Poštnina plačana v gotovini
Maribor, sreda 30. maja 1934
MARIBORSKI
Stev. 121 Let* VIII. (XV.)
Cena 1 Din
VECERNIK
U/edniituo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Telefon uredništva 2440, uprave 2*65 Izhaja razen nedelje In praznikov vsak dan ob 16. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poitni Sekovni račun 5t. 11.400
JUTRA
Pomlad albanskega naroda
Od podarjene državnosti do narodne zavesti
Noben narod na svetu, prav gotovo pa 1!e v Evropi, ni dobil tako brez vsake najmanjše lastne zasluge svoje samostojne države, kakor jo je dobil albanski. Med tem ko se je na Balkanu pričelo v začetku prejšnjega stoletja precej naglo razvijanje mlade nacionalne zavesti pri Srbih, Bolgarih, Romunih in Gr-k i h, katero je vzpodbujala še državna zavest preteklosti, ali slavna kultura starega in srednjega veka, so Albanci ostali brezoblična množica ljudstva treh ver in treh narečij, razcepljena mimo tega še v medsebojno sprta iii med seboj se bojujoča plemena. Muslimanski Albanci so se identificirali s Turki, na katerih strani so stal: in se zanje bojevali proti ostalim balkanskim narodom, dasi so se ob drugih prilikah, zlasti ko bi bilo treba plačati davke, postavili tudi tem po robu, saj so nam še dobro v spominu njihove velike vstaje iz predvojnih let. Tako so bili brez nacionalne zavesti in brez vsakega nacionalnega ali državnopravnega programa tudi ob izbruhu In ob koncu balkanskih vojen. Redki zavedni posamezniki so bili osamljeni in brez vsakega upliva.
Pred prvo balkansko vojno doseženi sporazum med Srbijo, Črno goro, Bolgarijo in Grčijo je določal Skadar in najsevernejši del današnje Albanije Črni ? o r i. ostalo severno in deloma tudi sred-r,J0 Albanijo Srbiji z izhodom na Javansko morje v Draču, južno Albanijo Pa Grčiji. Albanci se te vojne, ki se Je končala s porazom Turčije in izrinje-njem iz Evrope, razen iz Carigrada in neposrednega zaledja, niso udeleževali kot narod, marveč kot podložniki Turčije, kar pomeni, da so se borili na njeni strani in zanjo proti po svobodi hrepenečim balkanskim narodom. Zaradi tega tudi sami prav nič niso mislili na kako samostojno albansko državnost, razen, kakor rečeno, nekateri v tujini vzgojeni inteli-genti. Tedaj pa, ko bi bili morali Črnogorci, Srbi in Grki dobili dogovorjena ozemlja in s tem izhod na Jadran v Albaniji, so se vmežale velesile in na iniciativo in pritisk Avstro-Ogrske in Italije je bila naenkrat ustanovljena — samostojna kneževina Albanija! Kot knez jim je bil poslan nemški princ
ie d, organizacijo uprave, vojske itd. jO pa dobili tuji inštruktorji in uradniki.
rzavna neodvisnost je bila na ta nač:n Albancem ne samo podarjena, marveč do neke mere celo vsiljena, kar se je pokazalo tudi pozneje z izgonom princa Wieda m brezvladjem, ki je nastalo za casa svetovne vojne, ko je bila Albanija le ozemlje bojnih pohodov Srhov, Avstrijcev, Nemcev, Italijanov, Francozov, Angležev itd.
Pa tudi po svetovni vojni je bila Albanija sprva le konkurzna masa zmagovalk, in na mirovnih konferencah se je razpravljalo o njej kot o ozemlju, ki na; se razdeli. Njeno samostojnost je rešila takrat prav za prav le Jugoslavija, ki se je uprla ital;janskemu predlogu, po katerem bi mi in Grki sicer dobili neke dele. sredino pa bi priključila Italija sebi. Ko pa je b:la albanska samostojnost na ta način zopet zagotovljena, je prevzela protektorat nad ujo — Italija, tista Italija, ki jo je hotela prej razdeliti! In Rim je pričel v Albaniji organizirati orožni-štvo, vojsko, upravo, trgovino, šolstvo, zdravstvo ter vse ostalo. Albanci do ustanovitve Albanije niso imeli niti svojega knjižnega jezika niti slovstva; prvo uporabno slovnico jim Je napisal — slovenski jezikoslovec! Srednje, pa tudi večinoma vse nižje šole, so bile v Albaniji do nedavna italijanske, d o čim so Albanci študirali visoke šole pretežno v Italiji. Albanski narod je tako imel svojo državo prede« je imel svoj knjižni jezik in preden je imel svojo narodno zavest. Pač edinstven primer v zgodovini novejše Evrope! Da so hoteli Italijani to izkoristiti v svoje namene, ni treba nanašati, njihov načrt je bil kolonizirati albanske nižine z Italijani, Albance poitali-janiti in ustvariti tako na vzhodni obali Jadrana novo italijansko provinco.
Toda kakor že prečesto, so se Italijani zmotili tudi tu. Tudi v Albancih se je pričela zadnje čase vzbujati resnična albanska narodna z a v e s t in z njenim naraščajem narašča todi odpor proti italijanskim naklepom. Danes ima Albanija že lep kader narodno zavedne inteligence, ki se bori za izrinjenje italijanščine in uveljavljenje albanščine. Del svojih zahtev je ta inteligenca tudi že uveljavila in v albanskih šolah je postala učni jezik materinščina. V tem jeziku se tudi uraduje, piše v listih itd. Italijansko naseljevanje je zaustavljeno in odklonjeno. Albanija je odgovorila na italijansko zahtevo, da sprejme kot koloniste iz Italije samo tiste italijanske državljane, ki so Albanci in žive tam kot narodna manjšina že več stoletij. Tako izgublja Italija svoje pozicije v Albaniji in jih bo izgubljala vedno boli. Prebujenje albanske narodne zavesti pomeni za Italijo definitivno izgubo sicer spretno zasnovane igre na zahodnem Balkanu. S tem se pa tudi bliža čas, ko se bo albanski narod kot samozavesten narod pridružil ostalim narodom Balkana, oklepajoč se gesla »Balkan balkanskim narodom!« Tedaj bo pa Balkan tudi dokončno nehal biti Balkan v starem slabem smislu.	—r.
V Ženevi še ni odložitve
Včerajšrna seja sc je končala ie z govori - Nadaljevanje df>nes - Odmevi predloga delegata Rusije
ŽENEVA. 30. maja. Včerajšnja po-i poldanska sela razorožitvene konfe-i renče, ki se je pričakovala s tako na-j petostjo, ni rodila nobene odločitve, j Izpolnili so se samo govori predsed-jnika Heiidcrsoua o položaju, America* 'na Davisa in Rusa Litvinova. Davis ie izjavil v imenu Združenih držav, | da so te za vsak razorožitveni sporazum in smatrajo Macdonaldov pred-! los za najprikladnejšo podlago za raz-| pravo in sporazum. Litvinov pa .ie naglasil. da je Rusija odločno in iskreno j 7,3 mir. zato predlaga sporazum glede {razorožitve in nenapadalne pogodbe j med državami. Francoz Bartliou. An-jglež sir Simon in Italijan baron Aloisi niso več prišli na vrsto in bodo govorili šele danes.
LONDON, 30. maja. Predlog, ki ga je v Ženevi stavil Litvinov, da bi se naj sedanja razorožitvena konferenca
spremenila v nekako varnostno kott-ferenco s stalnim značajem, je bil za angleško delegacijo v Ženevi presenečenje. Angleško javno mnenje pa razen socialističnega »Daily Heralda« kategorično odklanja ta predlog, češ, da je tendenca popolnoma jasna: najti zaveznikov proti Japonski in eventualno se oborožujoči Nemčiji. Na to pot, pišejo listi, Anglija ne bo sledila, ker to ne samo ne bi pomenilo razorožitev onemogočiti, marveč bi pripomoglo še k temu. da se o njej za dolgo dobo let ne bi moglo raznravljati.
PARIZ, 30. maja. Francoski tisk je sprejel predlog Litvinova z deljenimi občutki. »Matin« je n. pr. mnenja, da je sovjetski predlog utopija. »Echo de Pariš« mu priznava veliko vrednost, prav tako »Oeuvre«, dočim je »Journal« mnenja, da mrgoli v njem vso polno protislovij.
SConcentrižni napadi na FrindEo
SKUPNA KAMPANJA ANGLEŠKEG FRANCIJI KRIVDO ZA NE PARIZ, 30. maja. Včeraj na prvi dan sestanka razorožitvene konference v Ženevi je bil francoski tisk v defenzivi. Nastop Anglije in propaganda Nemčije sta napravila mučen utis. Najneugodnejši utis pa je povzročil včeraj članek v »Timesu«, v katerem se odkrito pripisuje vsa krivda Franciji. ker ni marala sprejeti prvih Hitlerjevih predlogov za rešitev razoro-žitvenega vprašanja. Po ženevskih vesteh je Angliji mnogo na tem, da bi spravila Francijo v defenzivo in ji zato očita, da je prav ona tista, ki ovira
A IN NEMŠKEGA TISKA. KI OČITA USPEH RAŽOROŽEVANJA. rešitev razorožitvenega vprašanja. Ker pa se tudi Nemčija poslužuje slične taktike, ni čudno, da je prevladalo mnenje, da hočeta Anglija in Nemčija skupno streti odpor Francije. Francosko javnost je pomirilo le dejstvo, da
v	tej angleško-nemški akciji ne sodeluje Italija. Pričakuje pa se zato s strani Italije nova iniciativa. Parišk? tisk zavrača angleški manever in na-glaša, da bo Barthou primerno odgovoril Hendersonu in da bo pobil kritiko angleških vladnih krogov, ki valijo vso krivdo na Francijo.
Alarmantne vesti iz vzhodne Aziie
PRIPRAVE JAPONCEV, ZA ZAVOJE VANJE KITAJSKE IN IZRINJENJE RU SIJE IZ DALJNEGA VZHODA IN VZHODNE SIBIRIJE.
LONDON, 30. maja. Tukajšnji listi objavljajo iz vzhodne Azije zelo alarmantne vesti, po katerih se Japonci pripravljalo na nove pohode na Kitajsko. Zasesti iti Mandžuriji priključiti hočejo vso severno Mongolijo, da bi na ta način odrezali Rusijo od Kitajske in dobili v klešče tudi pravo osrednjo Kitajsko samo,
Iz katere bi pozneje črpali svojo moč za popolno zavojevanje vzhodne Azije. Avstralije itd. Raje so prve japonske cete že nastanjene v Mongoliji, kjer hujskajo prebivalstvo proti Kitajski in Rusiji. Ker so pa prepričani, da velesile tega ne bodo mirno dovolile hi da zlasti Rusija ne bo mogla mirovati, se pripravljajo
tudi na napad na Rusijo, toda ne na Daljnem vzhodu, temveč Iz severne Mongolije v Zabajkaljo. Na ta način nameravajo odrezati ruski Dalnji vzhod od ostale Rusije. Toda tudi Rusi se z vso naglico pripravljajo na ta primer in koncentrirajo v vzhodni Aziji velike armadne zbore, topništvo, tanke in letala. V Londonu menijo, da bi že letos lahko nastala tam velika in usodna vojna.
RAZGNANI MAKEDONSTVUJOČI.
SOFIJA, 30. maja. Makedonstvujoči so skušali včeraj demonstrirati proti vladi, a jih le policija s silo razgnala. Več voditeljev je bilo aretiranih.
Otvoritev velesejma
LJUBLJANA, 30. maja. Ob navzočnosti zastopnikov civilnih, državnih in vojaških oblastev je danes dopoldne otvoril minister za socialno politiko in narodno zdravje g. dr. Novak letošnji ljubljanski vzorčni velesejem. Ob otvoritvi je bila poslana kralju vdanostna brzojavka, pozdravna pa ministrskemu predsedniku in trgovinskemu ministru.
Bolgarski pisatelji v Ljubljani
LJUBLJANA, 30. maja. V spremstvu nekaterih beograjskih in zagrebških tovarišev je prispela danes dopoldne semkaj pod vodstvom pesnika Aleksandra Balabanovega skupina bolgarskih književnikov, članov Pen-kluba. Književnike so sprejeli na kolodvoru slovesno ljubljanski slovenski književniki in zastopniki raznih kulturnih društev. Bolgari si bodo danes ogledali Ljubljano, jutri pa bodo napravili izlet na Bled in v Bohinj sko Bistrico.
POLJSKE OBČINSKE VOLITVE.
VARŠAVA, 30. maja. Zmaga vlade pri občinskih volitvah v nekaterih poljskih okrajih ni tako velika, kakor so pričakovali in kakor je bilo to tekom včerajšnjega dne javljeno. Vlada je dobila skupno le 56 odstotkov vseh mest v občinskih zastopstvih, dočim odpade vse ostalo na opozicijo in narodne manjšine, ki so v nekaterih krajih dobile celo absolutno večino. Ukrajinci, socialisti in Židje so v glavnem obdržali svoje pozicije.
ZAPLENITEV ŽIDOVSKEGA PREMOŽENJA.
I.ONDON, 30. maja. Berlinski poročevalec >Daily Expressa«, ki jc bil pred kratkim na Bavarskem aretiran, poroča, da pripravlja nemška vlada načrt o konfiskaciji premoženja in imetja nemških Židov. Navaja, da je vlada pripravljena to storiti zaradi tega, ker se je postavila na stališče, da ima pravico zapleniti premoženje nemških Zidov kot nekako odškodnino za židovski bojkot Nemčije v svetu.
HITLERJEVA MOC SE MAJE?
PARIZ, 30. maja. Po zaupnih poročilili iz Nemčije naglo narašča odpor generalov, veleposestnikov in veleindustrijcev proti Hitlerju in narodnim socialistom, tako, da se pričakuje na jesen desničarski državni udar. Tudi v napadalnih četah ni sloge in je bilo doslej izključenih že okoli 27.000 članov. Hitlerjeva popularnost pada in osamelost v zunanji politiki povzroča resne skrbi.
AVDIENCE PRI HINDENBURGU.
BERLIN, 30. maja. Hindenburg je predvčerajšnjim in včeraj sprejel v avdienco kancelarja Hitlerja, zunanjega ministra Neuratha, podkaneelarja von Papena. generala Blomberga, Riibentroppa in druge politike. Politični krogi širijo vesti, da so politični voditelji razpravljali o no-
vi	orientaciii nemške zunanje politike. MADŽARI JOČEJO ZA BOLGARIJO.
BUDIMPEŠTA, 30. maja. Madžarski listi pišejo, da je Bolgarija izgubljena za Madžarsko in revizionizem, ker je ten« denca nove vlade sodelovanje z Jugoslavijo.
Dnevne vesti
NAŠIM NAROČNIKOM! Priložili smo položnice za vse zunanje naročnike, ki ]im je naročnina potekla. Prosimo jih, da jo blagovolijo zaradi reda nakazati takoj prve dni v juniju. Vse one naročnike, ki imajo morebitni zaostanek pa prosimo, da tudi tega poravnajo, da si s tem zagotovijo redno dostavo lista. Uprava »V e č e r n i k a«.
NAROČNIKOM IN ČITATELJEM! Za-radi praznika jutri »Večernik« ne izide; prihodnja številka izide v petek popoldne.
Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino so napredovali: Dora Martelan-čeva v Št. Vidu pri Cirobelnem. Ljudmila Bratinova v Ptuju in Marija Kutinova v Mariboru; upokojen pa je učitelj Franc Bratoš v Krčevini pri Mariboru.
Mala matura na srednjih šolah. Na mariborski realni gimnaziji bo pripušče-nih k mali maturi 218 dijakov, na klasični pa 74; na ptujski realni gimnaziji bo pripuščenih k mali maturi 48 dijakov, na murskosoboški pa 41. Za vsako gimnazijo je za nižje tečajne izpite določena posebna izpraševalna komisija. Na vseh realnih in klasičnih gimnazijah v naši banovini bo letos pripuščenih k mali maturi nad 1170' kandidatov.
Visoko grško odlikovanje ministra dr. Kramerja. Predsednik grške republike je odlikoval našega ministra n. r. g. dr. Alberta Kramerja s Feniksovim redom I. stopnje.
Telovska procesija. Pri jutrišnji telov-ski procesiji iz stolnice bo sledeči vrstni red; križ, godba poštnih uslužbencev, možje, društvo komisionarjcv, društvo katoliških mojstrov, deške osnovne šole, deška meščanska šola, vinarska šola. državno učiteljišče, klasična gimnazija, vojaška godba, častna četa, Rešnje telo in druge verske organizacije.
Promenadni koncert. Olepševalno dru štvo priredi jutri od 11. do 12. ure dopoldanski promenadni koncert, pri katerem bo igrala železničarska godba »Drava pod taktirko kapelnika g. Zekarja.
Dar. Gostilničarka ga. Kunigunda Ste-harjeva v Studencih je darovala namesto venca na grob umrle ge. Marije Lis-cove 200 Din studenški gasilski četi. za kar ji izreka predsedstvo najtoplejšo za hvalo.
Vsemu članstvu Sokola Maribora Matica. Opozarjamo vse telovadeče član stvo, kakor tudi vse starejše brate in sestre na današnji poziv prednjaškega -zbora pod sokolsko rubriko.
Lepa zmaga kandidatnih list JNS pr ponovnih občinskih volitvah v Jurovskem dolu, Križevcih, Cezanjevcih in pri Sv. Juriju oh Ščavnici. Te dni so bile ponovne volitve v občinah Križevci, Ce-zanjevci, Sv. Jurij ob Ščavnici in v Ju-rovskem dolu. Nasprotniki so razvili hudo volilno agitacijo, ki pa jim ni prinesla zažeijenih uspehov. V vseh občinah šti kandidatne liste .1NŠ nepričakovano le po napredovale in dobile vsepovsod ab solutno večino, kar je najboljši dokaz, da tudi naše podeželsko ljudstvo resno in odločno odklanja stare s tira n k ar j e in razdiralce enotne vsedržavne jugoslovanske nacionalne politike. Včeraj so bile volitve v Jurovskem dolu in smo o dopoldanskem rezultatu že na kratko poročali. Končni uspeli pa je bil_ sledeči; kandidatna lista- JNŠ, na kateri je kandidiral Janez Rotman, je dobila 336 glasov, opo-zicionalna lista Petra Korošca pa samo 118 glasov. Pri lanskih volitvah je bilo oddanih za Rotmana -31 glasov, za Korošca pa 179 glasov. Iz rezultata je razvidno. da je dobil Rotman pri ponovnih volitvah več glasov kakor lani in da je bil Korošec občutno poražen. Prav tako so naspromiške liste nazadovale tudi v Križevcih, kjer je zmagala nacionalna lista z nosilcem g. &kuhalom z večino 199 glasov, dočim je dobila lani le 63 glasov večine. V Cezanjevcih je dobila lista JNS .10 glasov večine, pri Sv. Juniju ob Ščavnici. ki je rojstni kraj dr. Korošca, pa je dobila nacionalna lista 258 glasov, opo-zicionalna pa 215. Lani je zmagala nacionalna lista z 38, pri ponovnih volitvah pa s 43 glasovi večiiie. Tako so torej pri ponovnih volitvah vsepovsod pogoreli npazicionalci in je vsepovsod zmagala pravica in v 1 ! ;v"a delovnega ljUd itva.
Razglednice mariborske in vse druge v največji Izberi. Trgovci popusti Zlata Brišnik, Slovenska ul. 11.
Hotel »Orel« danes koncert.
Kavarna »Promenada«. Na Telovo 31. maja koncert.
»Mornarska sekcija Jadranske straže« v Mariboru poziva svoje članstvo, da se udeleži oblastne skupščine v Celju 3. junija. Zbirališče pred glavnim kolodvorom ob 5. zjutraj.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru obvešča, da bo odslej naprej imelo pri svojem Enoletnem trgovskem tečaju še pristavek »Hermes«, da se izogne zamenjavi z drugim trgovskim tečajem. Popolni naslov se sedaj glasi »Hermes« inoletni trgovski tečaj Slov. trg. društva v Mariboru.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru vabi svoje člane na sestanek Jadranskega tedna, ki sc vrši v -petek 1. junija v gornji dvorani hotela »Orel« ob pol 21. uri. Predaval bo gosp. dr. Jančič o temi; «Naša severna meja in naš Jadran«.
Slovensko trgovsko društvo v Mariboru priredi kakor smo že poročali v četrtek na praznik 31. t. m. družabni izlet k Sv. Martinu pri Vurbergu h gosp. Kostanjšku. 'Sodeluje pri tem izletu tudi Trgovski pevski odsek. Odhod z avtobusi ob 15. uri z Glavnega trga. Pri zadostni udeležbi bo cena vožnje za osebo 10 Din tja in nazaj. Vabimo vse člane in društvu naklonjeno občinstvo, da se tega izleta udeležijo z družinami v čim večjem številu.
Zborovanje gospodarskih krogov. Zdru ženje trgovcev v Mariboru opozarja svoje članstvo na sestanek trgovcev, obrtnikov in industnjcev, ki se bo vršil v okviru »Jadranskega tedna« v petek 1. t. m. ob 20.30. uri v gornji dvorani hotela »Orel«. Na zborovanju bo predaval g. dr. Jančič o temi; »Naša severna meja in Jadran«. Trgovstvo se naproša za obilno udeležbo. — Uprava.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Društvo »Kmetskih fantov in deklet« priredi 3. junija 1934 ob 3. popoldne pri gost. Partlič tekmo koscev. Po tekmi bo burka enodejanka »Umor v Vrtnarski ulici« (A. Benkovič). Zbirališče pri farni cerkvi ob 2.30. uri ter nato odhod z godbo na čelu na kraj prireditve. Vabijo se vsi prijatelji kmetske mladine, da se prireditve udeleže. Prodajale se bodo prave kmetske gibance, pecivo in drugo. Za dobro pijačo je preskrbljeno. V slučaju slabega vremena bo prireditev v nedeljo 17. t. m. z istim sporedom.
Jadranska straža vabi na dan prvega junija t. 1. vse svoje članstvo na predavanje. ki ga bo imel g. dr. Ivan Jančič o temi: Naša severna meja in naš Jadran na verandi hotela - Orel«. Dolžnost članstva je. da se udeleži predavanja polnoštevilno. Vstop je prost vsakomur, vstopnine nobene. Odbor.
Izlet Jadranske straže v Celje. Dne 3. junija vozi v Celje poseben vlak na oblastno skupščino Jadranske straže v Celju. Odhod ob 6. uri zjutraj iz Maribora, odhod ob pol 10. zvečer iz Celja. Cena tja in nazaj 30 Din. Karte se dobe pri »Putniku«, kakor tudi v pisarni Jadranske straže v Gregorčičevi ulici 26 in na Slomškovem trgu št. 3. Naj vsak izkoristi to priliko in se ta dan popelje v Celje.
Sokol Maribor I. priredi v nedeljo 3. junija ob 15. uri veliko tombolo, združeno z veliko ljudsko veselico na svojem letnem telovadišču. Glavni tombolski dobitki 4000 Din v gotovini, kompletna kuhinjska oprava, moško kolo, otovnana. Razen tega še 10 tombol, več sto večjih in manjših dobitkov, med njimi več krasnih ženskih ročnih del. Oglejte si razstavo na Kralja Petra trgu št. 6. Udeleženci tombole bodo lahko sedeli pri mizah. Med in po tomboli veselica brez vstopnine. Sodeluje godba »Drava«.
Ljudska univerza v Mariboru. Zaradi velike aktualnosti predmeta je čutiia Ljud ska univerza napram svojemu občinstvu prijetno dolžnost, da je prevzela po zaključeni sezoni še eno predavanje, in to bolgarskega profesorja P. Pamparova. Predaval bo v ponedeljek 4. junija na podla?: skioptičnih slik o svoji domovini L Bolgariji —- deželi rož.
Kaj ste li tako nervozni!?
žitno sap
pa bosle zarivi in veseli
Ceneno pavšalno potovanje na Jadran.
Tukajšnja Tujsko-pronietna zveza priredi v času od 2.—17. junija t. 1 pavšalno potovanje v Otnišalj (otok Krk) po nastopnih izredno ugodnih pogojih. Skupna cena za 14dnevno bivanje v Omišlju v vodilnem hotelu »Učka« z dependancami (lastno kopališče pred samim hotelom), vključno vseh taks, kopališke pristojbine, čolnine, prosto razpoložljivi ležalni stoli, kakor tudi vključno enkratne avtobusne vožnje po otoku Krku (ca 4U km) z obiskom nastopnih krajev: Malinska. Aleksandrovo, Baška in zlet v komfortnem motornem čolnu znaša za 1 osebo 1200— Din. Odhod iz Maribora v soboto 2. junija ob 18.05, prihod v Zagreb ob 22.25, odhod 23.10, prihod v Sušak v nedeljo ob 7.06 zjutraj. Na Sušaku zajutrek, nato ogled mogočnih pristaniških naprav, zvez ueaa mostu med Sušakom in Italijo (Reka), staroslavne božje poti na Trsatu, nc-koS mogočnega kaštela knezov Frankopanov itd., nato obed in ob 14. uri odhod s parnikom v Omišalj. Povratek v Maribor v nedeljo 17. junija 1.1„ odhod iz Omišlja ob 7. uri, prihod v Maribor ob 22.21. Stari Omišalj s svojimi starimi spomeniki, ki je bil že za časa Rimljanov močno utrjena postojanka, se bohoti na 100 m visoki skali in je očarljivo meste ce, v kojem so se izredno dolgo v bistvu ohranile vse stare šege in navade. Novi Omišalj s svojo krasno lego se zaradi odličnih klimatičnih prilik in bližine Su šaka naglo razvija. Očarljiv je iz Omislja ponoči pogled na morje, v katerem se zrcali nešteto luči Sušaka. Reke, Voloske in drugih mest. Podrobne informacije daje in nujne prijave — število udeležencev omejeno na 25—30 oseb — sprejema »Putnik«, Maribor, Aleksandrova cesta 35, tel. 21-22.
Društvo odvetniških in notarskih uradnikov v Mariboru vabi svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži nocojšnjega protestnega shoda (.30. V. 1934) ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice. Razne mariborske organizacije privatnih nameščencev priredijo danes skupaj to protestno zborovanje, da ogorčeno protestirajo proti načrtu za izpremembo obrtnega zakona, katerega pripravljajo poslo-ciavske zbornice. S tem načrtom se nam hoče odvzeti zakonito zajamčeni dopust, skrčiti odpovedno dobo na 14 dni, čc prejemamo plačo na mesec iti na 2 dni pri plači na teden, v primeru bolezni pa se obeta plačilo samo za 3 dni itd. Ako bi tak nesocialen načrt prodrl, bi bili potisnjeni za 50: let nazaj, odvzete bi nam bile dosedaj desetletja z zakoni zagotovljene pravice in poleg nenadomestljive škode bi bilo nad 100.000 nameščence'' in nameščerik suženjsko ponižanih. Pridite vsi; da solidarno z drugimi nameščenci glasno izrečemo: Takih krivic privatno naireščenstvo ne more prenesti!
Okrajno učiteljsko društvo Maribor, levi breg zboruje skupno z društvom desnega brega v soboto 9. junija t. I. ob pol 10. uri dopoldne v Limbušu pri Mariboru. Istega- diie bo v ta, namen ob 9. uri dopoldne z Glavnega trga iz Maribora vozil v Limbuš avtobus, nazaj pa 1-2 po dogovoru. Za avtobusno vožnjo in za obed se naj udeleženci cimprej prijavijo pri podpisanemu. Tovariši upravitelji naj pa Cimprej pošljejo poročila na mojo, vsem učiteljskim zborom vseh šol društvenega okoliša doposlano okrožnico. S seboj je pa treba prinesti pesmarice in vsem udarcem kljubujoče iskreno tovarištvo in vsaj ta dan — dobro voljo, Predsednik Mirko Vauda.	_____
Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franc Josefova« grenčica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz jese-Šove< vode, zlasti pri otrocnicah z najboljšim uspehom. »Franz Joseiova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
firajskl kino. Danes zadnji dan »Mišica v Grinzingu ■<. Krasen zabaven film. Jutri repriza najboljšega džungelskega filma »Tarzan«. Popolnoma nova kopija.
Kino Union. Prvovrstni veletilin luga iu milijoni«, Brigita Helm. Willy Ficli-berger, Otto Wa!lburg. Pripravlja se itajvečje gigantsko veledelo »Zlato« z Brigito Hclmovo in Hansom Albersom.
Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Jo-sefove« grenčice, če jo popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno milo iztrebljenje črevesja.
Tombola Jadranske straže se vrši juri 31. maja na Trgu svobode ob 15. uri. Tablice po 2.50 Din. '	_____
Pohištvena obrt na letošnjem spomladanskem Ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija bo prav razkošno zastopana. Razstavljeni Jjcdo izdelki pohištvenih in stavbnih mizarjev v vseli slogih moderne arhitekture, ki bodo kos vsem današnjim zahtevam, pa najsibo giede precizne izdelave in oblike ali pa glede solidnosti in konkurenčnosti. Naše občinstvo je zamoglo na-pohištvenih razstavah Ljubljanskega velese.a:a na lastne oči opazovati ves povojni razvoj domačega mizarstva ter se prepričati, tla naše pohištveno mizarstvo koraka z duhom časa v vsakem oziru. \ sak kureč, pa najsi ima izbran umetniški okus, r, lahkoto najde primerno blago. Interesenti so vljudno vabljeni, da si razstavo ogledajo, nato pa sklenejo čimveč kupčij, ki bodo razstavljalcem najlepše priznanje, obenem pa vzpodbuda k nadaljnjemu, napredovanju.
Krištovič in Kenda pred soth?!l\: v grebu. Pred zagrebškim okrožnim sodiščem se je pričela včeraj razprava proti bivšima ravnateljema mariborske Kmetijske eksportne zadruge in poznem »Edinosti«, Francu Kendi in Ignacu K'.-stoviču, ki sta obtožena, da sta na goljufiv način dovedla v zmoto nad 1000 članov. obetajoč jim posojilo sorazmerno njihovim deležem, če se včlanijo v zadrugi. Včerajšnji razpravi je prisostvovalo nad 300 oškodovancev. Ko bos'! Kenda in Krištovič dobila pred zagrebškim sodiščem zasluženo plačilo, bosta prepeljana v Maribor, kjer se bosta^ zagovarjala pred mariborskim okrožnim sodiščem zaradi prevare in ponarejanj menic. Kakor izgleda, ne bo. tudi Maribor prikrajšan za senzacionalni proces m bodo ponovno poživljeni spomini na likvidirano mariborsko Kmetijsko ekspertno družbo.
Tatova Trpinovih ženskih rut obsojena. Včeraj dopoldne sta se zagovarjala pred tukajšnjim okrožnim sodiščem ta,:i državljana, 42letni brezposleni natakar Josip Kreiz iu njegova 361etna boljša polovica, brezposelna natakarica Zdenka zaradi tatvine. Obtožena sta bila, da sta približno pred mesecem dni poskušala ukrasti v Trpinovi trgovini v "Vetrinjski ulici več svilenih ženskih rut. Pri dejanju pa sta bila zasačena in izročena policiji. Obsojena sta bila: Zdenka na 2 meseca strogega zapora, njen mož pa n’ mesec dni strogega' zapora. Po prestani kazili bosta oba izgnana iz naše drža' c.
Sejem za živino. Na včerajšnji seient so prignali skupno 352 glav živine, in sicer 14 konjev, u bikov, volov, 214 krav in 13 telet. Kupčija je bla dobra in je bilo prodanih 242 glav. Cene so bile naslednje: debeli voli 3.50 do 4 Din, poi-debeli 2 do 2.75' Din, plemenski 2.25 do
3 Din, biki za klanje 3 do 3.25, klavne krave debele 3 do 3.25 Din. plemenske 2 do 2.25 Din. krave za klobase 1.73 clo
Din molzne krave 2 do 2.50, breje .trave' 2.25 do 3 Din, mlada živina 3.50 do
4 Din, teleta 4.50 do 5 Din. Cene mesu so bile: volovsko meso I. vrste 8—10 Dih, II. vrste 6 do 8 Din, meso bikov, krav in telic 4 do 6 Din.
Radio Liubljana. Spored za četrtek 31. t. m. Ob S: prenos cerkvene glasbe iz stolnice; 9: versko predavanje, predava dr. Gvidon Rant; 9.30: religiozni spevi, poje ga. Fanči Cadcžcvu; 10: poročila in religiozne plošče; 10.30'; radio-orkester; 12: čas, plošče; 16: naši ljudski odri (Jo* /x Vombergar); 16.30: koncert pevskega zbora »Zora iz Šiške, vmes radio-orkester; 20: prenos iz Beograda; 22: čas, poročila, lahka glasba. Spored za petek 1. junija. Ob 11: šolska ura; 12.15: plošče; 12.45: poročila; 13: čas, plošče; 18: radio-orkester; 18.30: izleti za nedeljo; 19: francoščina, poučuje prof. Preželi; 19.30: filozofsko predavanje, predava (Ir. France Veber; 20: baladni večeri; 21: prenos z ‘velesejma: 22: čas, pon : 22.15: Beethoven:	Eroica na plo:X.,ii.
Svetovni in domači vinski trg
Referdt predsednika vinarskega drušfva, narodnega poslanca Petovarja na vinarskem kongresu v Mariboru
Predsednik vinarskega društva za dravsko banovino, narodni poslanec g. Lovro Petovar, je podal na nedeljskem kongresu vinogradnikov zanimivo situacijsko poročilo o svetovnem in domačem vinskem tržišču.
Iz njegovega poročila posnemamo, da so nam leta 19.30. 1931. 19-32 prinesla katastrofalni padec vinskih cen, ki je dosegel pri letniku 1932 najnižjo stopnjo, tako, da je bila daleč pod našimi proizvajalnimi stroški. Na eni strani obilni pridelek teh let, na drugi strani pa ved-no pojemajoča kupna moč zaradi splošne gospodarske depresije. Medtem ko snio pridelali v letu 1932. v naši državi Približno 5 milijonov lil vina, je padel lanski pridelek na 2.75 milijonov hi. Slično kakor pri nas, je bilo lani tudi v vseh drugih evropskih vinorodnih državah, Zato so se cene vinu vsepovsod znatno dvignile. Neodvisno od svetovnih cen. so se pri nas pri tako majhnem pridelku cene dvignile kmalu po trgatvi, to je, čim se je dobil celoten pregled pridelka.
Vendar je bila pri nas, kakor nikjer drugje, cena omejena, to pa zaradi izredno slabe kupne moči domačih konzumen-lov. Pri nas se zaradi tega cena nikakor ni mogla razvijati po ponudbah in po povpraševanju, ker mora kupec pri nakupu računati z možnostjo prodaje. Cene so se nekako stabilizirale, in kolikor lahko danes situacijo pregledamo, bodo take ostale in se ni bati, da bi letos na jesen znatno padle. Za nas nastane vprašanje, ali so cene, ki jih imamo danes v naši banovini, rentabilne? Žal moramo ugotoviti, da ne, medtem ko so mnoge vinorodne pokrajine pri nas, kjer je danes vinogradništvo edini vir dohodkov. Če upo števamo posebne pridelovalne razmere pri nas, kjer je po večini kvalitetno vinogradništvo z malimi pridelanimi množinami, pridemo do zaključka, da v največjih primerih izkupiček ne krije proizvajalnih stroškov za amortizacijo, za življenje vinogradnika pa ne ostane nič. Fiskalne obremenitve vina kot takega, mimo tega pa velika obdavčitev malo-prodajalcev, oboje vpliva zelo neugodno na razvoj cen. Danes je stanje tako, da bodo vinogradniki potrošili precej vina 'doma, vendar pa je naša naloga, da si ohranimo zunanja tržišča in nikakor ne smemo mirovati ter moramo skrbeti, da postanejo naše trgovske zveze živahnejše in stalnejše, ker upoštevati moramo, da pridejo morebiti obilnejši pridelki.
V drugih vinorodnih državah Evrope so cene vina čvrste in je povsod razvoj cen bolj normalen kakor pri nas. Vendar pa naše cene v mnogih primerih tujim državam ne konvenirajo in ne moremo tudi z državami s količinsko produkcijo konkurirati. Če pogledamo po tujih tržiščih, ki pridejo za nas v poštev.
je to v prvi vrsti Avstrija. V Avstriji je zadnje leto nastopila velika depresija splošnega gospodarstva, tako, da je kupna moč konzumentov močno padla ir tem seveda konzum v splošnem. Politične razmere so privedle do rimskega dogovora med Avstrijo, Italijo in Madžarsko. Ni nam še znana točna vsebina te ga dogovora, vendar pa moramo imeti pred očmi, da je Italija veiika producent ka vina in da je tudi ta panoga prav gotovo zapopadena v omenjenem dogovoru. Izvoz na tržišča v teh državah je bil do danes majhen in v očigled tej situaciji na kako zboljšanje danes misliti ne moremo, češkoslovaška kupuje pri nas kljub kontingentu, ki ga tam imamo. >:e lo malo, to pa zaradi tega. ker jitn naše cene ne konvenirajo. Na Češkoslovaškem kakor tudi v Avstriji je vino obrenienje no z velikimi carinami. Zato v nobeni teh držav mi kontingentov ne moremo izrabiti. Lani smo doživeli tudi ukinitev prohibicije v Ameriki in mi vinogradniki smo si od tega marsikaj obetali.'Vendar nas je našla ta situacija.povsem‘nepripravljene. Za ameriška tržišča so se pri čele pogajati takoj razne evropske države in imele so tudi uspeh. Jugoslovanski vinogradniki nismo prišli v poštev, ker nimamo za tako trgovino dovolj močnih podjetij. Amerika zahteva velike množine tipiziranih vin, a za to so potrebna velika, dobro fundirana trgovinska podjetja, ali pa dobro stoječe zadruge. Tega obojega mi nimamo. Ne smemo pa misliti, da se v zadevnem pri nas ni nič storilo. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine, kakor tudi nekatera večja podjetja, so si mnogo prizadevala, da bi si osvojila tudi ameriški trg. Naša priznana tvrdka Bouvicr ima lam svoje zastopstvo in je prodala v Ameriko okrog 50.000 steklenic sortiranih vin in šampanjca.
Vinogradniki se moramo za ameriško tržišče zelo brigati in vztrajno potegovati, ker se nam utegne zgoditi, da nas dobijo v roke tuji prekupci, ki bodo pri tem zaslužili mastne dobičke. Zato pa je dolžnost naše centralne viade kakor banovin, da nam z javno pomočjo ustvarijo podjetja, ki bodo za trgovino z ameriškimi tržišči materielno in strokovno dovolj močna. Poskusiti moramo vse. da se pota za naš izvoz čimbolj ugladijo, čeprav vidimo pri vseh trgovinskih pogajanjih težave v tem, da imamo mimo krize v prodaji vin enake težave s koruzo, pšenico in živino. Naše stremljenje mora biti, da z dobro kvaliteto in realno trgovino posameznikov ali bodočih zadrug vsako ped pridobljenih tujih tržišč obdržimo. Le v številnih in dobrih tujih tržiščih je skrit precejšen del naše gospodarske sreče in s tem tudi vsega našega naroda.
Morilec lastne mačehe
Kazenska razprava proti Francetu Heričku pred mariborskim okrožnim sodiščem — Spoznan je bil za krivega in obsojen na 20 let težke ječe
Zatfnle dejanje grdega zločina, ki ie
bil izvršen v noči na 16. aprila t. 1. v Dobrenju nad 601etno viničarko Terezijo Heričkovo, se je odigralo včeraj dopoldne pred velikim kazenskim senatom: tukajšnjega okrožnega sodišča. Razpravo je vodil okrožni sodnik g. Zemlji g, prisedniki pa so bili okrožni sodniki gg. Lenart, Kolšek, dr. Kotnik i« dr. Če im er. Obtožbo -je zastopal državni tožilec g. Sc ve r, obtoženca pa je branil ex offo odvetnik g. dr* »tor.
Vklenjenega so prignali jetmški pazniki 231etnega viničarskega sma Eranca Hcrioka na zatožno klop pred sodnike, kjer se je moral zagovarjati zaradi n™0* ra svoje mačehe Terezije Herickovc. > toženec je majhne in čokate postave er ie že na prvi pogled napravil vtis zelo zakrknjenega in duševno zaostalega človeka. Ves čas poteka razprave je kiatko odgovarjal na predsednikova vprašanja in ni bilo opaziti, da bi se kesal svojega grdega zločina. Pri razpravi je bil zaslišan kot edina priča obtoženčev oče,
ki pa se je odpovedal pričevanju zoper svojega sina.
Iz obsežne obtožnice posnemamo, da so bili Heričkovi viničarji pri posestniku Avgustu Šarmamii v Dobrenju pri Št. liju v (Slovenskih goricah. Viničar Heričko se je ponovno oženil in je imel iz prvega zakona sina Franca. Po navadi so Heričkovi v poletnem času, ko so delali v vinogradnii, prihajali vsi trije že pred 6. uro k Šairmanovim na zajutrk an od tani odšli skupno na delo. Ko pa po kritični noči drugo jutro ni Mo nobenega, se je to gospodinji zelo čudno zdelo. Sc bolj Pii e za^udila, ko je opazila obtoženega Franca samega pri delu. Kmalu nato je prišel k Šanmovim tudi stari Heričko m rekel Sarmaniu: »Moja baba je hin«. Pristavil je še, da leži na stezi ne daleč od hiše in povprašal po svojem sinu. Ko so mu pa povedali, da je že pri delu, se je stari Heričko takoj podal k njemm in ga vprašal: »Kje si včeraj pustil babo, in kje sta raa&la?«. Sen trt odgovor« na to vprašanje ničesar.
Vest o umoru Heričko ve se je naglo se “Te baje pričel zavedati, da-je umoril
raznesla po vasi in vsej okolici. Ljudje so se podali na omenjeni kraj proti vi-
ničariji in našli tam Heričkovo z razbito glavo. Pri ■ obdukciji je sodna komisija ugotovila, da je bila umorjena z nekim topim predmetom in jo je morilec tudi davil. Smrt je nastala zaradi otrpnjenja možganov in deloma zaradi izkrvavitve. Kolikokrat je zločinec udaril žrtev, komisija ni mogla točno ugotoviti. Umorjenka je imela na glavi tri zevajoče rane. Orožniki so takoj osumili njenega pastorka Franca Henčka, ker so izvedeli, da sta bila prejšnjega dne skupno v Selnici, kjer sta iskala novo viničarijo in da sta se tudi skupno vračala proti domu. Izpočet-ka je osumljeni pastorek -zanikal zločin, ko pa so mu predočili njegovo okrvavljeno obleko, se je pod težo-dokaza vdal in priznal dejanje. Izpovedal je, da sta se z mačeho na povratku iz Selnice ustavila v nekaterih gostilnah in izpila več litrov vina. Ko se je pastorek za nekaj časa pomudil v Sodarjevi viničariji in se nato napotil proti domu, je našel mačeho sedeti ob nekem plotu. Dejal je, da je bila nekoliko vinjena in ga je napadla, ko je prišel mimo nje. V jezi je poiskal kol in jo s kolom udaril po glavi. Ko se je zgrudila na tla. je odšel, ne da bi se prepričal kakšne posledice so imeli, njegovi udarci. Šele naslednjega dne zjutraj
svojo mačeho.
Obtoženčevo prvotno priznanje pa st' ne 'Ujema točno z izpovedbami, ki jih je dal preiskovalnemu sodniku. Tudi pri razpravi se je zagovarjal drugače. Orožnikom je zatrjeval, da je ubil mačeho, ko sta se vračala iz Murščeve gostilne in da se je po umoru podal k Sodarjevim, kjer je plačeval za pijačo, pri razpravi pa je trdil, da je izvršil zločin, ko se je vračal od Sodarjevih. Pri Sodarjevih je namreč v neki družbi plačal 5 litrov vina in se opijanil. Verjetno je torej, da je obdolženec storil svoje dejanje pod vplivom alkohola, toda pri popolni zavesti. Tudi niso verjetne njegove navedbe, da se je hotel nadležne mačehe samo obraniti in ni imel hujšega namena, ker je bila mačeha stara 60 let. Zadostoval bi mu bil samo en zamah z roko, on pa je poiskal kol in ž njim pobil starko do smrti. Iz načina, kako je bila pokojnica umorjena. se da sklepati, da je imel storilec namen, spraviti jo na drugi. svet.
Senat obtoženčevemu zagovoru ni mogel verjeti in ga je spoznal za krivega v smislu obtožbe ter ga po daljšem posvetovanju obsodil na 20 let težke ječe in na trajno izgubo častnih državljanskih pravic. Njegov zagovornik je vložil priziv zaradi previsoke kazni.
Sokolstvo
VSEMU TELOVADECEMU ČLANSTVU SOKOLA MATICE!
Vselej in povsod je bilo naše matično društvo častno zastopano. Naše telovadeče in nastopajoče vrste so dale najboljše med najboljšimi. Smo tik pred župnim zletom in mogočnimi sarajevskimi svečanostmi. Zato poziva prednjaški zbor Sokola Maribor Matice vse telovadeče članstvo, da pohiti polnoštevilno v telovadnice, kjer se naj z resno sokolsko voljo pripravi, da bo naše društvo v Ptuju kakor tudi v Sarajevu zastopano tako, kakor se spodobi društvu, ki ima tako dragoceno tradicijo. Ma' tiča mora biti prava sokolska mati in dolžnost vseh njenih pripadnikov brez razlike je. da poprimejo energično za delo. Obenem poziva prednjaški zbor bratsko vse starejše brate in sestre, naj pošiljajo svoje otroke redno k telovadbi. Naše telovadnice morajo biti polne! Zdravo! — Prednjaški zbor Sokolskega društva Maribo r-m a t i c a.
Sokol Maribor III. opozarja, da je podaljšan rok za prijave za župni zlet v Ptuj do 31. t. m„ za Sarajevo pa do 8. junija. Oni. ki se nameravajo udeležiti enega ali drugega zleta, naj se zglase ob večernih urah na letnem telovadišču pri jratu načelniku1, ali pa med uradnimi urami ob petkih in torkih od 19. do 20. v društveni sobi v krčevinski osnovni šoli.
Dostavek k poročilu o Sokolski prireditvi na Pesnici 21. maja 1934. Prireditve se je udeležil .starosta Sok. čete pri Sv. Marjeti br. Šoiman Anton, prosvetar br, Vauda ter gasilska četa Sv. Marjeta ob esnici s svojim predsednikom br. Schi-cerjem in 28 člani.
Mursko Sokolsko okrožje. V Ljutomeru se je vršil v mesecu aprilu in maju okrožni prednjaški tečaj pet nedelj zaporedoma po 8 ur na dan, katerega je obiskovalo 31 tečajnikov in tečajnic. Razumljivo je, da v tem kratkem času ni bilo mogoče temeljito predelati vse obširne snovi, vendar pa je bil namen dosežen s tem, da so bratje predavatelji v svojih teoretičnih in praktičnih izvajanjih pokazali tečajnikom pravo pot in vzbudili v njih zanimanje in veselje za nadaljnjo Izobrazbo. Tečaj je vodil okrožni načelnik br. Slavko Stopar, ki je tudi predaval o prvi stroki telovadnega sestava in o te-ovadni metodi. Nadalje so predavali br. 3ohl o drugi, br. Porekar o tretji, br. Varoga o četrti stroki, br. Martinek o lahki atletiki, br. Miki o zgodovini Sokolstva, jr. Karbaš o sokolski ideji, br. Pušenjak o organizaciji in br. Ciril Porekar o anatomiji in fiziologiji. Ob zaključku tečaja sc je prijavilo 20 bratov in sester k društvenemu prednjaškemu izpitu, ki bo v četrtek 31. maja v Sokolskem domu v LJntomem. Izpitni V>nrl*ltt bo predsedoval župni načelnik br. Slavko Komac.
Šport
Tekmovanje za državno prvenstvo teniških klubov Jugoslavije. Jutri, v četrtek se nadaljuje letošnje tekmovanje za državno prvenstvo teniških klubov Jugoslavije, in sicer se bosta srečala SK Rapid in SK Ilirija iz Ljubljane. Tekmovanje bo na teniških igriščih SK Rapida.
Lahkoatletski dvomatch Ljubljana:Gr^-dec bo v soboto 2. in v nedeljo 3. junija v Gradom
Kandidatom za plavalne izpite. Ljubljanska sekcija zbora plavalnih sodnikov opozarja vse, ki žele letos opravljati izpit za plavalne sodnike, da poteče rok za prijave 1. junija. Prijave je treba poslati priporočeno na naslov Božo Krameršič, Ljubljana, Rimska cesta 9.
Zanimiva nogometna tekma bo jutri, v četrtek popoldne na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu. Na zelenem polju se bodo namreč srečali nogometni sodniki in odborniki mariborskega okrožnega odbora LNP. Tekma se bo pričela ob 17.30. Sodila bosta gg. Franki in Moz" tič.
Skavtizem
Uprava stega skavtov v Mariboru razglaša, da bo letošnji stegov tabor v Bistrici pri Limbušu združen z župnim taborom v proslavo desetletnice obstoja mariborskega stega. Tabor bo od 15. junija do 16. julija 1934. in sicer samo stegov od 16. junija do 4. julija, samo župni tabor pa od 5. julija do 16. julija 1934. Tabornina znaša za prvih 20 dni 125 Din, samo za župni tabor (za 12 dni) pa 85 Din, za vseh 32 dni pa 200 Din. V to ceno je všteta hrana vse omenjene dni (4 do 5 krat na dan), slama, les in prevoz iz Maribora na taborišče. Prijave je oddati na stegovem izboru, ki bo v nedeljo, dne 3. junija 1934 ob 10. uri dopoldne v drž. realni gimnaziji. Tam se dobe tudi vsa ostala pojasnila. Stegov načelnik.
Izseljevanje v Perzijo. Med brezposelnimi delavci raznih strok se je raznesla vest, da zbira nekdo delavce za Perzijo. Delavci so se zaradi tega obrnili na Borze dela, te pa na perzijski generalni konzulat v Beogradu, ki je pojasnil, da je naseljevanje kakor v druge države tudi v Perzijo zelo omejeno. Pri izposlovanju perzijskega vizuma je predpisano, da mora imeti izseljenec delovno pogodbo od delodajalca v Perziji, overovljeno od perzijskega generalnega konzulata in pa bančno garancijo, da ima dovolj sredstev za potovanje v Perzijo, za preživljanje za določeno dobo*m tudi za vrnitev v domovino.'
Označba porekla pri uvozu blaga v Anglijo. Po prejetih informacijah mora imeti oanačbo porekla v Anglijo uvožena slanina, šunka in zaklana živina. Ta določba stopi v veljavo za zaklano živino 22. junija t. 1., za slanino in šunko pa 22. julija
otvoritev XIV. ljubljanskega velesejma
Železniška izkaznica za polovično voznino se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj za Din 5*-
Tihotapstvo na naši severni meji
Vse stroge uiedbe glede prekoračenja meje pri tihotapcih nič ne zaležejo. Ne mine skoraj dan, da bi varnostne oblasti ne imele opravka z njimi. Središče tihotapstva pa je najbrže Maribor. Dokazano je, da se saharin, kresilni kamni, cigaretni papir in nežigosane igralne karte itd., vse kar se razpečava na ta način po Jugoslaviji, spravlja v našo državo preko naše severne meje. V Mariboru ima zatočišče večje število zelo podjetnih in spretnih tihotapcev. Upravičeno bi ga lahko imenovali tihotapsko centralo.
Oblasti si zelo prizadevajo, da bi prišle tem podjetnim tihotapcem na sled, toda imajo le manjše uspehe. Tihotapci, ki jih primejo na meji, po navadi nočejo izdati onih, ki jih pošiljajo na ta nevaren posel, večkrat pa je res, da tudi r.e vedo, za koga delajo. V zadnjem času je varnostna oblast sklenila, da bo zvišala zaporno kazen na tri leta ječe, ker je praksa pokazala, da se tihotapci puste rajše leto dni zapreti, kakor da bi plačali kazen, oziroma denarno globo. Lani se je ujelo na severni meji v varnostne mreže 125 tihotapcev, od katerih pa jih je plačalo kazen samo 30.
Kako dobro organizirano društvo imajo in da je Maribor res nekako središče tihotapstva, nam priča dogodek, ki se je pripetil te dni. Na kolodvorsko pošto je prinesel mlad fant dva omota, težka 9 kilogramov, naslovljena na nekega trgovca v moravski banovini. Na paketu je bila označena vsebina, in sicer gramofonske plošče v teži 9 kilogramov. Ker se je pošiljka zdela sumljiva uradniku, jo je izročil carinskim organom, ki so pošiljko odprli in našli namesto gramofonskih plošč v obeh omotih veliko količino saharina.
Fanta so takoj aretirali in ga delj časa zasliševali. Izpovedati pa ni vedel nič drugega kot to, da ga je na cesti ustavil neki neznani gospod in ga prosil, naj nese oba omota na pošto ter mu dal za to 30 Din. Carina je pošiljko zaplenila, fanta pa bodo še nekaj časa pridržali v zaporu.
Ptuj
Javna telovadba drž. gimnazije bo na
Telovo v Ljudskem vrtu. Začetek ob 3. uri popoldne.
Zbor mladih harmonikarjev je počastil svojo voditeljico gospo Vando Muhovo ob priliki njenega rojstnega dne s tem, da jej je priredil podoknico in zaigral nekaj lepih skladb. Radostno ginjena je gospa malčke prav dobro pogostila in se jim za to počastitev najlepše zahvalila.
Kino. V sredo 30. t. m. ob 20.30 in četrtek 31. t. m. ob 18.30 in 20.30 zimskošportna šala »Dva vesela vraga«.
Smrtna kosa. Za možgansko kapjo je umrla Marija Ribi&sva, žena davčnega kontrolorja, rodom iz Pulja. Dosegla je starost 50 let.
Poskus samomora. Svoje mlado življenje si je hotela vzeti 20-letna Olga K. na ta način, da je zavžila večjo količino žveplovega cvetja. Ko je strup pričel učinkovati, se je dekle zdrudilo nezavest no. Pri padcu je dobila hudo rano na glavi. Reševalci so jo prepeljali v bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in ji rešili življenje. Kaj je vzrok temu nepremišljenemu koraku, ni znano. Dekle je zaposleno v tovarni »Petovia« na Bregu«.
Truplo 11-letnega Štefana Jurgeca iz
Majskega vrha, ki se je pred dnevi v Dravinji utopil, so našli. Preiskava je dognala, da se fantek ni utopil pri kopanju, kakor se je to trdilo, temveč je izvršil samomor iz strahu pred svojim varuhom. Starši so mu namreč že zdavnaj umrli. Radi ugotovitve vzroka samomo-ra je sodišče uvedlo preiskavo.
Nehvaležnost
Mož: Verjami mi, dušica, da mi je hudo, toda letos ne boš mogla na počitnice.
Žena (solznih oči): — To je torej tvoja hvaležnost za to, da vso zimo nisem niti enkrat zbolela?
Mali oglasi
Poslano
Glasbena Matica v Mariboru. K razpisu mesta ravnatelja društvene šole:
Društvo Glasbena Matica v Mariboru je razpisalo redni natečaj za mesto ravnatelja društvene glasbene šok, zdiruže-no z vodstvom njenega pevskega zbora.
V svrho pojasnila javnosti, naznani podpisana uprava Subvencionirane mu-ziSke šole Glasbena Matica v Mariboru, da je podpisani slej kot prej ravnatelj glasbene šole Glasbene Matice in da društvo Glasbena Matica v smislu odloka Ministrstva Prosvete, P. br. 19071 od 3. julija 1933. nima pravice vzdrževati posebne glasbene šole, ker so se njena pravila, katera je odobril veliki župan mariborske oblasti pod U. br. 1326-11 dne 13. julija 1927., v kolikor se nanašajo na vzdrževanje šole Glasbene Matice v Mariboru, z ravnokar navedenim odlokom razveljavila.
Šola Glasbene Matice se sedaj vodi na podlagi od gosp. Ministra Prosvete odobrenih pravil in učnega načrta, pod vodstvom uprave, ki se je konstituirala bas na podlagi teli novih pravil in kateri naseljuje podpisani.
Za upravo Subv. muzičke šole Glasbena Matica, Maribor, ravnatelj J. Hladek-Bohlnjski.
Razno
POZOR!
Graščinska vina. nova in stara, prodaja od 5 litrov, liter po 6 in 7 Din- G. Kokosclii-negg, Počehova 91	2225
SLAŠČIČARNA
E. Ilich, Maribor, Slovenska ul. 5, podružnica Aleksandrova cesta 40, priporoča cenjenemu občinstvu dnevno sveže pecivo, sladoled, vsakovrstne bonbone itd.	2080
LICITACIJSKI ZAVOD
Slomškov trg 3, ima začetkom junija prvo dražbo. Spre jema predmete za prodajo, in-informacije daje brezplačno. 2206
VELIKO STEKLENO STENO
kupim. Grajska starinarna.
2237
POMIJE
(odpadke) odda Grajska kiet, Maribor.__________2245
Prodam
Stanovanie
ŠTIRISOBNO STANOVANJE
z vsem komfortom se odda s 1. avgustom 1934. Naslov pri upravi lista.	2137
Službo išee
PISARNIŠKO MESTO
ali mesto blagajničarke želi skromna, a pridna gospodična z zfianjem slovenščine, srbohrvaščine in nemščine, stenografije in strojepisja. Po nudbe pod »Začetnica« na upravo »Veternika«. 2224
Posest
DVE DAMI
iščeta s 1. julijem trosobno stanovanje ali dvosobno s kabinetom in kopalnico ter pritiklinami, čisto in solnčno. ob parku ali v centrumu. Naslov v upravi »Večernika«. 2197
SOBO IN KUHINJO
oddam mali družini, dvorišče. Kolenc, Tržaška cesta 5, Pobrežje.	2234
Trisobno ali 2 enosobni STANOVANJI
oddam s 1. julijem. Primorska ulica 10.	2233
Sobo odda
ZELO DOBRO VINO,
lastni pridelek v zaprtih steklenicah 1 liter Din 10, oddaja mlekarna Bernhard. Maribor, Aleksandrova cesta 51. 2166
NOVA HIŠA
dve sobi, kuhinja, klet, gospodarsko poslopje in vrt, na Pobrežju, poceni in tudi proti hranilni knjigi na prodaj. — Vprašati v Studencih, Zrinjskega ul. 26.	2231
Najboljša metoda.
Profesor: Poznate najboljši način, kako ohranimo goveje meso sveže?
Dijak: Pustimo vola živega.
MALO POSESTVO
na prodaj. Pobrežje, Gubčeva ul. 66.________________ 2230
STAVBENA PARCELA
ki meri % orala, v bližini Ma rihora, pri glavni cesti, z vsem gradbenim materijalom zaradi družinskih razmer na prodaj. Cena 13.000 Din, Poizve se v Gubčevi ulici 47, Tezno.	2228
Kupujte svoje po* treb&ine pri našite mserentih 1
SOSTANOVALCA
solidnega, sprejmem. Loška ul. 5/1, vrata 7.	2232
OPREMLJENO SOBO
oddani. Barvarska ul. 3. 2226 OPREMLJENO SOBO oddam mirnemu gospodu s 1. junijem. Mesečno 160 Din. Pobreška cesta 21. blizu Mag dalene.	2243
SOBO
zelo prijetno, solnčno, zračno, parketirano, v novem poslopju, z uporabo kopalnice, na Kralja Petra trgu. oddam boljšemu gospodu s 1. junijem. Naslov pove uprava lista.	1898
HIŠE
pri Mariboru od 20.000 Din dalje. Posestva od 3 oralov naprej, gostilne, vile. prodaja Posredovalnica, Maribor Slo venska ul. 26.	2244
Oglašujte!
iti
VEKA ■ Maribor
Za nove
ZHVESE
vedno lepa izbira
Dekoracijsl tkanin
na razpolago.
Dajemo strokovne na svete brezplačno, izdelava se izvrši v našem lastnem ateljeju po najnižji ceni.
H H
Pohištvo
iz
mizarstva Wesiak
jc poceni, lepe oblike in ustreza vsem zahtevam-
Stanovanjske in spalne sobe v vseh cenah.
Moderne kuhinjske opreme.
.WEKB“ fflaribor. HlaRsanilrova 15
MARIJ S KALAN:
69
Roman iz prazgodovine človeštva.
Za izmučenimi jetniki so prikorakale | jih odganjali v. mesto kakor živino. Ne-
cete pešcev. Tudi ti šo bili trudr.i, oznojeni in zaprašeni, vendar' so burno pozdravljali faraona faraonov, njegovo spremstvo, vojsko in ljudstvo.
Sprejema na planjavi piramid je bilo konec. Semiš Ofiris je stopil v nosilnico, za njim so dvignili Abusurisa, Semiša Isisa, Ofirijo, Tutalisa in ostalo spremstvo. Tudi Asarhadan in Aftagad sta morala z pjimi, dasi bi bila o.stala rajše sama in šla peš nazaj v mesto.
Ogromno ljudsko valovje se je polagoma stekalo nazaj v reko, ki je usmerjala svoj tok proti Semisirisu. Oodci so igrali zmagoslavne pesmi, vojščaki so peli, mehčanj vzklikali in kričali, se drenjali, preparali, Šalili in smejali. Samo manjša dvor na četa je ostala na obrežju Kale, da za-straži raztovarjenje galej in spravljanje plena. Za njo se je drenjalo tudi nekaj radovednežev, večinoma žensk, ki so se naslajale nad jokom in tuljenjem suženj, ki so jih zmagovalci pripeljali s seboj In
katere so bile popolnoma gole in so sra mežljivo z rokami zakrivale dele svojih teles. Moški so zbijali sirove Šale, ženske so se histerično hihitale. Proti domu so se napotili šele pod večer, pa tudi še ne vsi. Med tistimi, ki so vztrajali naj-dalje, sta bila tudi Savadagak in Bura-mak...
Na dvoru Semiša Ofirisa je bila veličastna, razkošja zabava, proslava zmage nad Inki, ki 'se je je udeleževalo tam zunaj za obzidjem dvora tudi vse prebivalstvo srca sveta. V dvornih dvoranah so plesale faraonove in obredne plesalke, igrali so godci na harpe in druga glasbila, peli so pevci in opojne pijače so se razlivale po tleh. Nastajala jc noč divjih bakhanalij.
Asarhadan in Aftagad sta se udeleževala proslave zmage z jedko bolečino v duši. Asarhadan je trpel zaradi Ofirije. Vedel je, da se bližajo najusodnejši trenutki njene zaroke z Abusirisom. Ves ve-
čer je skušal približati se kraljici svojega srca, a bila je vedno v bližini slavljenega zmagovalca nad Inki, kateremu se ni hotel klanjati in se je ogibal srečanja z njim. Aftagad je pa mislil na inske ujetnike in na strašno smrt mladega rde-čepoltega junaka. V njegovi dotlej skoraj otroško lahkomiselni duši so se odpirale neslutene globine in iz njih je vstajalo nenadno dozoretje, čudežno spoznanje stvari in reči, ki so mu bile prej tuje in dalnje.
»Kdo jim daje pravico,« se je spraševal, »da uničujejo svobodo tujih ljudstev? Po kakšni postavi izžemajo milijone, da se kopljejo v bogastvu in uživanju, v razvratu? Zakaj je moj oče kralj kraljev podložen faraonu semisirskemu? Zakaj mu mora pošiljati odkupnino? Zakaj^ se poti in trudi moje ljudstvo za to požrešno, brezsrčno družbo pijavk? In čemu sem pripeljal Semišu Afirlsoi svojo sestro?«
Ob tem poslednjem vprašanju se je zdrznil, kakor da je nenadoma posijala čudna luč v dotlej docela temno in neznano globino.
»Mar ni Evalasta princesa princes, hči kralja kraljev, očeta mojega, in sestra moja?« je mislil. »Svojo lastno kri smo
darovali tujemu vladarju, tlačitelju svojemu in sovražniku, da zadosti na njej svoji pohoti kakor na sužnji! Kakor na sužnji... Moja sestra je sužnja... Jaz pa- živim tu, zabavam se in se niti ne zavedam te sramote! Da. to je sramot*, sramota zame. za očeta mojega in. yse ljudstvo moje. Kaj je Ofirija? Je več kakor sestra moja? Ona naj postane mati otrok najbližjega sorodnika faraona faraonov, njeni potomci naj vladajo svetu, moja sestra pa mora biti samo sužnja .. •«
,Z bolečino je doumeval, da je vse to nečastno in porodila se mu je silna želja stopiti pred faraona in'zahtevati, da mu vrne sestro. V divjem gnevu je hotel že slediti svoji misli, a razum ga je priklepal k tlom. Spoznaval JC, da bi bilo tako dejanje blazno in Še brez haska.
»Pobili bi me, kakor so pobili in raztrgali onega Inka,« si je govoril »Ir. se smejali bi se prezirljivo; uživali bi. Ne, to ni prava pot; treba bo najti drugo, drugačno. Asarhadan misli pravilno. Le kako bi bilo mogoče, da ga doslei nisem razumel? Treba je združiti moči, treba je s silo streti silo Semlslrisa, moč Atlantide! Ta misel bodi poslej veliki cilj mojega življenja!«
Izdala konzorcij »Jtitra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIVOJ REHAR v Mariboru, liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.