodna ulica 154 - Tel. (040) 211022 34016 OPČINE OBUTVE- USNJENA GALANTERIJA •jlSciAj; OPČINE Narodna ul. 122 Tel. (040)213900 KOZMETIKA 90 OPČINE : Narodna ul. 118 Tel. 212061 Vošči vsem strankam vesele praznike PODJETJE Alojz Daneu Prodaja GRADBENEGA MATERIALA - LESA - IZOLACIJSKEGA MATERIALA - ŽELEZNINE IN DRUGEGA OPČINE - Proseška ulica 13 - Tel. 211044 Peč na drva PIZZERIA - BAR - GOSTILNA »VETO« DEBENJAK NADA in FABRiZi ERINO sne Proseška ulica 35 -Tel. 040-211629 - OPČINE ob torkih zaprto slaščičarna tSaiuI ^Umnn' OPČINE - Proseška ul. 2 - Tel. (040) 213055 ob nedeljah odprto TEDENSKI URNIK zaprto ob od 9.00 do 13.00 8-12.45 16.30-19.30 ponedeljkih KEROSIN - PLINSKO OLJE OGLJE - DRVA - PREMOG Drago Vremec OPČINE Proseška 66 Tel. 211306 BUFFET - PIZZERIA »DA REVO« KOSILA - VEČERJE PIZZE OPOLDNE HM ZVEČER OPČINE — Narodna ul. 65 - Tel. 213821 ob nedeljah zaprto TRGOVINA JESTVIN ŠKABAR Marta & Alenka OPČINE — Narodna 42 Tel. 211026 CVETLIČARNA Anica in Marcelo v Svagelj OPČINE Proseška ul. 33 Tel. 211482 PIZZERIA A.MIV AL (AiVTimV na OPČINAH Proseška ul. 44 - tel. 212067 Zaprta ob četrtkih FRIZERSKI SALON MAJDA OPČINE Proseška ul. 20 Tel. 211359 JESTVINE - SADJE - ZELENJAVA Tonino in Valentina Di SCIASCIO vošči srečno novo leto svojim klientom Narodna ulica 45 - Opčine - Telefon 211101 Oprema in stroji za lesno industrijo MTIIMU 34016 OPČINE (Trst) — Narodna ul. 51 — Telefon (040) 211424 - 213992 Telex 460250 KOIMPEX I — Telefax (040) 212255 SREČNO NOVO LETO »Celestino Danieli« GRADBENI MATERIAL Najemnika P. Iskra Škerl in M. Škerl OPČINE - Narodna ulica 77 - Tel. 213963 DROGERIJA - PARFUMERIJA BK2 MARKET PRALNIH PRAŠKOV BEZIN in KOMAR sne PAPIRNICA - VSE ZA VRTNARSTVO OPČINE Ul. S. Pellegrino 27 - Tel. 213969 vošči vsem odjemalcem srečno 1992 uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... POOBLAŠČENA AVTOMEHANIČNA DELAVNICA »ENZO« OPČINE Bazoviška ul. 60 Tel. 214618 ELEKTROINSTALACIJE Antoni Sergio OPČINE - Ul. Biancospino 24 - Tel. 212954 NAČRTOVANJE IN NAMESTITEV ELEKTRIČNIH NAPRAV V CIVILNE IN INDUSTRIJSKE OBJEKTE GRGIČ m trgovina jestvin ■ trgovina oblačil M7MM □A IM E V PRAZNJENJE GREZNIC IN ČISTILNIH NAPRAV ČIŠČENJE ODTOČNIH KANALOV Z VODNIM PRITISKOM ■ cvetličarna ■ bar VZDRŽEVANJA IN POPRAVILA ČISTILNIH NAPRAV vošči srečno novo leto REPENTABOR - FERNETIČI 13 OPČINE - TRST Ul. del Gardi 3/1 Tel. (040) 211336 - 213592 Fax (040)214802 MniNOt TRGOVINA ČEVLJEV @ dtfalalan OPČINE - Narodna ulica 28 - Tel. (040) 212136 MTIIHI GOSPODINJSKI STROJI - RADIO TV - ELEKTRIČNI MATERIAL MALALAN LAURA OPČINE Narodna ul. 128/1 - Tel. 211189 UM\ TRGOVINA JESTVIN DESPAR ANITA in SIL VERI J SLAVEC OPČINE Narodna 63/1 Tel. 212197 ”Gastronomia Opic!na“ piščanci, pizze, tople jedi OPČINE Narodna ulica 48 Pekarna Cok ■ Križnič Opčine — Narodna ul. 57 nudi dnevno sveže domače pecivo in vse vrste kruha MESNICA Danieli Marino Narodna ul. 69 OPČINE DROGERIJA PARFUMERIJA MN ŠKABAR — taki in barve za pleskanje — kozmetični in higienski preparati — čistilna sredstva — šipe po meri — PRALNI PRASKI OPČINE - Proseška ul. 22 (pri cerkvi) Tel. (040) 211552 AVTORADIO - RADIO - TV VIDEOKASETE - GOSPODINJSKI STROJI Bresciani UMU želi svojim odjemalcem in prijateljem srečno novo leto OPČINE - Narodna ul. 39 - Tel. 211711 life APRIATRANS S.r.l. Zadružna organizacija avtoprevoznikov KAMIONSKI TERMINAL FERNETIČI 34016 Repentabor (Trst) Tel. (040) 212328 - 213029 Zlata poroka v Saležu Danes slavita 50-letnico poroke Tončka Milič in Jožef Pavlina iz Sa-leža. Večno zvestobo si bosta potrdila v zgoniški cerkvi, v kateri sta se 31. decembra 1941 tudi poročila. Jožef Milič se je rodil kot sin železničarja iz Prečnika v Ljubljani 11. januarja 1918 in tudi sam je potem šel v ta poklic, njegova soproga pa se je rodila v kmečki družini v Saležu 31. marca 1922. Stanovala sta najprej v Prečniku in potem v Saležu, kjer živita še danes. Rodili so se jima trije otroci, in sicer Sergij, Srečko in Sonja, medtem pa sta postala deda šestih vnukov in pred nedavnim še pradeda male Sare. Vsi domači, prijatelji in znanci jima ob zlatem jubileju kličejo na še mnoga leta na skupni življenjski poti. Čestitkam se pridružuje tudi Primorski dnevnik, katerega je družina Pavlina dolgoleten naročnik. razstave koncerti včeraj - danes prispevki Danes slavita v Nabrežini 50. obletnico poroke IVO GRUDEN in PALMIRA TERČON Ob tem lepem jubileju jima iskreno čestitajo sinova z družinama, vnuki ter vse sorodstvo gledališča razna obvestila mali oglasi V TK Galeriji je na ogled razstava STARE GRAVURE - Naša dežela, mesta in gradovi. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8 - je do 4. januarja na ogled razstava slikarja FRANCA ANGELIJA. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 20. ure. Na gradu sv. Justa - Bastione iiorito - bo do 12. januarja odprta razstava "EX-CURSUS: novanfanni di Novecento", ki jo prireja tržaški krožek Jacgues Marita-in. Urnik: ob delavnikih od 10. do 16. ure in ob praznikih od 10. do 13. ure; zaprto za božič in novo leto. Vstop je prost. V galeriji Le Caveau - Ul. Sv. Frančiška 51/a - bo do 6. januarja odprta skupinska božična razstava. V galeriji Cartesius je do 9. januarja 1992 na ogled skupinska razstava risb, grafik in skulptur. Urnik: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13. V galeriji Torbandena je na ogled razstava EDA MURTICA. V studio Tommaseo bo do 8. januarja odprta razstava skulptur in risb EDGAR-DA ABBOZZO. Na ogled je od torka do sobote od 17. do 20. ure. V naravoslovnem muzeju bo do 19. januarja na ogled razstava IPOGEA 91, podzemeljske lepote Krasa. Urnik: od torka do petka od 9. do 13. ure, ob sobotah in nedeljah 9-13 ter 15-19. Vstop prost. V muzeju Revoltella bo do 30. marca 1992 na ogled razstava "Mito sottile - Slikarstvo in kultura v mestu Sveva in Sabe". V novi galeriji Art Galley pri Sv. Jakobu, v Ul. S. Servolo 6, do bo 11. januarja na ogled razstava skulptur in grafik IMAGES 1991. Razstavo so organizirali "Amici di S. Giacomo", izkupiček pa bo namenjen Združenju za boj proti levkemiji. V tržaški občinski galeriji - Trg Uni-ta 4/1 - je na ogled razstava TRST: ODISEJEVO MESTO (Tržaška leta Jamesa Joyceja). Razstava je odprta do 12. januarja po običajnem urniku. Za novo leto zaprto. Vstop prost. kino Gledališče ROSSETTI Pri osrednji blagajni v Pasaži Protti je v teku predprodaja vstopnic za predstavo izven abonmaja LA COMMEDIA DA DUE LIRE, ki bo na sporedu od 9. do 11. januarja 1992. Za predstavo je veljavna Cartateatro 2, za abonente popust. Izkaznice niso veljavne. Gledališče VERDI Operna in baletna sezona 1991/92 V četrtek, 9. januarja 1992 bo na sporedu baletna pravljica COPPELIA. Nastopali bodo Oriella Dorella, Marc Renu-ard in Marina Nossova. Jesenska simfonična sezona 1991 Pri blagajni gledališča je v teku vpisovanje novih in potrditev starih abonmajev. Uprava gledališča Verdi sporoča, da bo blagajna gledališča Verdi zaprta jutri, 1. januarja 1992. ZSKD sporoča, da bodo uradi v Trstu danes, 31. t. m. pa samo v dopoldanskih urah. Vsem članom želi vesele praznike. SKGZ obvešča, da bodo uradi zaprti danes, 31. t. m. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo s 1. januarjem poslovala po sledečem urniku: od torka do sobote od 8.30 do 13. ure ter od 15.30 do 19. ure. Fotokrožek Trst 80 obvešča, da bo prvo srečanje v letu '92 v petek, 3. januarja v Gregorčičevi dvorani ob običajni uri. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razne prireditve PRODAM ritmo 105 TC, črne barve, letnik '81. Tel. ob uri obedov na tel. št. - (0481) 78052. PRODAM diatonično harmoniko. Tel. (0481) 391209. PISARNA išče knjigovodjo z večletno prakso. Pismene ponudbe poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod geslo "Pisarna". NUDIM pomoč na domu enkrat ali dvakrat tedensko. Tel. 229574. DRUŽINA z dvema otrokoma išče zanesljivo osebo za celodnevno varstvo otrok in pomoč pri hišnih opravilih, po potrebi nudimo tudi prenočišče. Tel. št. (040) 420807 ali (040) 361286 ( od 14. do 15. ure ali od 20. do 21. ure). Celoletna Mesečna Societa dei concerti Tržaško koncertno društvo V ponedeljek, 20. januarja 1992 ob 20.30 bo v gledališču Rossetti nastopil duo A. Cappelletti in B. Bekhterev. Gledališče Verdi Pri blagajni gledališča je v teku prodaja vstopnic za izredni koncert izven abonmaja MAURIZIA POLLINIJA, .ki bo v četrtek, 30. januarja 1992 ob 20.30 v gledališču Verdi. Na sporedu bodo De-bussyjeve in Beethovnove skladbe. Koncert bodo ponovili v začetku prihodnjega leta v Milanu in v New Yorku. Blagajna bo zaprta jutri, 1.1.1992. čestitke Jutri praznuje 91. rojstni dan naša draga LOJZA. Ob tem lepem jubileju ji iskreno čestitajo Eda, Leo, Maurizio in Nerina. Jutri, 1. januarja bo v Dolini slavila 92. rojstni dan naša predraga mati in nona MARIJA BANDI vd. PEČAR iz Prebenega. Še mnogo zdravja in sreče v nadaljnji življenjski poti ji želijo hčerka Marija, sinova Franc iz Avstralije in Albert, vnuki ter ostalo sorodstvo. Odborniki in člani fotokrožka Trst 80 voščijo športnikom, prosvetarjem in vsem našim ljudem srečno in plodno leto '92. Izšla je 10. številka MLADIKI z bogatim božičnim branjem ARISTON - 16.00, 19.00 Fino alla fine del mondo, r. Wim Wenders, i. Willi-am Hurt, Solveig Dommartin, Janne Moreau. EKCELSIOR - 15.00, 22.15 Terminator 2 - II giorno del giudizio, i. A. Schwar-zenegger. EKCELSIOR AZZURRA - 14.45, 22.00 Terminator 2-11 giorno del giudizio, i. A. Schwarzenegger. NAZIONALE I - 16.00, 20.30 Vacanze di Natale '91, kom., i. C. De Sica, A. Sor-di, E. Greggio. NAZIONALE II - 15.30, 20.30 Le comic-he 2, i. P. Villaggio, R. Pozzetto. NAZIONALE III - 15.45, 20.30 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. NAZIONALE IV - 15.50, 20,30 Donne con le gonne, r.-i. F. Nuti, i. Gastone Moschin. GRATTACIELO - 14.45 Robin Hood, il principe dei ladri, pust., i. Kevin Cos-tner. MIGNON - 15.00 Bianca e Bernie nella terra dei canguri, risani film, prod. Walt Disney. Po filmu bodo predvajali risanko II principe e il povero. EDEN - 15.30, 20.30 Giochi bestiali in famiglia, porn., □ □ CAPITOL - 16.00, 20.30 Johnny Stecchi-no, i. Roberto Benigni. LUMIERE - Danes zaprto. Jutri: 15.30, 22.15 Thelma & Louise, r. Ridley Scott, i. Susan Sarandon, Geena Davis. ALCIONE - Danes zaprto. Jutri: 16.00, 22.00 A proposito di Henry, r. Mike Nichols, i. Harrison Ford. RADIO - 15.30, 20.00 Depravazione car-nale, porn., □ □ V cerkvi sv. Pelagija pri Sv. Ivanu bodo do 6. januarja na ogled jaslice , ki so jih postavili mladi slovenski umetniki: Dominik Šolar, Tomaž Kolarič in Anastazija Koršič. Tržaška knjigarna obvešča cenjene odjemalce, da bo zaprta za inventuro 2., 3. in 4. januarja Kam po bencin jutri, 1. januarja 1992 Danes bodo na Tržaškem obratovale naslednje bencinske črpalke: AGIP Ul. Revoltella (vogal Ul. D Angeli) Nabrežje O. Avgusta Istrska ulica (nasproti pokopališča) Ul. Carducci 4 Ul. Molino a Vento 158 Ul. A. Valerio 1 (univerza) MONTESHELL Ul. Giulia 2 Drevored Čampi Elisi 1/1 D'Annunziov drevored 73 Miramarski drevored 37 Miramarski drevored 273 Nabrežje T. Gulli 8 Sesljan (drž. cesta 202) ESSO Trg Liberta 10/1 Ul. Battisti 6 (Milje) IP Ul. F. Severo 2 D' Annunzijev drevored 38/A Ul. Baiamonti 2 Miramarski drevored 213 ERG PETROLI Nabrežje N. Sauro 14 API UL. F. Severo 2/5 NOČNE ČRPALKE (seli Service) FINA - Ul. F. Severo 2/3 ESSO - Trg Valmaura 4 AGIP - Istrska ulica AGIP - Miramarski drevored 49 ESSO - Zgonik (drž. cesta 202) ČRPALKE NA AVTOCESTAH (odprte neprekinjeno 24 ur AGIP Devin (sever) Devin (jug) .... 200.000 lir .... 23.000 lir □ Celoletna prednaročnina za Primorski dnevnik 200.000 lir velja za tiste, ki jo poravnajo do 29. februarja 1992. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 276.000 lir. □ Naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno male oglase in čestitke. □ Naročnino lahko poravnate: — na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici — pri raznašalcih časopisa — preko pošte na t/m ZTT št. 13512348 — in pri vseh slovenskih denarnih zavodih. Vse tiste, ki poravnajo naročnino preko pošte ali denarnih zavodov prosimo, da ob plačilu navedejo točen priimek in ime ter naslov naročnika. Danes, TOREK, 31. decembra 1991 SILVESTROVO Sonce vzide ob 7.46 in zatone ob 16.30 - Dolžina dneva 8.44 - Luna vzide ob 3.45 in zatone ob 12.56. Jutri, SREDA, 1. januarja 1992 NOVO LETO PLIMOVANJE DANES: ob 5.45 najvišja 37 cm, ob 13.22 najnižja -43 cm, ob 20.15 najvišja 12 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 6 stopinj, zračni tlak 1035 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 52-odstotna, nebo skoraj jasno, morje mirno, temperatura morja 8,7 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Molino, Aleks Jajič, Jessica Giurissevich, Chiara Sorice, Francesco Scheriani, Jody Sion, Viktor Stojanovič, Francesca Sfecci, Andrea Marion, Giulia Birri. UMRLI SO: 91-letna Gabriella Gergo-let, 88-letna Carla Bertocchi, 83-letna Maria Emili, 81-letna Biče Jannis, 78-let-na Maria Zuppin, 71-letna Aristea Maz-zeni, 89-letna Eugenia Oretti, 68-letni Fabio Goina, 78-letna Emy Fabi, 94-letna Giuseppina Suppancich, 72-letna Vitto-ria Coslovich, 74-letna Giovanna Buka-vec, 78-letna Emma Košuta, 92-letna Paola Biasutti, 80-letna Adalgisa Caenazzo, 84-letna Gina Marcuzzi, 79-letna Edmea Baldini, 92-letni Giovanni Ruzzai, 83-let-ni Stanislao Zerial, 82-letni Guido Civi-din, 82-letna Nerina Maranzana, 71-letna Silvana Verson, 70-letni Vittorio Raseni, 84-letni Emilio Salcovich, 52-letni Anto-nino Pantalena, 90-letna Bianca Ferroli, 62-letni Mario Marzari, 82-letni Carlo Bossi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 30. decembra 1991 do nedelje, 5. januarja 1992 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3 (tel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). Sreda, 1. januarja 1992 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3, Nabrežina. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Garibaldi 5 (tel. 726811), Trg Valmaura 11 (tel. 812308), Milje - Lungomare Venezia 3'jtel. 274998). NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Trg Valmaura 11, Ul. Roma 16, Milje - Lungomare Venezia 3. NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Roma 16 (tel. 364330). ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 - TELEVITA URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. N.N. daruje 15.000 lir za Dom na Brdi-ni. V spomin na gospo Justo Bizjak daruje Pavla Kukanja 50.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na F. Milič daruje Z. Milič 30.000 za KD Rdeča zvezda. V spomin na F. Milič daruje Marija Pirc 50.000 lir za ŠK Kras. V spomin na R. Gorella daruje Marija Pirc 20.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Angela Kralja darujeta Danilo in Marta Guštin 50.000 Ur za Skupnost družina Opčine. V spomin na pok. Egidija Baissa darujejo Antonella, Marina, Gabriella, Patri-zia, Annamaria, Gianna, Sergio, Gjanni in Valdi 225.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Justa Magajno darujeta Angela in Kristjan Košuta 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Olgo Terčič darujejo hčere Maria, Anica, Marta ter nevesta Mar-cella z družinami 100.000 lir za FC Primorje. V spomin na Zoro Pertot darujeta Mirjana in Nino Parovel 15.000 lir za SKD Barkovlje. Namesto cvetja na grob svojega/ odbornika Angela Kralja daruje SZ Sloga 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka, 50.000 lir za cerkev v Bazovici in 50.000 lir za cerkev na Padričah. V spomin na Amalijo Renčelj, Marijo Debenjak in Angela Kralja darujeta Dragica in Dino Stopar 90.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Angela Kralja darujejo Mario Čač, Peter de Walderstein, Franko Drasič, Ingrid Kalan, Odo Kalan, Alfredo Kralj, Bruno Milič, Vojko Miot, Pavel Morpurgo, Edi Peršič, Ivan Peterlin, Dino Stopar, Viktor Stopar in Joško Širca 575.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na svoje drage daruje Boža Danev 50.000 lir za Partizanski spomenik na Kontovelu. V počastitev spomina pok. Marije Go-mezelj vd. Passarit daruje Jolanda Glavi-na iz Doline 20.000 lir za MPZ Valentin Vodnik. V spomin na Marijo Gomezelj vd. Passarit darujejo delovni kolegi sina Mjlana Passarit 230.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Liano Pertot daruje Mara 50.000 lir za SKD Barkovlje in 50.000 lir za MPZ M. Pertot. Namesto cvetja na grob Pepija Blažine daruje Ana in Cvetka 20.000 lir za MPZ Primorec-Tabor. V spomin na Pepija Blazino daruje Eda in Dinči 50.000 lir za MPZ Primorec-Tabor. V spomin na Angela Kralja daruje Stanka Grgič z družino 30.000 lir za ŠZ Sloga. V spomin na Pepija Blažino daruje družina Darka Švaba 100.000 lir za Prosvetni dom Briščiki. V spomin na Ernesta Subana darujeta Pino in Anica Prezzi 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. Namesto cvetja na grob Marije Gomezelj vd. Passarit darujeta Pino in Ani 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Marijo Debenjak darujeta Milena in Danila Poženel 30.000 lir za cerkev v Bazovici. V spomin na bratranca Pepija Blažino darujeta Milica in Zofka Kapun 50.000 lir . za Dom-spomenik NOB v Briščikih. V isti namen darujeta Miranda in Renato Blason 20.000 lir za Dom-spomenik NOB v Briščikih. V spomin na Jožefa Blažino darujejo Olga Ostrouška z družino 30.000 lir Marica Šuc 50.000 lir ter Bruno in Anica Milič 50.000 lir za Dom-spomenik NOB v Briščikih. V spomin na svaka oz. strica Jožefa Blažino darujeta Alberta in Franc Briščik 100.000 lir, Lidija in Bruno Sardoč 100.000 lir ter Milena in Mario Briščik 100.000 lir za Dom-spomenik NOB v Briščikih. Ob 4. obletnici smrti (21.1.1992) nečaka Eginiota Bogatez darujeta teta Tončka in bratranec Silvano 20.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB iz Križa. Krznarstvo PeUiccerie Cervo Krznarstvo, ki mu že petdeset let zaupate Dragocena in navadna krzna krojena v modelih 1992 □ kakovost, eleganca in jamstvo □ našitki in popravila TRST - Drev. XX. september 16 (3. nad. - dvigalo) - Tel.: 370818 menjalnica 30. 12. 1991 TUJE VALUTE FIXING : MII.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1150,50 1090.— Švicarski frank 850,25 842,— Nemška marka . 757,99 748.— Avstrijski šiling 107,687 106.— Francoski frank 221,86 218,— Norveška krona 192,25 187.— Holandski florint ... 672,41 660.— Švedska krona 207,13 203.— Belgijski frank 36,79 35,50 Portugalski eskudo . 8,547 8,— Funt šterling .. 2154 2120,— Španska peseta 11,90 11,30 Irski šterling .. 2015.— 1980,— Avstralski dolar 874,70 820.— Danska krona . 194,59 190.— Jugoslov. dinar .— 13.— Grška drahma . 6,566 6,30 ECU 1538,25 — Kanadski dolar 992,90 950,— Slovenski tolar — 17,50 Japonski jen .. 9,147 8,80 Hrvaški dinar — 13.— GOSTILNA v Škabar Najemnica Milena Žagar Repen 70 Tel. 327117 PEKARNA Salvo REPENTABOR - COL Tel. 327222 GOSTILNA Guštin želi vsem srečno novo leto ZGONIK 3/4 Tel. 229123 GOSTILNA V Žbogar Se priporočamo SAMATORCA 26 ZGONIK 50/A MEHANIČNA DELAVNICA VODOPIVEC »7W0I «5001 Društvena gostilna Gabrovec Najemnici SAVINA in ANA želita srečne novoletne praznike Tel. 229168 TRGOVINA JESTVIN Guštin Marjan Tel. 327121 REPENTABOR 43 /K \ TABOR mlečni proizvodi Trgovina: OPČINE - Narodna ul. 28 - Tel. 213306 Trgovina: TRST - Trg Giotti 8 - Tel. 635248 v* Proizvodnja: Zadružna kraška mlekarna - Col/Repentabor /FL) I4SIN2 . s.n.c. TALNE IN STENSKE KERAMIČNE PLOŠČICE SANITARIJE Nabrežino Kamnolomi 35/c Tel. in fax (040) 200371 «33*02 /O K s. n. c. SPLOŠNA GRADBENA DELA NOTRANJA IN ZUNANJA POPRAVILA PRODAJA RAZNIH MATERIALOV IN GORIV KRIŽ 470/b - Tel. 220755 - 220779 TRŽIČ - Ul. Timavo 15 Nabrežina center 144 Tel. (0481) 410574 Tel. (040) 200020 GOSTILNA NABREŽINA 97 vošči srečno novo leto AVTOKAROSERIJA Švara S. SL Masten S. Nabrežina Kamnolomi 69 Tel. 200654, 299768 uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... Maida KRIŽ 135 TECNOMARMI SNC OBDELAVA MARMORJA IN GRANITA Nabrežina Cesta za telovadnico 11/B Tel. (040) 200130 Service vošči vesele praznike Tel. 220717 MANUFAKTURNA TRGOVINA Pertot Ivana NABREŽINA 106/4. Tel. (040) 200055 ZIDARIČ S.n.c. Skladišče papirja in papirnatih izdelkov za prehrano: vrečke, torbe, prtički, higienski papir, kozarci. Nabrežina 120 — Tel. (040) 200232 Fax (040) 201188 «B7HU« Gostilna GRUDEN Tipična kraška kuhinja Šempolaj 49 - Tel. (040) 200151 Zaprto ob ponedeljkih Trgovina jestvin GRUDEN Šempolaj 49 - Tel. (040) 200151 IMMOBILIARE FERLAN sne Sesljan 21/A Devin-Nabrežina Tel. (040) 299137 Najemanje in kupoprodaja nepremičnin, podjetij in zemljišč ŽELEZNINA Rožica Terčon-Perlot NABREŽINA 124 Tel. 200122 TRGOVINA OTROŠKIH OBLAČIL IN VOLNE Aleksandra NABREŽINA 143 ŽELEZNINA IN DROGERIJA Terčon SESLJAN 27/A Tel. 299220 AHTD2 tAc„ Terčon A. in Clarici A. GRADBENI MATERIAL SESLJAN 27/A - TEL. (040) 299259 SLAŠČIČARNA - SLADOLEDARNA Costa dei Barbari Trst - Sesljan 34/T Telefon 299963 srečno 1992 ^occmSa VRT BAR - SOBE PARKIRIŠČE Zaprto ob torkih Draga - S. Elia - Tel. 228173 Lovske specialitete, žabe srečno 1992 RESTAVRACIJA HOTEL Baia degii Uscocchi jt Ribiško naselje 162 TRST —Tel. (040) 208516 V novem leta želimo našim bralcem samo dobre novice. Povedali pa jim bomo tudi ostale. I^eto, ki se izteka, je bilo za Primorski dnevnik nedvomno težavno. Toda časopis je uspel ohraniti svojo vlogo in z naporom vseh, ki sodelujejo pri njegovem nastajanju, bo tudi v prihodnje zvesti obveščevalec vsakega slovenskega bralca, 0 > . n 1 ki mu bo želel obnoviti svoje zaupanje. primorski A dnevnik Pozornost in prodornost. današnji televizijski in radijski sporedi | ^ RAI 1____________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 10.00 Poročila 10.05 Gospodarstvo 10.25 Nan.: Supernonna 11.00 Kratke vesti iz Milana 11.05 Nanizanka: Benvenuto sulla Terra, vreme 12.00 Variete: Piacere Raiuno (vodi Gigi Sabani), vmes (12.30) kratke vesti 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno 14.30 Otroška oddaja 15.00 24. Festival komorne glasbe - Mozart in Praga 16.00 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dok.: Kvarkov svet 19.40 Almanah in dnevnik 20.30 Novoletna poslanica predsednika republike 21.00 Film: Pistaaa... arriva il gatto delle nevi (kom., ZDA 1972, r. N. Tokar) 22.45 Variete: Uno, due , tre... Buon Anno! 0.40 Variete: La nave di Capo-danno 2.00 Film: Venere in pigiama (kom., ZDA 1962, r. M. Gordon, i. Kim Novak) RAI 2________________ 6.55 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Nanizanka: Lassie 9.25 Variete: Cirkus v svetu 10.20 Film: Tadpole e la balena (fant., ZDA 1988) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik ob trinajstih 13.35 Segreti per voi 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Aktualnosti: Tua, 15.50 Kronika, Diogenes 17.25 Kratke vesti iz Milana 17.30 Nanizanka: Alf 17.55 Glasba: Rock cafe 18.05 Športne vesti 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Vreme, dnevnik, šport 20.30 Novoletnai poslanica predsednika republike 21.00 Film: II giocattolo ad ore (kom., ZDA 1982, r. Richard Donner, i. R. Pryor) 22.45 Variete: Uno, due, tre... Buon Anno! 0.40 Variete: Tutto in una not-te (vodi Gianfranco Agus) 1.30 Variete: Una notte a Rio 2.30 Programi non stop ^ RAI 3___________________ 10.40 Film: Don Chisciotte (pust., 1933, r. G.W.Pabst) 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Film: Airport '77 (dram., ZDA 1977, i. J. Lemmon) 14.00 Deželne vesti 14.30 Popoldanski dnevnik 14.45 Mali novoletni koncert 15.15 Dok.: Affreschi di petah 15.45 Šport za šport, 16.10 atletika, 16.30 boks Vaccarel-lo-Perna (superlahka kat.) 17.00 Nan.: Vita col nonno 17.45 Risanke: BlobCartoon 18.00 Dok. oddaja: Geo 18.45 Rubrika Derby in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Varjeteja: BlobCartoon, 20.05 Blob 20.30 Novoletna poslanica predsednika republike 20.55 Film: La febbre delLoro (kom., ZDA 1925, r-i. Charlie Chaplin) 22.10 Variete: Fluff ob 22.10 22.25 Film: Un giorno a New York (kom., ZDA 1949), vmes variete Uno, due, tre... Buon Anno! 0.30 Variete: TG Fluff 0.40 Variete: Fuori orario [ tt' TV Slovenija 1 9.00 Počitniški program: nan. Sokoli, 9.20 Ziggyjevo darilo, 9.45 Pri Periskopovih, 10.25 Pika nogavička, 10.50 Vrnitev antilope 11.30 Četrtek ob 17.30 (pon.) 12.30 Dok.: Boj za obstanek 13.00 Sedma steza in Dnevnik 13.50 Film: Pika in tihotapci 14.45 Dok.: Snemanje v raju 15.15 Sova (pon.), vmes nan. V območju Somraka in nadaljevanka Šeherazada 16.45 Poslovne informacije, poročila in kronika 17.05 Spored za otroke: ris. film Bedaček Peter in leteča ladja, 18.00 pravljica, 18.30 ris. Dedek, 18.55 pravljica Stari modrec 19.05 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Musical za otroke: Jupije 20.45 Igra: Skriti pred sosedi 21.40 V Novo leto 0.35 Glasba: Odeon '91 1.25 Sova, vmes humoristčna odd. Nadloge gospoda Beana, variete Magični show Wayna Dobsona, film FX - Umor s trikom in Noč v Crazy Horsu [1W) TV Koper_________________ 13.00 Športna oddaja 14.30 Rubrika: Bella TV 16.00 TV Novice 16.10 Otroški program: risani film Saltanova pravljica 17.00 TV glasba: zbor Obala 17.30 Primorski regionalni program: Studio 2 18.45 Odprta meja 19.00 TV Dnevnik 19.25 Nadaljevanka: Rayanovi, nato risanke 20.30 Film: Požrešneži (kom., Fr. 1972, r. Sergio Gobbi, i. Helmut Berger) 22.00 Novo leto v glasbi 23.00 Novoletni Juke box [~ TV Slovenija 2 16.35 Pri Periskopovih (pon.) 17.10 Euroritem (21. odd.) 17.30 Regionalni programi 19.00 Kitarski ansambel in solisti GŠ Franc Šturm 19.30 TV Dnevnik Sarajevo 20.00 Kneginja čardaša 23.00 Glasbena oddaja: Z Vide-omehom v Novo leto 0.50 Film: Flash Gordon (fant., ZDA 1980, i. O. Muti) 2.40 Opereta: Netopir CANALE 5 RETE 4 ITALIA 1 ODEON 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nan.: I Robinson - Patatine e hamburger 9.05 Film: Paph Gambalunga (glas., ZDA 1955, r. Jean Negulesco, i. Fred Astaire, Leslie Caron) 11.50 Kviz: II pranzo e servito 12.40 Canale5News 12.45 Variete: Non e la Rai 14.30 Risanke: Willy Coyote, Duffy Duck, Titti in Silvestre 15.00 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: OK il prezzo č giu-sto!, 19.00 La mota della fortuna Vip (vodi Mike Bongiorno), 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 20.30 Novoletna poslanica predsednika republike 20.40 Variete: Evviva 1'allegria! (vodijo C. Tortorella, S. Sti-lo, P. Bonolis) 22.45 Variete: Capodanno con Canale 5 (vodi Enrica Bo-naccorti) 1.00 Variete: Calendario 1.35 Film: Roger, il re dei cieli 2.25 Nanizanke non stop 8.00 Nanizanke: Strega per amore - Dieci lezioni per diventare genio, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipoti e un maggiordo-mo - Chi ha paura di Nural (i. Brian Keith), 9.35 Cin-que ragazze e un miliarda-rio - Gli affari sono affari (i. Joseph Bologna) 10.35 Kviz: Čari genitori 11.35 Otroški variete: Ciao Ciao in risanke 13.40 Variete: Buon pomeriggio (vodi P. Rossetti) 13.45 Nad.: Sentieri (i. Carl T. Evans), 14.40 La mia secon-da madre (i. Maria Sorte) 17.00 Nan.: La ragazza del circo (i. Fernando Carillo) 17.50 TV 4 vesti 18.50 Kviz: Gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.30 Variete: E’ festa! (vodi Sabina Stilo) 20.30 Variete: Al Bano e Romina Story 22.30 Variete: duattro salti nel '92 1.30 Film: Polvere di stelle (kom., It. 1973, r.-i. Alberto Sordi, Monica Vitti) 3.15 Programi non stop 6.30 Otroški variete, nato vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nanizanke: SuperVicky 9.30 Film: Il ragazzo dal kimono d'oro 2 (pust., It. 1988, r. Larry Ludman, i. Kim Rossi Stuart), nato vreme 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Benny Hill Show 14.15 Film: Leonard salvera il mondo (kom., ZDA 1987, r. Paul Wieland) 16.30 Nanizanki: Il mio amico Ultraman, 17.00 A-Team 18.00 Variete: Mondo Gabibbo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Novoletna poslanica predsednika republike 20.45 Film: Cornetti alla crema (kom., It. 1981, r. Sergio Martino, i. Edwige Fenech, Lino Banfi) 22.45 Variete: La notte dei desi-deri 0.45 Odprti studio 0.55 Variete: Playboy Special 2.00 Nanizanke non stop 13.00 Risanke in nanizanke 15.30 Nad.:Happyend 16.30 Film: La tentarice della Casbah (dram., 1952) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Film: La febbre del succes-so (glas., 1989, r. Richard Fleischer, i. L. Olivier) 22.40 Variete: Buon anno con Fi-ori di zucca TMC______________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nanizanki: Le spie, 10.00 I giorni di Brian 11.00 Nad.: Vite mbate 11.45 A pranzo con Wilma 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.30 TMC News in šport 14.00 Variete: Ottovolante 14.30 Risanke 15.30 Aktualno: I.T. - Televizijska srečanja 17.15 Film: La via dei giganti (pust., ZDA 1939, r. Cecil B. De Mihe, i. B. Stanwyck) 19.45 Kviz: Telelotto 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Novoletna poslanica predsednika republike 21.00 1991-Vojna in mir 22.30 Variete: Festa di comple-anno (vodita G. Cinguetti in Lelio Luttazzi) 0.30 Glasba: Montecarlo Disco-music 2.15 Aktualno: CNN News TELEFRIULI_____________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Nad.: Lapadroncina 15.30 Nanizanka: Provaci anco-ra, Lenny 16.00 Risanke in nanizanka 17.30 Nad.: White Florence 19.00 Dnevnik 19.30 Nan.: Šesto senso 20.30 Benvenuto Pavarotti 21.30 Nan.: Gliocchideigatti 22.45 Nočne vesti 23.15 Nan.: Shannon TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Halla 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Alpe Jadran; 8.40 Orkestri; 9.00 Musical; 9.30 Beležka; 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Radijska priredba: Odiseja; 11.45 Melodije; 12.00 Položaj otrok in njihove usode v današnji družbi; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Božične pesmi: MZ Štmaver; 12.50 Orkestri; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba. Poklon Mozartu - Koncert društva Chromas; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Dopisnice z najbližjega vzhoda; 17.40 Mladi val; 19.30 Dogodki iz leta 1991; 20.30-00.30 Srečno v Novo leto. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Kronika in napovedi; 8.15 Obvestila; 8.30 Dnevnikov odmev; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke; 16.30 Spot; 17.05 Silvestersko popoldne za otroke in mladino; 18.30 Obvestila in glasba; 19.00 Vreme in prenos 2. programa; 19.30-06.00 Silvesterski novoletni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.10 Vreme n prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 18.30 J.S. Digital jazz; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 9.20 Glasbene želje; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Svet družine; 11.00 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah; 13.35 Pesem tedna; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.10 Rock-slovar; 17.35 Promocija plošč; 18.05 Filmska glasba; 18.45 J.S. Digital; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Paff... room; 19.00 Cest la vie; 20.30 Smeh in glasba. RAI 1________________ 6.55 Aktualno: Unomattina 9.55 Maša iz Sv. Petra ob dnevu miru 11.45 Aktualno: Parola e vita 12.15 Novoletni koncert z Dunaja (dir. Carlos Kleiber) 13.30 Dnevnik - tri minute 14.00 Variete: Piacere Raiuno (vodita Gigi Sabani in Toto Cutugno) 15.30 Otroški program: L'albero azzurro 16.05 Mladinski variete: Big! 18.00 Kratke vesti 18.05 Variete: Fantastico bis 18.40 Dokumenti: Kvarkov svet - Bali, biser indonezijskega otočja 19.40 Almanah in vreme 20.00 Dnevnik 20.40 Film: Elliott, il drago invi-sibile (fant., ZDA 1977, r. Don Čhaffey, i. Helen Reddy, Jim Dale, Mickey Rooney) 22.45 Dnevnik 23.00 Film: Saludos Amigos (ris., 1943, W. Disney) 24.00 Dnevnik in vreme 0.30 Filmske novosti 0.40 Film: Il tesoro di Mate-cumbe (pust., ZDA 1976) RAI2 7.55 Nanizanke in risanke 8.45 Ne samo o kmetijstvu 9.00 Nanizanka: Lassie 10.10 Film: Tommy Tricker vi-aggiatore nel francobollo (pust., Kan. 1988) 11.50 Kratke vesti 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.35 Rubrika: Segreti per voi 13.50 Nad.: Ouando si ama, 14.45 Santa Barbara 15.35 Film: I giganti del mare (dram., ZDA 1959) 17.20 Kratke vesti iz Milana 17.25 Aktualno: RAI 1991 17.55 Glasba: Rock cafe 18.20 Nanizanka: Miami Vice 19.05 Nad.: Beautiful 19.45 Vreme in dnevnik 20.15 Športne vesti 20.30 Glas. komedija: Aggiungi un pošto a tavola (i. John-ny Dorelli, Carlo Crocco-lo, Alida Chelli) 23.30 Dnevnik, vreme, horoskop 23.50 Glasba: Rock cafe 23.55 Film: 32 dicembre (kom., It. 1988, r-i. Luciano De Crescenzo) 1.35 Film: Le 24 ore di Le mans (dram., 1971) | ^ RAI 3 | 10.20 Film: Crociera imprevista (kom., VB 1965, r. Richard Thorpe, i. Hayley Mills) 12.00 Kratke vesti iz Milana 12.05 Film: lo bacio... tu baci (glas., It. 1960, r. Piero Vi-varelli, i. Mina, Umberto ' Orsini, Jimmy Fontana) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.25 Film: Cyrano e D'Artag-nan (pust., Fr. 1963, r. Abel Gance, i. Josč Fer-rer, Sylva Koscina) 16.40 Risanke: BlobCartoon 17.00 Nan.: Vita col nonno -Guai in paradiso 17.45 Risanke: BlobCartoon 18.00 Dokumenti: Geo - Lunine solze 18.45 BlobCartoon in vreme 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Risanke: BlobCartoon 20.30 Aktualno: Mi manda Lu-brano - Un mercoledi nel-ITtalia dei tranelli 22.30 Dnevnik ob 22.30 22.45 Blob. Di tutto di piti 0.45 Dnevnik in vreme 1.10 Variete: Blob. Di tutto di pid lit TV Slovenija 1 7.25 Zimski počitniški program: Živ žav 8.30 Mozaik (pon.). Musical Jupije, 9.10 En sam dotik, 10.40 Euroritem 11.00 Božično novoletni 3x3 11.15 Novoletni koncert 13.30 Dnevnik 13.45 Knjižne novosti 14.00 Film: Šarada (dram., ZDA 1963, r. Stanley Donen) 15.50 Kvartet DO in harmonikar Jožeta Kampiča 16.25 Poslovne informacije 16.30 Poročila 16.35 Spored za otroke: Novoletni Klub Klobuk, 17.35 Pravljica 17.45 Nad.: Dajna dežela 18.40 Risanka in Napovednik 18.55 Dok.: Divji svet živali 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film tedna: Do konca in naprej (dram., Slov. 1990) 21.35 Zimsko veselje v Sloveniji 21.50 Dnevnik in vreme 22.12 Napovednik in šport 22.20 Nočni program Sova, vmes nad. Škorpijonov obroč in Življenje Josep-hine Baker 0.40 Video strani |~liP) TV Koper 12.55 Smučarski skoki 15.00 Športne oddaje 16.00 Otroški program: Čarobna svetilka, vmes risani film Divji labodi 17.00 Film: Požrešneži (kom.) 18.30 Studio 18.50 Odprta meja 19.00 Dnevnik 19.15 Novo leto v glasbi 20.15 Risanke 20.30 Film: Igralci kom., ZDA 1979, i. Ali MacGraw) 22.25 Izolski zbori 23.00 Smučarski skoki F ir TV Slovenija 2 13.30 Smučarski skoki 15.25 Domači ansambli 15.55 Sova (pon.), vmes film F/X - Umor s trikom 17.40 Euroritem (23. del) 18.00 Regionalni programi -Studio Maribor 19.00 Alter 19.25 Napovednik in Dnevnik 20.00 Nadaljevanka: Mala Glorija končno srečna 20.50 Dok.: Paralaksa 21.15 Šport v letu '91 22.15 Peter's Pop Show RADIO TRST A 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, Poročila; 8.20 Koledar; 8.30 Veseli motivi; 9.00 Maša iz cerkve v Rojanu; 9.45 Orkestri; 10.00 Radijska igra: Kam odhajaš, staro leto?; 10.30 Poklon Gallusu; 11.20 Orkestri; 11.30 Radijska priredba: Odiseja (37. del); 11.45 Melodije; 12.00 Male neznane države; 12.20 Lahka glasba; 12.40 Božične pesmi; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 14.30 Soft mušic; 15.00 Dogodki iz leta 91; 16.00 Mi in glasba: Novoletni koncert; 17.10 Najljubše knjige; 17.40 Orkestri; 17.50 Komedija: Vdova Rošlinka; 18.50 Orkestri; 19.20 Zaključek. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Radijska igra; 9.05 Ob domačem ognjišču; 10.05 Poslanice manjšin; 11.05 Zimzelene melodije; 12.05 Na današnji dan; 12.15 Novoletni koncert z Dunaja; 114.05 Poslušalci čestitajo; 13.35 Obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Obvestila in čestitke; 17.05 Posebna oddaja; 19.30 Obvestila in glasba; 19.45 Lahko noč, otroci!; 20.25 Slovenski ljudski godci; 21.05 Zbori po želji; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Znane melodije; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočna glasba. CANALE 5_________________ 7.00 Aktualno: Na prvi strani 8.30 Nanizanka: I Robinson -Vita dacani 9.05 Film: Minuzzolo il cavalli-no rosso (ZDA 1949) 11.50 Kviz: Il pranzo č servito (vodi Claudio Lippi) 12.40 Canale 5 News 12.45 Variete: Non e la RAI (vodi Enrica Bonaccorti) 14.30 Risanke: Willy Coyote, Duffy Duck, Titti in Silve-stro) 15.00 Cousteaujev! dokumentarci (vodi Ambrogio Fogar) 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: OK il prezzo e giusto (vodi Iva Zanicchi), 19.00 La ruota della fortuna (vodi Mike Bongiorno), 19.45 II gioco dei 9, vmes (19.40) News 20.25 Striscia la notizia 20.40 Kviz: Il gioco dei nove Spe-ciale (vodi Gerry Scotti) 22.45 Aktualno: Italianissime Star TV 92 23.15 Variete: Maurizio Costan-zo Show, vmes (24.00) Canale 5 News 1.20 Striscia la notizia 1.35 Nočni spored RETE 4__________________ 8.00 Nan.: Strega per amore, 8.30 La Tata e il professore, 9.00 Tre nipoti e un maggi-ordomo, 9.35 Cingue ragazze e un miliardario -Nata per guidare 10.30 Kviz: Čari genitori 11.35 Otroški variete 13.40 Variete: Buon pomeriggio 13.45 Nad.: Sentieri, 14.40 La mia , seconda madre 17.00 Nan.: La ragazza del circo (i. Miguel Alcantara) 17.50 TV4 Novice 18.50 Kviz: Gioco delle coppie (vodi Corrado Tedeschi) 19.30 Variete: E’ festa (vodi Gior-gio Mastrota) 20.30 Film: Tutta colpa del paradiso (kom., It. 1985, r-i. Francesco Nuti, i. Ornella Muti, Roberto Alpi) 22.35 Variete: Buonasera (vodi Amanda Lear) 23.15 Film: Il paradiso puo atten-dere (kom., ZDA 1978, r-i. Warren Beatiy, i. Julie Christie) 1.20 Nan.: Marcus Welby 2.30 Film: Mazzabubii guante corna stan guaggiu (kom., It. 1971) 3.50 Programi non stop ITALIA 1________________ 6.30 Otroška oddaja, nato vremenska napoved 8.30 Odprti studio 9.05 Nan.: SuperVicky 9.30 Film: Manidii, uno sgualo ribelle, un indigeno sel-vaggio, un fiore di ragazza (pust., ZDA 1980, r. Frank Člark, i. Dayton Kane) 11.30 Odprti studio 11.45 Varieteja: Mezzogiorno italiano (vodi G. Funari), 13.45 Benny Hill Show 14.15 Film: Il corsaro nero (pust., It. 1976, r. Sergio Sollima, i. Kabir Bedi, Carole Andre) 16.30 Nan.: Il mio amico Ultraman, 17.00 A-T eam 18.00 Variete: Mondo Gabibbo, nato vreme 18.30 Odprti studio 19.00 Nanizanka: MacGyver 20.00 Variete: Benny Hill Show 20.30 Nan.: I vicini di časa - Qu-ant'e bello lu primmo am-more 21.30 Nan.: Andy& Norman 22.30 Film: La pazza storia del mondo (kom., ZDA 1982, r-i. Mel Brooks, i. Dom De Luise), nato vreme 0.20 Odprti studio 0.55 Nočni spored ODEON__________________ 13.00 Risanke 15.30 Nad.: Happy end 16.30 Film: Shangai Express (pust., 1932) 18.00 Nad.: Rosa selvaggia 19.30 Risanke 20.00 Dok.: Človek in zemlja 20.30 Nad.: Gloria Vanderbilt 22.30 Film: Soffici letti... dure battaglie (kom., 1973, i. Peter Sellers) TMC_____________________ 8.30 Dok.: Prijateljska narava 9.00 Nan.: Societa a irresponsa- bilita illimitata 9.30 Risanke in nanizanke 10.45 Film: Pianeta nero (ris., ZDA 1978) 12.00 Papežev blagoslov 12.30 Nan.: Doris DayShow 13.00 Komični filmi 14.30 Variete: Ottovolante 15.00 Risanke 15.25 Film: Per favore non tocca-te le palline (kom., ZDA 1961, i. S. McOueen) 17.05 Film: Gli invincibili (pust., ZDA 1947, i. Gary Cooper) 19.45 Kviz: Telelotto) 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: La corsa piu pazza d'-america (pust., ZDA 1981, i. Burt Reynolds) 22.25 Spored opernih arij: Pri-madonna 0.30 Film: L'amaro sapore del potere (dram., ZDA 1964, i. Henry Fonda, Cliff Robertson) 2.20 Aktualno: CNN News TELEFRIULI______________ 10.45 Telefriuli non stop 13.00 Nad.: La padroncina 14.00 Film 16.00 Risanke in nanizanka 18.00 Nad.: La padroncina 19.00 Film 20.30 Film: Annie (glas., ZDA 1981, i. Albert Finney, C. Burnett) 23.00 Novoletni koncert (iz bazilike Sv. Marka v Benetkah) TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Aktualnosti; 18.35 Glasbene želje; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Horoskop; 8.00 Pozdravljeni; 8.15 Raba in zloraba italijanskega jezika; 8.45 Uganka; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Spomin iz Italije; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 13.35 Pesem tedna; 13.45 Edig Galletti; 14.00 Želja po glasbi; 14.33 Alphabet Street; 16.00 Iz kulturnega sveta; 17.10 Rock-slovar; 17.50 Tematska rubrika; 18.05 Filmska glasba; 18.45 Folk studio; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Dobro jutro z Majdo; 17.30 The story of ...; 21.00 Pogovor z odvetnikom in Drugi Trst. NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA LJUDSKA KNJIŽNICA DAMIR FEIGGL želita svojim obiskovalcem srečno novo leto 1992 DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ZA GORIŠKO želi vsem svojim članom zdravo in srečno novo leto SLOVENSKI DIJAŠKI DOM SIMON GREGORČIČ - Gorica vošči vsem bivšim in sedanjim gojencem, njihovim sorodnikom in prijateljem polno uspeha v novem letu 1992 TRGOVINA JESTVIN Briško GORICA Trg Medaglie d’Oro 12 Tel. 531550 fsiMEIkh usmu is I MEK^y ASFALTNE ■ 11 GR ADRFNO PDn.IFT.IF r-a . r-t c-r o ,it 7 . IN RFTONSKF MFŠANIP.F - EXPORT SIMEK ..m. GRADBENI MATERIAL SIMEK , P A GORICA Ul. Montesanto 107 Naprave: GRADIŠČE OB SOCl Tel. (0481) 33642 Ul. Aguileia 109 Telefax (0481) 32949 Tel. (0481) 93186 Telex 461213 SIMEK 1 M5X3N)I P.B.P. Vas vabi na ogled novega plastičnega ohišja. PBP: Ul. sv. Mihaela 318 Štandrež — Tel. 21324 FOTOGRAFSKI LABORATORIJ Studio d’Arte fotografica Giuseppe Assirelli GORICA - Ul. Ascoli 2 Tel. 531929 USI I KOS Računalniki - stereo HI-FI naprave vseh znamk elektrogospodinjski stroji - radio TV tfožef Kcrševani import - export GORICA - KorzoOfalia 90 - Tel. 531643 USIICOS TISKARNA, KNJIGOVEZNICA, FOTOSTAVEK, OFFSET GRAFICA GORIZIANA S.N.C. Ul. A. Gregorčič 18 Gorica (Štandrež) Tel. (0481) 22116- Fax: (0481) 22079 usuSoi ZLATARNA IN URARNA ŠULIGOJ ŠPORTNI POKALI GORICA RAFINIRANO ZLATO ZA ZOBE Ul. Carducci 49 - Tel. 535657 GOSTILNA Primožič domača kuhinja in briška vina GORICA —■ Drevored XX. septembra 139 - Tel. (0481)82117 OPREMA ZA LIVARNE UHIHOI ŽELEZNINA SU.NA. - ANIME HOBBVs,,, K. NANUT in I. ŠULIGOJ v novih prostorih 34170 GORICA 34170 GORICA Ul. A. Gregorčič 20/5 Ul. Carducci 30 Tel. (0481)21069 Tel. (0481)34730 USIŽHOS PROIZVODNJA INSTALACIJA KLEPARSTVO Mučič Mario GORICA - ŠTANDREŽ Ul. A. Gregorčič 20/2 - Tel. (0481) 21828 ŽLEBOVI - CEVI - ČELNE OBROBE - STENSKE OBROBE - DIMNIŠKE OBROBE -STRESNA OKNA - STRESNI ZRAČNIKI IZ POCINKANE PLOČEVINE -PEČENO BARVANE PLOČEVINE - BAKRENE IN PROKROMA PLOČEVINE PEKARNA OŽBOT Trg Cavour 7 GORICA Trg S. Rocco 7 MIMMAMtKET TOMŠIČ Gorica - Raštel 24 Tel. 530167 Vošči srečno novo leto uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... AVTOELEKTRICARSTVO »RUDI« R. PETEJAN Ul. sv. Mihaela 117 - Štandrež Tel. (0481)21915 Avtoradio: Blaupunkt - Autosonik - Philips TRGOVINA JESTVIN GORICA Poršič Emil Ul. Trieste 261 Tel. (0481) 21193 TRGOVINA OBUTVE GORICA - Raštel 72 COTAR Tel. (0481) 533667 TVRDKA Nardin Vojko GORICA - ŠTANDREŽ Zastopnik za Goriško: RADENSKA - ROGAŠKA PIVO UNION IN FORST Ul. del Carso 67 — Tel. 21065 GOSTILNA PRI SRNJAKU« »AL CAPRIOLO« DOL— Tel. 78114 GOSTILNA PERIC POLJANE Tel. 78117 TELEFAX Popolna izbira tudi za navaden papir K KOPIRNI STROJI vedno zanesljivi PISARNIŠKI STROJI AEG OLVMPIA EKNOMEC R. FAJT GORICA Korzo Italia 76 Tel. (0481)81032 Fax (0481)81032 GRADBENO PODJETJE Devetak Mario Prešernova 8 Tel. (0481) 78116 POLJANE (Doberdob) TRGOVINA OSKAR KOVIC na PECI želi vsem cenjenim odjemalcem s te in z one strani meje srečno in uspešno novo leto GRADBENO PODJETJE Krašček SOVODNJE OB SOČI vam vošči srečno novo leto fiii! ( BT a □ AtSUSOl Ni :j!llitt I Y i© n ■ Korzo Italia 112 34170 GORICA Italija SIRION s. m. medical supplies Tel. (0481) 32073 Telefax (0481) 534753 Telex 461240 SIRION I DROGERIJA - AGRARIJA - SEMENARNA FERLETIČ MARIJA Ul. mučenikov svobode 3 Tel. (0481)78072 DOBERDOB AVTOKLEPARSTVO - MEHANIKA UIIOI Bastiani Sergio popravila - revizije - končna dela DOBERDOB - Jezero 4 Tel. (0481) 78305 Po analizi ki jo je objavil časopis II Sole 24 ore Kakovost življenja na Goriškem • •v« 1 • j •• • najvisja med vsemi pokrajinami Poslanici župana in predsednika Pokrajine Scarano se poslavlja Saccavini načrtuje Goriška pokrajina je ob izteku leta ponovno v središču pozornosti italijanske javnosti. Pred šestimi meseci so (smo) iz teh krajev pošiljali novice o vojni v Sloveniji in na meji. Preko Gorice so v vojnih razmerah v Ljubljano, Zagreb in tudi Beograd potovali znani italijanski politiki. Danes je Gorica v žarišču pozornosti v drugačnem, pozitivnem smislu. Po podatkih, ki jih je zbral in objavil gospodarski časopis II Sole 24 ore, je kakovost življenja na Goriškem, tako kar zadeva gospodarski aspekt (standard), kakovost storitev in delovanje javnih služb ter stopnjo javnega reda in varnosti na prvem mestu med petindevetdesetimi italijanskimi provincami. Na skrajnem drugem koncu lestvice je Caserta v Kampaniji. Ob upoštevanju istih kriterijev, je dežela Furlanija Julijska krajina druga na lestvici med italijanskimi deželami, takoj za Aosto. Pri repu lestvice so dežele Basilicata, Sicilija, Kalabrija, Puglia in Kampanija. Uvrstitev na lestvici je na podlagi skupnega števila zbranih točk na šestih različnih področjih, ki v glavnih obrisih opredeljujejo kakovost življenja. Vsako od omenjenih področij je bilo še dodatno razčlenjeno na šest specifičnih tem. V bistvu je uvrstitev na končni lestvici seštevek vseh 36 kriterijev. Prva skupina kriterijev opredeljuje materialni standard prebivalstva (višina ustvarjenega dohodka, višina hranilnih vlog, znesek povprečnega zavarovanja, višina pokojnine, cena stanovanj, stopnja inflacije). V tej skupini dosega Gorica 24. mesto, na prvem je Vercelli, na zadnjem, 95., pa Benevento. V drugi skupini kriterijev, ki ocenjujejo kakovost in zanesljivost finančnega in kreditnega poslovanja, nove gospodarske pobude, zaposlenost, mladinsko brezposelnost itd, zaseda Gorica 22. mesto. Prva na lestvici je Pescara, zadnja Catania. V skupini kriterijev za ocenjevanje uspešnosti javnih storitev, delovanja državnih uradov in služb, šolstva, ureditve cestnega omrežja itd, je Gorica na 11. mestu. Zadnja na lestvici je Caserta, prva pa Enna. Še bliže vrhu lestvice smo na Goriškem glede v skupini kriterijev za ocenjevanje prisotnosti in stopnje kriminalne dejavnosti. Goriška pokrajina zaseda 6. mesto v državnem merilu. Seveda v pozitivnem smislu, to je, da je število hudih kaznivih dejanj zelo nizko. Prva na lestvici je Isernia, zadnja pa pokrajina Milano. Na področju demografskih kriterijev so nam prisodili solidno 16. mesto, pač pa smo prvi glede najnižje stopnje otroške umrljivosti. Je v državnem merilu absolutno najnižja. Na 31. mesto lestvice nas uvrščajo po oceni kriterijev s področja možnosti in koriščenja prostega časa (število društev, poprečni strošek za športne prireditve, za film in gledališče, število telovadnic, število knjigarn). Najbolj "čitljivi" so vsekakor podatki, ki se nanašajo na življenjski standard prebivalstva. Poprečni dohodek na prebivalca na Goriškem je znašal 23,4 milijone. Najvišji v Mantovi, 26, 5, najnižji v Agrigentu, 9,8. Državno poprečje je bilo za leto 1989 (podatki se namreč nanašajo na to leto) 19,1. Poprečno je vsak občan na Goriškem imel 12,3 milijone lir hranilnih vlog v banki (podatek se nanaša na 30. junija 1990). V Ferrari (prva na lestvici) je znesek znašal 19,2 milijona lir. Poprečna letna pokojnina upokojencev INPS je 31. dec. 1989 znašala na Goriškem 7,7 milijona lir. V Milanu (prvi na lestvici) 9,5 milijona, v Isernii 5,7. Podatke so zbrali in obdelali v uredništvu zgoraj omenjenega časopisa, tudi v sodelovanju z nekaterimi javnimi ustanovami. Niso časovno poenoteni, vendar je ta okoliščina relativna. Anketa potrjuje, sicer že znano dejstvo, da je v manjših in malih središčih, čeprav na obrobju državnega ozemlja, oziroma industrijskih območij, kakovost življenja, tako z ekonomskega vidika, kakor z vidika javnih storitev, možnosti koriščenja prostega časa, socialne varnosti, javnega reda itd res višja. Skeptiki bodo sicer že spet zmignili z glavo, češ, statistika je statistika in je mogoče številke interpretirati na različne načine. Stvarnost, pa da je itak prcej drugačna. Goriški župan Antonio Scarano in predsednik goriške pokrajinske uprave Gino Saccavini sta kot običajno ob prelomu leta objavila obračun opravljenega dela in pogled v bodočnost svojih uprav. To drugo resnici na ljubo velja bolj za Saccavinija, saj Scarano, kot znano, po dvanajstih letih županovanja zapušča vodilno vlogo v goriški občini. Scarano se v svoji poslanici najprej zahvali vsem, s katerimi je kot prvi mož goriške občine sodeloval, od prostovoljnih združenj do verskih ustanov, od sindikatov in organizacij delodajalcev do raznih rodov oboroženih sil, predvsem pa se zahvaljuje navadnim občanom, pri katerih je užival veliko podporo. Goriški župan nato omeni nekatere izmed najpomembnejših dosežkov v času svojega upravljanja, zlasti Sklad za Gorico, obnovitev za nedoločen čas zakona o prosti coni, univerzo, avtoterminal, italijansko gledališče, obnovitev šolskih poslopij za obe skupnosti, italijansko in slovensko, trgovinsko, obrtniško in industrijsko cono. Scarano nadalje omenja razne množične manifestacije, med temi zlasti proslavitve vrnitve Italije v Gorico, postavitev spomenika deportirancem v letu 1945 ipd., poudarja pa tudi svoj trud za »naravno sožitje«, s čimer naj bi si zaslužil spoštovanje pri Italijanih in Slovencih. Scarano si šteje v zaslugo tudi to, da se je zavzel za uresničitev šole-vojašnice za finančne stražnike, čeprav je to bilo usodno za njegovo upravo, z zadovoljstvom pa ugotavlja, da pušča Gorico bodočim upraviteljem kot prvo uvrščeno v lestvici o kakovosti življenja v italijanskih mestih. Predsednik Saccavini v svoji poslanici najprej podrobno obnovi opravljeno delo v zadnjih šestih mesecih, odkar načeljuje pokrajinski upravi. S poudarkom omenja odobritev statuta in temeljnih finančnih dokumentov, začenši s proračunom za leto 1992, nakar se spusti v podrobnejše naštevanje številnih javnih del, od obnovitve Attemsove palače do popravila raznih cest. Saccavini nadalje spomni na pobude, ki jih je pokrajinska uprava uresničila na kulturnem in mladinskem področju, solidarnostne akcije v korist žrtev vojne v Sloveniji in na Hrvaškem in še marsikaj. Saccavini nato spregovori o najpomembnejših načrtih za leto 1992. S posebnim poudarkom omenja ekonomsko konferenco, ki jo bo Pokrajina priredila skupno s Trgovinsko zbornico ob sodelovanju vseh zainteresiranih dejavnikov. Ne pozabi pa omenitipomembnega dogodka, papeževega obiska, ki je predviden maja meseca. Tako župan Scarano kot predsednik Saccavina seveda voščita vsem srečno 1992. Da bi bilo v novem letu ob delovni vnemi in dobri volji tudi dovolj sredstev, vošči vsem svojim društvom in skupinam ZSKD jTDicrosvs Ul. Rabatta 18 - Gorica Tel. (0481) 33093 - 532802 Urnik: od ponedeljka do petka 9.00 -12.30 in 14.30 -18.00 ZASTOPNIŠTVO IN SERVIS RAČUNALNIKOV ©flSEffl« NEC Vošči vesele praznike iNSTr?mInts jjkoaittBcvc ŠTANDREŽ Vsem vaščanom voščimo srečno novo leto Smrtna nesreča mladega plezalca v steni Vršaca 19-letni Zoran Skrt z Vršnega je sam plezal Puntarsko smer V trentarskih gorah je ob koncu tedna ugasnilo mlado življenje. V nedeljo popoldne so gorski reševalci iz Bovca ob pomoči letalske enote milice našli pod steno Vršaca, nad dolino Zadnjice, truplo 18—letnega elektrotehnika Zorana Skrta z Vršnega, mladega in odličnega plezalca, člana alpinističnega odseka planinskega društva v Novi Gorici. Zoran se je v četrtek 26. decembra odpravil v Trento, kjer je nameraval preplezati Puntarsko smer v Vršacu. Gre za eno najtežjih plezalnih smeri v Julijcih, ki je v tem času še dodatno zahtevna zaradi zimskih razmer. Po informacijah, ki smo jih zbrali, naj bi bila to nasploh prva zimska ponovitev smeri v okrog osemsto metrov visoki steni. Poizvedovalna akcija se je začela že v soboto, ko Zorana, ki je napovedal, da se bo z vzpona vrnil čez dva dni, ni bilo domov. Prijatelj, ki je bil seznanjen z Zoranovim načrtom, je reševalce seznanil s predvideno smerjo. Ko so v Trenti našli Zoranov avtomobil, je bila to potrditev, da se je fantu pripetila nesreča. S helikopterjem so v nedeljo pregledali steno Vršaca in tudi bližnje območje, se spustili k Zasavski koči in okolici, kjer je bilo nekaj planincev in pregledali nekaj drugih točk, kamor bi se plezalec lahko umaknil. Zadnji del poizvedovalne akcije je bil usmerjen k vznožju stene in tam so na snežišču opazili truplo. Člana gorske reševalne službe sta ga spravila kakih 150 metrov niže, kjer je lahko pristal helikopter. Domnevati je mogoče, da se je nesreča pripetila kmalu po vstopu v steno, kakih 200 do 300 metrov od vznožja. Vzroki in dinamika bodo žal ostali za zmeraj nepojasnjeni, saj nihče ni videl, kdaj in kako se je vse dogodilo. Včeraj bi Zoran Skrt dopolnil 19 let. ■ Na dvorišču družine Atzori v Ul. 1. maja 36 v Jamljah je včeraj pod večer popolnoma zgorel Y10 z registrsko tablico CO 937088. Avtomobil je bil last Ramona Trampuža iz Nabrežine, ki se je nahajal pri At-zorijevih na obisku. Kaže, da je ogenj zanetil kratek stik. kino Gorica VITTORIA 15.00—17.00—19.00 »Bianca e Bernie nella torre dei canguri«. Risanka. Jutri isti program z zadnjo predstavo ob 21. uri. CORSO 17.00-19.30 »Terminator 2 — il giorno del giudizio«. Jutri 15.00-22.00. VERDI 17.30-19.45 »Vacanze di Natale '91«. Tržič COMUNALE Danes zaprto. Jutri 15.15-22.00 »Jungle fever«. EXCELSIOR 18.00-22.00 »Abbronzatissi-mi«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Občinska lekarna št. 2 (Comunale n. 2) — ul. Garzarolli 154 — tel. 522032. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 — (Comunale n. 1) — ul. Terenziana 26 — tel. 482787. pogrebi Danes, 11.00 Francesco Frazzica iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče, 10.10 Giuseppe Allegra iz splošne bolnišnice, 12.30 Maria Anna Hoeltl iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. Elegantno in ekskluzivno vzdušje v kavarni Elvio Ferigo - Caffe Garibaldi Pričakujemo vas ob odlični italijanski kavi GORICA - Korzo Italia 49 ZAPRTO OB SOBOTAH Nova strokovna revija v Novi Gorici EDUCA se ukvarja z vprašanji vzgoje Odgovorni urednik je Ludvik Horvat V Novi Gorici izhaja prva strokovna revija v Sloveniji, za področje varstva ter vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok in učencev na razredni stopnji osnovne šole. Revijo EDUCA, kot se imenuje, izdaja zasebna družba iz Kanala. V uredniškem odboru so znani strokovnjaki iz omenjenih področij, zlasti s Pedagoške fakultete v Mariboru. Mesto glavnega in odgovornega urednika nove revije so zaupali Ludviku Horvatu, ministru za šolstvo v bivši slovenski vladi. Nova revija izhaja šestkrat letno v nakladi 800 izvodov in doslej ni prejela nobene državne pomoči ali prispevka. Spričo svoje kakovosti oziroma visoke ravni prispevkov pa je vzbudila velik odmev in zanimanje pri pedagoških delavcih, zaposlenih na področjih vzgoje, varstva in izobraževanja predšolskih otrok in učencev na razredni stopnji osnovne šole. EDUCA naj bi po zasnovi in us- meritvi uredniškega odbora postala tudi pedagoški pripomoček za slovenske otroške vrtce in osnovne šole s slovenskim učnim jezikom na Goriškem in drugod v sosednjem zamejstvu v Italiji. O takšni usmeritvi bodo podrobneje govorili ob bližnji predstavitvi EDU-CE v Gorici. V novi številki, ki bo izšla januarja bo prof. Aldo Rupel objavil članek z razmišljanji o uporabi in poučevanju slovenščine v slovenskem zamejstvu v Italiji. Revija je začela izhajati skladno z novimi šolskimi zakoni v Sloveniji, ki dovoljujejo in spodbujajo tudi zasebne pobude na področju vzgoje in izobraževanja. Zvedeli smo med drugim, naj bi na primer v Novi Gorici kmalu odprli prvi zasebni otroški vrtec. Za razmah zasebnih pobud in ustanov na področju šolstva in izobraževanja, se je nedavno izrekel tudi Občinski izvršni svet v Novi Gorici. VZPI tudi v novem letu za mir in sodelovanje Ob izteku leta se je sestalo vodstvo goriške sekcije ANPI-VZPI in pretreslo opravljeno delo v zadnjem času. Kot beremo v tiskovnem poročilu, je vodstvo posebno pozornost posvetilo divjanju vojne na Hrvaškem ter solidarnostnim pobudam z žrtvami slepega nasilja. V tem okviru je goriški ANPI-VZPI sklenil, da skupno z združenji AVL, ANED, ANPPIA in drugimi ustanovami še poveča svoje napore za mirno razreševanje sporov, za demokracijo in samoodločbo narodov ter da v tem smislu utrdili svoje vezi sodelovanja z borčevskimi in drugimi organizacijami na območju nekdanje Jugoslavije, še zlasti pa na pobrateni Reki ter na tukajšnjem obmejnem področju. V razpravi, v katero so posegli Silvino Poletto, Milan Furlan, Silvano Culetto, Dino Perazza, Erika Pavlin in Tonče Bensa, so med drugim izrazili priznanje goriški pokrajinski in občinski upravi za pobude, ki sta ju izpeljali v pomoč beguncem in drugim žrtvam voj- ne na Hrvaškem. Pozdravili pa so tudi pobude, kot je bila prireditev Bratužev božič v Podgori, ki nas morajo opozarjati pred stalno nevarnostjo izbruha nasilnega brezumja. Zadnja seja vodstva goriške sekcije VZPI—ANPI je bila tudi priložnost za izmenjavo novoletnih voščil in želja vsem članom združenja in njihovim družinskim članom. Nastopajoče 1992. leto naj bi bilo predvsem leto miru in strpnega sožitja. Tako željo razširjajo preko našega lista tudi vsem bralcem. Naj omenimo, da je nova strokovna revija izdala tudi Pedagoški rokovnik za leto 1992. Gre za prvo tako izdajo v zgodovini Slovencev. Rokovnik omogoča popoln vpogled v stanje vzgoje in izobraževanja, s svojimi praktičnimi nasveti bo lahko tudi v podporo in pomoč šolnikom pri njihovem delu. (Marjan Drobež). Nov most pri Zdravščinah Na včerajšnji, zadnji seji v tem letu in zadnji pod predsedstvom Adriana Biasuttija, je deželni odbor odobril sklep o načrtovanju in gradnji novega mosta na Soči, med Zdravščinami in Gradiščem. Denar za ta prepotrebni objekt bodo črpali iz sredstev, ki jih je država namenila za odpravljanje posledic poplav novembra 1990. Novi most bo širok sedem metrov ter bo imel z vsake strane še po en meter pločnika. Zgradili naj bi ga predvidoma v devetih mesecih, gradnja pa bo, kot se zdi, potekala po sistemu »ključ v roke«. Za izvedbo načrta bo neposredno povrjena služba za civilno zaščito. Prav ta okoliščina naj bi omogočila, da bodo objekt zgradili v zelo kratkem času. Most — domačini mu pravijo »pašerela« —, ki zdaj povezuje Zdravščine in Gradišče je že precej mesecev zaprt zaradi varnosti. Objekt, ki je sicer zelo ozek, saj se je promet, do zapore lahko odvijal le izmenično enosmerno in to samo za osebna vozila, je namreč dotrajan. Deželni odbor je na včerajšnji seji sprejel tudi sklep o dodelitvi finančnega prispevka 900 milijonov lir za popravilo jezu na Soči, v Stražicah. Tudi ta objekt je bil poškodovan ob lanskih poplavah. KI^Ml Kulturni dom vošči vsem obiskovalcem in uporabnikom SREČNO NOVO LETO 1992 A MARKET S. ANDREA VOŠČI VSEM CENJENIM ODJEMALCEM SREČNO NOVO LETO in vam obenem nudi številne artikle široke potrošnje po ugodnih cenah ter vsakoletne praznične ponudbe. ŠTANDREŽ - Ul. S. MICHELE A S® i i 1 AUTOSACCHETTI Srečno in Uspešno Novo Leto 1992 GORICA Ul. L. ISONZO AGR. 9/11 TRŽIČ Ul. BOITO 38/E Ob šestdesetletnici vseskozi ”Primorca” Tomaža Pavšiča V letih 1952-1956 je primorske študente v Ljubljani povezovalo posebno gibanje, ki dotlej ni imelo vzora pa tudi poslej se ni več ponovilo. Klub primorskih študentov (1952), ki je združeval v svojih vrstah rojake med gorami in morjem, ni deloval kot nekakšna politična ali pa izključno socialna ustanova. Za vzor si je vzel nekdanja slovenska društva, ki so med svojimi študentskimi in dijaškimi člani budila in hranila družabne vezi ter s svojim delovanjem hotela »dajati« ali »vračati« nekaj svojim rodnim krajem. Tako so med primorskimi študenti v tistih petdesetih letih delovale igralske skupine, prirejali so se glasbeni in literarni nastopi, ustanovljen je bil akademski pevski zbor Vinko Vodopivec in zrcalo prizadevanj je bil gotovo prvi festival primorskih študentov (1955). Iz tistih let, najbolj verjetno pa s predstave komedije A. Pugeta Srečni dnevi v Solkanu (30.5.1954) poznam Tomaža Pavšiča. Dan pred tem je kumoval krstnemu nastopu Vodopivcev v Kanalu. Študent slavistike Tomaž je bil z dušo in srcem zavezan temu gibanju primorskih študentov in če kdaj, potem je gotovo takrat v njem dozorel sklep, kako naj s tem vzgojnim in prosvetiteljskim delom nadaljuje tudi še takrat, ko bodo leta študija mimo. Tako je razumljivo, da se najina pota v nekem tvornem zagonu srečajo znova takrat, ko septembra leta 1965 stari goriški študentje v Kobaridu prvič odkrijejo spominsko ploščo (A. Gabrščku). Na takih in podobnih prireditvah se še srečujeva, nekatere kasneje tudi kot muzealca skupaj uresničujeva. Kadarkoli in kjerkoli je bilo potreba zagovarjati, poudarjati ali razlagati predvsem primorsko problematiko, ne oziraje se na državne meje, je bil Tomaž poleg, odločen in jasen v svojih mislih. V prvi vrsti pa je ostajal zvest Vodopivcem - izmed pobud iz tistih petdesetih let le še oni danes žive - spremljal je njihove nastope kot navdušujoč napovedovalec. Tomaž Pavšič je pravzaprav odkril vodopivstvo, ki je mnogo več kot le oznaka za veteranska druženja nekdanjih pevcev. Toda Tomaž ni bil le podpora Vodopivčevemu zboru, bil je in je še vedno mnogo več. To vemo in občutimo zlasti sedaj, ko se spominjamo njegove šestdesetletnice. Tomaža je prinesel na svet prvi dan zime leta 1931. Rojen je bil v Otaležu in s posebnim poudarkom govori o svoji rojstni hiši, da je sicer na skrajnih mejah, a še vedno znotraj zgodovinske goriške dežele in cerkljanskega sodnega okraja. Podobno kot sovrstniki je doživljal Primorsko tridesetih let, potem seveda drugo svetovno vojno in čas, ki ji je sledil. V dijaških letih v Postojni je dopisoval v lokalni tisk in sodeloval pri gledališču Slovenskega Primorja. Leta 1952 je pričel v Ljubljani študirati slavistiko. Takrat je našel samega sebe in sodeloval s tisto generacijo sovrstnikov, ki je v javnosti zapustila pomembno sled, od glasbenikov (A. Srebotnjak, A. Nanut) in politikov (J. Česnik, J. Slokar) do znanstvenikov (F. Vodopivec, A. Rakar); vsi skupaj so bili generacija, ki je zaradi doživetih preizkušenj ohranila do svojih rodnih krajev poseben odnos. Ko je zapustil Ljubljano, je bil nekaj časa v Tolminu vzgojitelj. Potem je po končani vojaščini celo desetletje do leta 1969 učil na idrijski gimnaziji. Zapustil je učiteljski stan, dve leti je vodil idrijsko Zvezo kulturnih organizacij, da je nato prišel za celo desetletje v Goriški muzej. Šestdesetletnico praznuje kot kustos idrijskega Mestnega muzeja. Ta kratek kurikulum seveda razmejuje le službena mesta. Toda Tomaž je svojo življenjsko nalogo izpolnjeval tudi z drugimi obveznostmi. Nalagal si jih je sam ali pa mu jih je ponujalo okolje. V tistih šestdesetih letih, ko se je tedanji Jugoslaviji vendar nekaj jasnilo, je bil konec leta 1965 v Idriji med soustanovitelji oporečniške revije Kaplje. Revija je uspevala v slovenskem prostoru in ukinil jo je povratek svinčenih let. Če že ne prejšnja leta pa ga je gotovo sodelovanje pri reviji uvrstilo med politične disidente. Imel je opravka s politično policijo in bil razvpita sumljiva oseba tudi zato, ker je predaval v Dragi, ker je sodeloval v slovenskem katoliškem tisku in ker so mu gorečneži očitali še ta ali oni prekršek. Tomaž Pavšič se je v Kapljah izkazal kot izvrsten publicist. Predobro je razumel probleme matičnega in zamejskega Primorca. Ponujal je ničkoliko praktičnih nasvetov za ohranjevanje slovenske zavednosti tudi v odnosu do južnoslovanskih navad. Blizu mu je bila Benečija, podobno pa je čutil tudi s Koroško. In če je bil v publicistiki jasen in nedvoumen njegov izraz, je bila in je še bogata in sočna njegova govorniška beseda. Slovi kot govorec, ki mu poslušalstvo pazljivo in navdušeno sledi. Seveda bi bil ta skokoviti sprehod po življenjski poti izjemne in na vsem Primorskem dobro poznane osebnosti nepopoln, če ne bi omenili Pavšičevega javnega dela v demokratični Sloveniji. Od leta 1990 je slovenski državni poslanec. Tomaž Pavšič je znamenit Primorec današnjih dni. Čeravno se težko loči od svojih grap in dolin ob Idrijci, pa mu je tako blizu pivški konec kot sončni decembrski zahod na komenski planoti. Zdi se kot, da s svojim primorstvom ustvarja nekako donkihotsko razmerje, da je taka privrženost atavizem na telesu današnjega časa in da je kot nekak krivi pretok, ki mu napovedi odnašajo sape sodobnosti. Te dni, ko obhaja svojo šestdesetletnico, se z mukami uresničuje ena njegovih velikih želja in napovedi. Takrat, ko je sanjaril o samostojni Sloveniji, je bila misel utopična in tako verujemo, da ne more biti utopija tudi vse drugo, čemur je zavezal svojo zvestobo. Vse najboljše Tomaž! BRANKO MARUŠIČ SOGZ01/5 POKRAJINSKI ODBOR GORICA Ul. Roma 20 - Tel. 0481/32844 VOŠČI VSEM ČLANOM IN NJIHOVIM DRUŽINAM SREČNO NOVO LETO Dežela dolgih nosov (ali ne pretirano novoletna humoreska) Cene se je vrnil s poslovnega potovanja v Italijo. Pripovedoval nam je o številnih zanimivostih, ki jih je tam videl. Kako tujci gledajo na poslovnost in koliko naprej so od našega podjetja. »Vseeno pa me je najbolj presenetila neka čisto majhna in nepomembna stvar.« »Kaj te je tako navdušilo?« je vprašala tajnica Mica. »Gre za navidez navadna očala.« Cene nam je pokazal čisto običajna očala s temnimi stekli in navadnim okvirjem. Potem je pripovedoval, kako je med povratkom v Trstu, v neki stranski uličici naletel na optiko. V izložbi so bila očala vseh vrst. Presenetila pa ga je izredno visoka cena, navidez običajnih očal. Cena je bila naravnost nesmiselno visoka. Pod ceno pa je bil listek z napisom: IZREDEN POPUST ZA JUGOSLOVANE. Ceneta je zanimalo, kaj je s temi očali, vstopil je v trgovino in se spustil v pogovor z lastnikom. Pojasnil mu je, da so očala čisto posebne vrste, odkrivajo anomalije. Cene je neverjetno zmajeval z glavo in ni mogel verjeti. Lastnik mu je pojasnil, da ta očala še niso v redni prodaji, izdelujejo šele poskusne serije. Ponudil mu je, da jih preskusi. Cene si je nataknil očala in videl - nič posebnega, vse je bilo kot prej, lastnik, trgovina in vse ostalo. Trgovec je videl, da Cene ne verjame, zato mu je predlagal, naj se pogleda v ogledalo. »In kaj si videl?« je vprašal Mica. »Videl sem sebe, Ceneta, takšnega kot sem, le, da je moj nos bil dolg približno trideset centimetrov.« »Neverjetno,« je rekel Janko. »Verjetno so bile leče nepravilno skrivljene, tako kot tista ogledala v cirkusih?« »Ne, ne,« je rekel Cene, »sprva sem tudi sam pomislil na nekaj takšnega. Toda to bi bila neumnost, otročarija. Lastnik mi je rekel, da imajo vsi Jugoslovani, še posebej Slovenci, gledani skozi ta očala, trideset, štirideset, pa tudi petdeset centimetrov dolge nosove. To seveda ni nos, otipljiv nos, to je nekakšen privid.« Jezno sem odpil požirek kave in rekel: »Zveni neumno, neresnično, bedasto.« »Pomiri se,« je rekel Cene, »tudi sam nisem verjel, dokler se nisem prepričal.« Lastnik mu je ponudil, da pogleda skozi okno. Mimo je prišel neki človek, ki je imel rogove kot kapitalni jelen, nekateri so imeli oslovske glave, drugi račje in podobno. Mimo je prišel človek s polmetrskim nosom. Lastnik mu je pojasnil, da je to zagotovo jugoslovanski poslovnež. Potem je Cene le kupil očala. »Trraparija!« sem vzkliknil, spil kavo in odnesel skodelico do omarice s priborom, hotel sem oditi v drugo pisarno, da ne bi več poslušal takšnih neumnosti. »Ne boš pogledal skozi očala?« me je vprašal Cene posmehljivo. Jezno sem si nataknil očala in pogledal Ceneta, imel je trideset centimetrov dolg nos. Bil je on Cene, toda z bergeracovskim nosom. »Neverjetno!« sem vzkliknil. Tudi vsi ostali so imeli dolge nosove, Mica, Janko, Žožo, Metka. »V čem je trik?« sem vprašal. Cene je vprašal Mico, če ima še požirek kave. Mica mu je natočila požirek, potem ga je mirno in počasi spil, se nasmehnil in rekel: »Ni trika, očala kažejo resnico«. »Kako?« smo se zadrli skoraj vsi naenkrat. »Nas Slovence že tako dolgo vlečejo za nos in tako uspešno, da imamo vsi že vsaj dve pedi dolge. Razumete?« Nihče ni rekel niti besedice, le Janko se je potipal po nosu. Potem smo se lotili dela. BORIVOJ REPE Za ščepec novoletnega upanja Oh poplavi napovedi in celoletnih horoskopih ki se v teh dneh pojavljajo v revijah in dnevnikih Tvegali bi trditev, da ga skoraj ni človeka, ki ne poškili na horoskop-ske napovedi. Najmanj ugleda uživajo vsakodnevne napovedi v dnevnem tisku, že televizijski večerni horoskop pa je nekoliko privlačnejši. Morda zato, ker smo utrujeni in upehani od celega dneva, morda zato, ker si pred spanjem zaležimo ščepec upanja za naslednji dan, a malokdo ob dolgolasem »čarovniku« druge mreže stegne roko po daljincu in zamenja kanal. Sicer so deležni te večerne utehe samo ponočnjaki in tudi oni kar precej slučajno, ker branje horoskopa ni na sporedu vedno ob isti uri. A če nanese, zakaj bi mu ne prisluhnili! Na vrednostni lestvici sledijo tedenski horoskopi v ženskih revijah. Nekatere se celo toliko potrudijo, da objavijo dve napovedi - zanjo in zanj, ločeno, da je vsak od dveh partnerjev deležen svoje tolažbe, saj če gre enemu od partnerjev dobro (kateremukoli od dveh), je vsaj delno dobro tudi drugemu, pa čeprav napoved ni navdušujoča. Tudi če bi zelo dvomili v tedenske napo- vedi (in jih lahko imamo, ker astrologi vedno pravijo, da so nekaj vredne vsaj napovedi za dekade), lahko upravičeno sumimo, da so zelo brane, zakaj bi jih sicer objavljali vsi tedniki. In tako pridemo do letnih napovedi, ki uživajo prav poseben ugled. Mimo tega, da se pri njih astrologi (poklicni in amatereski) lahko razpišejo, strokovnjaki resnično trdijo, da so letne napovedi najbolj verodostojne, ker dejansko upoštevajo premike planetov. Tu moramo ločiti več pojavov, radi pa bi obravnavali vsaj dve plati teh »novoletnih« horoskopov. Vsi časopisi, od mesečnikov do tednikov in dnevnikov (izjema ni in noče biti niti naš Primorski dnevnik) si ob koncu leta privoščijo letni horoskop. Pri revijah (še posebno ženskih) se razcvetijo v zadnjem tednu decembra dodatne izdaje v obliki brošur ali agend, ki jih lahko bralke shranijo za celo leto, da sproti poškilijo vanje, ko se jim v dolgih dvanajstih mesecih kaj za- plete ali zakomplicira. Prav v zadnjih letih pa lahko opazimo, da se v knjigarnah decembra polnijo police ne samo z beletristiko in bogatimi izdajami, ki so namenjene vrečam Miklavžev, Božičkov in drugih dobrotnikov, temveč tudi z bogato ilustriranimi in (več ali manj) strokovnimi knjigami astroloških napovedi. Navaden bralec ima na razpolago privlačne priročnike za posamezna znamenja. Ob branju knjige bo lahko odkril še marsikatero nepoznano plat svojega značaja ali pa še neodkrite lastnosti znancev in prijateljev. Seveda ne bodo manjkale napovedi po posameznih mesecih ali celo desetkah, za zahtevnejše pa bodo na razpolago še navodila, kako si vsakdo lahko izračuna ascendent in pozicijo posameznih planetov ali celo izriše rojstno msliko. Če se bo tega lotil, bo ugotovil, da je precej teže, kot se zdi iz navodil, a tedaj bo leto že naokrog. Tisti najbolj izbirčni, ki jim kozorogi, ovni, biki, raki, levi, škorpijoni ali podobne živali niso všeč, lahko sežejo po kitajskem horoskopu, kjer bodo našli nekoliko drugačne živali - peteline, opice, podgane, pse, bivole, mačke - in seveda drugačen pristop, ker se je ta horoskop rodil v različnem okolju. To, kar se nikjer in nikoli ne spremeni, tudi iz leta v leto ne, je želja, da bi ob branju le našli ščepec upanja, ki bi nam nudil dovolj elana za pogumen korak v novo sončno leto. Skeptiki in maloverni lahko zbijajo šale v nedogled, kaj pa nam ostane drugega, kot da iščemo utehe v letnem horoskopu! Ko želimo zvedeti, kaj se dogaja po svetu, in prisluhnemo TV dnevniku ali listamo po časopisis, nas zasujejo same grozote - vojne, spopadi, lakota, umori, mafija. Horoskop nam v skrajnem primeru pove, da še nekaj mesecev ne bo rožnato, potem pa se odprlo... In za tisti kanček upanja se vendar splača pogledati v napovedi, če upanje traja nekaj dni ali nekaj tednov, saj je to najmanj važno. Če se napovedi ne bodo uresničile, se bomo vsaj lahko na koga hudovali, skoraj gotovo pa bomo do tedaj že pozabili. Kaj pa nam ostane drugega, kot da se ob novem letu tolažimo z upanjem. Ko se bo leto postaralo, bo že samo poskrbelo za razočaranje, a za sedaj je veselje še neskaljeno... (nak) Pogledi na velikega Svetoivančana v zadnjem zborniku Novih pristopov Revija Literatura, ki se zadnja leta ukvarja tudi s knjižnim založništvom, je za letnik 1991 izdala dve knjigi: zbornik Pogledi na Bartola v zbirki Novi pristopi in pa delo Martina Bubra Pripovedi hasidov v zbirki Mitologije. Slednje si bomo podrobneje ogledali enkrat v bližnji prihodnosti, zdaj pa se posvetimo prispevkom v knjigi Pogledi na Bartola. Zbornik o velikem Svetoivančanu Vladimirju Bartolu prinaša pravzaprav tekste udeležencev s simpozija Vladimir Bartol in slovenska literatura, ki so ga priredili v Cankarjevem domu februarja 1990. Uredil jih je Igor Bratož, ki je na predstavitvi v okviru minulega ljubljanskega knjižnega sejma tudi izrazil obžalovanje, da za zbornik niso utegnili pripraviti svojih prispevkov vsi udeleženci tedanje razprave. Tako so v zborniku zajeti prispevki Janka Kosa, Irene Novak Popov, Toma Virka, Draga Bajta, Borisa Paternuja, Marka Juvana, Helge Glušič, Toneta Peršaka in Lada Kralja, pogrešamo pa tekste nekaterih drugih, tako npr. Igorja Zabela. Na omenjeni predstavitvi v okviru sejma smo imeli navzoči tudi priložnost slišati iz ust Petra Božiča, da je, kar zadeva Bartola, doslejšnji vztrajni molk kritike in slepota bralstva le relativna zadeva. Sami pišoči so namreč Bartola, kakor tudi Balantiča, čigar literarna usoda malce spominja na Bartolovo, še kako spoštovali in brali. Kar seveda pomeni, da vsemu molku kritike in bralstva navkljub ne smemo in ne moremo prezreti Bartolovega temeljnega vpliva na slovensko literaturo samo, na povojne pišoče generacije. Najdaljši v zborniku je Kosov spis Težave z Bartolom-, vsekakor pa tudi najbolj podkrepljen z gradivom, ki ga je profesor ljubljanske filozofske fakultete za to priliko posebej predelal. Uvodoma si lahko preberemo nekaj osebnih spominov na Bartola kot osebnost. Nadaljnja razprava pa, oprta na material, ki naj bi ga bil Bartol prebral v letih pred objavo romana Alamut, dokazuje, da misel »nič ni resnično, vse je dovoljeno«, ki jo je postavil tržaški pisatelj za motto in vodnico romana, ne izvira iz izmaelit-skih naukov. Tako Bartol kot njegovi kasnejši razlagalci so se torej motili, ko so stavek pripisovali pred Nietzschejem že sultanu Hakimu Blaznemu. Misel je prav Nietzschejeva, res pa je, da zelo podobno misel izrazi v nekako istem času tudi Dostojevski v Bratih Karama-zovih. Daši se bo utegnila takšna debata okrog citata zazdeti na prvi pogled sholastična in dlakocepska, je treba upoštevati, da gre tovrstnim nadrobnostim zelo pomembno mesto v duhovnozgodovin-skih shemah, za katere se sicer Janko Kos zavzema tudi metodološko. Tako mu v konkretnem primeru rabi ta raziskava predvsem kot temelj za nekatere sklepe o Bartolovem duhovnem in ustvarjalnem razvoju ter njegovih navezavah na duha evropskega nihilizma. Naslednji prispevki so ne samo krajši, ampak nujno tudi manj poglobljeni. Irena Novak Popov se omeji na roman Alamut in na odmeve perzijskega izročila, zlasti pesnika Hajama, v njem, medtem ko Tomo Virk piše o liku karizmatičnega planinca Klementa Juga v Bartolovem delu. Drago Bajt skuša osvetliti temeljne povezave med Bartolovo esejistiko in njegovim »magazinskim« slogom v prozi. Boris Paternu se ukvarja spet z Alamutom, pravzaprav zgolj z njegovo novejšo recepcijo. Marko Juvan pa skuša v Bartolovem delu osvetliti medbese- dilne vidike, za katere se je tako rekoč specializiral. Helga Glušič nato raziskuje literarne like pri Bartolu in Vitomilu Zupanu, medtem ko Tone Peršak navrže nekaj splošnejših pripomb na razpravo o Bartolu. Malo daljši od ostalih tekstov - če seveda izvzamemo Kosovega -, predvsem pa izredno zanimiv, je prispevek Lada Kralja pod zgovornim naslovom Bartol, Mrzel, Grum. V živahnem sprehodu po slovenskem literarnem prizorišču tridesetih let nam Kralj poda pisano podobo tedanjih literarnih klik, krožkov in fakcij, pokukamo tudi v zakulisje sivih eminenc, ki v svojih kuhinjah mešetarijo, kdo izmed literatov se bo vzpel, kdo padel, kdo bo moderen in kdo ne, kakšno literaturo je treba podpreti, kakšno zatreti. Omogoči nam celo bežen pogled v pisateljske delavnice treh piscev iz naslova in tudi v njihove osebne dispozicije in značaj. V sicer skopem očrtu nam skratka prikaže literarno sceno tistega časa in priznati je treba, da pogled nanjo ni nič kaj prijeten, to pa predvsem zato, ker je zrcalna podoba današnje. Ne le samosilniški triumvirat Josip Vidmar-Juš Kozak-Ferdo Kozak, tudi triumviri Bartol-Grum-Mrzel so prikazani v dokaj temnih odtenkih, vseskozi smo priče papirnatim bojem za prevlado, kuloarskemu pehanju za priznanji in lavreatstvom. Morda se iz vse te godlje nekako najmanj zamazan izvleče Grum, pa še to le po zaslugji svoje plašne in vase potegnjene nravi. Lado Kralj svoj zapis zaključi še z dokaj drzno trditvijo, da je pisanje Vladimirja Bartola žanrsko še najbližje faljtonu, tej pozabljeni časnikarski zvrsti. ALEKSA ŠUŠULIČ Pohvalna poteza dveh zalo ib (ic) Zgodovina ni preprosto dviganje k vedno popolnejšim eonom; njene skrivne razsežnosti se raztezajo med usodnimi skrajnostmi: humanizmom in terorjem, svobodo in pokornostjo, svojskostjo in občostjo. Zadnje knjige dveh ljubljanskih založb(ic), ki slovita po kvalitetni izdajateljski politiki, ubrano zaokrožajo enega od novih pogledov na nekatere postavke oblikovanja zahodne civilizacije v zadnjih stoletjih. Pri Studia Humanitatis je izšel prevod znamenite študije Otrok in družinsko življenje v starem režimu francoskega zgodovinarja Phillipa Ariesa; Krt je privrtal do zbornika tekstov Michela Foucaulta, ki jih je v skladno celoto Vednost - oblast - subjekt zbral Mladen Dolar; in do knjižice Renate Salecl Disciplina kot pogoj svobode. < Izhodišče vseh treh je proces »velikega zapiranja«, odmikanja »zdrave družbe« od neproduktivnih, nenormalnih slojev, bolnikov, norcev, otrok in starih; ter strategij navideznih osvobajanj, ki so ga kot sence spremljale že od začetka. Aries pokaže na novo občutenje otroštva kot posledico uvajanja šolske institucije; ter na oblikovanje družinske pripadnosti, domačnosti, ločene od dotlej samoumevne povezanosti s širšo skupnostjo. Skupaj s tem vznikne nova, panoptična koncepcija oblasti, ki ni osrediščena okoli najvišjega reprezentanta, ampak se odvija na mikroravneh, z nadzorovanjem vsakdanjih navad, discipliniranjem telesa in duha. Preplašeni subjekt je pod lupo velikega Drugega, ki ga sam vzpostavlja s svojo pokornostjo. Gospostvo se torej ne ohranja (le) preko brutalne represije, ampak tudi ustvarja, vzbuja ugodje, diskurz, izoblikuje vednost. Razmerje je vzajemno. Saleclova doda raziskovanju fenomenov še psihoanalitično dimenzijo, kar je posebej primerno za razlago (pre)vzgojnih institucij in posameznikove samoumestitve v skupnost. To je mogoče šele kot produkt občutka krivde, napetosti med nadjazom in jazom. Vednost je tista, ki reproducira razmerje oblasti, toda temeljni ideološki mehanizem ostane verovanje - medsebojno se namreč ne izključujeta, marveč se v dvojni enotnosti podpirata. Skratka: preteklost se skozi nove interpretacije pokaže mnogo bolj komplicirana. Je kompleksno, nepregledno porečje, katerega poniknjenih in zato toliko privlačnejših pritokov ne zmanjka. Vsak si zasluži posebno študijsko ekspedicijo. Založbi, izdajateljici pričujočih treh novitet, že dalj časa uspešno sledita temu zastavljenemu cilju, vztrajno zarisujeta pozabljene, vzporedne ali narobne strani običajne resnice. Njun tokratni podvig je vsaj malo omilil kričečost ene od mnogih belih lis na slovenskem družboslovnem književnem polju. Pohvalna poteza in vzpodbuda tudi večjim založbam. MITJA VELIKONJA Ob stoletnici smrti velikega slovenskega jezikoslovca Frana Miklošiča Mož velike bistroumnosti in ljubezni do resnice Veliko jezikoslovno delo Poklon slovenskih slavistov Fran Miklošič se je rodil 20. novembra 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru. Leta 1819 se je preselil s starši v Ljutomer, kjer je imel oče gostilno in trgovino. V šoli je bil Miklošič vedno med najboljšimi dijaki, v gimnaziji pa se je odlikoval v klasičnih jezikih (grščina, latinščina). Od leta 1826 do 1830 je gimnazijo obiskoval v Mariboru. Po opravljeni maturi pa je šel v Gradec študirat filozofijo in pravo. Študij je opravil z odliko in že leta 1837 postal sup-lent filozofije na graški univerzi. Leta 1838 je odšel na Dunaj^ in leta 1840 postal doktor prava. Štiri leta kasneje je dobil mesto v dvorski knjižnici, kjer se je seznanil s Kopirjem in mu postal pravi prijatelj. Leta 1850 je bil izvoljen za rednega profesorja dunajske univerze. Večkrat je bil dekan filozofske fakultete, leta 1854 pa celo rektor vseučilišča. Po upokojitvi (1885) je ostal na Dunaju, kjer je umrl 7. marca 1891, in je tam tudi pokopan. Miklošič je v svoji znanstveni karieri napisal 34 samostojnih knjig v 44, po večini debelih zvezkih, 108 pa je raznih monografij in drugih spisov, ki so izšli zvečine kot publikacije dunajske Akademije znanosti in so nekatere med njimi že same zase debele knjige. Miklošičevo znanstveno delo je obsegalo skoraj vse panoge slovenskega jezikoslovja, slovnico, slovar, zgodovino, narodopisje itd. Jedro svojih slovniških raziskovanj je Miklošič podal v Primerjalni slovnici slovanskih jezikov (1852), v kateri je najbolje in najbolj obširno obdelal starocer-kveno slovanščino, ostale slovanske jezike pa primerjal z njo. Miklošič je v tem delu navedel tudi ogromno gradivo. Po popolnosti gradiva, ki ga je z branjem in izpisovanjem večinoma sam nabral, se odlikujejo vsa njegova dela in prav zaradi tega ne bodo nikoli izgubila na vrednosti, čeprav marsikatera njegova trditev danes ne velja več. Vendar je treba pripomniti, da je Miklošič izhajal iz stanja tedanje lingvistike, ki se je pravzaprav šele ustvarjala, in kateri je Miklošič ustvarjal in utrjeval temelje in znanstveno metodo. Njegov pomen za razvoj slovanskega jezikoslovja je velikanski. Ostal je do danes največji slovanski jezikoslovec; sodobniki Ob stoletnici smrti Frana Miklošiča ZBOROVANJE SLAVISTOV Maribor - Ljutomer od 3. do 5. oktobre 1991 so ga imenovali »največjega slovničarja 19. stoletja«. Njegova Primerjalna slovnica je še danes monumentalno delo, v katerem je nagrmadeno in sistematično urejeno ogromno gradivo iz vseh slovanskih jezikov. Vse svoje gradivo je imel Miklošič absolutno v oblasti in pri njegovem znanstvenem delu moremo občudovati zlasti njegovo sistematičnost, metodičnost in eksaktnost. Letošnje zborovanje Slavističnega društva Slovenije 3., 4. in 5. oktobra v Mariboru je bilo posvečeno Franu Miklošiču in tudi tematsko zastavljeno v duhu izjemno odprtega in vsestransko obsegajočega Miklošičevega znanstvenega dela na področju zgodovine in teorije jezikoslovja. Več kot dvajset predavateljev iz vse Slovenije in iz zamejstva je v izčrpnih in poglobljenih referatih obravnavalo slovenski jezik v stiku s slovanskimi jeziki in književnostmi, slovenski jezik v stiku z neslovenskimi sosedi, poseben sklop predavanj pa je bil posvečen književnosti in didaktiki. Marija Pirjevec je obravnavala odsev italijanske književnosti pri Slovencih, Marta Iva-šič pa je predstavila slovenske šolske učbenike v romanskem jezikovnem okolju. Obe predavanji sta bili dobro obiskani in izredno toplo sprejeti. Slavistično društvo iz Trsta se je mariborskega zborovanja udeležilo s številnim zastopstvom ter sodelovalo tudi pri vzporednih pobudah. Tako je predsednica tržaških slavistov Majda Kaučič predlagala na občnem zboru za častnega člana Slavističnega društva Slovenije prof. dr. Bredo Pogorelec, ki je bila pobudnik, začetnik in vseskozi mentor velikega strokovnega dejanja Slovenščina v javnosti. Akcija Slovenščina v javnosti se je začela v šestdesetih letih in traja še danes. Ves ta čas je z različnimi znanstvenimi, publicističnimi in praktičnimi strokovnimi pobudami kapilarno prepredla slovensko javnost. Na izjemen odmev med zborovalci pa je naletela razstava Slovenski učbeniki v Italiji, ki jo je pripravilo Slavistično društvo v Trstu. Dvainosemdeset učbenikov za osnovne nižje in višje srednje šole, so si učitelji in profesorji iz Slovenije ogledovali tako vneto, da nekatere knjige niso več našle poti na polico. Razstavo je tržaško slavistično društvo organiziralo v sodelovanju z Narodno in študijsko knjižnico, ki je pri odbiranju in katalogitiziranju učbenikov opravila težaško delo. Naj povemo še, da... - je Miklošič proučeval ciganski jezik in mu napisal slovnico. - je primerjalno slovansko jezikoslovje šele z Miklošičem postalo prava znanstvena disciplina. - je bil Gradec (Graz) v 19. stol. za Ljubljano drugo slovensko kulturno središče. - je Miklošičev jubilej (100-letnico smrti) zapisan v Koledarju pomembnih obletnic Unesca v Parizu. - je Miklošičev spomenik v gaju pred ljubljanskim sodiščem popackan in počrkovan z neizbrisnim prejem! - obsega Miklošičeva znanstvena zapuščina približno 27.000 (sedemindvajset tisoč) strani. - je bil Miklošič mladim rodovom pri utrjevanju slovenske zavesti in samozavesti enako pomembna avtoriteta kot Prešeren. - je bil Miklošičev brat Janez utemeljitelj slovenskega zborovskega petja v Mariboru. - je Miklošič slovenščini v sistemu slovanskih jezikov stalno dodeljeval najuglednejša mesta. - je bil Miklošič izvoljen za predsednika društva »Slovenija«, ustanovljenega na Dunaju leta 1848, in da je sestavil znameniti program Zedinjene Slovenije. - je Miklošič znal latinsko, starogrško, novo-grško, sanskrt, italijansko, francosko, angleško, romunsko, albansko in vse slovanske jezike. - je leta 1864 dobil dedni plemiški naslov, vendar se je še naprej preprosto podpisoval »Miklosich«. Od neizmerni bridkosti potrta, naznanjata podpisanca preialostno vest, da je njiju presrčno ljubljeni, nepozabni oče Njegova Prevzvišenost preblagorodni gospod juriš et phil. dr. Frančišek vitez Miklosich, Nj. ces In kr. apost. Vallčanttva pravi tajni svetnik, vitez avstr. ces. reda železne krone II. vrste, avstr. ces. Leopoldovega reda, posestnik isstnega znamenja za znanost In umet-delka kr. prus. reda pour le mirite za znanost In umetnost, Imitnlk mirovnega oddelka kr. prus. reda pour le mirite za znanost In umetnost, Stanislavovega rida II. vrste z zvezdo In ces rus. rida Sv. Ane II. vrste, ces. rus. Stanislavovega križnik kr srb. rida Sv. Save I. Maksimilijanovega rida za znanost In umetnost In ces mehlkanskega re Gvadelupske, posestnik vei svetinj, o. kr. dvorni svitnik, blvil rektor In »sestnlk ved svetinj, c. kr. dvorni dunajskega vseuillliča v p., ud ces. akademije za mlj v Parizu, Berollnu, Pragi, Budapeitl, Monakovi kareitu, Zagrebu, Belem Gradu, Rimu In mnogih d Imitn viliko- ste, komendnlk rida zvezde Rumunske, vitez kr. bav. In umetnost in ces. mehlkanskega reda naše ljube Gospe avnl pr lerburi Imu In mnogih drugih učenih države In Inozemstva I. t. d. I. t. d. il rekto nost In umetnost na Dunajl, akade-Peterburgu, Krakovu, Kodanjl, Bu-družc' v soboto, dnč 7. sušca 1891. 1. ob l/i na 9. uro zjutraj, po daljši bolezni, pre-jemši sv. zakramente za umirajoče, v svojem 78 letu, blaženo v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki predragega pokojnika se v ponedeljek, dnč 9. t. m. točno ob 2. uri popoldne iz smrtne hiše: VIII. Josefstadterstrasse II, prepeljejo v župnijsko cerkev Matere Božje (pri 00. piaristih) v Josefstadtu, on-dukaj slovesno blagoslovi in potem na osrednjem pokopališči v rodbinski raki pokopljejo. V vtorek dni 10. t. m. ob IO uri dopoldne se bode v zgoraj imenovani župnijski cerkvi darovala črna maša z biljami za vzveličanje predragega pokojnika. Na Dunaji, dni 7. sušca 1891. Frančišek vitez Miklosich, c kr okrajnosodni pristav in c. in kr poročnik n. d. stanu v razpregledu c. in kr. 3. deielnobrambnega dragonskega polka Moric vitez Miklosich, c. kr. okrajnosodni pristav in c in kr. nad-poročnik-auditor v reservi. Osmrtnica, s katero sta sina Frančišek in Moric naznanila smrt jezikoslovca Frana Miklošiča, ki je uvedel v jezikoslovno delo znanstveno metodo Miklošičev zbornik Ob stoletnici smrti Frana Miklošiča sta Kulturni forum Maribor in Slavistično društvo Slovenije izdala Miklošičev zbornik (uredil Viktor Vrbnjak). V zborniku je Stanislav Hafner podrobno obdelal življenje in delo Frana Miklošiča. Vasilij Melik, zgodovinar, je orisal Miklošičev čas, Viktor Vrbnjak pa se podrobneje ustavlja ob kulturni podobi vzhodne slovenske Štajerske na prelomu 18. in 19. stoletja. Zgodovinar Stane Granda je osvetlil Miklošičevo vlogo v revolucionarnem letu 1848/49. Katja Sturm-Schnabl je odbrala vrsto pisem in čestitk, ki jih je veliki jezikoslovec prejel ob svoji sedemdesetletnici (1883). Anton Trstenjak je analiziral Miklošičevo pisavo, Martina Orožen pa je največjega slovenskega slavista predstavila kot raziskovalca obredne terminologije. Marko Jesenšek je obdelal slovensko gradivo v Miklošičevi primerjalni skladnji, Ignacij Voje je prispeval referat o pomenu Miklošičevih študij in izdaj vi- rov za proučevanje zgodovine južnih Slovanov, hrvaški znanstvenik Mate Ši-mundič je pisal o hrvatski narodni baladi Asanginica v Miklošičevi obdelavi, Bernard Rajh je orisal Miklošičeva prizadevanja za dokončno obliko in uveljavitev enotnega in splošnega slovenskega knjižnega jezika. Tatjana Hojan piše o Miklošiču kot sestavljalcu slovenskih gimnazijskih beril, Marija Stanonik o slovstveni folklori v obdobju slovenske romantike, Mirko Nirdorfer pa je prispeval neskončno Miklošičevo bibliografijo od leta 1840 do 1991. Ob 100-letnici Miklošičeve smrti pa je Slavistično društvo Pomurja izdalo prikupno zlaganko, ki se jo da s pridom uporabiti v nižjih srednjih šolah. Vsebinsko in oblikovno zasnovano zlaganko je dal prof. Franci Just. Izkupiček od prodaje (5000 izvodov) pa je namenjen ureditvi Miklošičeve spominske sobe v njegovih rojstnih Radomerščah. 4 Končno obeležje Slovenski narod se je dolgo otepal z mislijo na Slomškov, Maistrov in Miklošičev spomenik v Mariboru. Letos so vsi trije veliki Slovenci končno dobili svoje obeležje. Zadnji med njimi je bil Fran Miklošič. Njegov doprsni kip stoji pred vhodom v Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Slovesno odkritje spomenika je bilo v četrtek, 3. oktobra, ob polni udeležbi Mariborčanov in zborovalcev Slavističnega društva Slovenije. Slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl je med drugim dejal: »Slovenci smo v svojem individualizmu nagnjeni h generacijski samozadostnosti in se prepogosto zdimo zmeraj spet zgodovinski začetniki revolucionarno pomembnih reči, kot da pred nami ni bilo kaj dosti prida. Potem se nam zgodovinski spomin kot ena nujnih osnov slehernega državnega in suverenega naroda spreminja v zgodovinsko ignoranco, amnezijo, ali celo - kar je najhuje - v odpor, zdaj do tega, zdaj do onega, kakršne volje smo pač. Dolgo je bil žrtev te naše navade Slomšek, ki mu res niso postavili spomenika zadnjih petdeset let, postavili mu pa ga niso tudi sto prejšnjih let, tudi v Koroščevi Jugoslaviji ne. Ali pa Maister ali kdo tretji. Vsak spomenik na javnem mestu je navsezadnje projekcija spomenika, ki ga nosimo ali pa ne nosimo v sebi. Toda naša suverenost je navznoter, moralno, duhovno in kulturno, vendar vztrajno zorela in se gradila stoletja nazaj z rodovi in rodovi, s tuberkuloznimi pesniki, zanesenimi misijonarji, učenjaki, umetniki, ki so jo nosili v sebi in zanjo tudi padali. Premalo jasno pa je v nas, da smo samo dediči, ki moramo v svojem času čim bolj pametno, čimbolj uspešno dobro opraviti svojo nalogo na tej naši slovenski poti.« Družbene razsežnosti njegovega dela Iz govora predsednice Slavističnega društva Slovenije dr. Martine Orožnove na zborovanju slovenskih slavistov v Mariboru. Miklošičeva interdisciplinarno naravnana jezikoslovna raziskovanja niso bila sama sebi namen. Vsebovala so globoke družbene, posredno tudi politične razsežnosti. Služila so medsebojnemu spoznavanju, uzaveščanju, kultiviranju Slovanov v monarhiji, občudovanju vrhunskih dosežkov slovanskega umetniškega duha v besedni umetnosti, glasbi, slikarstvu... Pri Slovencih se je to vzdušje dobe kazalo v vnemi po praktičnem obvladovanju slovanskih jezikov (srednješolci so se samo-gibno učili češčine, poljščine, ilirščine, ukrajinščine), dobilo pa je svoj odraz v široki prevajalski pahljači iz drugih slovanskih književnosti (že Koseski je prevedel Puškinov ep Car Sultan, Cegnar znamenito Babičko B. Nemcove, Sienkieviče-ve zgodovinske romane so prevajali istočasno različni prevajalci, itd.). Tako so Slovenci, upoštevajoč le idealizirano duhovno podobo »slovanskih bratov«, spoznavali, se duhovno krepili - pa tudi slepili sami sebe! Morda boste rekli: Kaj bi prav v današnjih žalostnih časih vsega slovanskega sveta s slavistiko? Kaj bi na vse to rekel Miklošič, plemeniti humanist?! Prav sedanjost zgovorno kaže, da je bila panslavistična (pangermanska) miselnost 19. stoletja politično združevalna, v določenem smislu sicer državotvorna, daljnoročno pa goljfiva iluzija. V teku 200 let se je izrodila kot že mnogo dobrih idej •v zgodovini človeštva. Umetnost, poezija, znanost - to ni življenje naroda kot celote; jezikovna sorodnost ni garancija za enakopravno sožitje med slovanskimi narodi, ni garancija za osnovne človekove pravice. To je izkušnja naše sedanjosti... Dejanska politična, ideološka, socialna, gospodarska, in kulturna stvarnost, ki se je po tolikih upih in željah po narodovi svobodi, neodvisnosti, samostojnosti, oblikovala po prvi svetovni vojni, je razkrila med Slovani, med slovanskimi narodi, dejansko nepremostljive mentalne, verske, socialne, kulturološke in druge nepredvidene razlike, ob katerih se Slovenci vseskozi samoobrambno opredeljujemo kot samostojen narod s svojo kulturno tradicijo. In prav zato, ker moramo tudi v sedanjih družbenopolitičnih razmerah braniti in utemeljevati svoje narodnostno bistvo, svoj jezik, svojo kulturo - in svojo zemljo, ne le v odnosu do južnih bratov že v drugi bivši Jugoslaviji, pač pa tudi v konceptu nove Evrope, ki smo ji prenez-natni, da bi nam priznala status državice, se zdi naše novo, trezno soočanje s slovanskim in neslovanskim svetom danes spet na nov način aktualno. Ali in KAKO bomo tak odboj preživeli?! Dobro moramo poznati svoj pravi obraz; spoznali ga bomo ob soočanju z drugimi 'jeziki, kulturami, narodi. Vse kaže, da bodo tudi prihodnje generacije Slovencev kar naprej morale stati na preži, utemeljevati sebi in sosedom lastno identiteto, jezikovno in kulturno samobitnost - tudi s spoznanji, z znanjem in argumenti slovenistike in slavistike... Slovenščino je kot samosvoj slovanski jezik v svetovno slavistiko zacementiral vešč pravnik, naš čaščeni jezikoslovec Fran Miklošič. V vseh njegovih delih je uvrščena ob »staroslovenščino«. In to pove in pomeni po Miklošiču veliko. To je njegova materinščina, to je opazno arhaičen slovanski jezik. To mesto slovenščine v primerjalno-slovanski slovnici je bilo daljnoročno tako pomembno kot njegova peticija o Zedinjeni Sloveniji leta 1848, kot uvedba termina Slowenische Sprache v Občedržavljanski zakonik leta 1849, kar je pomenilo njegovo državno priznanje. Slovenski jezik je pogojeval narodovo združitev - in naš pravni obstoj. Miklošič sam ni izoblikoval naše matične stroke slovenistike; nakazal pa je njene raziskovalne smernice, vzgojil naše prve univerzitetne sloveniste, znanstvenike različnih jezikoslovnih vej (npr. Gregor Krek, Karel Štrekelj, Matija Murko -delujoči v Gradcu, Maks Pleteršnik, Matija Valjavec), navdušil in usposobil je plejado svojih učencev za vsestransko delo na kulturnem področju - v javnosti, v šolstvu v tedanjih slovenskih deželah. Miklošičeva znanstvena dela bodo še zaživela, z novih zornih kotov bodo nedvomno pozitivno vrednotena in ovrednotena, kajti znanstvena resnica je neuničljiva. Pripravil BORIS PANGERC TRGOVINA JESTVIN SOVODNJE — Prvomajska 52 Tel. 882060 Dušan Pelicon TRGOVINA JESTVIN Cotič Danilo SOVODNJE OB SOCl Prvomajska ul. 85 — Tel. 882026 SONČNI KOLEKTORJI Bogdan Butkovič SOVODNJE — Prvomajska 72 Tel. 882123 S. p. A. GRADBENO PODJETJE — ČEDAD - C. Alberto 17 Telefon (0432)732469 - Telex 450009 BENDU I - Telefax (0432)732019 inženiring - uvoz ■ izvoz - stroji, tehnologija in material za gradbeno industrijo Filiala: PROSEK (TS) - Ul. S. Nazario 21 - Tel. (040) 225908 vošči vesele praznike BENEDIL Cenjenim klientom, vsem vaščanom in prijateljem vošči srečno novo leto GRADBENO PODJETJE Stanko Kosič DOBERDOB — Ul. Gradnikove brigade 3 — Tel. 78024 PRI JEZERU LEKARNA DOBERDOB - Tel. (0481) 78300 >90011 URARNA - ZLATARNA Bratina želi vsem odjemalcem uspešno 1992 TRŽIČ — Corso del Popolo 28 Tel. 410674 TEHNIČNI STUDIO geom. Poletto G. in Buiatti A. RONKE - Ul. Dante 28 Tel. (0481) 777439 TRGOVINA JESTVIN Romano Butkovič SOVODNJE — Prvomajska 65 Tel. (0481) 882292 vošči srečno novo leto ELEKTRONSKI ELEKTRIKAR - HIDRAVLIK Tomšič Drago SOVODNJE OB SOCl Prvomajska ul. 33 Tel. (0481) 882032 PEKARNA COTIČ Sovodnje ob Soči Prvomajska 109 Tel. 882006 KOVINARSKA DELAVNICA KLEPARSTVO _ y Franc Cavdek SOVODNJE — Malnišče 10 Tel. (0481)882450 TVRDKA Furlani Livio & C. Predelava in prodaja marmorja in drugih naravnih oblog SOVODNJE - Malnišče 1/A Tel. 882220 — Fax (0481) 882585 /L ! : X ■ Oglase pripravil Publiest telefon: (040) 7796688 GOSTILNA MJfOt Pri • c^Jgr- Francetu SOVODNJE- Prvomajska ul. 86 - Tel. 882038 #Vprimex GROUP NOVA GORICA, 25. JUNIJ 1B TELEFON (065) 23712 0°^ O poslovnim partnerjem in prijateljem srečno 1992 Vesele praznike in uspešno Novo leto! Solkanska industrija novagorica/ apna Nova Gorica Solkanska Industrija apna p. o. Nova Gorica želi vsem cenjenim odjemalcem in občanom, tako doma, kot v zamejstvu, srečno, mirno in uspešno Novo poslovno leto 1992. Istočasno seznanjamo vse, ki želijo tudi v bodoče z nami sodelovati z asortimentom našega proizvodnega programa: — hidrirano apno polnjeno v vrečah, rifuza stanju in posebne kvalitete z dvakratno separacijo, — žgano metalurško apno in granulirano žgano apno, — granulati apnenca, to je teranova, pesek za zidavo, gramoz, tolčenec in kamen. Iz uvoza pa nudimo fino malto, starano gašeno apno in fino mivko. 1 _______________________________________________________________________________________________________. PETROL PETROL Trgovina Ljubljana p.o. TOE NOVA GORICA Želimo obilo uspehov in sreče v novem letu H Srečno in uspešno 1992 vam želi ELEKTRO PRIMORSKA p. o., Nova Gorica, Erjavčeva, 22 Pred 70 leti so bili požgani kulturni domovi pri Sv. Ivanu, v Rojanu in Barkovljah Napad na temelje narodne zavesti NEVA LUKEŠ ^poslavljajočem se letu je bilo V več pomembnih obletnic. Pomembnih za nas kot slovenski narod predvsem pa za nas kot manjšino, ki je prva občutila naklepe, nato pa tudi strahote fašističnega režima in na lastni koži spoznala, da ne gre le za navadno preganjanje, temveč za dalekosež-nejši načrt popolnega izničenja. In temu načrtu smo 'so močjo postavili po robu. Najprej s povečano kulturno, športno, gospodarsko in drugo dejavnostjo, nato pa z uporom, iskrico, ki se je razžare-la nato v ogenj in pritegnila vse, ki so hoteli svobodo, enakopravnost in mir za velike in majne narode. 70 let je v tem letu poteklo od tistih dni, ko so fašisti začeli s svojim načrtnim zatiranjem in uničevanjem vsega, kar je bilo slovenskega. Leta 1920 so zažgali Narodni dom; leto kasneje pa so zažgali kar tri naše kulturne domove - Narodni dom pri Sv. Ivanu, Narodni dom v Rojanu in še Narodni dom v Barkovljah. Vsi trije domovi so bili centri kulturnega, gospodarskega, socialnega, pa tudi sicer družabnega življenja v teh predelih našega mesta. Tega so se fašisti dobro zavedali, zato so jih napadli, razdejali in uničili. Skoraj v istem času so fašisti uničili še vrsto slovenskih podjetij in ustanov. Tako so uničili in razdejali Transportno društvo Balkan, Tovarno likerjev, Tvrdko Franc in Krantz, Trgovino Stantič, Kavarno Commercio, pa še odvetniške pisarne dr. Wilfana, dr. Ag-neletta, dr. Abramam, dr. Protnerja, dr. Okretiča, dr. Kimovca; razdejali pa so tudi Ljubljansko kreditno banko, Prvo hrvatsko štedio-nico in Splošno hranilnico in posojilnico. Glavna tarča fašističnih napadov pa so bili seveda Narodni domovi pri Sv. Ivanu, v Barkovljah in v Rojanu. T)onoči, 2. septembra 1921 so fa--L šisti zažgali Narodni dom pri Sv. Ivanu. »Bilo je okrog 3. ure zjutraj« je zapisano v Edinosti 3. septembra 1921, »ko je pridrvel k Sv. Ivanu tovorni avtomobil, natlačen z oboroženimi fašisti. Pripeljali so s seboj sod bencina. Ko so prišli v bližino doma, so se porazdelili po skupinah. Ena se je pritihotapila do doma in skušala vdreti v notranje prostore. Ker so bila vsa vrata trdno zaprta, so nočni požigalci preplezali zidove okrog doma, vdrli v vrt, zlomili z železnimi drogovi vhode, ki so vodili v notranjost poslopja. Planili so v vežo, se povzpeli po stopnicah v veliko dvorano. S seboj so nosili posode z bencinom, s katerimi so začeli polivati dvorano, oder in vse sosednje prostore.« Vse je potekalo v temi. Družina najemnika, ki je stanovala v poslopju, se je prebudila in preplašena zbežala v pritličje. Tam se je skrila v stransko sobo in čakala, kaj se bo z njo zgodilo. Medtem so fašistični razbijači nadaljevali svoje delo in začeli pustošiti vse, kar jim je prišlo pod roko. Spustili so iz sodov vino in drobili po tleh steklenice. Ko so hoteli najemniki rešiti vsaj svoje stvari, svoje stanovanje, so jih že čakali fašisti s samokresi v rokah in jim preprečili vsakršno rešilno akcijo. Medtem je bila dvorana Narodnega doma že v ognju. Ko je že vse gorelo, so fašisti odvlekli iz doma najmenika in njegovo družino in jih na pol nage in bose pustili pred cerkvijo. Ko se je družina, vsa prestrašena približala domu, je lahko videla samo še velike ognjene zublje, naj lepši narodni dom v naši okolici pa je bil popolnoma uničen. »Nedopovedljivo je bilo, kar je človek občutil ob čitanju poteka tega dejanja, ki je bil šele uvod v Po naslovomm pogled na ruševine nekdanjega Narodnega doma v barkovljah (levo) In na notranjost Tržaškega podpornega in bralnega društva po obisku fašistov; v sredi notranjost Narodnega doma v Rojanu po požigu, spodaj pa svetoivanski kulturni delavci v notranjosti opustošenega Narodnega doma. grozote, ki smo jih potem doživeli«, je zapisano v brošuri »Slovenska čitalnica pri Sv. Ivanu«, ko je le-ta slavila leta 1968 stoletnico svojega obstoja. Pri požigu Narodnega doma pri Sv. Ivanu ni bil aretiran nihče in tudi gasilci so prišli šele tedaj, ko so od lepe gledališke dvorane ostali le črni ožgani tramovi in stranske stene. »Nad našim narodom se lahko izvajajo najbolj sramotni in ostudni zločini in nikogar ni, ki bi se dvignil v njegovo obrambo. Nas se loteva obup in gnev; izgubljamo vero v obstoječi red. Edino, kar nas drži pokoncu, je naša neomajna vera, da bi končno zmagala resnica nad vsem nasiljem in barbarstvom,« je še zapisano v Edinosti. Kmalu potem so se fašisti vselili v Narodni dom, ki so ga uporabljali, ne da bi plačali karšnokoli najemnino. Prisilili so celo delničarje, da so prodali stavbo in vrt po smešno nizki ceni 21.000 lir. Svetoivančani se še vedno borijo za svoj dom, da bi jim ga oblasti vrnile, a do sedaj zaman. ekaj dni pozneje, 8. septem--L N bra 1921 so fašisti zažgali Narodni dom v Rojanu, ki je bil za Rojančane »nekakšen hram ži- vega slovenstva«. To je bil za Rojančane velik udarec, saj so že leta 1891 ustanovili v Rojanu ro-jansko posojilnico in Konzumno društvo. Prav to društvo je postalo kasneje hrbtenica gospodarskega in družbenega življenja v tem predelu mesta. Tu je imelo društvo svojo gostilno, nato pa še trgovino z jestvinami. Tu so prirejali razne kulturne in prosvetne prireditve, kot na primer veselice, koncerte, zabavne večere in drugo. Prav ta dejavnost se je v rojan-skem domu še okrepila, ko so k Zadružni gostilni dogradili dvorano, kjer so nastopala razna društva in je stavba postala tudi rojan-ski Narodni dom. Fašisti so se zavedali pomembnosti tega doma in dejavnosti, ki se je v njem odvijala, in so svoje prve napade začeli že leta 1919, ko so tudi pretepli nekaj domačinov. Vzdušje je postajalo vse bolj vroče in napeto, dokler niso fašisti 8. septembra 1921 dom zažgali. Rojančani pa se niso vdali. Leta 1923 so, takorekoč na pogorišču, ustanovili športno društvo Zora, ki je delovalo kot mladinsko nogometno društvo pri odseku društva Adrije. Žensko združenje je v tis- tem času vodilo tečaje za vezenje in kleklanje; leta 1924 pa je bilo ustanovljeno društvo Zarja, katerega člani so bili Hirat Kapun, dr. Vladimir Turina, Drago Žerjal in drugi. Dvorana bivšega doma je ostala nepopravljena vse do leta 1945, ko so Rojančani zahtevali od oblasti odškodnino. Danes Narodnega doma v Rojanu ni več. Na istem mestu stoji sedaj devetnadstropna stanovanjska hiša. ' I 'udi Barkovlje so izgubile svoj JL Narodni dom, ki je bil sedež številnih dejavnosti na tem območju našega mesta. Riko Simonič je sin istoimenskega gostilničarja, ki je imel v tem domu svojo gostilno - kraj, kjer so se zbirali Slovenci, kjer sta imeli svoje prostore Gospodarsko in obrtno društvo in kjer sta delovala tudi čitalnica in pevski zbor. »Devet let mi je bilo tedaj, ko je prišlo do požiga doma. Že poldrugo leto prej so fašisti napadali naše goste, člane domačega pevskega zbora in razbijali svetilke pred domom.« V noči med 12. in 13. decembrom, prav na god Sv. Lucije so fašisti dom napadli. »Nihče si napada ni pričakoval. V gostilni je bilo kakih 20 gostov. Nekateri so utegnili pobegniti, drugi so ostali noter. Sam sem kot majhen deček tedaj že spal. Prebudili so me kričanje in ognjeni zublji.« Takrat je bila dvorana že pripravljena za novoletno zabavo in ples. Fašisti so vse stolice in mize polili z bencinom, pravtako klavir, ter oder z vsemi kulisami. »Sam se spominjam, da so sicer prišli gasilci, da so prišli tudi karabinjerji, a da si nihče ni upal odločno nastopati. Mi smo imeli stanovanje na drugem koncu stavbe, ki ni zgorel. Vendar pa sem doživel toliko mraza in vlage, da sem dobil pljučnico. Spominjam se nekega našega italijanskega goste Ernesta - Nesto smo ga imenovali - ki je na vsak način hotel rešiti klavir iz dvorane in nam tudi sicer pomagati. Toda požar je bil velik in je uničil vse. Celo stekla bližnjih hiš so popokala, a ni bilo prave pomoči, da bi bili dom rešili. Sedaj že pokojni Milivoj Pertot iz Barkovelj je v svojem življenjepisu o požigu Narodnega doma v Barkovljah med drugim napisal: »Takrat sem hodil v obrtniško šolo v Trstu. Domov sem se vozil s tramvajem. Tisti večer sem bral v tramvaju časopis. Ko sem izstopil, me je nekdo udaril v obraz tako, da sem začel krvaveti iz nosa in ust. Stekel sem k pipi, ki je stala na vogalu pri vrtu in se malo umil. Nato sem odhitel v gostilno Konzumnega društva, ki je stala prav tam, kjer je sedaj vila Cesa-re. Takrat sem tudi povedal, da sem videl, kako gori naš dom. Fašistov je bilo za en kamion. Iz doma so spodili vse ljudi. V dvorano so nanosili stolice in mize in jih polili z bencinom. Še prej so v gostilni pokradli sir in pivo.« Generacija, ki je stopila na po-zorišče med dvema vojnama, je zapisano v brošuri "Slovenska čitalnica pri Sv. Ivanu 1868-1968" je želela nadaljevati delo svojih prednikov v novih okoliščinah in novih pogojih. Doživela pa je vrsto razočaranj in udarcev. Tako ji je ostala odprta le ena sama pot, ki jo je tako jasno videl pred seboj že pesnik Srečko Kosovel, ko je zapisal ... In jaz, jaz se bom uprl! Imena teh slovenskih in italijanskih upornikov so vklesana na marmornati plošči na svetoivan-skem Narodnem domu, ki so ga postavili s toliko muke in odrekanja naši predniki, ki niso niti slutili, da se bodo morali njihovi potomci za svobodo še naprej boriti. Zatiranje se je v času fašizma nadaljevalo. Fašizem je najprej razpustil vse naše šole, nato vsa naša društva. Ko je videl, da Slovenci vztrajamo, je začel tudi z bojem proti posameznikom. Nastali so tako imenovani »battaglio-ni speciali«, ječe so se polnile z ljudmi, ki niso klonili, naša kulturna in gospodarska dejavnost je bila uničena. Pa je prišla druga svetovna vojna. In tista iskra upora se je razrasla in se razširila v vsesplošni upor, ki je pripeljal slovenski narod v osvobodilno gibanje in do zmage Del tega naroda smo tudi mi tu v Italiji. Zaman čakamo na zakone, ki bi zaščitili naše pravice pa se, kljub temu upiramo; vztrajamo v svojih društvih, pojemo svoje pesmi, ustvarjamo svojo kulturo in hočemo biti enaki med enakimi. Vse te obletnice zato niso le nekaj nepomembnega, nekaj, kar je pač bilo, pa ni vredno daljšega spomina. Danes nimamo več teh treh domov. V Barkovljah imamo še društvo, pri Sv.Ivanu in v Rojanu pa je ta dejavnost zamrla. In to ne bi smelo biti, če bi spoštovali to, kar so naši predniki s takšno muko in žrtvami ustvarili. e s"' ' C3 COPEGO ŠTANDREŽ - Industrijska cona Gorica - Ui, A. Gregorčič 25 Tel. (0481) 20636 - 21845 - Fax (0481) 21615 - Telex 460495 COPEGO GROSISTIČNO PODJETJE NA PODROČJU JESTVIN P RO IZ VODNJA KEKSO V IN RIŠKO TO V PRAŽILNICA KA VE PEKARNA - SLAŠČIČARNA Claudio Cozzutti GORICA - Ul. Garzarolli 195 - Tel. (0481) 521522 Drev. XX. septembra 47 - Tel. (0481) 33010 Srečno 1992 Ob nedeljah odprto do 14. ure so. be. ma. IMPORT - EXPORT GORICA - Travnik 6 - Tel. (0481) 31034 - 33490 Telex 460330 Sobema I SKLADIŠČA IN PISARNE — Ul. Čase sparse 77 Sovodnje ob Soči (GO) Tel. (0481) 21213 - 20895 Telex 461207 Sobema I Telefax 20969 Filiala: Štivan 3/c — Tel. (040) 208798 /e S.R.L. Sedež: TRST — Ul. Lazzaretto Vecchio 2 Tel. 040/311113 — p. p. 901 Telefax: 040/311303 Filiala: GORICA — Drev. XXIV. maja 1 Tel. 0481/31659 - 32173 Telefax 0481/81965 Telex 460857 Zit|§I£] UVOZ - IZVOZ ZASTOPSTVA 34070 SOVODNJE (GO) Čase Sparse 76 Tel. (0481) 20181 Telex 460639 IMSAGO I Fax (0481)521388 • STEKLO ZA GRADBENIŠTVO IN POHIŠTVO: float, refleksno, ornamentno, izolacijsko, kaljeno, ogledala itd. • STROJI IN ORODJE ZA STEKLARJE • LASTNA PROIZVODNJA: izolacijska stekla, silikonska tesnila uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... ANTIKVARIAT Faganel Robert Drevored 24. maja 15/c Gorica _____Tel. (0481)81186- KOLESA IN NADOMESTNI DELI E. Čuk Lastnika: Cefarin in Saksida GORICA Trg Cavour 9 Tel. 535019 ESPEGO s. r. I. ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Tel. (0481)534660 ££L0 s. r. I. IMPORT - EXPORT Tel. (0481)534760 GORICA — Korzo Italia 126 Telex 460155 ESPEGO Telefax (0481) 532410 L AGCHEtf IMPORT—EXPORT GORICA - Ul. Sv. Mihaela 334 Tel. (0481) 21711/12 - Fax (0481) 20719 Telex: 460690 AF GO I a ♦ proizvodnja europaper ♦ trgovina ♦ oprema in repromateriali za papirno, predelovalno in grafično industrijo 34170 GORICA Ul. delUndustria 6 Tel. (0481)20985 - 21975 Telex 461156 PAPER I Telefax (0481) 21117 IUuG oriziana sn ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZI Sedež in uprava Ul. Duca d’Aosta 180 34170 GORICA Tel. (0481) 520660 - 520655 Operativni urad MMP ŠTANDREŽ Tel. (0481) 22351/2/3/4/5 Telex 460107 LAGORI I Fax (0481)520117 SAURA UVOZ - IZVOZ - ZASTOPSTVA Specializirana v trgovini s papirjem in embalažnim steklom. GORICA - Ul. Trieste 247 Telefon (0481)521222 Telex 461248 SAURA I Fax (0481)22203 GLOBTRADE italiana S.p.a. Export - Import SEDEŽ: 34170 GORICA, Largo Culiat 11 Telefon (0481) 5941 Telex 460555 GLOBTR I Telefax (0481)594220 FILIALA: MILAN, Foro Bonaparte 76 Telefon (02) 31640 - 33214 Na izlet s Primorskim dnevnikom i Maldivih benov se koplje v morju polnem rib, za senco pa skrbijo kokosove palme, ki se razprostirajo vse do samih plaž. Sri Lanka in Maldive so torej cilj našega enajstdnevnega potovanja, ki bo kot običajno v februarju, ko je pri nas mrzlo, tam pa se dnevna temperatura giblje med 27 in 30 stopinj C. Pravo poletje torej s temperaturo morja okoli 26 stopinj! Pa poglejmo sedaj program našega potovanja: 4. FEBRUAR 1992 (TOREK) Ob 10.30 zbirno mesto na letališču v Ronkah, od koder se bomo ob 11.20 odpeljali v Rim. Prosto za kosilo, nato prijava za let Air Lanka UL 584 z odhodom za Colombo ob 16.10. Vožnja traja skoraj 12 ur, računajoč tudi postanek na letališču Abu Dabi v Arabskih emiratih. Prenočevanje v letalu, kjer tudi servirajo tople obroke. 5. FEBRUAR 1992 (SREDA) Ob 7.25 prihod v Colombo, glavno mesto Sri Lanke. Po opravljenih formalnostih se bomo s posebnim avtobusom odpeljali v Kandy, zadnjo prestolnico kraljestva Sri Lanke, ki pa je še danes izredno pomembna za budistično religijo; tu je namreč v posebnem templju ohranjen zob Bude, ki privablja vernike z vsega azijskega kontinenta. Po prihodu v Kandy se bomo nastanili v hotelu, se odpočili, proti večeru pa si bomo ogledali tempelj in sledili domačim plesom. 6. FEBRUAR 1992 (ČETRTEK) Dopoldne, potem ko se bomo dodobra naspali, si bomo ogledali botanični vrt in prisostvovali kopanju slonov, popoldne pa je na vrsti ogled mesta, živahne tržnice in laboratorija dragih kamnov. 7. FEBRUAR 1992 (PETEK) Po zajtrku odhod v Pallonnaruwo, prestolnico Sri Lanke iz 11. stoletja. Med potjo bomo obiskali indijski tempelj Matale, se ustavili v delavnici, kjer izdelujejo znani batik, ter si ogledali farmo dišav. Vodnik nas bo popeljal na ogled znamenitosti starinske prestolnice, potem pa bomo pot nadaljevali v Sigiriyo, kjer bo prenočevanje. 8. FEBRUAR 1992 (SOBOTA) Dan je namenjen izletu v Anurad- hapuri, prvo prestolnici Sri Lanke, kjer so ostanki »bakrene palače«, sveto drevo in skalnati tempelj. Povratek v Sigiriyo na prenočevanje. 9. FEBRUAR 1992 (NEDELJA) Obisk legendarne trdnjave v Sigi-riyi, ki je bila zgrajena na 400 m visoki skali pred skoraj 1.500 leti. Tu se začenja povratek v Colombo, toda med potjo bomo obiskali še budistični samostan Dambulla, pred katerim leži 15 m dolg »ležeči Buda«. Z letališča v Colombu bomo poleteli na Maldive (dobra ura vožnje), nato pa z motorno ladjo na otok Vadoo, kjer nas bodo čakale postelje v prijetnih bungalowih. OD PONEDELJKA, 10., DO ČET-RKA, 13. FEBRUARJA Štiri dni popolnega relaxa! Dnevi so namenjeni počitku, kopanju, ribolovu, raziskovanju koralnih grebenov pa tudi jadranju ali izletom z ladjico s steklenim dnom. 14. FEBRUAR 1992 (PETEK) Zjutraj transfer z ladjo na letališče Hulule, odkoder se bomo najprej odpeljali v Colombo, od tu pa ob 11.00 z direktnim letom v Rim, kamor bomo prispeli ob 16.45. Žal nimamo takojšnje povezave s Trstom, zaradi česar bomo ostali na letališču vse do 21. ure, ko nas bo letalo odpeljalo v Trst oziroma na ronško letališče, kjer se bo naše potovanje končalo ob 22.20. CENA POTOVANJA JE 2,595.000 LIR, v kar je všteto: Prevoz z letalom (turistični razred) Trst-Rim-Colombo-Male in nazaj; krožno potovanje po Sri Lanki z avtobusom in vodnikom; polni penzion od kosila prvega dne do kosila zadnjega dne; transfer z ladjo na Maldivih; polni penzion na Maldivih z namestitvijo v dvoposteljnih sobah s tušem in WC; zdravstveno zavarovanje. V ceno niso vključene pijače, napitnine in vse, kar ni posebej omenjeno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo je 350.000 lir. Še posebno opozorilo: za potovanje ni potreben vizum, toda potni list mora imeti veljavnost vsaj 4 mesece pred zapadlostjo! Vpis in pogoji Vpisovanje za vsa potovanja Primorskega dnevnika se bo začelo v petek, 3. januarja in se zaključilo v soboto, 4. januarja 1992. Vpisovanje bo na upravi PD v Ul. Montecchi 6 v Trstu in na uredništvu v Gorici v Ul. 24. maja od 8.30 do 15.00, v soboto pa od 9. do 12. ure. Ob vpisu je treba predložiti osebno izkaznico oz. potni list. Za potovanje po Sloveniji je treba vplačati akontacijo v znesku 80.000 lir, za Sardinijo 350.000 lir, za Sri Lanko in Maldive pa 1,5 milijona lir. Preostali znesek bo treba vplačati v obrokih, kar bo sproti objavljeno. Prijava za potovanje se lahko brez penalov stornira do 30 dni pred odhodom. Po tem datumu pa so penali naslednji: od 30 do 15 dni pred odhodom 30% cene, od 15 do 7 dni pred odhodom pa 50% cene potovanja. Če nekdo odpove potovanje manj kot 7 dni pred odhodom, izgubi vso vplačano vsoto. Vsekakor pa prijavljenca lahko nadomesti druga oseba, če ima vse potrebne dokumente. Možno je tudi zavarovanje proti plačilu penalov (informacije pri potovalnem uradu Aurora in pri zavarovalnih družbah). Pred začetkom potovanja oziroma ob vplačilu zadnjega obroka bodo vsi udeleženci dobili dodatna obvestila in informacije. Dosedanjim in bodočim izletnikom želimo mnogo sreče in zdravja v novem letu, predvsem pa še mnogo potovanj. Ogled Sri Lanke, oddih m Ležeči Buda pred samostanom v Dambulli Letošnje najdaljše in seveda najdražje potovanje je namenjeno Sri Lanki (nekdanji Ceylon), otoku, ki leži južno od Indijskega polotoka in zapira Bengfalski zaliv v Indijskem oceanu. To je več kot 65.000 kv. km velik otok, čigar ime pomeni v prevodu »bleščeča zemlja«, imenujejo ga pa tudi »biser oceana« in »zemeljski paradiž«. Nič čudnega, saj ga je narava obdarila z bujnim rastlinjem, z lepimi plažami, na njem so ostanki stare civilizacije, ki se prepletajo z modernim načinom življenja. Potovanje po tem otoku, ki nam razkriva svojo kulturo in zgodovino, nas popelje v svet, ki ga nismo vajeni, zato ga lahko uvrstimo med tista potovanja, ki nam bodo ostala dolgo let v spominu. Po takem potovanju pa se seveda prileže tudi nekaj dni počitka. Lahko bi ostali kar na Sri Lanki, na eni od tolikih plaž, a smo se odločili, da se popeljemo na 800 km oddaljeno otočje Maldive, prav sredi Indijskega oceana. Če je morje, ki obdaja Šri Lanko, čisto, tedaj lahko rečemo, da je na Maldivih kristalno čisto, saj tu ni ničesar, k&r bi lahko onesnažilo vodo in zrak. Narava je nedotaknjena, tisoče otokov in koralnih gre- V severozahodno Slovenijo in Gradec Letošnje najbolj kratko, a kvalitetno potovanje je namenjeno Sloveniji. Zdi se nam prav, da tudi z naše strani pomagamo ponovno odpreti vrata turističnim tokovom v matično domovino, ki je bila v lanskem letu zaradi znanih dogodkov tudi na področju turizma hudo prizadeta. Toda kot vemo, se je položaj v Sloveniji povsem normaliziral, v kratkem pričakujemo njeno priznanje kot suverene države in torej ni razloga, ki bi obisk Sloveniji odsvetoval. Nasprotno, lahko pričakujemo, da bomo kot »nosilci« takega množičnega izleta povsod lepo sprejeti, ne samo kot turisti, temveč še posebej kot tržaški oziroma goriški Slovenci. Cilj našega potovanja je severozahodna Slovenija s skokom čez mejo na avstrijsko Štajersko. Pri izbiri krajev za prenočevanje smo se odločili za dve najbolj znani zdravilišči, in sicer Rogaško Slatino ter Radence, ki jamčita kvalitetne storitve, istočasno pa se bodo naši izletniki lahko na kraju samem prepričali o visokem nivoju, hotel-sko-gostinskih in zdraviliških storitev. Poskrbeli smo, da bo potovanje imelo tudi svojo kulturno vsebino, pa tudi zabave ne bo manjkalo, tako da ne bo nikomur dolgčas. Toda poglejmo, kako se bo potovanje odvijalo: 8. MAJ 1992 (PETEK) Ob 7.45 se bomo zbrali na Trgu Oberdan, od koder nas bodo udobni avtobusi popeljali čez mejo na Fernetičih v Ljubljano, kjer bo kratek postanek. Pot bomo nadaljevali v Celje, kjer bo kosilo, po njem pa se bomo odpeljali v Rogaško Slatino. Po namestitvi v hotelih odličnega kompleksa »SAVA« se bomo odpeljali do znane stek- larske šole, kjer nam bodo pokazali, kako nastajajo stekleni in kristalni izdelki. Tu bo tudi možen nakup kristala po mnogo nižjih cenah kot v trgovinah. Po ogledu se bomo spet odpeljali v hotel, kjer nam bodo prikazali zanimiv film o Rogaški Slatini in o posebnostih njihove mineralne vode. Prikazu bo prisostvoval tudi zdravnik, ki bo rade volje odgovarjal na vprašanja glede primernosti zdravljenja v tem zdravilišču. Za zaključek bomo stopili še v pivnico, kjer bo na voljo pokušnja treh različnih mineralnih vod. Sledila bo svečana večerja, potem pa še možnost obiska Casinoja ali postanek v kavarni Zagreb, kjer je ples. 9. MAJ 1992 (SOBOTA) Po zajtrku se bomo iz Rogaške Slatine odpeljali na Ptuj, srednjeveško mestece ob Dravi, nad katerim kraljuje grad-muzej. Po obhodu mestnega središča se bomo povzpeli na grad in si ogledali tokrat komaj odprto veliko razstavo »Turke-rije«. Po ogledu bo kosilo, takoj zatem pa se bomo odpeljali v Ormož (ali Ljutomer), kjer se bomo v tamkajšnji vinski kleti seznanili s štajerskimi vini, ki so se zaradi svoje kakovosti posebno v zadnjih letih povzpela v sam evropski vrh. Razlagi bo seveda sledila tudi pokušnja in, če vam bodo vina všeč, boste lahko tudi kupili kakšno steklenico za domov. Pozno popoldne bomo prišli v Radence, kjer izvira »Radenska«. Tudi tu nam bodo po namestitvi v sobah udobnega hotela »RADIN« prikazali film o Radencih, njegovi zdravilni vodi, storitvah, ki jih nudi zdravilišče, in o bližnji, nadvse zanimivi okolici. Naši izletniki bodo imeli možnost kopanja v zdravilno-termalnem bazenu (36 stopinj C), (odprt je do poznega večera), potem pa bo svečana večerja s plesom, ki bo trajal tja do polnoči. 10. MAJ 1992 (NEDELJA) Zajtrk bo tokrat nekoliko bolj zgodaj, saj se bomo že ob 8.30 odpeljali na avstrijsko Štajersko, in sicer v njeno glavno mesto Gradec (Graz). Takoj po prihodu nas bodo vodniki. popeljali na ogled mesta, ki bo trajal približno uro in pol, potem pa se bomo odpeljali na kosilo. V zgodnjih popoldanskih urah se bomo poslovili od Avstrijcev in se odpeljali v glavno mesto slovenske Štajerske - Maribor. Kratek ogled mesta, potem pa spet v avtobuse, ki nas bodo okoli 20.30 spet pripeljali v Trst, kjer se bo naše tridnevno potovanje končalo. CENA POTOVANJA JE 232.000 LIR, v kar je všeto: Vožnja z udobnimi avtobusi od Trsta do Trsta (če bo dovolj prijavljenih tudi iz Gorice); gostinske usluge kot po programu z namestitvijo v dvoposteljnih sobah s kopalnico in WC Hotelov I. kategorije; ogled steklarske šole; ogled vinske kleti s pokušnjo; dve svečani večerji; ogled razstave na ptujskem gradu; vodniška služba in spremstvo. V ceno niso vključene pijače, napitnine in vse, kar ni posebej navedeno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo (če bo na razpolago!) je 12.000 lir. Za to potovanje je treba imeli veljavno osebno izkaznico ali potni list. Zaradi velikega zanimanja in na sugestijo bralcev bo naše - po dolžini in ceni »srednje« potovanje - namenjeno ogledu drugega velikega italijanskega otoka - Sardiniji. To je tudi drugi največji otok v Sredozemlju, saj meri 24.089 kv. km in ima 1.620.000 prebivalcev. Pokrajina je valovita (najvišji vrh je Monte Gennargentu - 1834 m), v precejšnjem delu pokrita z gozdovi, ne manjka pa tudi plodne ravnine. Ljudje se preživljajo s kmetijstvom, ovčerejo, delno z zaposlitvijo v ribištvu in industriji, vse več dela pa je dobiti v turizmu, ki se zelo hitro razširja. Sardinija je zanimiva tudi po svoji zgodovini in kulturi, v kateri je še danes zaznaven močan vpliv Katalonije in španske vladavine v preteklih stoletjih. Ima mnogo naravnih, kulturnih in zgodovinskih spomenikov, v notranjosti otoka pa še danes ohranjajo tradicionalno življenje preprostih ljudi, ki so dobrosrčni in gostoljubni. Potovanje po Sardiniji bo torej izredno zanimivo in ga bralcem toplo priporočamo. Naš program pa je naslednji: 15. MAJ 1992 (PETEK) Ob 8. uri zjutraj odhod posebnega avtobusa s Trga Oberdan v Trstu po avtocesti proti Benetkam, Bologni, Firenzam, Piši do Livorna. Pot je dolga nekaj čez 500 km, vendar se bomo med potjo večkrat ustavili, tako da potovanje ne bo naporno, zlasti še, ker bomo imeli na voljo udoben avtobus. V Livornu (ali v bližini) bo daljši postanek, potem pa se bomo skupaj z avtobusom vkrcali na trajekt za Sardinijo, ki odpluje iz Livorna ob 21.30. Namestitev po kabinah (v glavnem 4 posteljne), večerja ter prenočevanje. Spomladi na Sardinijo 16. MAJ 1992 (SOBOTA) Ob 7.15 prihod v Golfo degli Aranci na severovzhodnem delu Sardinije. Zajtrk bo na trajektu, tako da bomo lahko takoj začeli z našim potovanjem po otoku. Najprej se bomo odpeljali v Palau, potem pa obiskali najznačilnejše kraje Coste Smeralde z daljšim postankom v Porto Cervo, ki je sinonim bogatega turizma. Kosilo bo v znani palanski restavraciji, popoldne pa se bomo odpeljali v Castelsardo, živahno obmorsko mestece, ki ga obkroža visoko obzidje. Proti večeru bomo nadaljevali pot v Alghero na severozahodni obali Sardinije, kjer se je že leta 1354 naselila prva kolonija Kataloncev. Namestitev v dvoposteljne sobe dobrega hotela (3 zvezdice), večerja in prenočevanje. 17. MAJ 1992 (NEDELJA) Po zajtrku v hotelu se bomo z avtobusom odpeljali na 25 km dolgo pot do Neptunove jame (Grotta di Nettuno), ki jo sestavljajo podzemeljsko jezero in velike naravne dvorane. Do jame vodi 600 stopnic, vendar je možen obisk tudi z morske strani, se pravi z motorno ladjo (v tem primeru doplačilo). Neptunova jama je prav gotovo največja naravna zanimivost Sardinije in se jo torej splača obiskati - peš ali z ladjo. Opoldne se bomo vrnili v hotel na kosilo, potem pa je predvidena ekskurzija v Stintino, karakteristično ribiško vas, ki pa se vse bolj spreminja v moderno turistično naselje. Povratek v hotel, večerja in prenočevanje. 18. MAJ 1992 (PONEDELJEK) Zajtrk v hotelu, nato pa se bomo odpeljali v Sassari, glavno mesto istoimenske pokrajine. Ogled, nato nadaljevanje poti v Thiesi, kjer bo kosilo. Popoldne si bomo ogledali starodavne ostanke nuragične palače Santu Antine, zvečer pa bomo prispeli v Oristano, sedež istoimenske pokrajine. Večerja in prenočevanje v hotelu. 19. MAJ 1992 (TOREK) Kakih 20 km od Oristana so znamenite razvaline antičnega mesta Tharros, nad katerimi se mogočno vzpenja stolp iz 5. stoletja. Tja se bomo odpeljali po zajtrku, po ogledu pa nadaljevali pot v glavno mesto Sardinije Cagliari. Takoj po kosilu bo ogled mesta, ki je trgovski, kulturni in politični center Sardinije. Večerja in prenočevanje v hotelu. 20. MAJ 1992 (SREDA) Po zajtrku v hotelu se bomo po vzhodni državni cesti odpeljali proti Nuoru. To je gotovo najbolj znamenita in sugestivna pot po Sardiniji, kjer se panorama nenehno spreminja in odkriva nove lepote. Kosilo bo v Arbataxu, malem kraju ob morju, potem bomo obiskali še Dorgali, večerja in prenočevanje pa bo že v Nuoru. 21. MAJ 1992 (ČETRTEK) Nuoro je glavno mesto pokrajine v notranjosti Sardinije in prav zaradi svoje lege vzbuja veliko pozornost. Tu si bomo ogledali predvsem muzej življenja in tradicij sardinj- skega naroda, potem pa se bomo odpeljali v sloviti Orgosolo, kjer nam bodo kosilo pripravili kar na prostem domači pastirji. Preko Olie-ne, kjer so na voljo odličen sir, olivno olje, vino in med, se bomo odpeljali v Olbio, kjer bo čas za ogled. Ob 20. uri se bomo vkrcali na trajekt, ki nas bo ponoči popeljal v Livorno. Večerja in prenočevanje na ladji. 22. MAJ 1992 (PETEK) Zajtrk na ladji, takoj potem pa se bomo izkrcali in spet zasedli mesta v avtobusu. Ob 8. uri se bomo odpeljali iz pristanišča v Livornu proti Piši (postanek) in naprej proti Firenzam, Bologni in Trstu, kjer se bo naše potovanje končalo na Trgu Oberdan okoli 18. ure. CENA TEGA OSEMDNEVNEGA POTOVANJA JE 1,045.000 LIR, v kar je všteto: Potovanje z udobnim avtobusom od Trsta do Trsta; vožnja s trajektom iz Livorna v Golfo degli Aranci in obratno s prenočevanjem, večerjo in zajtrkom v obeh smereh; polni penzion (večerja, prenočevanje, zajtrk, kosilo ter po 1/4 1 vina ter 1/4 1 vode ob glavnih obrokih) med potovanjem po Sardiniji; ogledi kot po programu; vodniška služba po Sardiniji; spremstvo in I.V.A. Prenočevanje je v hotelih s 3. zvezdicami. V ceno niso vključene pijače, napitnina in kar ni posebej navedeno v programu. Doplačilo za enoposteljno sobo je 125.000 lir. P.S. Program, ki ga predstavljamo, je okviren. Agencija na Sardiniji si pridržuje pravico spremembe, če bi to zahtevala boljša organizacija v korist potnikov. MIHOM hobles S. p. a. PROIZVODNJA: lesenih lamelarnih oken po meri IZVOZ - UVOZ: zastopstva v lesnem, 'kemičnem, mehaničnem in elektrotehničnem sektorju 33049 ŠPETER (San Pietro al Natisone) — Italija — Industrijska cona Tel. (0432) 727286 — Telex 450504 HOBLES I — Telefax (0432) 727321 IIVIKU tekno IMPORT - EXPORT s.r.l — Zaščitna sredstva za poljedelstvo — Kemikalije in bazna kemija — Tehnična svetovalska služba — Industrijski inženiring Sedež: GORICA — Ul. Crispi 2 Tel. (0481) 531600 — Telex 460655 — Telefax (0481) 530008 Filiala: TRST - Ul. Aleardi 1 #MIRES PROFESSIONAL MATERIALS 34170 GORICA - Italija - Ul. sv. Mihaela 334 - Tel. (0481) 20684,784,883 Telex 461089 MIPEX I - Telefax (0481) 22295 PROFESIONALNI ELEKTRONSKI KOMPONENTI /1VTOMA TIZA OJ A - RA ČUNALNIŠTVO EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER ZA JUGOSLAVIJO. SOLAR! — avtomatski sistemi za kontrolo proizvodnje civilnih in drugih struktur, oprema letališč, športnih in civilnih objektov ROVER — profesionalni telekomunikacijski - satelitski sprejemniki ULTRA VOK — videomatika, teleinformatika FARFISA — elektroakustika, profesionalna glasbila METHODO — HI-FI sistemi ■ s.p.a. IZVOZ-UVOZ SEDEŽ: 34170 GORICA - Ul. S. Michele 338 Telefon (0481) 21621 Telex 461163 TOMOS I Telefax (0481) 521485 ' - 'V P > ^ ; Giovanni Lulli IMPORT - EXPORT GORICA, Ul. Bellini 4 Tel. (0481) 31184 - 534555 - 30955 Telex 460362 Lulli Telefax (0481) 33198 it , h A. MLAKAR s.d .1.1. Import - Export SERVISNA DELAVNICA CM ZA POPRAVILO DIESEL MOTORJEV GORICA Ul. Terza Armata 105 Tel. (0481)20425 Telex 460484 AVTOMOBILSKI DELI IN OPREMA AVTOGAS SERVIS Sprint nuto Klavčič Jože GORICA — Ul. Arcivescovado 13 Tel. (0481) 530114 ALUMINIJASTE ZASTEKLITVE IN KOVAŠKI IZDELKI F.IU TAM'J........ Miloš - Rujmund GORICA - Ul. A. Gregorčič 15/1 - Tel. 21025 Fax (0481)21987 MERI KOSIČ) TORBICE, DEŽNIKI, KOVČKI IN USNJENI IZDELKI Raštel 27 — GORICA Tel. (0481) 33790 uspehov in zadovoljstva polno novo leto vam želijo... KNJIGARNA IN PAPIRNICA GiSS Ul. Arcivescovado 15 Tel. 531594 GORICA : motel nanut Tržaška 118 — Tel. 20595 GORICA ■ l\(.R\KI\ SERGIJ ZAVADLAV semena, sadike in vsi pripomočki za vrtnarstvo krma in oprema za domače živali GORICA Ul. Trieste 18 Tel. (0481) 520898 .I MM ’ • *. UU? MOiA MEBLO MEBLO ITALIANA srl IMPORT EXPORT 34170 GORICA Korzo Italia, 17 Telefon: (0481) 534847 - 535778 Telefax: (0481) 531866 Telex: 460266 ITAMEB ŠPEDICIJA IN MEDNARODNI PREVOZ! Ul. UL Armata 165 34170 GORICA Telefon (0481) 20111 - 521673 Fax (0481) 520703 - telex 460694 Komjanc Luigi K 34170 GORICA - Ul. Rossini 22 Tel. (0481)531821 -531935 - Fax (0481)534578 PRODAJA, SERVIS in POPRAVILA AVTOMOBILSKIH GUM 05 US« Elettrotermo sanitaria WALTER SOSOL GORICA — Travnik 21 — Tel. (0481) 535516 Inštalacije centralnih kurjav na kurilno olje, metan in plin Vse potrebščine za centralno kurjavo — Prodaja črpalk HOROSKOP ZA LETO 1992 pripravil: Srečko Možina OVEN 21. 3. - 19. 4. Večina zvezd vam bo med letom dokaj naklonjena, tako da bo leto delovno precej uspešno ter polno pozitivnih sprememb, ki jih boste prav gotovo veseli. V januarju in prvi polovici februarja obstaja precejšnja verjetnost neprijetnih težav pri delu ter občasnega slabšega počutja in razpoloženja. To je čas, ki ni ugoden za nove iniciative in načrte. Od sredine februarja pa vse do konca marca vam bodo Merkur, Mars in Venera naklonjeni, kar bo pozitivno vplivalo na vaše delo ter na uspešno realizacijo nekaterih vaših načrtov. V aprilu lahko računate na najboljše rezultate. Polni boste novih idej in načrtov. V maju neugodni Mars lahko povzroči nekaj vroče krvi. Možnost nesporazumov na čustvenem področju. Od junija pa vse do konca avgusta se vam obetajo pozitivne spremembe na delovnem področju. Napredovali boste. Prva polovica septembra bo ugodna, medtem ko druga polovica septembra, predvsem pa oktober in november, lahko prinesejo nepričakovane stroške ter neprijetnosti na čustvenem področju. V drugi polovici novembra ter v decembru se bo zopet marsikaj obrnilo v pravo smer, razen za rojene od 1. do 9.4., ki jim neugodni Mars lahko pripravi kakšno neprijetno presenečenje. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ BIK 20. 4. - 20. 5. Za vse rojene od 20.4. do 9.5. bo leto nekajkrat prav muhasto in nagajivo ter občasno utrudljivo in naporno. Za ostale bo leto izjemno ugodno in uspešno. Od januarja pa vse do 18. februarja vam bo nebo v vsakem pogledu zelo naklonjeno. Izkoristite priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Upate lahko na uspešno uresničitev zastavljenih načrtov. Želje se vam bodo izpolnile. V zadnji desetini februarja in v marcu vas neugodna Mars in Saturn lahko postavita tudi pred težje preizkušnje, povzročita zastoje pri delu ter težave na čustvenem področju. Pazite na zdravje in kolikor je mogoče počivajte. Od aprila do sredine junija vas bo spremljala dobra sreča in dokaj dobro počutje. Možnost poslovnega ali finančnega uspeha. V drugi polovici junija ter v juliju in avgustu obstaja možnost nepričakovanih težav pri delu ter nesporazumov z okolico. Bodite v dejanjih previdni; to ni čas zahtevnejših odločitev. September in oktober vam bosta v vsakem pogledu izjemno naklonjena. Izkoristite zanimive priložnost, ki se vam bodo ponudile. Dosežete lahko zavidljive delovne uspehe. V novembru obstaja možnost občasnega slabšega razpoloženja in počutja, medtem ko bo ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ december izpolnil vsa vaša pričakovanja. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ DVOJČKA 21. 5. - 20. 6. Leto bo delovno zanimivo in razgibano. Ponudilo se vam bo nekaj enkratnih priložnosti, ki jih lahko s pridom izkoristite. Posebno naklonjeno pa vam bo nebo šele proti koncu leta in sicer od 11. oktobra do konca decembra. Vse od januarja pa do konca marca lahko pričakujete uspešen potek dela ter uresničitev vaših želj in načrtov. Obeta se vam marsikakšno prijetno presenečenje. Uspešni in učinkoviti boste. April ni ugoden. Neugodni Mars bo vnesel nemir in povzročil preglavice pri delu in nezadovoljstvo na čustvenem področju. Od maja pa vse do konca julija lahko pričakujete uspešen razplet vaših pričakovanj ter nekaj pozitivnih sprememb na delovnem področju. V avgustu in prvi polovici septembra obstaja tendenca nesporazumov pri delu ter nevšečnosti na čustvenem področju. Drugo polovico septembra ter oktobra in novembra bo prišlo do pozitivnih preokre-tov. Pri delu se vam bodo odprle nove možnosti razvoja. Z malo prizadevnosti lahko dosežete najboljše delovne rezultate. December bo za spoznanje malo bolj muhast in negotov, vendar kakšnih večjih težav ni pričakovati. Harmonija na čustvenem področju. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ RAK 21. 6. - 21. 7. Obeta se vam delovno zanimivo in v vsakem pogledu precej uspešno leto. Ugodni Jupiter vam bo med letom v spodbudo in pomoč pri uresničitvi vaših želj in načrtov. Januar in večina februarja vam ne bosta ravno ugodna. Neprijazni Mars, Merkur in Venera vam lahko prekrižajo načrte. Bodite v dejanjih previdni in premišljeni, ker to ni primeren čas za pomembnejše ali zahtevnejše iniciative. Marec vam je naklonjen. Počutili se boste v formi in napredovali boste. Možnost prijetnih presenečenj. April bo bolj muhast in spremenljiv. Od maja pa vse do 12. septembra se vam bodo ponudile zanimive nove delovne priložnosti. Okoliščine vam bodo naklonjeje, kar bo pozitivno vplivalo na uresničitev želj in ciljev, ki ste si jih zadali. To je čas, v katerem lahko dosežete zaželjeno in zabeležite pomembne uspehe. Sreča bo na vaši strani. V drugi polovici septembra in oktobra lahko pride do težav ali nejasnosti pri delu ter nesporazumov na čustvenem področju. Bodite tolerantni. November in december sta vam naklonjena, le da obstaja možnost nepričakovanih stroškov. ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ -k k k k ★ k ★ ★ ★ ★ kkkkk-kkkkkkkkkkkkkkkkkkk LEV 22. 7. - 22. 8. Za vse rojene od 22.7. do 10.8. bo leto občasno bolj utrudljivo in naporno. Neugodni Saturn lahko povzroči skrbi ter težave in zastoje pri delu. Obstaja tudi možnost slabšega počutja in zdravstvenih težav. Za vse ostale leve bo leto nadvse ugodno in uspešno. Vse do 21. januarja sta vam Merkur in Venera precej naklonjena. Upate lahko na uspešen potek vaših načrtov ter uresničitev nekaterih pričakovanj. Možnost pozitivnih sprememb na delovnem področju. Februar in marec nista ugodna. Večja je verjetnost kakšnih nesporazumov pri delu in na čustvenem področju. Pazite na zdravje in kolikor je le mogoče počivajte. V aprilu se vam bo vse obrnilo na bolje. Maj bo za spoznanje bolj muhast in utrudljiv. Na čustvenem področju lahko kaj zaškripa. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v juniju. Nasmehnila se vam bo dobra sreča na finančnem področju. Julij ni ugoden: možnost nesporazumov pri delu. Od avgusta do oktobra boste dosegli uresničitev svojih namenov. Izpolnile se vam bodo želje in napredovali boste. Čas je ugoden za nove pobude. V novembru in decembru možnost prehodnih težav in sitnosti, vendar se bo vse dobro izteklo. Druga polovica decembra pa vam je še prav posebno naklonjena. Dobra sreča bo spet z vami. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ DEVICA 23. 8. - 22. 9. Vstopate v izjemno uspešno in plodno leto. Ugodni Jupiter se bo zadržal v znamenju Device vse do 10. oktobra. To je leto, v katerem lahko uspešno uresničite to, kar ste si že dolgo želeli. Dobra sreča vam bo povsod precej naklonjena. Od januarja pa vse do marca lahko pričakujete zaželen potek začrtanega dela. To je primeren čas za uspešno izpeljavo vaših načrtov. Z izjemo marca, ko obstaja možnost nepričakovanih stroškov. April vam ne bo naklonjen. Neugodni Mars vam lahko povzroči nemalo preglavic pri delu ter vnese nemir v osebno življenje. Bodite previdni in ne prenaglite se v odločitvah. Maj vam bo izredno naklonjen. Čakajo vas prijetna doživetja in uspešna realizacija tudi pomembnejših načrtov. Junij bo bolj muhast in utrudljiv. Julij je ugoden, medtem ko vam v avgustu neugodne okoliščine lahko prekrižajo načrte. Od septembra pa vse do konca novembra sta vam Jupiter in Mars naklonjena. Dosegli boste nekaj pomembnih delovnih uspehov ter poželi zasluženo priznanje. Spremljala vas bo odlična delovna forma. December vam bo za spoznanje manj po godu. Neugodni Merkur vam pri delu lahko povzroči nekaj prehodnih težav ali sitnosti; prijazna Venera pa vam bo čustveno življenje popestrila. k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * ★ ★ * ★ ★ ★ k k kkkkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkk TEHTNICA 23. 9. - 22.10. Napoved za leto je ugodna. Obeta se vam izredno pozitivno in delovno uspešno leto, še posebej ugodno pa bo za rojene od 23.9. do 6.10., ki bodo pod pozitivnimi vplivi dobrohotnega Jupitra. Januarja pa vse do 18. februarja vam neugodna Mars in Venera lahko povzročita kopico nepričakovanih težav in sitnosti. Načrti vam lahko splavajo po vodi. Obstaja tendenca motenj na čustvenem področju. Preostanek februarja in marec sta vam naklonjena. Pričakujete lahko obilo novosti ter novih delovnih priložnosti. Napredovali boste. April in maj bosta bolj muhasta in nepredvidljiva. Možnost zastojev pri delu ali drugih ovir. Od 15. junija pa vse do konca avgusta lahko upate na uspešen potek dela in načrtov. Vaša prizadevnost bo poplačana. Pričakujete lahko obilo novosti, ki vam bodo leto popestrile. September vam bo naklonjen z izjemo za rojene od 23.9. do 2.10., ki jih čaka kakšno neprijetno presenečenje. Oktobra in novembra pričakujete lahko uspešno izpeljavo vaših iniciativ. Izkoristite vam naklonjeno nebo za najpomembnejše načrte in uspelo vam bo. V oktobru obstaja sicer tudi možnost nevšečnosti, vendar boste kljub oviram dosegli pozitivne rezultate. December vam bo precej naklonjen. Možnost prijetnih presenečenj in harmonija na čustvenem področju. ☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ŠKORPIJON 23.10. - 21.11. Za rojene od 23.10. do 10.11. bo leto nekajkrat prav utrudljivo in naporno. Neugodni Saturn vas lahko postavi tudi pred težjo preizkušnjo. Vsem preos-jg* talim Škorpijonom bodo zvez- (je prijaznejše. Ne zamudite Kv priložnosti, ki se vam bodo po- V/ nudile. Januar in prva polovi-*J j \ ^ ca februarja sta vam naklonje- na- Počutili se boste v formi in dosegli pomembne delovne rezultate. Preostali del februarja in marec vam nista ugodna. Precejšnja je verjetnost nepričakovanih zastojev, nesporazumov in drugih težav. Raje odložite nekatere obveznosti. Pazite na zdravje. V aprilu bo prišlo do pozitivnih sprememb, ki vas bodo pri delu spodbudile. Maja, junija in julija obstaja možnost nepričakovanih stroškov ali nesporazumov na čustvenem področju. Od druge polovice avgusta pa vse do novembra izkoristit^ vam naklonjeno nebo in uspelo vam bo, kar želite. Pričakujete lahko uspešen potek dela. Vaša vztrajnost bo poplačana. Dobra sreča vam bo naklonjena. Napredovali boste na vseh področjih. November in december vam bosta še posebno naklonjena. Delo vam bo lepo steklo in naredili boste več, kot bi pričakovali. Nasmehnila se vam bo sreča na finan- čnem področju. kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk * k -k k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ k kr k k ★ ★ ★ ★ ★ STRELEC 22. 11. - 21. 12. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ k ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk Leto bo sicer dokaj ugodno in uspešno, vendar glede na neugodni Jupiter občasno tudi muhasto in nagajivo. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd predvsem od oktobra dalje, ko vam bodo zvezde v marsičem bolj naklonjene. Od januarja pa vse do konca marca se vam obeta zadovoljiv potek zastavljenega dela ter nekaj ugodnih priložnosti, ki vam bodo delo olajšale. Želje se vam bodo izpolnile. V aprilu obstaja možnost neprijetnih presenečenj pri delu in nesporazumov na čustvenem področju. Kljub težavam vam bo uspelo izpeljati to, kar ste nastavili. Od maja do prve polovice junija boste v odlični delovni formi. Povsod boste uspešni in učinkoviti. Preostali del junija in julij vam bosta prinesla nekaj pomembnih delovnih uspehov. Možnost poslovnega ali finančnega uspeha. V avgustu in septembru vam neprijazni Mars, Merkur in Jupiter lahko povzročijo nevšečnosti pri delu ter zastoje ali nejasnosti. Bodite previdni z denarjem. Lahkomiselnost se vam lahko maščuje. V oktobru, novembru in decembru bo prišlo do pozitivnih sprememb. Napredovali boste na vseh področjih. Pričakujete lahko nadvse uspešen potek dela ter ugodne-okoliščine, ki bodo pospešile uresničitev vaših ciljev. KOZOROG 22. 12. - 19. 1. Leto bo v vsakem pogledu izjemno pozitivno in uspešno. Izpolnile se vam bodo .želje in ponudile se vam bodo zanimive nove priložnosti. Uresničite lahko marsikaj, kar vam v prejšnjih letih ni uspelo. Ugodni Jupiter vam bo od januarja pa vse do konca septembra izredno naklonjen. Dobra sreča bo na vaši strani. V januarju in prvi polovici februarja vam neugodni Mars lahko povzroči kakšne neprijetnosti pri delu, vendar kakšnih večjih težav ni pričakovati. Preostali del februarja in marec sta vam naklonjena. Upate lahko na najboljše rezultate. Polni boste novih idej in načrtov. V aprilu bo ugodni Mars spodbudil vaše ustvarjalne sposobnosti. Počutili se boste v formi. Maj vam ne bo povsem naklonjen. Neugodni Mars vas lahko neprijetno preseneti. Možnost težav pri delu in v osebnem življenju. Od 15. junija pa tja do konca septembra boste z lahkoto kos nalogam in ciljem, ki ste si jih zadali. Vaša požrtvovalnost bo dosegla svoj namen. V oktobru in novembru vam neugodni Mars in Jupiter lahko povzročita nemir in nekaj hude krvi. Možnost nevšečnosti in nesporazumov pri delu. Raje odložite zahtevnejše načrte. December vam bo za spoznanje bolj naklonjen, vendar čas ni primeren za naložbe. kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk k ★ ★ ★ ★ k k k k k k k k k k k k k k k k k k k k VODNAR 20. 1. - 18. 2. Za vse rojene od 20.1. do 8.2. bo leto vse do oktobra nekajkrat prav težavno in utrudljivo. Vsem ostalim bo leto precej bolj naklonjeno. Od oktobra dalje pa lahko pričakujete uspešno realizacijo želj in načrtov. Od januarja pa vse do konca marca obstaja možnodst neprijetnih težav ter slabšega razpoloženja in počutja. Poskusite se izogniti večjim naporom. Kolikor je mogoče, ne sprejemajte kakšnih novih obveznosti. April in maj vam bosta za spoznanje bolj naklonjena. Upate lahko na uspešen izid vaših želj in pričakovanj. Prva polovica junija vam je precej naklonjena. To je dober čas za nove akcije in uspešno izpeljavo vaših načrtov. Od 15. junija do konca avgusta obstaja možnost neugodnih okoliščin in nesporazumov tako na delu kot v zasebnem življenju. Priporoča se previdnost v odločitvah. September in oktober vam prineseta obilo novosti ter novih spoznanj in spodbudo za naprej. Odprle se vam bodo nove možnosti razvoja. Lažje boste kos tudi zahtevnejšim nalogam. November bo za spoznanje bolj muhast in težaven, vendar večjih ovir ne bo. December vam bo precej naklonjen. Ugodna Merkur in Venera bosta botrovala k uspešni uresničitvi vaših zamisli. Napredovali boste. Možnost prijetnih presenečenj. ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ ☆ 19. 2. - 20. 3. I? TRT Vstopate v dokaj nenavadno in spremenljivo leto, ki vam lahko prinese takšno ali drugačno presenečenje. Vse do oktobra vam nebo ni kaj preveč naklonjeno. Od oktobra dalje pa vam bodo zvezde prijaznejše. Priporoča se previdnost predvsem v finančnih zadevah. Od januarja pa vse do konca marca lahko pričakujete zaželen potek zastavljenega dela ter nekaj dobrih delovnih priložnosti, ki vas bodo pri delu spodbudile. V aprilu vas lahko neugoden Mars postavi pred preizkušnjo. Obstaja nevarnost neprijetnih zapletov in sitnosti. Maj vam je naklonjen. Harmonija in prijetna doživetja na družabnem in čustvenem področju. Junij bo muhast in spremenljiv. Možnost slabšega počutja. V juliju se bo marsikaj premaknilo v pozitivno smer. Spremljala vas bosta dobro počutje in dobra fizična forma. Avgust in september vam lahko še kaj ponagajata. Možnost nepričakovanih stroškov ali kakšnega razočaranja. Oktober, november in december vam bodo pričakovanja izpolnili. Ugodna Mars in Merkur bosta pripomogla k uspešnemu poteku in uresničitvi vaših načrtov. Dosežete lahko nekaj pomembnih delovnih uspehov, ki vas bodo ohrabrili in vam vlili novih delovnih moči. ★ ★ ★ ★ ★ k k k k k k k k k k k ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ ★ * kkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkkk kkkkkkkkkkkkkkkk★★★★★★★★ Po prvi tekmi novoletne skakalne turneje Intersport Toni Nieminen spet najboljši m pr r ,4 , , m .j ' ’ * .. # Finec Nieminen potrdil, da sodi v sam svetovni vrh {telefoto AP) Po 15. kolu italijanske nogometne C-l lige Tržačani optimisti OBERSTDORF Po sobotni uradni seriji je kazalo, da bo prva tekma novoletne skakalne turneje Intersport domena Avstrijcev Rathmayerja in Vettorija, nedeljski razplet pa je potrdil, da komaj 16-letni Finec Toni Nieminen sodi v sam svetovni vrh, saj je v svojem tretjem nastopu dosegel že svojo drugo zmago. Slovensko zastopstvo je začelo dokaj v skladu s tistim, kar je pokazalo na treningu. Matjaž Zupan je izpadel v kvalifikacijah, Damjan Fras nekako ne najde prave poti k dobremu odskoku in aktivnemu nadaljevanju, forma Primoža Ulage je še vedno negotova. Pravzaprav so se pričakovanja omejila na dvoje: ali bo Franci Petek izkoristil že zelo solidno, ne pa še povsem vrhunsko formo in pa, ali bo Samo Gostiša le obvladal tremo in se potrdil tudi na tekmovanju, potem ko je na treningu že pokazal svoje zmogljivosti. Žal se je v finale najboljših 35 skakalcev uvrstil samo Franci Petek s 14. oceno prvega skoka. V drugi seriji pa je svoj položaj celo popravil in se prebil na 11. mesto. Jubilejna turneja Intersport se bo nadaljevala jutri, 1. januarja, na olimpijski skakalnici v Garmisch-Parten-kirchnu, 4. januarja bo tekmovanje v Innsbrucku, 6. januarja pa se bo turneja, kot zmerom doslej, končala v Bischofshofnu. Glede na formo in na rezultata se bo vodstvo slovenske reprezentance po novoletnem drugem tekmovanju turneje odločilo zamenjati enega ali dva skakalca, ki bosta tekmovala na obeh prireditvah na avstrijskih tleh. Rezultati iz Oberstdorfa: Vrstni red: 1. Nieminen (fin. 229,9 (117,5, 111); 2. Rathmajer (Av.) 218,0 (115, 107,5); 3. Zund (Svi.) 209,6 (110, 106.5) ; 4. Hoelhvarth (Av.) 209,4 (107, 111.5) ; 5. Jež (ČSFR) 205,6 (109,5, 104,5); 6. VVeissflog (Nem.) 204,3 (112, 100); 7. Šakala (ČSFR) 199,1 (108, 103,5); 8. Laa-konen (Fin.) 197,8 (110, 99,5); 9. Nikko-la (Fin.) 197,7 (109,5, 101); 10. Petek (Slo.) 196,9 (107, 101,5); 11. Scherer (Nem.) 195,8 (110, 99,5); 12. Thoma (Nem.) 195,7 (108,5, 99,5); 13. Vettori (Av.) 195,3 (116, 93,5); 14. Martinsson (Šve.) 193,9 (108,5, 100); 15. Haim (Av.) 193,5 (107,5, 100); 46. Ulaga 83,3 (99,5); 52. Fras 76,6 (94); 57. Gostiša (vsi Slo.) 73,3 (94,5). Vrstni red za svetovni pokal: 1. Rathmayer (Av.) 70; 2. Nieminen (Fin.) 60; 3. Zund (Švi.) in Jež (ČSFR) 50; 5. Vettori (Av.) 49; 6. Nikkola (Fin.) 35; 7. St. Tallberg (Šve.) 31; 8. Holland (ZDA) 27; 9. Freiholz (Švi.) 26; 10. Homgacher (Av.) 24; 11. Kasai (Jap.) ,23; 12. Haim (Av.^22; 13. Martinsson (Šve.) in Šakala (CSFR) 21; 15. Berg (Nor.) 16; 20. Petek (Šlo.) 11. Pokal narodov: 1. Avstrija 206; 2. Finska 115; 3. Švica 90; 4. ČSFR 74; 5. Švedska 52; 6. Nemčija 35; 7. Japonska 34; 8. Norveška 29; 9. ZDA 27; 10. Francija 19; 11. Slovenija 11. CASALE - TRIESTINA 1:1 (0:0) STRELCA: Carsetti v 54', Cerone v' 83'. CASALE: Brancaccio, Luxoro, Olmi, Paolini, Omiccioli, Carsetti, Zaccolo, Avallone, Gregorič (v 58' Weffort), Tintisona, Brunetti. TRIESTINA: Riommi, Cossaro, Tan-gorra, Bagnato, Cerone, Conca, Dane-lutti, Del Bianco, Polidori (Marino v 70'), Bianchi (Trombetta v 58'), Panero. SODNIK: Mazzoni iz Piacenze. CASALE MONFERRATO — Točka, ki jo je Triestina osvojila v gosteh, je Skupina A IZIDI 15. KOLA Arezzo - Monza 0:0 Baracca Lugo - Vicenza 1:1 Carpi - Pavia 1:0 Casale - Triestina 1:1 Chievo - Alessandria 4:1 Como - Spal 1:2 Massese - Pro Šesto 0:0 Siena - Palazzolo 0:0 LESTVICA Spal 15 7 7 1 23:8 21 Monza 15 6 7 2 15:8 19 Empoli 15 5 8 2 17:9 18 Casale 15 5 8 2 12:7 18 Vicenza 15 3 11 1 13:7 17 Arezzo 15 6 5 4 17:14 17 Chievo 15 4 9 2 17:16 17 Palazzolo 15 3 10 2 10:11 16 Spezia 15 4 8 3 14:14 16 Como 15 5 5 5 12:11 15 Triestina 15 3 9 3 9:9 15 Massese 15 4 6 5 13:19 14 Pro Šesto 15 2 9 4 12:12 13 Carpi 15 2 8 5 6:11 12 Baracca Lugo 15 4 4 7 12:18 12 Alessandria 15 1 9 5 12:20 11 PRIHODNJE KOLO Alessandria - Como, Empoli - Casale, Monza - Baracca Lugo, Palazzolo - Massese, Pavia - Chievo, Pro Šesto - Spezia, Spal - Siena, Triestina -carpi, Vicenza - Arezzo. sila pomembna in obenem dokazuje napredek ekipe, čeprav s položajem na lestvici še ne more biti zadovoljna. Pri Triestini sedaj z optimizmom čakajo na prihodnje leto, ko naj bi nadaljevali z vzponom. Disciplinski ukrepi MILAN - Disciplinska komisija italijanske nogometne zveze je v A ligi (tekme, odigrane 15.12.) za eno kolo diskvalificirala 9 igralcev. To so: Lose-to (Bari), Piscedda (Ascoli), Pasciullo (Atalanta), Brambati (Bari), Carbone (Bari), Corradini (Napoli), Gregucci (Lazio), Torrente (Genoa) in Villa (Cagliari. V C-l ligi pa bo eno kolo med drugimi moral počivati tudi igralec Tries-tine Bagnato. Italijanke na 4. mestu APELDOORN (Nizozemska) — Na ženskem odbojkarskem turnirju v Apeldoornu je Italija zasedla 4. mesto. V finalu za 3. mesto so »azzurre s 3:0 (15:10, 15:5, 15:6) izgubile proti Nizozemski. Zmagala je Kuba, ki je s 3:2 (5:15, 11:15, 15:15, 15:12, 17:16) odpravila Rusijo. MOŠKI - FINALE ZA 1. MESTO: Nizozemska - Kuba 3:2 (15:9, 8:15, 15:17, 15:11, 15:13); FINALE ZA 3. MESTO: Jugoslavija - Rusija 3:2 (15:11, 8:15, 15:13, 13:15, 15:12). Ircem regata Sydney-Hobart HOBART (Avstralija) — Irska jadrnica »Atara« je v kompenziranem času osvojila jadralno regato Sydney - Ho-bart. Tako so sporočili organizatorji, ki pa bodo šele danes, po prihodu zadnjega od 90 tekmovalcev, objavili končni vrstni red. Jadrnica Atara meri 13,2 m, za krmilom pa je bil Irec Ha-rold Scudmore, ki je včeraj prišel na cilj kot 11., medtem ko je v realnem času zmagal »Brindarella« Avstralca Georgea Snowa. Danes ekshibicijski veleslalom v Garmischu Vitranc že pripravljen m Alberto Tomba BOČEN — Največ pozornosti na današnjem veleslalomu v Garmisch-Partenkirchnu, najbolj znanem nemškem zimskem turističnem centru, bo gotovo veljalo za Italijaa Alberta Tombo. Tekma sicer ne sodi v spored svetovnega pokala, vendar so organizatorji poskrbeli, da se bodo na startu zbrali vsi najboljši: zmagovalcu so namenili 50.000 mark nagrade, nekaj manj kot 40 milijonov lir. Drugouvrščeni bo prejel polovico manj, tretjeuvrščeni pa bo domov nesel 10.000 mark. Tomba je včeraj dejal, da so organizatorji na vsak način hoteli, da se tekme udeleži. Zato so mu za danes popoldne poskrbeli celo povratek z letalom iz Innsbrucka v Bologno, da bo lahko zvečer praznoval doma. Italijanski as je te dni v dolini Fassa vadil tudi superveleslalom, vendar je dejal, da pred olimnpijski-mi igrami se v tej disciplini ne bo pomeril. Kasneje se bo morda tudi zanj odločil, odvisno bo od točk in od jroložaja v svetovnem pokalu. Člani italijanske reprezentance pa bodo 2. in 3. januarja na Nevejskem sedlu, kjer se bodo pripravljali za tekmi svetovnega pokala, ki bosta 3. in 4. januarja v Kranjski gori. Poleg Tombe bodo vadili še Holzer, Spam-patti, Senigagliesi, brata Polig, Pe-sando, Richard in Roger Pramotton, De Crignis, Bergamelli, Belfrond, Gerosa, Laedstatter, Platter, Pescari in Ghezze. V Kranjski gori pa je za tekmi vse pripravljeno. V nedeljo si je inšpektor mednarodne smučarske zveze za tekmovalne razmere Heizn Pachler ogledal proge na Vitrancu, kjer bosta v soboto in nedeljo veleslalom in slalom za svetovni pokal moških. Inšpektor je izjavil, da nad progama nima nobene pripombe. totip 1. — 1. Flipper Piella X 2. Gianni Gius 2 2. — 1. Luna d'Assia X 2. Imposimato X 3. — 1. Lantigen 1 2. lunkermann 1 4. — 1. Maia del Rio X 2. Marc Chagall 1 5. — 1. Encroacher X 2. Tolli 2 6. — 1. Friday Lg 1 2. Lučk X KVOTE 12 (108 dobitnikov) 7.770.000 lir 11 (1.825 dobitnikov) 460.000 lir 10 (17.958 dobitnikov) 46.000 lir totocalcio Arezzo - Monza X Baracca Lugo - Vicenza X Casale - Triestina X Como - Spal 2 Massese - Pro Šesto X Spezia - Empoli X Catania - Ternana X Chieti - Barletta 1 Monopoli - Ischia L X Perugia - F. Andria X Reggina - Acireale 1 Salernitana - Siracusa 2 Sambenedettese - Nola 1 KVOTE 13 (20 dobitnikov) 372.421.000 lir 12 (828 dobitnikov) 8.995.000 lir PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA: Ascoli - Roma, Atalanta - Verona, Bari - Cagliari, Cremonese - Inter, Fiorentina - Sampdoria, Genoa - Torino, Ju-ventus - Parma, Lazio - Foggia, Milan - Napoli, Cecina - Avezzano, Gubbio -Prato, Matera - Vigor Lamezia, Turris - Trani. Na 5. etapi avto-moto dirke od Pariza do Capetowna Italijan De Petri (vamaha) poškodovan Italijan De Petri si je zlomil lopatico (telefoto AP) DIRKU (Niger) — Italijan Alessandro De Petri, vodilni na skupni lestvici motociklistov na avto-moto dirki Pariz - Cape-town, na včerajšnji 5. etapi (Tumu - Dirku, 738 km) ni imel sreče. Pri padcu si je namreč zlomil lopatico. Etapo je sicer zaključil, vendar je na cilj prišel s poldrugo uro zamude za prvimi, a na skupni lestvici je zdrknil na 9. mesto. Francoz Peterhansel je povedal, da je De Petri z veliko hitrostjo zavozil na vzboklino, pri čemer je padel z motorja in izgubil zavest. Priskočili so mu na pomoč zdravniki in ko si je De Petri opomogel, je nadaljeval pot, vendar je vozil z eno samo roko. Vsekakor je dejal, da bo dirko skušal dokončati. Nasploh so včeraj tekmovalci zaradi peščenega viharja imeli precej težav in marsikoga še iščejo. Že danes pa se bosta domov vrnila Picco in Medardo: 'prvi je imel nezgodo, drugi je bil diskvalificiran. Včerajšnjo etapo je med motociklisti osvojil Italijan Orioli pred Francozom Picardom, med avtomobilisti pa Francoz Auri-ol pred Nemcem VVeberjem. Skupni lestvici: AVTOMOBILISTI: 1. Auriol-Monet (Fr.) mitsubishi 9.43T2" penalizacije; 2. Shinozuka-Magne (Jap., Fr.) mitsubishi po 33T5"; 3. Weber-Wieber (VB) mitsubishi 33T5 "; 4. Servia-Puig (Šp.) lada 1.19'34"; 5. Waldegard-Gallagher (Šve.) citroen 1.45T1"; 6. Vatanen-Berglund (Fin., Šve.) citroen 2.32'09 "; 7. Fon-tenay-Musmara (Fr.) mitsubishi 3.02'50"; 8. Lartigue-Destaillats (Fr.) citroen 3.23'03 "; 9. Ickx-Lemoyne (Bel.) citroen 3.44'31". MOTOCIKLISTI: 1. Laporte (ZDA) cagiva 24.35T5"; 2. Peterhansel (Fr.) yamaha po 1T2"; 3. Arcarons (Šp.) cagiva 2'34"; 4. Morales (Fr.) cagiva 19'48'j 5. Mas (Šp.) yamaha 20'51"; 6. Lalay (Fr.) yamaha 25T7"; 7. Picard (Fr.) yamaha 48'28"; 8. Orioli (It.) cagiva I.OI OI"; 9. De Petri (It.) yamaha 1.10'57'; 10. Wagner (Fr.) ysuzuki 1.19'48''. obvestila ŠK DEVIN obvešča, da bo od 12. januarja priredil štiri nedelje zaporedoma običajne smučarske tečaje na priznanih smučiščih v sosednji Avstriji. Vabimo začetnike, ljubitelje smučanja in tiste, ki se želijo izpopolniti in vse, ki bi radi smučali v veseli družbi, naj za pojasnila in vpisovanja pokličejo tel. 200236 (Bruno Skerk) ali 327196 (Jordan Purič). SMUČARSKI ODSEK SPDT prireja v prihodnjem letu začetne in izpopolnjevalne smučarske tečaje 12., 19. in 26. januarja ter 2. februarja v znanih smučarskih središčih pod vodstvom diplomiranih društvenih vaditeljev. Vpisovanje na ZSŠDI, Ul. sv. Frančiška 20 (tel. 635627), kjer so na voljo vse potrebne informacije o ceni in prevozu. Pri vpisu je obvezna izkaznica SPDT s poravnano članarino in plačano članarino FISI za sezono 1991-1992. Odhod avtobusov ob navedenih datumih ob 6.30 izpred sodne palače na Trgu Ulpiano v Trstu. ZSŠDI obvešča, da bo urad v Trstu ponovno odprt v torek, 7. januarja 1992. ŠD BREG SMUČARSKI ODSEK organizira nedeljske izlete 19. in 26. januarja, 9. in 16. februarja ter 1. marca. Vpisovanje dne 7., 8. in 11. januarja | od 20. do 21. ure v telovadnici v Dolini. Jogan med najboljšimi v Trstu Pred dnevi je v Trstu potekal prvi tržaški turnir za privržence ameriškega biljarda. Trideset najboljših tržaških tekmovalcev se je pomerilo v eni izmed možnih iger, ki jih ta biljardna zvrst predvideva, to je igra na razdalji 500 točk. Po izločilnem delu sta se v finale uvrstila tehnično najboljša posameznika. Po napetem dveurnem dvoboju je prvo mesto osvojil Robi Miclaucich, ki je s 3:1 premagal W. Royca. Turnirja sta se udeležila tudi dva naša predstavnika, in sicer Matija Betocchi, ki je izpadel v kvalifikacijskem delu, ter Vanja Jogan, ki je zasedel presenetljivo četrto mesto. KONČNA LESTVICA: 1. R. Miclaucich, 2. W. Royc, 3. R. Zogani, 4. V. Jogan, 5.-8. L. Corazza, R. Muscovi, M. Riolfatti in F. Variola. V zadnjem kolu regularnega dela italijanske košarkarske A-l lige Gregor Fučka glavni junak v Forliju Stefanel se mora zahvaliti odličnemu Gregorju Pučki, da je done-sel celo kožo iz Forlija in tako osvojil predragoceni točki, ki sta mu še kako potrebni v boju za »paly-off«. Tržačani so bili večji del srečanja zanesljivo v vodstvu, v končnih minutah pa se je nekaj v Ta-njevičevem moštvu zataknilo, tedaj pa je stopil v ospredje Fučka, ki je s tremi zaporednimi koši zagotovil Stefanelu toliko pričakovano zmago. Slovenski košarkar je namreč dosegel 21 točk, imel je skupno 11 skokov in tri blokade. Gotovo je bil prav on glavna figura nedeljskega srečanja, na katerem sta obe ekipi nastopila s po enim Američanom, Filanto s skromnim Higginsom (dal je le 9 točk), Stefnel pa z Middletonom. Filantov Američan McAdoo je ostal ZDA (umrla mu je žena), Ste-fanelov Američan Gray pa je diskvalificiran. V tem, zadnjem kolu regularnega dela A-l lige je prišlo do nekaterih presenečenj. V prvi vrsti velja omeniti poraz vodilnega Knor-ra, ki je izgubil v Cantuju proti Clearu, pri katerem je bil najboljši Tržačan Tonut, ki je dal 26 točk. »Bolonjčan« Zdovc torkat ni dal običajnega doprinosa (»le« 19 točk), bil pa je najboljši strelec svoje ekipe. Naj omenimo pomembne zmage v gosteh Benettona iz Trevisa, Philipsa iz Milana in II Messagge-ra iz Rima. IZIDI 15. KOLA Filanto - STEFANEL 89:91; Pho-nola - Ranger 94:93; Clear - Knorr 82:70; Scavolini - Trapani 91:79; Robe di Kappa - Livorno 94:87; Glaxo - Philips 92:96; Ticino - II Messagero 80:87; Fernet Branca -Benetton 80:86. LESTVICA Knorr Bologna 24; Philips Milan 22; Scavolini Pesaro in Benetton Treviso 20; Robe di Kappa Turin 18; II Messaggero Rim, Lib. Livorno in Phonola Caserta 16; STEFANEL TRST, Clear Cantu in Glaxo Verona 14; Ranger Varese 12; Tici- no Siena 10; Fernet Branca Pavia, Trapani in Filanto Forli 8. PRIHODNJE KOLO (5.1.92) Philips - STEFANEL; Robe di Kappa - Phonola; Ticino - Benetton; II Messaggero - Clear; Ranger - Livorno; Scavolini - Glaxo (v soboto, 3.1. po TV); Trapani - Filanto; Knorr - Fernet Branca. Videmski Rex vse bolj tone Tudi v 15. kolu A-2 lige je videmski Rex ostal praznih rok, tako da sedaj postaja njegov položaj skoraj brezupen, tudi glede na to, ker so skoraj vsi ostali neposredni tekmeci v boju proti izpadu zmagali. Videmčani so bili v prvem polčasu enakovreden nasprotnik gostitelju, v nadaljevanju pa so morali položiti orožje. Za prvi podvig je v tem kolu poskrbel Pall. Napoli, za katerega igra tudi bivši Jadranov košarkar Marko Lokar, ki je kar sredi Mon-tecatinija premagal vodilni Lotus. IZIDI 15. KOLA Breeze - REX 110:98; Panasonic - Kleenex 72:84; Scaini - Marr 92:76; Lotus - Napoli 73:74; B. Sar-degna - Majestic 87:85; Mangiae-bevi - Sidis 82:71; Billy - Turboair 90:105; Cercom - Telemarke! 101:85. LESTVICA Lotus Montecatini 26; Panasonic Reggio Calabria 24; Marr Rimini 20; Kleenex Pistoia in Breeze Milan 18; Turboair Fabriano in Scaini Benetke 16; Majestic Firence in Sidis Reggio Emilia 14; Banco Sar-degna Sassari, Mangiaebevi Bologna, Cercom Ferrara, Pall. Napoli in Telemarket Brescia 12; Bil-ly Desio 10; REX VIDEM 4. PRIHODNJE KOLO (5.1.92) Kleenex - REX; Scaini - Panasonic; Sidis - Breeze; Billy - Lotus; Majestic - Telemarket; B. Sardeg-na - Mangiaebevi; Napoli - Marr; Turboair - Cercom. Na sliki: Gregor Fučka. Mladinska košarkarska liga Kontovelcem pomembni točki DINO CONTI - KONTOVEL 76:82 (42:38) KONTOVEL: Ban, Budin 20, Rebula 11 (3:4), Gulič 9 (1:2), Pavlica 10 (4:6), Hmeljak, Danieli 10 (0:2), Černe, Kralj 17 (6:10), Vodopivec 5, Turk, Gruden. TRI TOČKE: Kralj 3, Vodopivec 1. V zadnji letošnji tekmi so Konto-velovi košarkarji sredi Milj izbojevali zelo pomembno zmago, ki jim omogoča začasno drugo mesto na razpredelnici prav skupaj s CGI-jem. Dino Conti, ki ga že drugo leto zapored trenira bivši Borov trener Luka Furlan, se je izkazala kot solidna ekipa, ki upravičeno cilja na višja mesta. Z druge strani pa so morali Mednovi varovanci popraviti slab vtis iz prejšnje tekme, ko so jo proti mladi postavi Ricreatorija dobesedno polomili. Obetalo se je torej zanimivo srečanje. Prvi polčas je bil izenačen. Ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, gostitelji pa so si prav v poslednji minuti z delnim izidom 10:6 priborili štiri točke prednosti. Po odmoru so Furlanovi varovanci pospešili ritem, tako da so v 26. minuti vodili že z devetimi točkami razlike (55:46). Povrh je Gulič moral zapustiti igrišče zaradi osebnih napak, tako da je vse dalo misliti, da bosta točki ostali doma. Ravno takrat pa se je pri domačinih nekaj zataknilo, Kontovelci pa so iz minute v minuto zmanjševali zaostanek, tako da so najprej izenačili (64:64), takoj zatem v 33. minuti pa tudi povedli s 66:64. Vse do končnega žvižga je bil boj za vsako točko, v končnici pa so bili Kontovelovi košarkarji prisebnejši. (A. Pavlica) Mladinski odbojkarski turnir v Roveretu Borovkam 5. mesto Mlade odbojkarice Bora Friu-lexporta so v petek, soboto in nedeljo nastopile na močnem turnirju v Roveretu. Poleg tega da je bila konkurenca izredno kakovostna, je bilo samo tekmovanje tudi naporno, saj je bilo potrebno v treh dneh odigrati pet tekem in za nameček so igrali na tri dobljene sete. Nastop v Roveretu je bil za deklice Bora Friulexporta izredno dobrodošel, ker se pri nas prvenstvo v tej konkurenci ni še pričelo, obenem pa so varovanke trenerja Nacinovijeve prvič v letošnji sezoni nastopile s postavo, ki je v preteklosti tržaškemu združenju prinesla ničkoliko zadoščenj in odličnih uvrstitev. Na končni lestvici je Bor Friulexport obtičal na 5. mestu in bržkone glede na zasedbo ni slaba uvrstitev. Tri zmage in dva poraza, od katerih edn šele po tie—breaku, s šesterko, ki je bila na končni lestvici tretja, je več kot dober uspeh. Naše odbojkarice so igrale v skupini A z ekipami Edilfornaci-ari iz San Lazzara iz okolice Bologne, Sanmartinese iz Novare ter Pieralisi Jesi. V prvem nastopu so se naše odbojkarice pomerile z ekipo Edilfornaciari, ki nastopa z najboljšo ekipo v italijanski A-l ligi ter drugo postavo v B-l. Dve mladi odbojkarici nastopata tudi v drugoligaškem prvenstvu. Naše odbojkarice so imele do nasprotnic res preveliko spoštovanje, čeprav so bile telesno precej višje, a tehnično-taktično prav nič boljše. Najboljši dokaz je izid tretjega niza, ko so borov-ke le uvidele, da bi lahko iztržile veliko več, kot so sicer, a žal je bilo prepozno. Boljšo uvrstitev so si deklice Bora Friulexporta zapravile v drugem mastopu s Sanmartinese-jem iz Novare, ko so povedle v nizih z 2:0, potem pa so močno popustile in niso bile več sposobne zaigrati tako zbrano in učinkovito kot na samem začetku. V zadnjem kvalifikacijskem nastopu so Tržačanke premagale Pieralisi Jesi in si tako priborile tretje mesto v skupini. V nadaljevanju turnirja za končni vrstni red se je Bor Friulex- port srečal s četrto uvrščeno ekipo iz skupine B (Dim Cafasse iz Turina) in zmagal dokaj prepričljivo, čeprav so nasprotnicam prepustile tretji niz. V zadnjem nastopu v Roveretu so se borov-ke spoprijele s starimi znankami iz Imole, ki so jih premagale pred dvema letoma v Latini v konkurenci under 14. To pot se je Bor Friulexport oddolžil za poraz iz pred dvema letoma, toda ne brez težav. Nasprotnice, ki so nekoliko telesno nižje od naših, so se srčno borile, predvsem v obrambi in izbojevale prva dva niza. Od tretjega seta dalje pa je bila na igrišču samo ena ekipa, in sicer Bor Friulexport, ki je prikazal odlično igro in se več kot dostojno poslovil od zelo dobro organiziranega turnirja v Roveretu. Naj omenimo, da si je tekme zadnjih dveh dni ogledal tudi zvezni trener mlajših mladink Giuseppe Bosetti. Prvo mesto v Roveretu je osvojila ekipa CUS iz Macerate, ki so v sklepnem srečanju ugnale Edilfornaciari iz San Lazzara. Končne zmagovalke nastopajo v isti zasedbi tudi v prvenstvu C-2 lige in so na vrhu lestvice ter z lepimi možnostmi tudi za napredovanje. V malem finalu pa je Sanmartinese ugnal vrsto gostiteljic Vol-ley iz Rovereta. IZIDI NASTOPOV NAŠIH V ROVERETU: Edilfirnaciari San Lazzaro — Bor Friulexport 3:0 ( 15:5,15:5,15:13), Sanmartinese No-vara - Bor Friulexport 3:2 ( 14:16,12:15,15:13,15:2,15:12), Bor Friulexport - Pieralisi Jesi 3:1 ( 15:7,15:6,14:16,15:4), Bor Friulex-port - Dim Cafasse Turin 3:1 ( 15:8,15:5,6:15,15:4), Bor Friulexport - Libertas Clai Imola 3:2 ( 14:16,9:15,15:2,15:5,15:9). KONČNI VRSTNI RED: 1. CUS Macerata, 2. Edilfornaciari San Lazzaro, 3. Sanmartinese No-vara, 4. Volley Rovereto, 5. BOR FRIULEXPORT, 6. Libertas Clai Imola, 7. Pieralisi Jesi, 8. Dim Cafasse Torino. POSTAVA BORA FRIULEX-PORT: Ažman, Čok, Vidah, Gre-gori, Guštini, Flego, Vodopivec, Faimann, Neubauer in Vitez. (G. F.) Košarkarski turnir za naraščajnike za Trofejo Sokola Košarkarski turnir za Trofejo Sokola za naraščajnike (letnik 1976), ki je bil v telovadnici Pristaniških delavcev pri Briščikih v soboto in nedeljo, je nedvomno uspel tako organizacijsko kot glede zanimivih srečanj. Turnir, ki je bil v organizaciji ŠD Sokol in ob sodelovanju SZ Jadran ter pod pokroviteljstvom Kmečke in obrtne hranilnice in posojilnice iz Nabrežine, je povsem zasluženo osvojila selekcija iz Cunea, ki jo je vodil bivši Borov in Jadranov trener Massimo Raseni. V velikem finalu je namreč piemontsko moštvo odpravilo Solesino. Tudi Jadran, ki so ga sestavljali igralci Bora in Kontovela, ni imel težav, da si je zagotovil tretje mesto. Jadranovci so namreč bili skozi vse srečanje boljši tekmec od Sokola, ki pa je na tem turnirju spet pokazal, da je pod vodstvom trenerja Andreja Vremca zelo napredoval. Po velikem finalu je sledilo nagrajevanje, na katerem se je predsednik ŠD Sokol Nevenko Gruden v kratkem nagovoru zahvalil ekipam za udeležbo in jim voščil uspešno novo leto. In še to: gostujoči igralci in njihovi starši so bili nad sprejemom kar navdušeni. Pri nas so se zares odlično počutili, bili so med prijatelji, (bi) FINALE ZA 3. MESTO JADRAN - SOKOL 114:77 (49:37) JADRAN: Križman 25 (7:11), Spadoni 22 (4:4), Rustja 7 (1:2), Požar 14, Žerjal 5 (1:3), Daneu 10 (2:6), Uršič 18, Oberdan 14 (0:3). Trener: Krečič. SOKOL: Mingot, Švara, Šuligoj, Pro 15 (2:4), Gobbo, Cah 8, Klabjan 13 (3:7), Pintarelli 14 (2:2), Koren 6 (0:3), Širca 2 (0:2), Malalan 13 (1:2), Taučer 6. Trener: Vremec. FINALE ZA 1. MESTO CUNEO - SOLESINO 93:75 (49:32) KONČNA LESTVICA 1. CuneO, 2. Solesino Padova, 3. Jadran, 4. Sokol. Na slikah D. Križmančiča, zgoraj: zbrane ekipe, ki so se udeležile Sokolovega turnirja, spodaj: posnetek s srečanja Cuneo - Sokol. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA KMEČKO DELAVSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA V SOVODNJAH HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA V NABREŽINI KMEČKO OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB KMEČKA BANKA GORICA