Oar Write Ut Today Advertising art REASONABLE____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. ★ OTATEUE OPOZARJAMO, da pravočasno obnov« naročnino. S tem nam boste mnogo p"ri-hra: ili pri opominih. — Ako i« niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečna poskuanjo. TELEPHONE: Clielsea 3-1242 Euterrd m Second GUm Mati«r Seytrnber 21st, 1963 »t tbe Post Office u New York, N. under Act of C^u^vmra of March 3rd. 187V. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 115.— Stev. 1 1 5. NEW YORK, THURSDAY, MAY 18, 1939- - ČETRTEK, 18. MAJA, 1939 Volume XLV1I. — Letnik XLV11. V EVROPI SE BO OSNOVALA NOVA VOJAŠKA ZVEZA V Zene majnerjev proti navzočnosti milice RUSIJA NAJ B! STOPILA ŠELE TEDAJ V VOJNO, KO BI IMELI ZAVEZNICI ČETE ŽE NA BOJIŠČU Anglija in Francija sta obljubili Rusiji vo laško pomoč za napad z zapada. — Generalni štabi bodo izdelali načrt za obrambo. — Namesto Potemki-na bo sel Maisky v Ženevo. SITUACIJA NA KITAJSKEM Japonci so z aeroplani že drugič porušili Fukien. Razdejat* hočejo železnice in preprečiti dovoz vojnega materjala. IIOXKO Sil, Kitajska, 17. maja. —.laiptnuski letalci so zopet razdajali Fučov v provinci Fukijen, ki so ^a že enkrat porušili in j«' bil ipoaneje deloma popravljal. Ravno tako so bombardirali mosta (Vs^čov Tuugan. <'imej in ('uanč»v. Xa|xid na Sumf-u so .Japonci opustili, 'ko je prišla angleška oklopniea Hirmin^hani. Aeraplani so homhardi rali Kvancreovan v iiameou, da z razdejanjem železniške proge prepreči jo dovoz vojnega mate nova jai«onska ojačenja in imajo namen uničiti kitajske vstašr i-:i nato prodirati v pro- LONDON, Anglija, 17. maja. — Anglija in Francija ste se slednjič odločili, da sovjetski Rusiji zajamčite vojaško pomoč, ako bi bila prisiljena bojevati se proti kaki agresivni državi, ko bi izpol nila svojo obvezo in branila kako državo na svoji zapadni meji. Angleška vlada je prišla do tega sklepa po dve urnem posvetovanju kabinetnega odbora za vna-nje zadeve. S tem je Anglija izpolnila zahtevo Rusije, da ste si obe državi obvezani pomagati v vsakem oziru. Anglija, Francija in Rusija bodo ob istem času objavile svojo izjavo, da se bodo skupno postavile proti vsaki agresivni državi. Poleg tega je prvotno predlagala Rusiji: da se obveže braniti Poljsko in Romunsko, kakor ste se tu-jriala iz franco-ke^a ozemlja, di obvezali Anglija in Francija, pod določbo, da v Kitajsko so dospela Rusiji ne bi bilo treba iti v vojno, dokler niste na bojnem polju že Anglija in Francija. Rusija je odgovorila, da brez slične pogodbe gle- viuco Kvanti. , , • i . i • .. j • »i Kitajci so se zopet polastili de Letske, Estonske in r inske m trdne vojaške zveze med tremi državami zveza ne bi imela značaja ;; opazovalci na dvomijo, da hi enake medsebojne pomoči. Rusija se je bala, da Japonci izirubili to važno me bi bila potegnjena v vojno brez angleške in franco- / lo ol) ske pomoči, ako ne bi bila zajamčena varnost ma- * lim državam ob ruski meji. Nemci se zanimajo za Romunsko LONDON, Anglija, 17 maja. — Rusija je obve-j ---- ftila tajništvo Lige narodov, da se vnanji komisar BUKAREŠTA, Romunska, Vladimir Potemkin ne bo udeležil seje Liginega ^ maja. — Nemško-ron.unska ^^ . i trgovska ipo^odha >e je pričela sveta LL. maja. • udejstvovati, ko so pričeli na Diplomatski krogi smatrajo to obvestilo za svarilo Romunsko prihajati nemški Angliji, da naj ne zavlačuje svojih pogajanj z Ru~ tehnični veščaki. Na Komun .. . . _ ___^__c____________:___; skem je že nad 100 nemških in- žinirjev, več družili izvedencev v raznih strokah pa ho prišlo pozneje. Romunska javno-t vneto razpravlja o tem, kako vse to naglo prihaja. Jasno pa je da hočejo'Nem i v trgovskem ožini prehiteti Angleže. Značilno je. da je hi to časopisom prepovedano poročati o prihajanju Nemcev na Romun-oaročil ča- sijo za pristop v varnostno fronto proti agresivnim državam. Mesto Potemkina bo zastopnik Rusije Ivan Maisky, poslanik v Londonu. Anglija je bila zelo presenčena, da bo mesto Potemkina zastopal Rusijo v Ženevi Maisky. Cemu je »reba iti vnanjemu ministru lordu Halifaxu v Ženevo, da govori z ruskim zastopnikom, ko ima skoro vsak den priložnost govoriti s sovjetskim poslanikom v Londonu? Ali je to znak, da Rusija obrača'^ko. Cenzor je tudi wan MUSSOLINI OGLEDUJE UTRDBE Mussolini je na potovanju ob francoski meji. Hitler in Mussolini se hočeta pripraviti proti Franciji. RIM, Italija, 17. maja. — Me« It i m ko je Mu-solini v svojem govoru v ne leljo v Ttirinu •'^ugotavljal, da Italija želi ime-' i mir, s svojim potovanjem }m> irorcnji Italiji oh francoski nn'-•i zke armade. Italjansko časopi-je pa sc zo-| et jezi na inozemsko časopisje, ker izraža svoje mnenje, da je bil Mussolinijev govor miroljubnega značaja; pozabiia pa, da je Mussolini povdarfl, . . ,T _ da so nekateri problemi, katere Jocoya v j>rov,nci llunan. Tu- ^ tpw||a ni|(flo kar -e wK_ t i pogoj, da je zagotovljen mir. Italjaiusko časopisje posebno napada Francijo češ, da napačno razumeva Mussolini jev govor. .Mussolini je v obisk v severni Italiji pa je bolj 'simboličen, kot pa praktičen, kajti v bližini francoske meje je bil samo eno uro, pozneje pa se je proti trec.eralu Testi izrazil, da noben sovražnik ne more priti čez mejo. S svojim potovanjem je pač hotel opozoriti Francijo, da je Italija »pripravljena na vojno, ravno lako, kot je Hitler s svojim nadziranjem nemških utrdb ob francoski meji hotel pokazati, da je Nemčija vsak čas pripravljena na vojno Francijo. V resnici deluje o^ Rim— Berlin hitrejše, kot hi kdo domneval in vojaška zveza je trdna. V soboto bo odpotoval v Berlin vnanji minister grof Oiano, da podpiše vojaško zvezo. V Berlin je že odpotoval nemški pnslaiuik llans (»eorg von Mackensen, da pripravi sprejem za grofa Piana. fiencral Pariani je v /borni ci priznal, da /e Italija od za- čet.ka španske d žn vjnn.sk e voj- »t »n.rn/. vt , • vo, pa do konca pomagala ge K.VLZBl R<8, Nemčija, Iti. _ , , „ .. ... .. . ^e-a'u r rnicn m da je bilo v maja — Nausko. Sigismund' „ . . ..... -4Uki. ,t . * ... v, I vdihi ulitih < OOO ItaV. » •ov. Waitz je izgubil svojo tožbo,1 da hi obdržal svojo palačo. | Ki» bo palač i prenovljena, jo učitelji. j bo vporabljal naeijev okraji:";, Nadškofijska palača je po 'urad. sta!:i državna last in 24. apri'a Tajna pooeija (iestapo j * j«* bil nadškof obveščan, da mi. prevzela \eliki frančiškanski ni več dovoljeno v njej slani* .-samostan mnogo katoliških vati. Nadškof -e je pritožil pri NEMŠKA MEJA PROTI FRANCIJI V HARLAN JE BILO POSLANIH ŠTIRISTO NADALJNIH VOJAKOV Hitler nadaljuje svoje ,iAO, potovanje ob "zapad- HARLAN, Ky., 17. maja. — Iz male premogar- nem zidu." _ Utrdbe nase^bine Verda je prikorakalo danes v tukaj- so nepremagljive. j m^sto nad dvesto žena in hčera premogarjev. Od oblasti so zahtevale, naj takoj odpokličejo državno milico. Poziv pa ni imel nobenega uspeha. HILLFAIIK1M, Nemčija, 17.' maja .— Kancler Hitler je natančno nadziral "zapadni zid'' ki se razteza ob franci»>k.i me- Medtem je bilo namreč mobi lizirauih nadaijmh 4.">(I mož IZJAVA RUSKEGA POSLANIKA nočejo delati IVo-imo vas Ko je včeraj ruski poslanik otvoril ruski paviljon na Svetovni razstavi v New Yorku, je rekel mod drugim: "Sovjetski narod se ne boji pletenj, in tudi ne pro.-i nika-kili zvez. Pripravljen je sodelovati na podlagi popolne m«il* sebojne enakosti iu enakih obveznosti z državami, ki se za« ji od Ilolandske j»a do Švice.| narodne irarde t»-r |M*slanih \ Nemško časopisje pa j«* pri Harlan okraj. Poleyr teira >o čelo natančno )m)isovati moč- vi m«»žje 1'odaljšanje utrjene črte od brez pogodbe. Rene do Mozele je bilo skieiije- cdstranite -trojne puške, da se vzemajo za vzdrževanje miru no leta 19o7. Takoj prvo leto bodo naši možje |»očiiti:i pro- in ki mislijo, da jih ogrožajo je bilo zy;lavitni **za|mdni j delali p<> I nob. i-n p-^jniemrt " Toda nikar ne mislite, da zid", na katerega je Nemčija. IV«»imo u-milit,. na-, nameravajo sovjeti premeniti tako tponosna. ni bil zgrajen do prišle smo vas prosit, da p.* >vojo vnanjo politiko. Ta poli« lanskega U'ta. Takoj po prvi š| j«-t,. vojake t a. odkoder - » ;ika je priprosta in jasna. No-čehoslovaški krizi v maju lan-l prišli, da bedo m»»i:li naši mo-;be:i ]>oštenjak ne more biti ne-skejra leta je Hitler ukazal utr-jžj«. delati in -i služiti vsal:- "°toV ° vnanji politiki, ki liti celo mejo proti Franciji, daiiji kruh." I izraža željo iu\šejra naroda |»o S d ni k j.- nekoliko -Za- notranjem miru in varno-ti." nii-lil. nato pa < dlučno otliro-l Voril: "Vaši želji ne bo-n irel!" tako da bo nepremagljiva. Celo leto je na utrdbah delalo noč in dan Ut >' U M M l delavcev. Cela utrjena črta je dolira 400 milj in j«4 po nekaterih krajih no milj široka. Nemški vojaški izvedenci so sedaj propričani, da je Nemčija dobro zavarovala .svoj lirbet, skrite utrdbe, ki -< žejo več sto metrov jmmI zemljo. l*ro>tori za nrtilerijo, -trojnice aero-ako bi prišlo do kake vojne na1 plane, municijo in vojake sani som, da naj kažejo popolno nevtralnost z ozirom na tuje zadevo. Nek časopis ki je kritiziral Japonsko, je bil v-tnvljen NADŠKOF IZGUBIL PALAČO R v ropi hrbet? Ali so se Angleži motili v svojem domnevanju, da izstop Maksima Litvinova iz vnamje-ga komisarjata ne pomeni premembe v ruski vnanji politiki? Vsa ta vprašanja si stavi angleški vnanji U-rad in na nje ne najde pravega odgovora. Diplomatski krogi domnevajo, da je bil ravno Mcirfky poglavitni povod, da je Litvinov odstopil in da je ravno iz tega razloga bil Maisky imenovan za sovjetskega zastopnika m seji Liginega sveta. Navzlic It mu pa Anglija nadaljuje svoja pogajanja z Rusijo, kot v 2enevi ne bi bilo nobene seje Liginega sveta. Navzlic temu pa Anglija nadaljuje svoja pogajanja Z Rusijo, kot v 2enevi ne bi bilo nobene seje Liginega sveta .v| rotišnie pa je bilo izročenih kanclerju Hitlerju, da prekliče Ves položaj pa je bil zelo zapleten, ko so prišla v .Hitlerjevi tnlndeži. Samostan- odredbo, česar pa ni hotel sto-London poročila, da je Rusija posvarila Letsko in *ke šole so prevzeli posvetni riti. Estonsko, da se naj ne zmenita za nemške ponudbe kor bosta slednjič našli ruske čete na svoji zemlji. Iz vsega tega pa je razvidno, da se Rusija ravno tako boji nemške agresivnosti kot Anglija. Največja zapreka za sporazum mčd Anglijo in Rusijo je bila, ker je Anglija stavila Rusiji pred- loge po katerih Rusija ne bi bila zavarovana ob Baltiku. Rusija se najbolj boji nemškega napada z Baltika, v katerem slučaju pa ji Anglija ne bi bila obvezana pomagati. Nova obljuba Anglije pa je Rusiji pregnala to bojazen. vzhodu. <*e bi Francija pričela vojno z Nemčijo, tedaj bi se morala njena armada vstaviti ob obrambni črti. Pole«? teira pa je tudi med Oumanskv jo rekel, da se Rusija bori za mir in za izbolj-Uvtre- litije trsrovine z vsemi drža-j vami. Rekel pa je, da Rudija ^^^ nikakor noče biti potegnjena v kako vojno, da bi za kotra dru-i?ecra Šla po kostanj v ou^nj. "Smo najožji sosedje/' je nadaljeval Oumanskv. 44in >o-lioče pokazati i m ^ - vietska unija utrilhe so iz pod zemljo. Ys..................v . cementa in jekla. Vsi podzem-;!nizentm drža^ram, da nismo ski prostori so električno raz- ^m0 tomVC(' tlln sosedie. svetljeni po električni napravi, ki je skrita pod zemljo in je nosti. Oumanskv je zaključil ntvo- nemško obraml>no črto in fra:i-1 varna pred bombami. " " ^ečanosti Mem da ie iz- cosko Maeinotovo črto še Siro-j Vsi most,»vi. cest,. in cerkve- ulV1!* da ^ ^av.ljon odprt .lav-ka reka Rena, ki je na nekate-jni >t«»lpi -o pedininira:'i. t» ................t3 .ro Zrn iDOKMtrc m trnlo Mo .. 17.. w Z* pot let« ................93.00 M»LA« NilOOA" IZHAJA VSAKI DAN RVSKlffa NKUBLJ »W PRAZNIKOV *«LU NARODA", m «nr is mm, NEW YORK, N. I. --—mm i*n HI ■ IWJtPHVNIi Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE čimdalje po GDANSK V zvezi z mednarodnimi dogodki se sjKd gosteje omenja mesto Gdansk ob izlivu Visle. Gdansk, po nemško Danzi g, ornemja prvič v zgodovini leta 9^7. Leta 1227 je mesto dobHo mestne pravice in je bilo \ l.\ in 13 stoletju glavno mo^to pomorjanskih vojvod. L. l.UJH j« prišlo v posest nemškega viteškega roda. Kot • lan Han>o, ki je imela v rokah skoro vso trgovino srednje in severi* Evrope in je bila tudi mogočna pomorska velesil;*, j«- mesto začelo pridobivati na političnem in gospodarskem pomenu in je kmalu postalo važno trgovsko uredišee. Obranilo je svojo ttamostojnost tudi še potom, ko je r«*i žarel propadati in tudi proti Poljski, s katero je bilo od let« 1454 združeno po o.sebi enega vladarja personalna unija. Okrog 1. 1600 je bil Gdansk na višku svoje slave iu muci, z razpadanjem poljske države pa je tudi mesto izgubljalo na |M)inenu. Ob drugi delitvi Poljske I. 17! »3 je Gdansk pripadel k iVuMji. Napoleon ga je z mirom v Tilsitn I. 1SU7 povzdignil v "svobodno mesto." L. 1H14 je spet pripadlo Prusiji in le ta 1*87 je po»talo glavno mesto Zahodne Prasije. Ver-ajski mir je mesto loT-il od Nemčije in lo. novem bra lO'JO je postalo "svobodno mesto" s svojo državnoprav-nra 1925. Poljski zunanji minister Beck j«' Gdansk imenoval 4 * none ko mesto", ki prospera od poljskega zaledja." FASlSTlCNE metode (Fašistična propaganda se poslužuje (svojevrstnih na rinov. Javnost se je prepričala, da je diktator takrat najbolj nevaren, ko govori o miru. Dober primer so govori, ki jih je imel Mussolini, ko je nadzoroval italijanske munieijske tovarne v T urinu. Mož ima dobro namazano grlo in grmeč glas. Toda k«, je pred nekaj dnevi prvič stopil v Turinu na govorniški oder, je deoro še pet a je govoril. In mirno, skoro smeje je izjavil, da ni začasno v Evropi nobenega takega problema, da bi ga bil«* treba z vojno uravnati, — Dobro, — «o si mislili Francozi, — to pomeni mir. Dobro uro po tistem je pa Mussolini zopet govoril in dejal, da bo Evropi ohranjen mir edinolo v slučaju, če bodo gotova vprašanja zadovoljivo rešena. Franeoze je žarelo skrbeti. Kaj mudi s tem? (Jotovo francoske kolonije v Afriki. In šele tedaj so se zavedli, da je inel Mussolini v Turinu svoj prvi, "miroljubni" govor, pred munieijsko tovarno. K a klor po čudnem fašističnem naključju se je podal Hitler te dni na zapadno fronto inspicirat nemške utrdbe. Po njegovem zatrdilu so stoodstotno popolne in nozavzetne. Franeozom ni kaj prijetno pri srcu, kajti oba diktatorja sta skoro v neposredni bližini francoske meje. Daj se že vsaj enega iznebe, bodo reki nekega lepega dne: — Saj je naposled res najbolje, ako pripade Gdansk Nemčiji # 8 tem bo Hitler dosegel svoj cilj. Pozor rojaki! vrtwi- krmi; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-Hi boste to£no in po&teno. Dolgoletna SL0VEM1C PUBLISHING C a. ::POTNj6*dl OOD£L£J£ "GLASA NARODA" t: 31« WMt l*th Stmt Rnr York. H. T. Trojica v svetovnem boju. Današnji svet ima marsikaj, kar ni bilo š«« nikdar na ti zemlji. liili so časi — in ne že dolgo nazaj — ko >o posamezni tleli živeli lejto sami zase brez •.žira na 'o. kaj in kako se imajo drugi za gorami ali za vodami. ( V so bili v enem kraju nerodnosti ali vojske, je vsaj drugi neovirano razvijal in vzdrževal to, kar imenujemo eivilizaeijo in Icuknro. Ljudje so izvedeli mikaj malega, pa so k večjem zmajevali z ramami, enčeš; če je tam tako, kaj nas to briga? Mi smo tukaj in nam je v>o prav. . Toda prišle .<*o velike izpre-meinbo. Prva, največja jib najvažnejša je radio. Kar čez noč je bil med sabo zvezan v»»s svet in kar je bilo nekdaj kraj ali va.- sama zase, to je naenkrat [»ostalo del velikega del skupnega. Ljudje so izvedeli vse in to je imflo rin ima velikanski neposredni vpliv na v>akega človeka. (V je bilo človeštvu nekjdaj v.sejedno, kaj in kako je drugod, ni mu več danes. Iz-k ni tka: tisto, kar smo imenovali nekdaj nevtralnost, je dane- mrtvo, tako mrtvo, kakor včerajšnji dnevnik. < 'lovek z nasmehom na ustih zasleduj«4 d«bate naših 4e neho-te in nevede pridruži ali eme-iiiii ali drugemu. To -o pravi: svet- ni danes več nevtralen, pač pa zavzema vsak posameznik gotova stalušča * to ali ono gmfoo, s toni alt onim človekom. To j«« naravno in ne more 'biti drugače. Zato je naravnost bedasto, da -o nekateri poganjajo za nekako našo nevtralnost, ko bi -morali vendar vedeti, da ne more hiti tako. Komur na svotu se godi krivica in veš ti zanjo, boš zavzel gotovo stran. Španija je dovolj daleč od nas, a vendar je bila vsa Amerika ali v tem ali v onem taboru. Se delj je Kitajska in Japonska. A to nas ne ovira, da bi ne iskali pravice in krivice, da hi ne zavzeli svojega stališča če s t fin ne, pa z onim. Ves svet je danes povezan v eno samo celoto. Nevtralni smo samo v dogodkih ki se dogajajo v drunglu in o katerih sploh ne vemo. kako in kaj -o ker nimamo zveze ž njimi. Bili so časi, ko je na zemlji obstajalo vse iin "živelo nekako drugo poleg drugega, ne da hi se kaj mešalo med sabo. &e pr<*d .svetovno vojno je bilo tako, imeli »smo na eni strani ta-korekoč avtokratična cesarstva zraven njih moderne republike, pa smo nekatko mislili, da tako mora bi*i. Bile so sicer male skupine revolucionarjev tukaj In tam, kar pa ni po menjalo dosti. Danes je pa človek v revoluciji po vsain svetu. Vprašanje države in njene forme ni več. nehAQ lokalnega, ampak tako spložnoga, da je ves svet v živem boju med sabo. Kolikor nas je danes /i v m in normalnih, ne moremo mimo A kaj piše znameniti angleški politik in publicist Mr. Priestley o tem? Želite primero, k akni ut je tn slavna angleška demokracija v praksi? V enem delil Anglije so pri volitvah dobili znani Tory i — to so konzervativei CMiamber-la i novega kraja, itoldrugi mili-\»prašanj, kaj bo zmagalo in'j,., «r|asov N'a to število gla-kaj propadlo. Imamo na eni sov <0 t\i>h]Vl v parlamentu — strani kapitalistično demokra-j ;„ |,eri: ^iriino-emde.set eijo, kot je n preže nt i rana v tia- j |loslai»cev. In v ti-tem okrožju -ill državah. Angliji in Fran- ,|ohi|a liberalna in delavska eiji. Imamo na drugi nacijo- stranka lie^ij nad on milijon, nalni fašizem in nacizem — torej sam«» tretjino manj, ka-.»boje j«- eno in tisto, le |H» ob- kor prvi jn s mi|jjonom liki se loei med -aim. Na tretji |so <|,., na j kr|0 da je to ker me Inilj zanima prakHčna demokracija! aplikacija, kakor suha teorija.! Znana stvar je. da vodijo jhi- To je trojica, bratje. >vetov-1 litijo Anglije bankirji in in- no vTiira-šanje prvega reda, ki dustrijalci. F.nako znano je o je v sinil nem boju med sabo.1 Franci ji. da jo vodi iu odloča Kakšna ho zmaira in kakšen|kakih tristo oseb. In fioraz, se »seveda samo domneva — vedeti se ne more. Za- enega samega po- kaj slednje vprašanje s<^ lahko /prilagodi zahtevam današ-nj«*ga časa, pa mu je v-a j ostrina odvzeUi, če ni fivndamen-'.alnf> rešeno. Kno pa je gotovo že danes: izmed t<'h treh form ho gotovo zmagala ena in dve boste pr. razen i. Za nas, ki živimo v kapitalistični demokraciji, je pred vsem važno, kakšno bodočnost ima ta. Toliko .s lavo spe vo v sliši človek na račmn t'* demokracije. da nehote postaja in gleda okoli >rl>e. z vprašanjem na ustih. Ali je re- tako? Pa zamenjaš eno sliko z drugo in »pmd taiho s<» vrste: mala sku-jpina z vsem. kar premor^ le-I pega in dobrega ta svet. Za Ito skiifpino ji» -zopet mala pro-jcesija, ki pobira to, kar ostaja pivi. Za tema dvema pa gre . ljudstvo nepregleredstev za iz-oibrazbo dela in — kar je glav-jno — tudi svobodi'. Kaj ti |m>-niaga. prijatelj, pravica, da smeš iti kamor hočeš, da lahko I in vis. kakor hočeš, če nimaš I sredstev? Kaj li pomaga, če j rodi polje, pa ne smeš do žita ? M V industrija iproducira vse-1 tra. pa ti ne dajo brez denarja? ('e .so prilike v življenju, pa ne moreš do njih? Kar ima človek delavec in farmar od demokracije, jr k večjem svoboda glasovanja. To je pomenjalo vsaj nekaj v časih, ko je bil -vet tako majhem, da se je jM>znnl mod sabo. Tedaj si lahko presodil človeka, |ga izbral in volil. Danes niti i tega ni več. 4 V velikem newvorskem dnevniku čitam od časa do časa oglas: naš urad premore *todvajset strokovnjakov vseh vr^t. (V želite kak politični članek ali govor, kako predavanje ali kaj strokovnega, se vsikdar l<*po obrnite na nas. Mi vas založimo z vsem pot robnim materija lom. Kar slišiš brate moj, na radiu: ibla-hla, ali kar čitaš po listih kak važen govor važne osebe te ali one vrste, se ni rodilo v glavi tistega, kateri govori ali katerega ime nosi. Vse jo bilo naročeno in plačano — godi s«* to v taki večrni, da trdijo, da je devetdeset odstotkov vse javnosti iz strokovnih kovačnic. Ni treba, da kaj znaš, t|a kaj veš, dovolj je, da imaš denar, naročiš in plačaš, pa si v javnosti. Oseba ali podpis ni drugega, kakor gramofonska plošča, da ne bo^ mislil, da jo za vsem tistim kak človek, kaik borec za tvoje pravice. Kaj ti zdaj koristi tvoj glas, če vw, k lo ie tisti za kogar glasuješ? Čom« 'hi »pričnko-vaj izboljšanj in pravic, če veš, da je na vsem — mašima, ki ne vidi, ne sliši in ne čiVti? Ali ne pomenja to. da se vse tvoje politične pravice čisrto navadna fraza, ki ne 7.aleže nič? Tn če te politične -praviee so prikrojene tako. Ha slnžijo tistim. ki imajo. V splošnem se smatra Amglija za najbolj demokratično državo na svetu, ee -e ozremo na Ameriko — kaj vidimo? Ali je že kdo kaj pre-Štel delavske ooslanco v kongresu. senatu ali pri lokalnih državnih zbornicah? Ali veste, da ^edi jhi zbornicah nad dve tretjini advokatov in ju-ristov ki niso bili in n<* bodo nikVIar delavci * In veste gotovo, da xler smo začeli. Deset b-t — bratje moji je velika doba. V desetih lotili spremeni človek in razmero. T z nokdanjih krepkih ljudi so danes -tarčki, katerih ne marajo nikjer. I/, ofrrok -o fiintje in dekleta, ki za-tonj ozirn jo po svetu, kje bi bila kaka pri I i kn. kje kak poklic, da bi živeli, kakor živo ljudje. V »oh desetih letih je izginilo ma milijone ljudi v večnost, katerim m* bo mogočo več pomagati. I)o>« •t mesecev ji* dolga doma za življenje one^.- človeka, kaj naj rečeni: de-et let. Milijone ljudi čaka na reši tov življenjskih vprašanj politiki pa premišljajo, katera stranka bo zmagala v letu 1944). Xaš kongres in M»nat >ta vzor. kako je treba delati, da se re-| ničesar ne napravi. Peter • • < ri>KNA N VSI 11 I>NT Kapitalistična demokracija Kam bomo torej > kapitali-je po mojem mnenju doigrala. stično demokracijo in s Čim >»o Jo tako: še nikdar na svetu ni-; opravičila >voj obstoj v človeški družbi? Kako more taka demokracija odgovarjati na sem videl, da bi bil kdo sam od sebe dal ti-tim, ki nimajo. Prn-vijo e dalo bogatinom ilovolj visoke davke, pa hi se porazdelilo njihovo premoženje. Sam -eni mi-I i I včasih, da bi bilo mogoče do-r-eči t<» — včasih, pravim, no lanes. Zakaj življenje mi je pokazalo tako: ti jemlji bogatinu. kolikor hočeš — on bo že zmiraj bogat. In če mu že vza-meš, 4la dobi «lr/ava — kdo se pa okoristi s tem ? Profosijo-nalni politični koritarji in ni-kdo drugi ne. rim več denarja pride, toliko več so lahko vzame in toliko številnejša -o korita. Kar primerjajte svoje lo-kalno kraje danes in pa pred dvajsetimi leti, pa bo-te kmalu videli, da imate danes pet kraM toliko dohodkov a kljub temu petkrat toliko dolga. Ni dela, ni plač, ni prilik. I)an za dnem gledam gruče mladih ljudi, ki so zbirajo |*» eo.stnih oglih in »polagajo temelje za vrste brezposelnih. Danes ne pomaga več, da je človek talent ali da je končal vprašanje: vsega je dovolj a ven lar vsega margka Ne Itojte se, ne boni vam o pisoval newyorske Razstave, ne newyorš*kega velemesta, |.a tudi televizije ne in drugih m«»-dernili iznajdb. Xe Ihhii >4avi! rznajditeljev in veleumov,ki list varjajo jutrišnji svet, kajti njihova iznajdljivost je nič \ primeri z iznadljivostjo tii-til-, ki ustvarjajo današnjo žen sko modo. Kdo jo ustvarja? Tega nihče ne ve. Menda ženske same, \ zato je pač tudi moda taka. Za danes >e bom omejil I«-na klobuke, in če bo kaj prostora še na čevlje, ob kakšni drugi priložnosti bom pa skn-šal opisati urica j drugih čude-, ki tudi niso > pametjo v nob«-nem sorodstvu in skladu. Torej ženska )>okrivalo. Re kel bom prikrivalo, kajti če bi rekel klobuk, bi delal krivico klobuku ter klobučar>ki hi -lamničar-ki obiti. Slehernega bi pa povabil, da bi stopil za nekaj minul na po to ali šesto Ave. in 4l\ cesto v New Yorku ter da bi imel ž« Vsaj des,»t minut n.-t široko o.i-]»rto oči. Tam namreč ood noge irle-'l1 " daš in če je še kakš Življenja v tebi. na iskrica »š zamudi i tudi ne vemo. kdaj pridemo v! :n • . - • , ... * 1 , ju/.ino in večerjo m se bos on noljse razmere. \ tem «»bsto- i • i . .. ... . povratku domov navidez brez ji vsa tragedija t«-ga sistema: ničesar nima pokazati v sedanjosti, ničesar v bodočnosti. Te razmere -o z:tčele načenjati no-tranjega človeka: izgublja po lagoma zaupanje vase, v razmere in v svet. Ne moro biti drugače če išče in išče, pa ne najde, če trka in trka, pa se mu no odpre. Kakšna bo l>od<>č-nost z narodom, katerega notranjost bo brez vsakega žarka u|tanja. tega človek skoro ne upa misliti. Z veliko težavo -mo gradi I i stoletja to, kar imamo danes, z lalvkomišljeno upravo in razlago gre vse, da imamo vsak dan manj. Ali je kaj čudnega, da ljudje izgubljajo vero in živee v se in v druge? Da z veliko težavo vzdržujemo tojoranco, ki i>o- najvišjo šolo. 'Zakaj kar jo vi- staja v re.sniei bolj fraza, kakor šokih mest, so rezervi rana za postopače bogatih ali vplivnih družici kamor ne pride sin ali hči iz delavske družine. Jaz ne vem, kako je to, da se še /mirom najde med delavci samimi posameznike, ki se tolažijo: ja, demokracija je do- pa dejstvo? Kam vodi vse to, če ne v tajne s k ii pi m*, ki se družijo in si pomagajo, kakor vedo in znajo. Tisti, ki imajo, postajajo vedno bolj vidni, tisti ki nimajo pa od dne do dne bolj Številni. Prvi ne dajo — drugi bra — .samo ... To je res. Do-j ne čakajo. Kaj vtegne biti po- mokracija je dobra, če je do bra. pa tudi klobase so dobre, ako so dobre. Zanimiv pa je en pojav pri demokraciji, katerega moram, da povdarjam, ker se bistveno loči od fašizma ali komunizma. Demokracija sloni na neki tradiciji, da je človek-posameznik vse na svetu, država pa ne drugega, kakor »neka organizirana oblast, katere namen je. da ustreza človeku. Torej: država zaradi človeka. Država prizmava s tem gotove pravice človeku, ki jih pa zo|>et. tolmači po svoje. In v tem pridemo »lo čudnega razmerja: demokratično-kapitali-tftična država no izkorišča nalila človeka, pač pa dovoli in dopušča da ga izkorrišča njegov'bližnji, to je drugi človek. sledica ? Ne pozabite «»nega, da boji v Španiji niso bili ostanek iz svetovnega boja, pač pa začetek novih, ki vtegnejo pojaviti po vsem svetu. Kakor vidimo, ni pokazala kapitalistična demokracija do danes niti enega samega u.o imel vsak dovolj. Vrteli se iborno do ranega jutra, dokler nam petelini za pojejo. Uljudno ste vabljeni tudi daljni. O)) priliki vam radi vrnemo. Presknbljeno bo tudi za žejne in lačne. Torej na svidenje v soboto 20. maja! Jennie Prince, tajnica. vsakega vzroka na svojo ženo znesel. — Kaj pa jo deden? — si bo mislila reva, — gotovo -o i»a v šopu zjezili. Kaj se če. revež je. matra potrpeti l>ovedal, sem jo po-slal petnajst bbVkov daleč v nasprotno smer. T»'k»nmu pri kur jenom ti bitju namreč nič ne Akodi, ee -se nekoliko sprehodi. Kuj cilja tako nima nobenega in naj gre ma gar i vragu na noge. "GLAS NAHOD A" — New York Thursday, May 18, 1939 SLOVENE (YUGOSLAV) DA 11 A' Vesele in žalostne vesti iz slovenskiH naselbin SLOVENSKA IGRA NA OSMI V N. Y. C. Zadnji teden sem vam pisal v tem časopisu, da bodo igralci pri h k) vedski fari sv. Cirila priredili slovensko igro v nedeljo 21. nuija 19;t2. Obljubil sem, da boju vam še več piisal o tej igri in zato se danes zo-pet oglasim. Igrali nam bodo 44 Lažizklrav-nika", ki je zelo smešna igra v dveh dejanjih. Ta dva zdravnika sta rets nekaj posebnega. Kalen je sjtecialist za želodčne bolezni, drugi pa za "recepte" pisati. Oba sta študirala na kliniki. Veste kaj je klinika? **To je [K) klinih por, po klinih dol, to je klinika." Zdaj vos te, kako izobražena eta, ker sta Ktudirala ma taki kliniki. Zelo interesantno je, ko pridejo trije bolniki k zdraviti kotna. Smejali se boste, ko bo-»te videli, kako "siKH'Sali^** za žel«mlčne Itoh'zni ozdravlja kmeta, ki je preveč igancev j««del. Ampak ni *{>ecial ist samo za želodec, marveč v potrebi je tudi z«rbozdravnik. Z«*lo *me*4«t» j<* prizor, v katerem izvrši «l«-lo y.oh2 St. Mark's Plaee). Ob 5. uri l»odo Htnamiee in pete litimi je v cerkvi. Po tej jHif»oŽ!ioi*ti premo vsi s^cufmj v našo cerkveno dvorano da tam se raz-vedrimo in nasiucjeiito. "T^aži- zdravnikoma" ma odru. Na programu bo tudi naš cerkveni •mešani z;bor, ki bo našim materam zapel par lepih pesmi. Za pijače in jeovem vam, da na Osmi 1*> dosti smeha pri-liodnjo nedeljo pri igri <4I*aži-»^ravnika." Na svidenje! Fant od fare. NA ELEKTRIČNI STOL. Nick Rahicb iz Warren, O., ki je bil sftoanau krivim, da je umoril svojega sosed«, katerega je olmlolžil, da ga j«» spravil ob WPA delo, in obenem ob u-t«*m času umoril tu«li svojo ženo, j«' moral na električni ;*tol. Zadnji trenutek so odvetniki posre«lo»vali pri gover-nerju Briekerju, ki pa ni hotel po«leliti pomilostitve. M ILVAtSKE NOVICE. I>ik* 3 .maja je umrla zji srč-n<» hi 1m> Alojzija Gri«t4>aeher, stara 42 le* in rojena v Ivanj-eih pri Radgoni na Spodnjem Štajerskem. V Ameriki je živela 27 let in v \V«*st Allisu za-pu-^ea moža in v Atbensu, Wis, --tarjili pri Mozirju na S* »od ni. Štajerskem. A' Ameriko i«* pri-š«*l b*ta 1!*>2 in zadnje čas«* je vrdil gostilno, prej pa groce-rijo in menico v West Allisu. Zaa nam prihranit« oe(M>trH>ufgm dela In atroAkov, Va» prosimo, da akufiate oaručul-■o pravotaaao poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam ali Jo pa plavajte oafirmu zastopniku v Vafiem kraju ali pa kateremu Izmed sa«to|Milkov, kojlh Imena so tUkana z debelimi črkami, ker so upra< t. «enl obiskati tM druise nazelhliie, kjer Je kaj naAlh rojakov naa». 1 jenih. Zastopnik bo Vam IzroCU potrdilo za plačano naročnino. CALirOttNU: Hu Fram-isco, colxjilauo: Pueblo. Peter Culi«. A. SaftU Walaenburg, KL J. Barak INDIANA: Indiana pulls, Kr ZapaaMP ILUNOIS: CkkM». 1 Cicero. J. Fafctaa (Chicago. CJtMa la IliiMiai Joiict, inato La Halle. J. ttpetfe-h Maaroataa, Frank North t Chicago la Waukegan, MART LAND: Kltamiitor, Pi MICHIGAN: Detroit, L Plaafcar MINNESOTA: Ctolshoim. Frank Oouls. J. Lros^« ■3S. Jos. J. Bvaleih, Umla ..Oltbert, LmI* Vmmmtd Bibbing. John PorAs Virginia, rraak HrraOch MONTANA M. M. Panlaa U Champa • OHIO: Barlterton, Frank freba Cleveland, Anton Bobek. linger, Jacob iiesnlk. Job« »Upnik Cilrai-d, Anton Na*ode Lorain, Louis Balant, John Kumfts Youugstown, Anton KlkaU tMUDOOM: Oregon Cltj, J. Koblar PENNSYLVANIA: Beanemer, Jobn Jevnlkar Brouchton, Anton Ipsveo Ouaeaiauch. J. Brezevec Coverdale In okolica. Mra. It -letno preiskušnjo IMA TUGO S LOV AN SKA J KATOLIŠKA JEDNOTA ELY, MINNESOTA KI IMA 22,000 članov in dva miljona in pol dolarjev premoženja. Organizacija je zanesljiva, nepristranska in zelo priporočljiva zavarovalnica. Zavarujte sebe in svoje otroke pri Jugoslovanski kat. jednoti, ki vam nudi poljubno zavarovanje proti bolezni, nesrečam in smrti. Kampanja v mladinski in odrastli oddelek odprta do 30. junija, 1939. KONVENCIJA SLOV . ŽENSKE ZVEZE V CHISHOLM. MINN. Ako je li«»«l -/. ozironi na stari kraj. S!i«m1 j«, sklical župnik Cuti'ii«", ki j«' naznanil, vornik l»o Branimi i .Jeli«", "naš v««liki uiu«Viiik in horae" — faktieno pa je J«'li<". pristaš znane Paveličeve fašistične organizacije. < iin to izvedeli hrvaški lconmnisti v Chicagn, s<> l»r/. organizirali opozicijo, ki je prišla na sho«l in z 'Miuuuja-njem" in drugim hrupom pre-prečila zmylniku ('Vrieu in .Te-liču vsako govorjenje. Raz-k aren i župnik je nato pozval policijo in župnik je zahteval. naj aretiraj<» nemirneže, t«nla na zahtevo demonstrantov so jHilieaji odv, vse je ozelenelo in izgleda kakor s«m«'-iia k«> Zv«-/.<*. na katero s«* v>«- živahno prii»ravlja. Tmli elanice od soMtlnih }>«>«lružnic nam do-ti Pomagajo «lo h^K'ga u>p<'ha. Sestrska ljul»«*zen i>n marljivost 1«•} m * lastnosti -poselimi pri ženskah. Tako lepega spo razuma mi*d «'lani<>ami in po •lnižnicami, kakor j<* v Minne s«»ti. se ne naj«m1. To s«' vidi kadar pride «]«*l«> kot ira imamo se«laj. Saj moram re«"i. prava s«— tr>ka ljuh«'z«Mi vlada im

1«* vsi vah !j<*ni. saj vam ne bo žal. Yi-d«-li lnist«» d<»>ti l« iM'ira in v.:i nimivf^a in i/.«»lir:iž«'ValiU'tra. Konven«'«ni (irograni Imuii Še enkrat malo opi-ala. ker list I«111«* «»I» 2. 1>«> parada in p«it«»m nasti^p vežha-nili krožkov. Zve}ia Alhina Novak i/. ('levelniida. Ona je urednica 4*Zarje'* t»»r j«* z«'lo na«larj«'iia in izobražena žena. Aranžirala h«i nekaj posehno lejiega ste videli svoje sorixlnike ker }M>sneto je toliko > 1 i k, da samo za te ?-like gledati vzame v«h" kakor dve uri. Tudi te .slik«' s«* hod o kazale v .Junior High School, nakar ho ples v Community Building. Te slik«' se niso Š«. kazale tukaj v Minnesoti, in ho to nekaj no vetra V sredo se pa vrši slavnostni banket na «~a-t delegacij. Kaj vse boste videli ta večer, ne morem opisati. Pridite in vi-veli lioste sami. oh ti-ti priliki ho tmli kronanje "Konvenčne kraljice." Ves program )*> tako lep. da vam ne ho žal. i»n prav zadovoljni s«« boste vrnili na svoje domove in spomin na f«> konvencijo bo ohranjen vedno v vaših srcih, saj kaj takega >e ne vidi v-a k dan. V imenu naše ]*>družnicc vas uljmlno vabim «mI blksu in daleč da »pridete na Clilaholm. kjer se hoste ray.veselili in malo p«i-zahili trud in delo. s katerim ste za}iosleni dan za «lnem. Tu-di vam bo dana priložnost, da se seznanite s gla\mimi uradnicami in delegat idru-/nic. Ponovno vas vabim v imenu naš«« po«lmžnice, nridit<» n;i Cliisliolm ob ča>u konvencije Slov. Žei.iske Zveze. S pozdravom in na veselo svidenje na Cliisholmu. Minn. Poročevalka. TRIDESETLET NI JUBILEJ Af , . , . . , 'za ta verer. Začetek progra- Me«|, t.-rnso komurust! in lir-L|a ]m) nh ?:>() nri v J|lnior va.kt taram sv. Jeromma spre- , S( ]lou) j«-Ii mlanostno r«'>oJu«-ijo «|r. NAJBOLJŠE STAROKRAJSKE KOSE IN MOTIKE NA SVETU Hziturt, Firreli, Jerry Okorn ron* Cilj, Malh Fr. Bi od nikar Oi^enabarc. Frank Novak H oner Cilj, Fr. Fereochak Johnstown, John Pri »nt« Krayn. A nt. TauiclJ Luwruf, Frank Balloch Mtdway, Juud Zust Pittsburgh In okoUcn. Philip Prasni Steelton. 'A. Hran Turtle Creek, ft. Scfalfrw Wrat Newton, Joseph J oran .. .. .. WISCONSIN. Milwaukee, Wert AlUt, Fr. Sheboygan, WYOMING: Bock Sprli Diamond rllle. Jot BoUuft J> » TA razpošiljamo na vse kraje — Poštnino plačamo mi. — Pošljite poštno nakaznico z nuročnino. KOSE. zvajir STONICH. 2«—28—30—32 I>al<-fv dolge, z rinko............$2.50 k< »SE p« Javorov le.M, po ..........%2.— imiT81L.Nl Bergamo BKUSI......50c; iN.IjMi .......... 75c KLKHAL.VO OlioliJK. kladivo. t«-*ko ........$1.50 I'l-ANKAi'-K, n/no kovane. & do K funt. tftke. |m) ..................$3.50 N«ii»kt- brivne KRITVK...........$2.90 M« "TIKK. r««'no kovane v Jug.»stavijl ........$1.25; vet"'je ........$1.b0 naslov NAI'lSlTE sa Mo: STEPHEN STONICH CHISHOLM, MINNESOTA r ga Ko- I svoje i } 'GLAS NARODA" ( 4 popi!jamo v staro do- § 2 movino. Kdo # če naročiti ^ J sorodnike ali prijate- ^ j| Ije, to lahko stori. — jJ i Naročnina za stari S \ kraj stane $7. — V 8 I Italijo lista ne posi- ^ ^Ijamo. ^ M:i«"ka in >«■ ra/>Ii. VKSTI IZ MIXXKSOTK. l'<»«Jrf>l»n«i>ti o pokojni /»'iii Suštarsira, ki jt* pn^l n«'-k;ij «ln«'vi umrla na porodu, >«» <1«* 1»«m1«> kazal«- prcmikajiM*«' slike iz stare * I« u 11« »v ki« naš«' rojstne kraj«', im-^ta ia va>i. kjer so nam t«*kle zibelke. (i 1«"lale lw»>te bribe in ravnin«*. ee>te in >t«'/.k«', p«> kat«>-rib st«• b«M|il«'. Nekatere bo- l)etr«»it. rojstno mesto približno vseli avtomobilov v A-nn iiki. Le žal, >la ne ilela s polno j»:ir«». K«*r -mo pa Sl«>-v«'ii«-i stkroiiK'ii n:trc»*l pa ve«l-n«i pravimo: l»«»|j«- nml«», k:ik«»r pa nii". in tak«» nam mineva v upanju na liolj-«* «*a-««. OIhmhmii s«* pa -tnramo, da ^e sami ne vemo, kak«) in ke laj. I)«.br«) pa j«*, ako imaš ko družin«* K« rnar«l Travnikar so .skovali na«*i1 «la naju pre-enetijo za najino trideseth»tnic<» zakona. Izdali >o pa tnk«) skrivoma, tla jaz in /»•na niti majnianj nisva slutila. /«' t«'«len p«.prej je naju B. Travnikar p«»vabil na malo driržin-ko zabav«). Ker smo s«* oa pri njih ž«' voekrat »lobro zabavali sva z veseljem >7»re-i«*la njeirovo povabilo za solioto 2^. aprila. Niti malo pa nisva slutila, tla greva na najino zabavo. sanj«« še «lol'4«) |K»tetn. Šopek cvetlic |K)leir velikega bak>a in na njem bleš«"eea srebrna št««-vilka '»o, mi je bila ve Ino ]>re«l o«"mi. Nikakor mi ni šlo v srlavo. da -va ž«* tako dol^o po-ri;«*M!m. .Ta 11 i 11*<» mine i-as! Zabavali .^rno -«• prav izvrstno pri okusni jedi in pijaei. Tmli ple-alo se je «lo «lrnge^a «lne. I'li t«'in irr«* največ zahvale družini Bernard Travnikar za njih trud in delo, ker so vse tako dobro pre>ki4l>eli da j«j bilo vsega zadosti. Mi«lva t«»-tra nik<• iz -rca lepo zahvalim«) L«*pa hvala inojenm sinu in njegovi ž«'i»i. kakor tmli mo'i lieeri in .b)hnu Doloneu in Mr. A. Janko. \'-o livalo zaslužijo tmli: Mr. in Mrs. J. Travnikar, Mr. in Mrs. .?. Vik-t«*lič, Nfr. in Mrs. Cimmermnn, \rr. in M rs. Maver*. Mr. ii Arrs. L. Shmidt Mr. in Mrs. F. Slhmidt. Mr. in Mr<. Podobnika r. Mr. in Mrs. Ohas. Gaber. ^rr. in Mrs. ,T. Priberšek. ^rr. in Mrs. Kramer, Mr. in Mrs. Ko sva prišla, j«' izgledalo Skofic. Mr. F. (!a>»«-r, Mr. in Zanimivo bo gledati vs<> lni za čestitke in darove. Mr. in Mrs. Louis Plankar. Naročniki! Pazile na ATKVILKE poleg naslova, ki pomenijo* prva nese«, druga dan in tretia pa lelo. kdaj vam naročnina potrte. Naprinaer: — 5.15.39 TO POMKNI. da vam je narofiiltn potekla ' 5. maja 1939 INfeljile pravočasno, da nam prihranite nepotrebno delo pobijanja opominov. GLAS NARODA, 216 W. 18 St., New York Za ljubitelje leposlovja CYKLANEM. Spisal Janko Kersnik, (13G tsrani.) Kersnik je pisal ~ Ju rčičevem duhu. Sv«»j slo^ je znai tako prilagtkliti Jurčičevemu, da je po Jurčičevi smrti uspešno za vršil njegove nekončane romane. "Cvkla-men,? je ena njegovih najboljših povesti. Cena......................$1.00 MOLOH. Spisal Janko Kač. (H>8 strani.) Pisatelj je segel v dobo, ko so začele graditi tovarne na Štajerskem in ko je vse vrelo v nje. Vreio v njo in jih uničevalo. Strašno maščevanje razočarane matere. Cena......................$1.00 MED PADARJI IN ZDRAVNIKI. KLEOPATRA. Spisal Rider Hagard* Spisal Janko Kač. (117 strani.) Sta- 283 strani.) Zgodita o čudoviti e^ip- jerski rojak Kač ni do svoj«*«^a štiridesetega leta stopil v javnost. Nato jo začel pisati krajše črtice, ki jih vsebuje ta zbirka, nato je pa zaslovel s svojim romanom "Grunt." Cena...................... 85c. čanski kraljici, ki je gospodovala vsemu takratnemu svetu. Rimski vladarje iskal milosti in ljubezni pri nji. Njeno razkošno in razuzdano življenje ter njena tragična smrt. Cena ......................$1.45 IZZA KONGRESA. Spisal Ivan Tav. KRIŠTOF DIMAČ. Spisal Jack Lon- čar. (548 strani) Pisatelj je posegel v tem romanu v začetek devetnajstega stoletja, ko se je vršil v Ljubljani kongres, ko so se sestali trije cesarji. Ktlor hoče poznati ljubljansko življenje onega časa, naj prečita ta roman. Cena . $2.50 don. (404 strani.) Eno najboljših del znanega ameriškega proletarske-a:a pisatelja, ki je dodobra poznal življenje vseh slojev, ker ga je sam doživljal. Njegova dela so prestavljena v vse kulturne jezike. Cena......................$1.00 Slovenic Publishing Company OBIŠČITE SVETOVNO RAZSTAVO . Thurtaay, Ma? 18, 1939 ■THE WORLD OF TO-MORROW* Otvoritev Jugoslov. Pavilijona V torek, 2."!. maj« oh zvečer Imi slovesno otvorjt n jugoslovanski pavilijon 11 v »Nvetmni razstavi v New Yor-kil. Ker j»- |»ro4 t«»ga pa jo je oop?!1 tudi umetni člo.ek. -tiri jarde \i-ok. s "»rcein m« kofij^kil.: tiietičmi vprašanja, sil. /. ula-oin, ki H*že v «lalja\ »I nekem paviljonu štorkl;.» .'! milje, /. «*'-mi i/. l'nl«M»!«*ktrie tudi -troj-vojak. ki ga je izna litll eelie. i š<-| inž. Jim« Whitman iz ("hi Ta najveeji "minit ' je pa«-'eaga Junak j«- težak i* N i fuu ena izmed najveejib privlač-ltov in kljub iej teži m- dokaj »to-1 taz-lav e. Ta ima dolžno-I rtteiio predstavlja svoj«* detH*i»* da v >nk večer prižtge ti-oee Ii. j noge. Namesto ramen ima dve -"■i in /aroirteto., ki raz-.ctlju velikanski okrogli plošči, ki se jejo lilodel ll«i llie-to pavilj«* nok hi gn - prem i nja jo v zi\o morje luči. \ ta namen inženirji vs*ik večer namerijo na zvezde velikanski tele-kop ill ujamejo li:č > te ali OIIC zvezde To s\etlob«» Bil peljejo na f«». toelektriene ei'liee robota, ki takoj zgane iu m-že po stikalu. Svetloba Z ZVe7.dc Itai.t-v loto c.ekt ričnih očeh r«> I »o t a vzbudi električni tok, ki htlNiia (tožene v "jMtgoii" in za.-.ie "-toru raz-ta-ve. Tako zvezde -ante )m» jm»-siedovaiiju teli strojev prvič v zgo lovini prižigajo luči na Kemiji. Teleskop inženirji največ, krat namerijo nn zvezdo **ArK turn«'*, ki je v ozvezdju bika Sveti 7. rdečkasto Iuejo in je o«i zemlje oddaljena svetlot-1lWi let. Svetlobni žarek, ki z "Ark ttirusa piane v svetovni prostor in -e nameri proti zemlji, hiti skozi ozračje s hitrostjo jn.tmn milj na sekundo in bi v etii minuti 4o0 krat prišel o kiog zemlje, kljub tej hli^kovi ti hitrosti rabi let, da pride do u.iše zemlje in prvih elove-ških oči! Ti žarki, ki sedaj tako prižigajo luči na svetovni razstavi v New Yorku, so to rej na |M>ti po v*etnirju že od leta liNH). Razstava sploh j>osveea velik I'oU*g zgoraj omenjenega, ki v-ak Večer prižiga liv'i, jih je Še več, ki govore, računajo in t ii*« i t odgovarjajo na v|wn sanja ISeveda ne razumejo «'lo\ešlce govorn*e, le iualo se jih «Mlx«»ve mh navadno besedr in h' za iM^kaj skroiottih kre-tenj. Obiskovalci se morejo bolj zabavati i njimi * posebnimi piščalkami, na katere jekleni junaki Yr*> ubogajo. M ožgan, teli roliotov so namreč sestavljeni iz rele inreie mikrofonov, ki na i JUcImBe glasove iz piščalke in/.I i Ano delujejo. ovi piščalke Minrtr \ mo/.gnitih - ntikrofonih sbudijo eU«ktrn-iie toke in m tem razgi bi jejo |Misani4>ziie tlele teh jeklenih telfs. 2vižj{ zadosluje in rolkii "Telovd*" ** »pusti -v tek, »te Ustavi, sede «lt <*elo zapoje. Na dr*fc*čeit ivižg hitro Z4»r dra v»*o vr»lo prNtwtlnikov ZdružeaHi držav od Lincoln m do Kot^evelta, «11 pa vam zde klautira starost «ve- zdnki od Xhrri^y Twmp4« do vrtita iu tako vihtita ogromne |M»st i. rdarec te jM-sij bi po t»il tudi najmočtiejšo predpo lopuo žival. \'ojak je -ieer slep, pa t»«"-s tu ii ne |w»trebdje, ker mu nje */o. go-pinlar daje navodila naravnost v -rce z radij.-ko-o< i< lajn imi valovi, .le t<» na ranljivi bojevnik brez strahu in -t eni ja. Ako bi >e pojavil v k« ki armadi, bi zbegal tudi naj-l.olj hrabro vojsko. Z rokami bi bilo težko kaj opraviti pro ti njemu, pač pa z radij-kt mi valovi. RAZGLEDNICE Newyorike SVETOVNE RAZSTAVE DOBITE PBI KNJIGARNI GLAS NARODA" 2IC WKS1 l(tth STKKKT NEW VOKK 33 različnih razgi.kumf v 1iakvah. pkri1ntavuajo-flh najvkOk zanimivosti TK (m.kwmnm razstav k cT:NA zbikkk: 50c (Poštnina plačana) Vw»to lahko jxifllj^te t nnanilul' |m» oziroma {ki H tvnte. POSEBNI DNEVI in DOGODKI na SVETOVNI RAZSTAVI (V naslednjem podajamo seznam raznih proslav, vrsečih se meseca maja in junija. Datumi so |hx 1 vrženi izpreniem-baui.) PETEK, 19. MAJA Warren County Day. Tenth International Congress of Military Medicine and Pharmacy. Brooklyn College Day. SOBOTA, 20. M A.J A Cul« Day (Independence Day) United Hatters & Cap Millinery Workers. Ailentowu (Pa. High School a Cappella Choir (do 21. maja) R. ('. A. Manufacturing Com puny Employees' Day. NEDELJA, lil. MAJA Aviation Week. First Aid Week (do 27. majaj. National Foreign Trade Week (do *27. maja). POXKDKL.IEK. 11. MAJA National Maritime Day. Bronx Week (do IX. maja.) TOREK. MAJA OTVORITEV jnsoSLO- J V N E ČETRTEK, 1. JUNIJA Indiana Day. Sons of American Revolution University of Florida Glee (Nub (dnevno do 5. junija). PETEK. 2. JUNIJA New York University Day. Japan Day. Hunter College Day. SOBOTA, JUNIJA Union of Soviet Socialist Republics (U. S. S. R.). Ameiican Chemical Society of New York l)av. Classical High School Oratorio < i roup. NEDELJA, 4. JUNIJA Danish Ship—Niels Juel, (do !*. junija). Edison Elc<*trie In-titute. IPONKDE1.JEK. o. JUNIJA Nassau County Week (do 11. junija). Niels Bukh tics (■roup. Denmark Day. British Week (do 10. junija). TOREK, (i. JUNIJA •SREDA, 21. JUNIJA New Hampshire Day. Putnam Count v (N. V.) Dav. Norfolk Day. ČETRTEK, 22. JUNIJA Capital University Choir. Connecticut Day Catholic Press Association. International Advertisers. PETEK, 2:$. JUNIJA New York State Day. School Health Day. Orange County (N. Y.) Day. SOBOTA, 24. JUNIJA Finland Day West Virginia Day. Capital University Choir. National Fe»deration Federal Employees. VANSKEHA PA VILJONA j Edison Electric Institute. ' Historical Soeietv of Penn- KOLIKO JE BILO OBISKOVALCEV DO SOBOTE? \'^topnina v prvih dveii te<| n i h na Svetovno raxstavo v \Ti'U VuHcii je znašala: Nedelja. .M), aprila____4'! Četrtek, 4. maja ^.....11M,3KH Petek, 5. maja ......112,9"W Solx»ta, <». maja ......21."!,027 Nedelja, 7. maja......222,42.! Polledeljok, S. maja .. Torek, !». maja ......!>.">,( M V { OTVORITEV RUSKE GA PAVILIJONA Včeraj je sovjetski jwislanik K nštniitiu Ountansky otvoril veliki in^ki paviljon iz belega ura morja na Svetovni razstavi v New Vorku. V -vojern govoru je rekel, da -e Ru-ija zanaša na svojo oboroži no silo, la (ui ne jnisli na mtbtir. napad, da pa ne prosi uikakih zvez. <>umaiisky je stal ob vznožju visokega stolpa, na čigar vrhu stoji 7-"» čevljev visok kip. ki prelista vi ja m lad ega ru-kega delavca, ki v vi-oko iztegnjeni roki drži ndečti zvezdo, ki je e I e let r i e n o r; r/. < ve t \ jena. Oiiman-ky je jasno fM"-rtal ;«ov jet sko v na njo politiko in je žel glasno odobravanje, ko je Sreda, 10. maja ......121,5Si ivkel, . maja (do z večer) ..........125,3~2~ Skupaj 2.2!H».' SEZNAM OBISKOVALCEV tSVKTOVNK RAZSTAVE . . V NfW TORKU zil, da bo Rusija vrnila dva uklarca za vsak ndarec kake države, ki bi se drznila kršiti ruske meje. Z oz i rom na angleško-ruska pogajanja Oumanskv rekel, da je Rtrstja vsak čas pripravljena so«lelovati a vsako državo n-a podlagi medsebojnih jam-ščin. I Rojaki, ki | »r Mejo n* obisk » Ne »v York, ako fet1J<» hurt i ime t mmemio«, t ltttiko nflam M do|rtffni<*o in pa po-klWitr |M» iflcfiiM: CHels^a 3-1241*. Kal tira«! Adfrt olitau f i"« - ln-ur«nee < 'ompanv Day. PKTKK, 26. MAJA National Poetry Day. Sullivan County Day. Pleasantville High School Boys' Military Band. SOBOTA, 27. MAJA Westminster Music Festival (do 28. maja). Catholic Women's Benevolent Legion Day. Argentine Pavilion, opening. NKDKLJA, 2S. MAJA Magicians' Day. Westinghouse Electric. General Motors Day. Lova) Order of Moose. PONEDELJEK, 29. MAJA Richmond (S. I.) Week (do 4. junija). Association of New York State Young Republican Clubs. Gla-s Center Day. New York Kindergarten Assn. TOREK, 30. MAJA Memorial Day Festivities. Connecticut Historical Society Dav. Pa ssaic County (N. J.) Day. Ham Fest. KOLIKO BI ME VELJALO ? sy Iva nia. Massachusett so cene na pretirane, j Dav. POZOR SLOVENCI s t Slovenski Dom 253 Irving Avenue Brooklyn, N. Y. BO POSREDOVAL IN IMA NA RAZPOLAGO SOBE ZA OBISKOVALCE SVETOVNE RAZSTAVE V NBW VORKU K«lor želi KtanovaU pri Slovencih unj |»IS«* nli telefoniru ua gornji naslov. - Obenem prosimo Slovence v New Torku, tla se priglasijo, koliko sol« lahko oddajo za prenoČitVi«. Vw podrot>noKtl dobite pri odborniki b Sloveuske«a LKana. Telefon: JEfferson 3-8362 _ SREDA, 7. JUNIJA j Pan American Day. Pan-jAnieri'. JUNIJA ! Delaware Day. | Schol for the Deaf. 'Daughters of the Cineinati {Central Pennsylvania S^'hool 9 ! Children. Better Business Bureau. ' Portugal Day. , Hibbing School Band (do 17. ! junija). TOREK, 13. JUNIJA Westelfester i'ounty l>av. Ainer. Society of Landscape Architects. MREDA, 14. JUNIJA Flag Day. froughters of Holland Dames. Suffolk Countv (L. I.) Dav. D. A. R. Day. American Institute of Banking Day. Flagpole Presentation. Elk- Day. Georgia Day. ČETRTEK, 15. JUNIJA Oregon Day. Rockland County (N. Y.) Day. Binghampton Day. PETEK, 16. JUNIJA Belgian Day. Restaurant Day. Ford Motor Company Day. Second Division Day. SOBOTA, 17. JUNIJA Iceland Day. Independent Order of Foresters Day. Hearst Dance Contest. NEDELJA, 18. JUNIJA New York City Health Dep,- ment Day. Ukrainian-American Festival. Father's Day. Arkansas Day. PONEDELJEK, 19. JUNIJA North Carolina Day. Ulster County (N. T.) ©Ay. TOREK, 20. JUNIJA Order of Scottish Clans. Chase & Sanborn Dated €of fee Dfe?.(St*w)*rd Brands)] Marsikdo misli, da Svetovni razstavi Iz spodnjega seznama lahko i sami presodite, če se izplača [ ali ne. Poglavitni razstavni del je odprt od !> dojtoldiie do 10 x?\e čer; razstavna podopja od 10 dopoldne do 10 zvečer; zabavi ^ča od M dopoldne do 2 zjutraj. Vstopnina znaša 75 centov za odrasle in 25 centov za o-troke od 3 do 14 leta. Vsak teden je en dan za otroke določena cena 10 centov. Vstopnica za ves čas razstii ve velja $15.—za otroke ij>5. Tri četrtine 1210 akrov veli ke površhie zavzemajo paviljoni in zabavišča na prostem, ki so prosta vstopnine. Prosta vstopnine so vsa poslopja G0 tujih narodov, oo a-meriških držav, zvezno poslopje in skoro vse trgovske izložbe, kakor tudi nočne razsvetljave jezer, slapo-v in vodometov, modne izložbe, paradi; in koncerti na Court of Peace. Kadar je kdo na razstavi, g* velja, ako hoče obiskati vse prostore, za katere je treba plačati posebno vstopnino, $14.15. Za posamezne kraje na razstavi je vstopnina naslednja: peri-fera 25 centov; GardcLS of Parade (Paradni vrtovi) 4U •entov; Contemporary Art Ex-i i bi t ion (današnja umetniška izložba) 25 centov; Railroads on Parade (Železnice v paradi) 25 centov; Model Railroad 10 centov in Town of Tomorrow (Jutrišnje mesto) 10 centov. Najemniki na zabaviščih ve- NEDELJA, 25. JUNIJA Sweden Day. American Turner*' Day. Vancouver Kitsilano Boys' Band (do 2X. junija). PONEDEUKK, 21». JUNIJA Jewish Day. Railroad Day American Legion Day. TOREK, 27. JUNIJA County Medical Association, (■rand Army of the Republic. International <'oimnercial School Day. SREDA, 2K. JUNIJA New Jersey Day. Dutchess County (N. V.) Day. Dnmont High School Band. ČETRTEK, 21». JUNIJA Boy Scout Day. i Ohio Day. Rotary International Day. [Association of American Rail-| road- Day. PETEK, :i0. JUNIJA (Stanford (Conn.) Day. j Columbia County (N. Y.) Day. SOBOTA, 1. JULIJA Canadian Day. | Shrine Day. Si I vert own Day. (B. F. Goodrich Co.) Associate! Glee Clubs of America (Do 2 julija). Royal Canadian Mounted Police. NEDEUA, 2. JULIJA Vermont Day. < 'aiiadian-American Good Neighbor Day. General Motors Day. •PONEDELJEK, M. JULIJA Idaho Day. Huguenot Society of the Founders of Mana k in. Firestone Day Modern Wootkncn of America I )ay. Albany County (N. V.) Day. TOREK, 4. JULIJA IndejKMidence Day. SREDA, 5. JULIJA Venezuela Day. Rensselaer Count v (N V.) Day. Thomas Cook Day. Printing Education Day. American Youth Congress — do 7. julija). činoma računajo vstopnino povprečno 20 centov. Na razstavi je 15 uradni!: prostorov za informacije in j« tudi mogoče najeti vodnike. Za splošne informacije je trelba poklicati telefon Worlds Fair <>-1939. Glede izgubljenih otrok in raznih izgubljenih ali najdenih predmetov je treba poklican telefon Worlds Fair 6-191)0. SLOVENSKA GOSTILNA FR. ARNEZ LASTNIK se priporoča vsem Slovencem v Greater New Vorku, posebno pa udeležencem svetovne razstave. DOMAČA HRANA 1ZBORNA PIJAČA NA RAZPOLAGO JE KEGLJIŠČE, VELIKA OBEDNICA TEB PROSTORI ZA SEJE IN ZBOROVANJA 66-91 FOREST AVENUE (Poteg forest Ave L Postaje) RIDGEWOOD, Brooklyn, N. Y. _ _ __________ Hi LAS N A H O IX A" — New Fork Kratka Dnevna Zgodba A VT< >\IK i ►K < X M*KS< IX liilo ji- *.h eni zjutraj, ko je licit rand, tlržtH* že od Pariza volan svojega avtomobila, edcža. "Ni^em ranj«*ti," ie pomi-lil na .'.prej. Ko je >pa hotel »zatopiti, je kliknil od liolečiti. !><•>-ni.o je i 111« d zlomi jen*. S težavo j«' zlezel iz a vtomo-I i In na Iiulo. \e desno, ne le-v< nikjer luči, povsod samo •m bna tišina, motena tu pa tatu |»o žvižganju lokomotive t.iiii daleč na kolodvoru. Sf»o-znal je, k je. Nekaj -to metrov daleč je migljala lučka ki izdajala Svl. (lermain des Vr...... Tako blizu eilja je bil zadržan. Ker -e nut j«' mudilo. da bi čiru urej do-|»el do Vichv. je v« /it hitro, či,»trav i«- pršilo. fn tako -e je t. if« m I i I u m »dna čjt. Sicer j»* pa šlo vm» dobro. Sedel je na stopnice svojega avtom« bila. Ali naj tu čaka, pride kak turi-t ! N"i čutil -« bi dovolj poguma, da hi š<*| |M-Š <|d oddaljene va-ice. Sk» '.i veje >e j«' videla v daljavi žareča lisa Alligra. — lli-ša na gliču j«* I hI« -iva i it lahko j«* bilo uganiti, da je edina ti jena mikavo-t krasen ra/ghd na krajino. Zdelo se mu je v-iljivo, če hi oh tej pogrni uri fMitrkal na vrata. T«.»Iti naj j«- H ISA NA GRIČU il ranjen — in ta žarek mu je pravico -Moriti ta korak. Odšel je h> ireh stopnicah na tera-so in potrkal na hrastova vrata. » Nihče -e ui odzval in moral je š«. večkrat z z Iravo roko krepko poirkati na kljuko. Slednjič se je odprlo okno v jtvciii nadstropju. -Kdo je lam?" je vprašal -/miski glas. "pa, ranjen seni, — moj avto je pravkar doletela nesreča in če mi dovolite, hi se rad pri v a- malo odločil." Vse t i ho. "Ševi-da, gospod,** se je začni končno žen-ki gin-. " Morda hi pa mogla vedeti, kako -e pišete!" Bert ratal je prit rdi! in povedal -voje ime. Zopel je bilo nekaj čas a vse tiho. "Takoj vam od pro,"* je zaslišal končno njen odgovor. In re- so >e vrata takoj odprla. Za hišinikotii. ki mu jc i d pri, jc i^mzil Hcrtrand mlado deklico. "To "ste hili vi, gospodična ki s>e pravkar govorili z menoj!" 44 Ne, to je bila moja teta, toda ona je bolna, ne more se ga-, niti iz -obe. Toda sedite, obvezi m vam rano, ta čn- vam pa pripravijo kaj za pelal se je kakor da ga boli mnogo Itolj, ko mu je obvezovala s iplatueno obvezo zlomljeno desnico — da hi ga I .olj pomilovaln v njegovi nesreči. Ko je 'bila z obvezova-njem pri kraju, jc vprašala: "Kako se | m>čii ti t e zdaj! (■rem vam pripraviti sol »o — če ne želite, da hi vas sama odpeljala v Vichy. Šoferja ni-nuimo, »zato šofiram jaz." **("*e dovoliti*,*' je odgovoril, — sprejmem vaš prvi predloif. kajti |to tej nesreči sem silno utrujen in mi-cl. da bi se ino-j ral peljati Še do Vielivja me nič kaj ne mika. Prijatelji, ;>ri katerih sem -e hotel ustaviti ne l to d o v skrbeli zaradi, mene, ker jih nisem obvestil j kdaj prLspeni.'* ko, ki ji je bilo tako ime," je dejal .slednjič. "Njeno krstno ime je bilo Irena." Deklica je za trenutek oklevala, poleni j«* pa za-šepe-iala: **To je bila- moja nuiti.** **AJi! In ki\j se je zgodilo ž njo!" "Vmrla je." .'Jim-go jutro, ko je prišel Bertraud po stopnicah doli, je bilo sonce že nad obzorjem in objemalo je obrise Al Igra, k i se je zdel kakor da je ,polit v. razbeljeno kovino. Izstavil se je pred vrati. 44Ali bi mogel videli va-o teto!" je vprašal. "Ona počiva, — imela je slabo noč. Kaj niste slišali, kako je veter žvižgal okoli hi-še*** ' Nobene liesede ni izgovoril več. Toda ko -e je že hotel odpeljati 7. avtomobilom, naročenim iz Vichy, se je z;is*or na oknu prvega nadstropja od-maknil in ]>ri oknu je zagledal že priletno zono. držeč o v na-. ročju deklico ki se je pri vi.jala I k nji. In pri tem je šepetala: "On —- se ni izoremenil." ,zojavu žalostno novico, da ji nila k ran je. icu. j je v starem kraju na Rečici ob * * Ali bi /pa smel tudi vedeti, | Savinji na Štajerskem umrla kdo me je tako gostoljubno|tnprila mati v vi-oki staro-spre je I!'' je vprašat TWtrand.! -ti S4 let, gospa Jožefa Petrin. Ob njenem imenu -e ni 1 mj. Hemic. Zapušča tJtm ža-gel •premagati, da nebi zadrh- j bijočega soproga Ivana Petri-u']- S na. v West Allisu. Wis. pa Pa vendar ni to ona ! Pred j l^Vr Johano Skok, soproiro -lo-njlm je v-1 alo naenkrat na ti- venskega fotografa v Airui--oče motnih -pominov. Dvajset let je bilo minilo od ti-te- ga bivan -a v Vichv. kjer je prvič vreča I Treno. pa nečaka Jožeta bil Neka i časa je molčal, ogledujoč dekličin obraz. Bilo mn ie kakor da je spoznal v njem že davno znane poteze. *4 Pozna I -cm ni«koč mladtin- lar, Colo.. Kol«' e. Mir in pokoj njeni blagi duši in rahlo naj jo krije domača gruda. advektisf. !N '•clas narooa Kdo bi ne hotel biti z Mayem v "Padišahovi senci" pri "Oboževalcih ognja", "Ob Vadarju"; kdo bi ne hotel citati o plemenitem konju "Rihju in njegovi poslednji poti*"? — Kdo bi ne hotel spoznati "Winnetova", idealnega Indijanca, ki mu je postavil May s svojim romanom najlepši spo-spom—lik? IZ BAGDADA V STAMBUL 4 knjige, s slikami, 627 strani VSEBINA: Smrt Mohamed Emina. — Karavana smrti. — Ma begu z Goropa. — Družba En Nast. Cena $1.S0 KRIŽEM PO JUTROVEM 4 knjige. 598 strani, s slikami VSKBIXA: Jezero smrti. — Moj roman ob Nilu. — Kak« aem v Mekko romal, — Pr Samarih. — Med Jczidi. Cena $1.50 PO DIVJEM KURDISTANU 4 knjige, 594 strani, s slikami VSEBINA: Amsdijs, — Beg is ječe. — Krona sveta. — Med dvema ognjema. Cena $1.50 PO DE2ELI SKIPETARJEV 4 knjige, s slikami, 577 strani VSEBINA: Brata Aladiija. — Koča v soteski, — Miridit. — Ob Vsrdsrju. Cena $1.50 V GORAH BALKANA 4 knjige, a slikami, 576 strani Kovač ftimen. — Zaroka z zaprekami. — V golob-Bjaka. — Mohamedanski svetnik Cena $1.50 Slovenic Publishing 216 WEST 18th STREET SATAN IN ISKARIOT 12 knjig, 8 slikami, I 704 strani VSEBINA: Izseljenci. — Yuma Setar. — Na sledu. — Nevarnosti nasproti. — Almaden — V treh delih sveta. — Izdajalec. — Na lovu. — Spet nai divjem zapadn. — Rešeni milijoni. — Dediči. Cena $3.50 WINNETOV 1 2 knjig, s slikami, 1753 strani VSEBINA: Prvikrat na divjem zapadu. — Za življenje. — Nšo-či, lepa Indij anka. —- Preklestvo zlata. — Za detektiva. — Med Komanči in Apači. — Na nevarnih potih. — Winnetovov roman. — Sans Ear. — Pri Komančih. — Winnetova smrt. — Winnetova oporoka. Cena $3.50 2 U T I 4 knjige, s slikami, 597 strani Boj z medvedom. — Jama draguljev. — Konč-Rih in njegova poslednja pot. Cena $1.50 no. Naročite jih lahko pri Company NEW YORK, N. Y. Andrejančev Tone Mladostni spomini najstarejšega fanta v Poljanski dolini. Nadaljevanje 1'IŠK JollX HATICH Med največjimi prazniki za '.e tudi m» vaduo nikdar ni. Kar pa, kise vidi, za Toneta in vidjale^ Saj prilike /a v>e j<- imel d»i v.dj. Xajholj je hilo Tonetu preja nje pod uo štirimi uodej če.-litat zji ujeifov if od. I'reja nje, kol nam znano. ••• pri nas še iz li-lih časov, ko >o še predic4* j»redie prejo ua svoje kolovrate, katele >o tudi prenašali^, po>ehno po zimi, od hiše do lii^e, bodi-i, da -o »i s tem dolifeas preganjale, a!; pa, da -i nekaj prihranile pri -Vetlohi. Kolovrati -o -»• timakniii <"*i|' kar>kim punklom. (> d k«-d:,i čipke izvirajo, !'-.iri»' iti po veli dal, pač pa, da >o pomcin'c svojca s za pridne čipkarske roke lep vir dohodkov, kar tu di sami vemo. Dobra čipkarica je pri pun kljli zaslužila do 1 iroldinar laifo Kazunie >e pa, da velikega u-peha |iri \-eni takem, na punkljih ni (»i I«• zaznamovali. Mar-ikateia tio-podinja je n: redila ki-cl obraz, ko je poifle dala na }niukelj ilruifi dan. IV tolažila -e je, da bi tudi ojm ne bila do !j>a, ko bi bi la na dekiiiiem mi-.-tu. T'»ne pravi, da je na njegov • iu tudi za pijačo je pre-krbel. \*elik< krat, pravi, da miza kota ui zadostoval;!. Treba j«-liilo se posebnih miz. Pot»-m takem j«- bil tudi pro-tor za ple- Zelo OlIM'jell, po-ebrjo t« daj, ko j<- iuiel sto svoj če>ti!-eev ill čestilk. kar še danes, 7 nekakim potio>om rad pripoveduje, kako -o preja I i in kako s< je ob svojih godovih ve/ovai, kar brez lei-tnatih >re iu v i» žink ifoto\o ui minulo tem oclu kaj pomaifal, si je ma lo lahko roke ohfizriil. Velikokrat pravi, ko so pri-peljali čebele s paše, se lil dedi manj sladkosiiednili Ijud« nabralo skupaj, kot tedaj, ko so vino z Hrvaškeifa vozili,— Dostikrat. «*-e niso spravili pa njev takoj pod ključ, izginili >o čez noč najboljši panji. S -vojimi sladkoeifa tudi vnet čebelar. Imel je kakih ."> velikih čebelnjakov. Vse to je dajalo pre eej medu. Tudi i/ r-ebel jnakov -o izifanjali panji, re niso b*d; vimiiii d ol i r« k zaklenjeni. Tato om je bilo preilvse za med. Panje >o izpraznili kje na sa mem - tem. da so pokončali erlnde iu pobrali med Zato je bilo treba držati stražo pri če i»eljnakih, kadar je bil meo v njih. < tatovi niso moi»li v ulj kot-i ,lo"':ik ''»"^»ee, -o b Sv. Jut ju. Mnoifim je bilo vseč, I vsaj bile -o navadno v hi-i i»a t.iforkem, ker drugače bi bile od i zunaj pri kafkom delu in te jžjem, kol je pri čipkah. To v po jštevajoč, so nekatere tudi več i naredile, kot -o od n jih priča. I kovali. Niso pa mo.ifle hiti -a lile; liilo jilil je predolifočas lio. Vabile -o -e oru^a k dru j iii, od o -e pridruževali fantje, ki jim istota'ko je bilo dolifča>, it. da ->o morda tudi pri klekljili kaj pomagali. Tako so vsi sku-paj dolifča- prcifanjali. To .j« i' Viilo, «liwil in ko Henrik neknj časa molči, pravi: * 'Sedaj sem se «pomni) vašega oeeta, spominjam se, da nek kmet produ I svoje .|xisostvo, ker je hotel odpotovati ZGODOVINSKI ROMAN Xadal j«»va nje v Ameriko, pa je umrl. ipre Itio je mogel odf »otnvati. Tinta oprostite, mi, prekinil in pr»f>ovcgli*«lu. *'Ali vas ne dolgitčasim! Postal sem precej dolgove*n:i." "Prav gotovo m*! i'e me more -e k;ij zanimati, je vaša po ve« t. Prosim, nadaljujte.,f Henrik si z loko potegne rez svoje čelo. . **|)ohro! Torej, moj oče je umrl in novi lastnik je čakal na to, da iapra/.nimo hišo. Pokopal »eni svojega očeta in sem *e | h h lit I na j h »t in m-iii šcj v Kan-as, kjer je živel moj stric. Proti vsakemu pričakovanju je šlo vse dobro in ko .sem bil -tur komaj eitoi »dvajset let. hmii prrš«d v Kansas in me je »trie in rjigova družina prijavno sprejela. Farmo, ki jo je moj stric našel, »eni knpil. Bila je •štirikrat tako velika, kot naša kmetija, pa je ibiln zelo zapuščena. Najprej jo bilo treba obdelati in bilo je dobro, da sem bil zdrav in močan, drugače ne hi mogel i?u\praviti. kar sem napravil. Ves teden sem bil sani. ob nedeljah |>a -etn obiskoval »tricn. Stričev« žena me je nekoliko sfHiminjala na mojo mater in njena hči je bila ve-^da in živa. Zaročesi« i«' bila « sosednim farmarjem. ki je tudi vsako nedeljo prihajal v stričevo hišo. Zame »e bilo jako dobro, da sem znal govoriti •ki ! i :iko ang ešk< Pozneje pa mi je znanje angleščine mnogo j m mahalo. In i« I »eni telo ;uipro»4o hišico. zgrajeno iz hlodov in je imela dve sobi. V eni »ohi je bila |kcč in mi je služila za kuhinjo in i l enem kot jedilnica, v drugi *»«.hi pa sem »pai. Toda [M>«'~tilil »i-iii »«• zelo dobro, inajel som »i delavca in »eni v žival »v« I r.do. v katei i ni bil«» nikake -ilo, nikakih veriir. Kupil »♦•!!! si tudi kou »a in majhen v«ryi«Vk, knpi! s«-m tmli /ivitio, ta vožnji* k -v«»jcinu slrieu in v mesto *pa -eni »i kupil motorno kolo, da »em hitrejše kam »prišel. V kuhinji mi jo primanjkovalo marsikaj; posod« malo in s«'iu jo imel »amo toliko teta. Kad l.i še imel nekaj lom p tri bi pride marsikatera mi »e po « de ne l.i mogel sam izdelovati in žgn*i. Na nekem kraju svoj«> farme »«>111 že nekatei ikrat opazil p »selmo ma»tuo il«>vi«-o. Xeki-tta s»*»i vzel veliko kepo take ilovice in »«-iii I*ri«-»• I ^noti, »«>ve«la '/elo ncr<*«ltio, Ione«' in sklede, Žgal »imiij jih na svojem mrti'.i»ču iu sem » • čntil kako le|m> Im*I«» po»o«lo -eni dobil. Nekega dne se ni bral v knjigi, ki mi jo je dal moj »tati učitelj in sem jo vzel .s .»oboj, kako je nek lončar iinašel (* reelan, In tedaj se mi je zasvetilo v glavi. Svetla, mastna ilovica je |h» mojem mneju morala imeti v sebi kaolin, pravo fM'ieelaiiasto zemljo in bil »em nrepričan, da je morula moja zemlja imeti v sebi zaklade, «» čijih velikosti rase ni imel ni'i jtojmu. Skratka, n«* mara m va» zadrževati » po«ln»bn< .»tmi. norem vam pnpUati v»ake stopnje svojega napredka, odkril sem v resnici največii sklad .porcelanaste zemlje in sem bil dovolj nizumcn, da sem »e prepričal, da si morem pridobiti velikan sko boga-tvo. . KoukIic je pri tisti priči planil v vrzel, ki jo je bil opazil. "Sire," je rekel, zatezajo ls'»e«le, da bi jih utegnil bolje premislili, "čast mi je bilo, da sem vam pri|K»ro<"il to izbero. Misel, da »le jo sprejeli, me navdaja z -veseljem. Noliena princesa ni vrednejša cesarske ga naslova kakor grofica \Va lewska. Ta ima v»e lastno ti. ki ji umrejo zagotoviti ljubezen Francozov. Nekaj ovir si cer utegne biti,. . " "Kakšnih ovir? Jaz jih ne vidim,' je menil Napoleon. "Po-ebno važne niso, in vešč /veličanstvo jih bo zlahka »pravilo > poti. \ endar mislim, da je treba v tem jn)loža;u spretno ravnati. Kadar sed«* e«'»iiri«*a Marija nu prestol, naj nima opravka z odporom in sovražnostjo, ki ta pričakala •vsarieo Jožefino.'" "A kakšne naj bi bile ovire.'..," j«* Napoleon ponovil. "Takšne, ki .»e utegnojo po ;odili iz razočaranja ali ne-v« iš«" i j i \'o»t i posameznih članov <*«• ar-ke roiluiiie. moj z«le.l bo potegnil neodločne za .»-eboj. Potem se lahko oprete na javno izraž.eno mnenje prvih mož v državi in se o ženile z grofico, ne da bi mo gel kdo »oditi, da ste poslušali -amo glas siva. Tako ne more biti nobenega odpora in nikjer ne razpoloženju. < V bi se Marija \Valewska. kakor .»e j.-ba.i, v svoji skromnosti u»tra »ila misli, da naj postane co »arica, bodo morali vpričo slo vesne volje v-m« Francije njeni pomisleki utihniti.'* "To ni napačna beseda," j«' rekel Napoleon, "(irofica še nič ne ve o mojih namenili Ju- DO JUGOSLAVIJE v 7 DNEH PREKO CHERBOURG* IN PARIZA NA NAJHITREJŠEM PARNIH! SVETA OUEEN MARY sTl-JL?., 21. JUNIJA Sijajna |M»slrržlia je tudi na priljubljenem rkspresneiii paru ili 11 A0UITAN1A 31. MAJA. 14. JUN. Neprekosljivi prostori, hrana, postrežba. POSEBNI IZLETI ROD OSEBNIM VODSTVOM AQI ITANIA . . . 31. MAJA M. juiiija, 2X. junija, 13. julija P.š.te po knjižico, v kateri so opisani prostor. Tretjega Razreda na Queen Mary in Aquitan.j. in po knn-žico "Kako dobiti sorodnike iz Evrope." Za n;i Itroadu ;iy VSE P A R NIK E SLOVENIC PUBL CO. ynnosEAV travel i»kpt tIfi W. 18tb SL, New 1 ork, N. V New York Ciiy ICŽ spoštovanju, ki >0 ^a Na-poinoveinu najljubšemu bra in oznanitev Jožidinine-ra odstavi jenja. Okio^ velikanske mize, ki jo; tu prej v izobilju izkazovali, je pokrivalo prekinjalo i/, rde- nair.o o>ul. č«-a žameta z zlato reso, >0 "Sire, izmed trojice ženitvenih strogo po čin razvrščeni! aH, uačrtov, ki s«» doslej zbudi-A-ralji, veledostojan-tveniki iu |i p„ZOruost vašega veličan-ministri. Sredi njih, > pregled- .tva, se mi zdi saksonska ženi kom oddeljen od ostalih, je se tev za Francijo najbolj piipo-tri sem ji hotel povedati kako Napoleon. ročljiva. Vaša ženitev ^ prin in" kaj..." j Zbrani so bili člani cesarski resa Avgusto bi imela primere "Priporočil bi vašemu veli-, k;,r j«h je bilo ta čas v jV /-odovini. Mati Ludvika čaii-tvu, da grofici p red se.;o | 1>;«'nosilci najvišjih do-!\vi j(. bila saksonskega ro ajiicga sveta ničesar ne pove- \ -"tojaiistev in časti ter Vsi mi- ,,„. Sakson-ka se je vrini te»a ste. S tem da ji |M»tlej likrat'.!!,ns! Vojvoda Hassanski, taj /.nu-rom pokazala zvesto za -.poročite svojo željo in pro- j''»k ~ veta, je bil zapisnikar. I wziii«o. I\» «h u-i strani ni do -njo najvišja* s-kupščiiic v dr- 1 Napoliini j«? pričel seji jo s volj močna, da bi mo^ria /.avi, ji pripravite silno prese- kratkim nagovorom o važno kdaj prevzeti in izknšati vpli-nei'-enje, ki ne bo samo Ijiibez !>1' IHisvetovaiija, ki naj j !a dva načrta sta nevarna. Kn •zaupljiv Na -'>«'»» tndi o nadaljevanju dina .'sija j.- pmialeč od nas, in m ta mah v vi- >tij<'. l'ri|H»ročil je svojim «ve-1 ska veiika kneginia no bi l>riiiiačo tako u< poleon je pla-val t "Kdor moji izberi no pritr , šalah čuvstva, ki ni trpelo no. tovaieem, naj govore |Hrvsein zhdrka -prijaznita /. našimi na-, za ' bene zavratne misii. Koiiche- «>"'lvrilo — To ni bila juje, tistemu je treba samo pustiti I-ranči jo," je nekam jev pn ziovoljuo rekel cesar. {vrsten. prazna j vadami. Okolica carja Alek- | mu je zdel iz- hescda. < V>ar j«* imel v resnici <;i„dra, posebno pa njegove Poznal je ministrovo «hi >i |M»ve«ial \ se, kar si; matere, je Franciji sovražna J 11 log . . . . . ... .......U.....................- . . " ' ] " t J' i nun iji \ ia/.llil. ido marsikaj; poso«|«. j«. Iniu *• S«-»«-da,"" j«- od\rnil vojvo spretnost. Prav nič ni dvomi', »»i-hl. Robata odkritost mu je K;,r zadeva Avstrijo, je v kolikor mi je je dala majaj., < it rant ski "A zakaj ne bi da bo znal uginlno vplivati najl,«J:l zmerom ljubša od potuh ! vojnah, ki jih vodi proti* nam ev d:i skled iu ker človeku * t ravna I i tako, da bi se morali člane -vetu in jim vcepiti ume njenega govoričenju. j >.«. dvajset let, pre\eč trjada. , _ selil se vprašal, ako take \ |H.|./ yj#. Vojj4. ukloniti va nje, kakršno ustnza njegt»\ i "Vaš«, mianje," jt. rek««l na da bi mo-la bV.i sprava z nio To seveda ni šlo tako hitro, kor sem si mi-lil, toda t>o-srečilo s4. mi j,- pr:ti v dotike 7. merodajnimi ljudmi. Skušali 11 "gneenhorna" kot tam imenujejo tujci' preslcparili ho teli šo mi zemljo inlkin^iti za malenkostno vsoto, jaz pa s«mh bil trd«*n in moj ~ t ri«-. mi je s svojo i skušnjo pomagal ter mi j«* utrdil tilnik. Končno so denarni mogotci (»ostali bolj voljni. da so se začel i /. menoj'I m »I j mirno pogajati in hitrejš«*. kot si moremo tukaj misliti, so na mojem posestvu zrastle tovar-l fie za .izdelovanje porcelana. Iz mesta so na uvojo farni'* speljali fcehiznico, ila je bilo moginV odvažati izdelano posoilo. Iz moje zemlje so [»rihajali zakladi, o katerih nikdar nisem sanjal. Spočetka so mi ponudili vsoto, s katero bi se o«I|m>-vedal lastnini farme, £e ta velika |h nudena vsota mi je zmedla glavo, tc*la stisnil sem zobe. Ni-o me mogli premoliti. Ponu lena v^ota se je vedno višala, slednjič pa so se Irtignti gO!4|M)dje zadovoljili r tem, da so me vzeli kot delničarja v svoje (podjetje, ki je zrastlo iz moje porcelanaste zemlje. V nekaj letih sem jmi-tal milijonar v dolarjih in od A-rnerikancev som se naučil, kako je nngoče napraviti denar in sklepati ku|>čije. Z mojim odkritjem je o)>orgatel tmli moj stri", kajti tudi na *vo»em p -s«Ktvu je našel 1>ogat sklad kaolina. Tz ipriprostih farmarjev sva skoro skozi noč postala velika podjetnika. Toda najbolj čtvlno pri tem je bilo: kakor sem se dobro počutil kot majhen farmer, za trgovca nisem bil. Ko jo bilo vse urejeno iu so bile tovarne v sijajnem obratu, me je pri jelo domoto/je. Med premetenimi denarnimi mogotci r-e ni sem {ttWHitil domačega. Moi stiic se i<* s -voj« dru/ino .preselil v Florido, k icr je Zgradil h«!m vilo in tudi moja sestrična, ki se je medtem poročila, se je preselila t in. S'ušali so 111» pregovoriti da bi *e t null jji^r. naselil v Floridi, t oil a sem vedno odlašal. Moje hofrastve je ra-tlo, to«la nekera dne sem se vorat^al: ("ciihi vse to? Koliko časa b«»š >t» zdržal? Denarja imaš več, kot j»a ga potrebuješ iu se pri tem počutiš oilveč na svetu. Tn uiopencnje im domovini iih* ni več zr/pustilo. Ker sem bil de'ničar, -em aasliržil viilno več denarja, ne da 'bi mi bilo treba migniti z mezincem. In ravno to mi ni vgajalo. Poleg domotožja se me je polotila tudi želja po delu. V svojimi bistvu si'in ostal vedno .pravi kmet, četudi sem se mediani niarsikaj naučil. t Piemislil sem in sem se prepričal. -esivo, na katerem 1m t t i »našel dela v i žoln lici in s ka-tfrim hoin za«lovoljen. Ta misel me ni nikdar več »»pustila. Vabila me je in me vlekla z vso silo zo|*4 čez morje. In tako »em tam ure lil vse potrebno in po dvanajstih letih odsotnosti sem se zopet vrnit domov. Moje delnice sedaj tam delajo za mene, jaz pa sem s vol** len mož. * (Nadaljevanje prihodnjič.) ši novi soprogi.' (Vinu ukazovati, ko jih lahko prepričate? Sled-t V o je zelo preprosto. — Ako mi vaše veličanstvo nk:» že, ga razložim.'' "< iovol ite !" **Sire, treba j<- s:tmo, da >U|i-«"ete s v o j tajni >v»'t ter napo-vest«' vladarjem in dostojan st\enikom, iz katerih sestoji, da hočete slišati njihovo mnenje, preden izreče.e svojo lastno lilisel. ( e dobi vsak besedo, -o bo pokazala večina — kako, to bodi moja ~krb, sire i-ci vas I »o nujno prosila, da m- bi dali obnovljeni Franciji vladarice izmed članic katerekoli starih evropskih dinastij. Sam bom giasiio izprcgmoril v korist grofice \V;ilewsk<», in koncu, "mi bo pomagalo, da določilu svojo pot. Izjave, ki že.ji, tako da jim ne bo Napo Icon sam za nič dolžnik in v ni česar obvezati, ("esar 011 nc'M'ni jih že dobil od neknteriu umre, naj opravi vojvoda (• iznied vas, pričajo o jako pro t rant ski. Pripravil ho razpolo pošiljatve Oenama nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Za * 1M0 $ 4.70 % l i . su $111.70 - H1-— 1 »in. 1 »iu. 1 MU. 1 »Iu. 1M •JtUl »K* 1 Mu. IOOG l»iu. JIKN) V Italijo: Am 9 H.:tO $ 12.-« « 57 — flt*J.»» »107.— Ur UMj I ar "JIM» IJIl tMNI IJr ONM> l.|r LIN« Lir :UMM> ki-:k sk cknk ski »aj iiitici mkmjajm sil na v ki »KN k l'l. nk iimtvužknk SritKMKMMl liOItl Al.I l»o|.| Za Izplačilo vr^Jih cnrttkov Uul cKoraj n»trtlriw, iMitlit«« v diiutr Jih »II lirmh. dovoljujemo t* bolj** poeoj«. NUJNA N AKAZILA IZ> KM' ftJKMO I'll lAHLK liTlKI ZA 1'KISTO.IIIINO SI__ SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (TRAVKI. HIJKKAIJ) tli Vi. IlUh ST., NEW VOKH /.«•11 je, anindil ljubi jencniu i-menil pot in zbudil /^uij nav-»lušviije, ki s«* mu Marija \Ya-levvska kleta ne bo mo.urla o«lte^niti. Kritika, jeza in ljubosumje, ki so tolikn časa liapotovali iijeyiiveiin; sklepu, bodo utihnili ali se vsa j skrčili v nerazumljiv .šepet# Kvr«»pa, Fran«-ija, njegov dvoi, • iu, <•<•!<» njegova rodbina bi mu umt?la sjoih* pritrditi. Veselo je uščenil vojvo«lo Otrantskeira v uhelj. "Hoifiiie zvit lisjak ste, Fon ehe. lia ^ nati se hočem po vašem nasvet 11. Takoj, ko >e vrnem domov, dum j »o Maretu sklicati svet za danes tcilen. Dotlej pa govorite z najvažnejšimi člani in jih pridobite, da bodo podpirali mojo namero. A bodite obzirni in spretni. — -Suni nočem stopiti v ospredje Molje Ihi.'- 44Vaše veličanstvo naj se za-Mc-e na mojo vdanost," je rekel Fouehe in sj pomcl vošče-norumeiH* n/kc. tislovnih nazorih. Današnji zb«»r naj jih spravi v sklad. .Dalj čakati ne morem: l"'rali«'ije 111 «»t"*i K-vrope s«» <»•' prt«* vame.'' Ta trditev, ki bi se bila zdela v ustih vsakega uru.i^eua človeka na moč prevzetna, če prav bi bil vladar, je bila pi! Xapoieouu povsem naravna, ker je znal v takih trcnutk.b neprisiljeno poka/uti Vso s\o j»» veličin«*. In j«* tudi res: ob začetkr leta 1*10. je bila na celini samo ena važna misel: katera 1».; cesarjeva žena? Prvi je dobil besedo boland-ski kralj L«»nis Bonapartu j«-bilo takrat :il let. Bil je Xapoieouu podoben, a njegov inršavi, razdejani, ohiapni e-braz, ki so u;a obrobljali predolgi zalisei, ira je vojimi s«*demind v;ij -«*tiini l«'ti veliko primernejša /.a cesarja kakor nadvojvodi "ja, ki j«* šele osemnajst lel_ liiiska velika kneginja Katarina je celo še mlajša." Te lu'sede so Xapoleoiia raz dražili*. To, da je govoril o lc-tih, j<* bilo od Loitisa nova ne rtMiucst. Mar je «"lovek /. i*na Inštiridesetimi leti star? ".fe to vse.' Sle končali.' . . Kralj liapoljski!'' .loahim 1., kralj obeh Sicilij, francoski veliki admiral ii. mož Karoline Bonaparte, je vstal. — Louis je govoril se«le. A bivšemu proda jalnis'kemu -lugi, ki je bil postal kralj, >•• j«> upiralo vse, kar j«* bilo n:i ra\nena_ Ta krasni, pet in pol čevlja visoki vojak v polorien-talski opravi, v kateri so se mešali žamet, svila, čipke, zlato, krzno jn*resa iu demanti v niešno sliko ki bi bila pripravila vsakega linilata v navdušenje, je imel od sile teatralno j vedenje, a v bitki ji* znal s sv«, i jim pogumom potegniti vojsko seb«»j. u(V-ar hoče, ila govorimo jasno." je pričel s prostaškini ' ght'som, v katerem je še vedno pogrkavala izgovarjava domačega 'kraja, 4'zato ne bom hodil 'kakor mačka okroir vrele KRETANJE PABNlKOv SHIPPING NEW.'? ODPLL'TJA — Mmm Majr 11). ui:i ja : Saluruia v Trsi I'-oluiuhun v Urerueu Si. ma j« : Nl«*uw Amsterdam v Itimlugne 24. 111:1 ja : Qu»'«mi Mary v riiertMiurg lH*Uls4-lil:oien«iva -1. junija : I »♦- «i:irss«- v Havre C. junija : IU* «le France v Ilavip 7. junija : ijm-i-ii Mary v I'Ufrlmurj NVw York v llamlMiri: tu. Junija : Vnlt-ania v Trst 1'oItmilHis v Bremen t'J. junija : Hn-meii v Itreafu «'liamplalu v Havre -Nilu« Auistent iiji v Iti.limfne 14. junija : A<|iiiluiiia v 1*1 »01 imiirc Normamlle v Ha\re llausa v Hauiluirg 17. junija : iViule
  • intiil v llnuiliurg "-M. junija : Salurnia v Trst S7. junija : I I• rasse v Havre •-'s. junija : Aqiiitamia v 1'liebonrg Normamlie v Havre llaiuliiir^ v II:uul»tirg • iu. junija : Uri-nifii v nremen Mauretnnia v ('lierbniirj* kaše. Gospodar v revolueiji prenovljene Francije, vodja armade, v kateri je republikanska zgodovina ohranila svoj u-:mina na Avstrijko Marijo Antoinette, ki jo narod še vedno sovraži. Cesar j«> sani iz sebe postal kar je." Nadaljevanje prihodnji četrtek. - - V7 stoterih slovenskih domovih boste- našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo se vi. "Naši Kraji" •M Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni Zbii kii W7 fotografij v bakro-risku na dobrem papirju va a stane — dohinjsko jezero KNJIGARNA "GLAS NARODA" : i - 216 WEST 18th STREET, NEW YORK