Naročnina Dnevna Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din pollelno 12O Din celoletno 240 Din za Inozemstvo mesečno 33 Din nedel|skn Izdata celolcno vJugo-•lavljl SO Din, za Inozemstvo 100 D S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 siolp. petll-vrsta mali oglasi po 1 30 In 2 D, veCJI oglasi nad 43 mm višine po Din 2-50, veUkl po 3 ln 4 Din, v urednlftkem delu vršilca po 10 Din O Pri vežjem □ naročilu popust Izide ob 4 zlulraj rožen pondeljka ln dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopliar/evl allcl St. 6 lil HoHoplsl se ne vračalo, nefranklrana pisma se ne sprejemalo j- Uredništva telefon Stev. SO, upravnlStva Sle v. 328 Uprava le vKopItor/ev! al.it.a Čekovni račun: Cfuitllana Stev. tO.SSO ln 10.349 xa Inseraie, Sara/evoSt.7.563, Zagreb St. 39.011, Praga ln Dunal St. 24.797 Somišljeniki SIS! Vsake volitve nas uče, da mnogi prepozno skrbe za svojo in svojih somišljenikov volivno pravico. Še 12 dni je čas, da se volivni imeniki popravijo. Vse naše, ki niso vpisani, reklamirajte, vse nasprotnike, ki nimajo volivne pravice, izrekla-mirajte. V vsaki občini morate takoj prepisati volivni imenik. Urediti volivni imenik, je sedaj prva in najvažnejša dolžnost naših zaupnikov. - Kdor rabi kakih pojasnil, naj se takoj obrne na tajništvo Slovenske ljudske stranke. Dr. Anton Korošec: Naš volivni program Ljubljana, 27. nov. Ko se je 1. 1921. odglasovala vidovdanska ustava, so takratni vlastodržci tolažili ljudstvo, da bo centralizem kmalu omiljen po samoupravah v okrajih in oblasteh. Toda šele aprila 1922 so se objavili zakon o razdelitvi države na oblasti, zakon o obči upravi in zakon o oblastveni in okrajni samoupravi. Potem pa so čakali polna štiri leta in so še koma) sedaj koncem 1. 1926 razpisali volitve za oblastvene samouprave. Navdušenje za narodno samoupravo torej ni bilo tako iskreno, kakor bi se moglo soditi po besedah I Oblastvene samouprave, kakor so jih uzakonili L 1922. radikali, demokrati ln samu-stojneži, niso ne dovolj samostojne, ker nad njimi visi neprestano meč velikih županov in ministrov, ne dovolj delazmožne, ker je njih finančna plat še neurejena, niti so po svojem bistvu sposobne, da zadovoljijo željam naro, da, ker je njih delokrog ozek in nezadosten. Za te pomanjkljivosti nosijo odgovornost stranke, kojih zastopniki so jih podpisali, to so radikali, (samostalni) demokratje in samo stojneži. Predno so se razpisale letos volitve, bi se lahko ti zakoni popravili in zboljšali, toda za to niso imeli smisla ne radikali ne radičevci ne samostojneži, ki sedaj sedijo na vladi. Slovenska ljudska stranka je vedno zahtevala široko samoupravo z obsežnim delokrogom, z močnimi finančnimi dohodki ter t ozemljem, ki organski, po življenjskih interesih spada skupaj. Zedinjena Slovenija, ta stari sen naših slovenskih politikov, ta neprestana zahteva Slovencev v vseh časih, je bila tudi naša programna točka. In lahko bi se uresničila, da ni bilo slovenskih politikov, ki so za skledo leče zamenjali interese slovenskega naroda. Posledica je bila, da smo nazadovali, mesto napredovali, da smo propadali, namesto rastli in da smo vkljub vsem vrlinam naroda in bogastvu zemlje začeli gla-dovati. Odgovornost za prekletstvo nosijo oni, ki so zatajili svojo mater, ko bi jo morali zagovarjati in obdati z močjo in slobodo. A vendar bo šla Slovenska ljudska stranka v volivno borbo za oblastvene skupščine. Šla s protestom proti zapostavitvi, ki so jo zagrešili njeni nezvesti sinovi, šla tudi z odločno voljo, da narodni protivniki še teh mrvte pravic, ki so daues v sedanjih okrnjenih samoupravah, ne uporabijo na škodo slovenskega naroda. Kogar dosedaj ni vodila prt njegovem javnem delovanju nesebična ljubezen do ljudstva, ga tudi v samoupravnih skupščinah ne bo. Mi pa bomo dali narodu, vsem njegovim stanovom, kar se po teh okrnjenih samoupravah sploh dati more! Borbe za širjo samoupravo, za ta ideal Slovenstva, pa ne bomo nikdar opustili! Kolikor je to po sedanjih zakonih mogočo, hočemo in želimo, da bodo volitve v oblastvene samoupravne skupščine izpadle kot glasen in mogočen klic po življenjasposobni, samoupravni, zedinjeni Slovenji, ki naj slovenskemu narodu zasigura v tej državi nemoten obstoj in razvoj in naj postane za brate izven naših mej živa in neprestana privlačna Bila za končno združenja, Odgoditev skupščinskih sej. VLADA NIMA SKUPŠČINI KAJ FREDLOŽITL — GLAVNI VZROK ODLOŽITVE JE LATENTNA KRIZA VLADE. — PAŠIČEVCI UPAJO, DA SE POLOŽAJ OBRNE NJIM V PRID. — OSTER PROTEST JUGOSLOVANSKEGA KLUBA PROTI ODLAGANJU SEJ. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Skupščinske seje so sc odložile do 7, decembra. Odložitev je prišla precej nenadoma in je danes po dosedanjih dispozicijah nihče ni pričakoval. Prvotno je hotela vlada skupščinske seje odložiti šele v torek. Vlada opravičuje odlaganje sej s tem, da so potrebne priprave za volitve v oblastvene skupščine. To je samo zunanji povod. Glavni povod jc predvsem ta, da vlada nima ničesar pripravljenega, kar bi mogla predložiti narodni skupščini. Gotov je sicer zakon o izenačenju davkov, pa ga vlada ni predložila narodni skupščini, ker sc, kljub temu da zakon prinaša nove materielne žrtve prečanskemu prebivalstvu, vlada boji, da ne bi v srbskih pokrajinah slabo vplival na razpoloženje volivcev. Glavni vzrok odlaganja skupščinskih sej pa je brezdvoma dejstvo, da sc vlada nahaja v stalni latentni krizi in se vzdržuje samo s tem odlaganjem skupščinskih sej. S tem seveda ni ničesar pomaganega ne državi ne ljudstvu, pač pa samo oblastiželjnim ministrom. Celokupni državni aparat počiva. Narodna skupščina počiva, ljudstvo pa ječi pod težkimi bremeni, ki so vedno večja. Nadalnji vzrok temu nenadnemu odlaganju je tudi anketni odbor, kateremu jc danes pošel rok in bi moral na prvi skupščinski seji predsednik podati poročilo. Iz dosedanji poročil o delovanju anketnega odbora se je jasno videlo, da so sc marsikateri slučaji korupcije tudi dokazali. Ker bi sc to v narodni skupščini šc bolj jasno pokazalo, je vladna večina, ne samo radikali ampak tudi radičevci, pristala na to, da sc anketnemu odboru podaljša rok za deset dni. S tem, da so se skupščinske seje odložile za 10 dni, sc je dejansko podaljšal rok anketnemu odboru za 20 dni. To sc je storilo predvsem na zahtevo pašičevcev, ki mislijo, da se bo v tem času položaj končno razčistil v njihov prilog. Odlaganje skupščinskih sej je izzvalo med opozicijo ogorčene proteste, kljub temu da opozicija bolj potrebuje časa za organizacijo pri bližnjih volitvah. Vladnim strankam stoji namreč na razpolago ves državni aparat. Vendar jc opozicija, zavedajoča se svoje dolžnosti napram ljudstvu in volivcem, odločno stala na stališču, da se morajo skupščinske seje brezpogojno vršiti in da se ima brez ozira na bližnje volitve sprejeti predvsem zakon o izenačenju davkov. Posebno so to naglasih poslanci Jugoslovanskega kluba, ki so vložili proti odlaganju skupščinskih sej formalen protest. Radičevci no. to niso pristali. Glavni, ki je na to pritiskal, je bil Ivan Pucelj. Iz tega se jasno vidi, da je tudi v tem vprašanju agitacija radičevcev popolna in brezvestna demagogija. Do izenačenja davčnega zakona jim je ravnotoliko, kakor do drugih stvari, o katerih so dosedaj govorili, pa potem na celi črti popustili. Zaupniki! IZJAVA STJEPANA. RADIČA. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Danes se Stjepan Radič vrača v Zagreb brez uspeha. Niti predsednik vlade ga ni hotel sprejeti, niti kralj. Pred svojim odhodom je dal Stjepan Radič časnike rjem ogorčeno izjavo. Pritoževal se je nad nedelovanjem narodne skupščine in anketnega odbora, in izjavil, da je bil za to, da skupščina dela še v ponedeljek in torek, in da je to Uzunovič odredil. Kar se tiče sklepa današnje skupščinske seje glede mandata dr. Kumanudija, je dejal, da je ta sklep protiustaven in protizakonit. Nedelo-vanja narodne skupščine je kriv Pašič, ki vodi vso politiko. Sploh, je izjavil Stjepan Radič, vodijo politiko ljudje, ki ne nosijo nobene odgovornosti. Pašič je dejansko predsednik vlade in diktator. Zalo nosi Pašič vso odgovornost. Končno je Radič izjavil, da se vlada nahaja v latentni krizi. Če izvzamemo poslednjo Radičevo izjavo o latentni krizi vlade, ki je resnična, so vse njegove ostale izjave gola demagogija. Stjepan Radič je s svojo stranico sam glasoval za to, da se skupščinske seje odložijo. Torej pada ravno tolikšna krivda na njegov klub, kakor na radikale. Če bi bili radičevci glasovali z opozicijo, bi se skupščinske seje ne bile odložile. Glede mandata dr. Kumanudija so radičevci kot en mož glasovali z radikali. Zato pada Radičeva obsodba nn njegove poslance. Glede Pašiča pa je znano, da ga Radič podpira zato, da bi tako zopet prišel do moči in veljave. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Dopoldne se je kralj vrnil v Belgrad. Ves dan ni sprejel nobenega politika v avdienci. V avdienco se je prijavil Stjepan Radič, vendar ni bil sprejet Radi tega je zvečer odpotoval. Misli se, da bo posledica kraljevega prihoda, da se bo pričelo z razčiščevanjem težavnih razmer v vladni koaliciji. Nekateri so mnenja, da iznenadenja niso izključena. Ssla narodne skupščine. Radičevci zopet kapitulirali v vpraSanju Ku-manudijevega mandata. Bolgrad, 27. novembra. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je pričela ob pol 11. Najprej se je izvolil odbor za pretres zakona o svobodi javnih shodov. Nadalje je prišlo v razpravo poročilo verifikacijskoga odbora glede mendata dr. Koste Kumanudija. Med radikali in radičevci je prišlo do spora. Vladni predlog, da mora dr. Kumanudi odložiti ali mandat ali župansko mesto, je ostal radi tega v manjšini. Skupščinski predsednik je odredil radi tega kratek odmor. Med odmorom se je vršila seja ministrskega sveta. Radikalni ministri so izjavili radičevcem, da bo vlada napravila iz tega glasovanja vprašanje vlade.t Zato so se radičevci udali iu kapitulirali. Med odmorom se je vršila seja Radičevega kluba, na kateri se je razpravljalo o tem, kakšno stališče zavzamejo radičevci. Kakor znano so bili radičevci v odboru na strani opozicije. Danes pa so od tega svojega stališča odstopili in glasovali z radikali. Ta ponoven umik radičevcev se splošno obsoja, kakor se je obsojalo dosedanje njihovo nastopanje. Morala, ki so jo uvedli radičevci v politično življenje, obsojajo vsi krogi, celo radikali se Kdor je zn te ideale, ho šel z nami! Kmeta, delavca, obrtniki, trgovca, industrijca in uradnika vabimo og! Vasi, trgi in mesta se nam na jo. Ljubezen do svojega slovenskej , skrb za njegovo bodočnost, to jo n programi ---- smejejo, kako poceni glasovalni material imajo v radičevcih. Seja se je zopet otvorila ob 12. Prvi je govoril dr. Pečič, ki je bil za lo, da se na podlagi ustavnih določil zavrne poročilo veri-fikacijskega odbora. To mnenje je zagovarjal dr. II o h n j e c , ki jo pokazal na razne slučaje v drugih državah .posebno na enak slučaj na Dunaju, kjer je župan dr. Seitz deželni in državni poslanec. Z ozirom na to je sklep verifikacij-skega odbora nepravilen. V istem smislu je govoril poslanec Vilder. V imenu vladne večine je poslanec radikal Leovac izjavil, da se mora ostati pri poročilu verifikacijskega odbora. Po tem poročilu so mora posl. dr. Kosta Kumanudi odločiti, ali odloži poslanski mandat, ali pa obdrži župansko mesto. Glasovanjo radičevcev za, je opozicija sprejela z velikim ironičnim krohotom. Nato je predsednik narodne skupščine predlagal, da so skupščinske seje odložijo do 7. decembra. Jugoslov. klub je proti temu energično protestiral. Zahteval je, da se takoj nadaljuje delo in da se takoj stavi na dnevni red zakon o izenačenju davkov, katerega je odbor že sprejel. Radičevci so se temu odločno protivili in glasovali z radikali za odlaganje skupščinskih sej. 7. decembra pride v pretres sprememba poslovnika, nato pa davčni zakon. BIVŠA CESARICA ŽITA V FRANCIJI. Bilbao, 27. nov. (Izv.) Bivša cesarica Žita se je odpeljala z dvema hčerkoma v Francijo, kjer se bo mudila nekaj časa. Po prejemu seznama predstavnikov liste SLS na voliščih, nam odgovorite -- nuino prosimo -- z obratno pošto. Tajništvo SLS v Ljubljani. 9»Zlarja . 1901-1926. Petindvajsetletnica, ki jo obhaja dane« katoliško akademično društvo Zarja, spominja na najlepše čase slovenskega katoliškega po-, kreta. Nekako deset let, preden se je Zarja ustanovila, se je katoliška misel med Slovenci konkretizirala tudi na političnem polju; za* čela se je odločna katoliška politika. Za Mah-ničem sta prišla Krek in Šusteršič. Bila je to mladostna doba, polna ognja in vere ter ne-izkaljenega idealizma. Bili so časi, ko so se naši na eni strani branili proti plehkemu pa nadutemu liberalizmu, na drugi pa veselo in pogumno napadali. Iskra tega ognja je padla v nekaj mladih duš in po Danici imamo v Gradcu Zarjo pod predsedstvom Evgena Jar-ca. Krščanski pokret v Sloveniji je imel sedaj kader mladih inteligentov, ki so ga vedno iz-nova poživljali, da jo organično rastel dalje. Živahno delovanje naših akademičnih društev v teh letih otvarja junaško dobo katoliške na-rodne misli, ko so se premagovale največje ovire in se je delalo s požrtvovalnostjo brez primeTe. V teh borbenih in ustvarjajočih časih je pripadla Zarji zelo častna naloga. Ustanovljena v Gradcu, je bila bližje domovini, mogla delovati neposredno tudi na slovenskih tleh in biti v ožjih stikih z njimi. Kremeni to katolištvo, iskreno narodno čustvovanje in smisel za praktično socialno delo med delovnimi sloji oznamenuje Zarjo od njenega početka. Prizadeva se za slovensko službo božjo v zagrizeni nemškonacionalni metropoli, postavi stroga načela glede nravstvenega življenja svojih članov, skrbi za njihovo versko izobrazbo s prirejanjem apologetičnih predavanj, išče stikov z mrzlimi nemškimi katoliškimi akademiki, se bori proti slovenskemu svobo. domiselstvu in nemškemu buršovstvu, povsod prinaša jasnest in zahteva jasnost, in njeno ime je v resnici znamenje njenega duha in dela. Na tej podlagi je stalo vse intenzivno delo Zarje, da vzgoji iz svoje srede čimveč kulturnih delavcev. Zanima se za časnikarstvo, po-, sebno goji slovansko jezikoslovje, literaturo in literarno kritiko, se ponaša z dobrimi zgodovinarji in narodopisci in stoji zlasti v prvi vrsti, ko gre za poglobitev stikov med Slovenci in Hrvati. Ideja krščanskega izobraževalnega dela med ljudstvom je v Zarji našla svoje najb: lj vnete propagatorje in praktične iz-vrševatelje. Zarjani so vzeli v roke vse ljudsko prosvetno delo v slovenskih graških društvih Domovini in Kresu, tam organizirali tečaje, uvajali člane v zadružništvo, jih učili jezikov, navajali k stanovski zavesti, izobraževali politično in socialno. N koli ni bila vez med slovenskim dijakom in slovenskim delavcem tako tesna kakor v tistem času, ko so Zarjani obletali slednji industrijski kraj za slovenskimi delavci, jih zbirali in učili ter stanovsko dvigali. Tudi zavod za brezposelne služkinje v velikem nemškem mestu priča o delu in ljubezni Zarjana. Iz istih globokih motivov krščanske vere in solidarnosti s slovenskim kmetski m in delavskim trpinom je potekalo veliko delo Zarje za prebujanje, ohranitev in napredek slovenske narodne misli. Delo Zarjanov za Slovence na nemški meji ostane v zgodovini našega naroda neizbrisno zapisano in Št. Ilj je najlepši list v vencu njihovih zaslug za slovensko ljudstvo. To jo samo bežna in bleda slika. Koliko pomeni Zarja za slovensko katoliško narodno misel, kaj je vnesla vanjo, kako idealno je bilo vsigdar njeno delo, ki je potekalo vseskozi v vedrem, bodrem, veselem razpoloženju, to more v vsej polnosti čutiti samo tisti, ki je v njej živel; drugi pa jo poznajo po sadovih njenega dela, ki je povsod vidno v naših političnih, stanovskih, kulturnih organizacijah. In ob tej petindvajsetletnicj je goreča želja vseli katoliških Slovencev, da bi duh Zarje v vsej svoji pristnosti, moči in lepoti živei daljo v njenem najmlajšem roda Stjepan Radič in njegovi sorodniki pred narodno skupščino obtoženi korupcije. INTERPELACIJO PODPISALI TUDI RADIKALI. Poslanci vseh parlamentarnih klubov, j razen Radičevega, so danes predložili nar. j skupščini dve interpelaciji, v katerih zahte- ; vajo, da delovanje Radiča in njegovih sorod- j nikov v anketnem odboru temeljito preišče, dia bi so videlo, če ni v tem delovanju korupcije in zlorab. Prva interpelacija o delovanju Stjepana Radiča kot prosvetnega ministra se glasi: j »Gospod Stjepan Radič je kot prosvetni minister izvršil razne zlorabe, s katerimi je oškodoval državni interes, da bi koristil sebi osebno ln svoji rodbini. A. Od svoje knjigarno »Slavenska knjlža-ra< v Zagrebu, Stjepan in Marija Radič, je odkupil razne knjige, ki jih knjigarna ni mogla razprodati in so ležale v skladišču. Za te knjige je Izplačal vsoto 170.000 Din, ki ni bila določena v proračunu, marveč jo je Izplačal lz blagajne oddelka za volila. Čeprav je Stjepan Radič dobro vedel, da je v testamentih natančno določeno, zakaj naj so porabijo dohodki raznih volil, je vendar to storil, dasiravno je vedel, da dohodki ni-o namenjeni za odkupovanje takšnih knjig, kakršne je nakupil on. Veliko število teh knjig bi se lahko uporabilo le za makulaturni papir in zavijanje blaga. Zanimivo je pogledati odlok Stjepana Radiča, katerim sklepom so se priložila potrdila tvrdke g. Stjepana Radiča. 2. Kot prosvetni minister Je dal svoji knjigarni »Slavenska knjižara«, Stjepan in Marija Radič, Izplačati vsoto 12.200 Din iz proračuna odst 251, postavka 4, stavek 1, katera Je bila odobrena v dvanajstinah december-marc 1925 '—1926. S. Kot prosvetni minister je dal denarno podporo nekaterim svojim kulturnim in prosvetnim društvom, ki so pa v resnici politične in strankarske organizacije, in sicer iz tonda založništva šolskih knjig. 4. Iz raznih fondov in proračunskih sredstev je delil nagrade v velikih vsotah društvom, kl niso v nobeni zvezi s prosveto, marveč z njegovo stranko in njegovo organizacijo. Zato zahtevamo, da odgovorite, ali ste mogli vzeti te zlorabe Stjepana Radiča kot prosvetnega ministra in posebno one, v katerih Je on na škodo države odrejeval mate-rielne koristi tudi materielni osebi po svoji knjigarni S. in M. Radiču v Zagrebu. Kaj nameravate stariti, da se škoda iz tega korup-clonlstičnega delovanja povrne lz Imovine Stjepana Radiča?« Podpisi poslancev v vsoh parlamei irnih klubov, tudi radikalnega, razen Radičevega klub«.. Pariz, 27. nov. (Izv.) Včeraj se je oglasil pri Briandu italijanski poslanik Avezzana. Pogovor se je nanašal na bližnje zasedanje »veta Društva narodov. — Po odhodu Avezzana so na Qual d' Orsay časnikarjem izjavili, da je malo verjetno, da bi se Mussolini in Briand v doglednem času sestala. Nova ojačenja francoskih čet na italijanski meji. Pariz, 27. nov. (Izv.) Francoska vlada ostaja nasproti gibanju italijanskih nerednih brambnih čet na francoski meji popolnoma hladna. Resnega italijanskega napada v Alpah nikakor ni pričakovati, ker bi bil v naprej obsojen na neuspeh. Nekaj drugega je možnost napada na morju, ker se je italijanska mornarica v zadnjih letih zelo izpopolnila. Toda angleška diplomacija smatra tudi tak — kakor vsak oborožen italijanski napad — kot popolnoma neverjeten. Dejansko tudi z angleških postojank na morju doslej ni bilo opaziti kakega izrednega gibanja italijanskega vojnega Pariz, 27. nov. Havas poroča: »Le Journal« poroča, da je Briand nemškega poslanika v. Htischa opozoril, da ne bi pritrdi nobeni Izmed tez, ki jih je postavil zunanji minister dr. Stresemann v svojem državnozborskem govoru. Briand je ponovno poudaril, da se more vojaška kontrola proglasiti kot zaklju- Mussolini o italijansko-nemških odnošajih. Rim, 27. nov. Mussolini Je podal poročevalcu nemške agenture »Tel-Union« nekaj izjav. Predvsem je opravičeval najnovejše izjemne odredbe, češ da hoče opozicija z atentati in zločini fašizmu otežiti položaj. Vlada potrebuje učinkovitih sredstev, da te mahina-cijo prepreči. Novoustanovljena sodišča imajo halogo, da poslujejo hitro: danes zločin, jutri kazen. Glede italijanskih odnošajev z Nemčijo Je Mussolini izjavil, da so kar najboljši in da se bodo v tem pravcu razvijali dalje, ker je na pbeli straneh dobra volja. Dana je možnost ka tesnejše sodelovanje obeh držav. —— Druga interpelacija Je naperjena proti najbližjim Radičevim sorodnikom in se glasi tako-le: »Po zakonu o državni svilantf lahko trgovinski minister sklepa v vseh stvareh, ki se tičejo svilarstva, potem ko jc zaslišal upravni odbor. Ta zakonski predpis se je upošteval v vseh slučajih, razen v enem, ko se je trgovinski minister postavil nad zakon in postopal popolnoma nezakonito. Po dosedanji praksi so svilo prodajali Člani upravnega odbora, ki Imajo tudi sicer odgovornost za zakonsko delo ln rezultate v svilami. Upravni odbor je za 1. 1925. postavil posebno komisijo, ki naj bi v Milanu prodala svilo. Trgovinski minister pa je sestavil posebno komisijo, ne lz članov odbora, marveč je vanjo imenoval zete in sorodnike Stjepana Radiča. V komisiji so bili dr. Josip Vande-kar, narodni poslanec in zet Stjepana Radiča, dr. Stjepan Košutič, odvetnik v Zagrebu, brat ing. Avgusta Košutiča, zeta g. Stjepana Radiča, in člana vodstva HSS. Poleg tega še pet drugih, kl so po svoja mesta takoj odložili, ker niso hoteli prevzeti odgovornosti za delovanje oseb, ki niso dale nobenih jamstev, da se ne bi država oškodovala. Na njihova mesta so se imenovale druge osebe, ki ni~*o imele nobene zveze s prodajo. Vse to se je zgodilo {Jo želji in odredbi g. Stjepana Radiča. Iz uradnih aktov je razvidno, da je ta komisija porabila 200.000 Din, 4500 frankov in 4.500 lir, da se je lumpalo po Italijanskih mestih, da pa ni ničesar storila, kar pa je storila, je storila na škodo drfave. G. dr. Stjepan Košutič je tovarni dal potrdilo, da je iz blagajne glavnega tovarniškega ravnateljstva svi-larne v Pančevu prejel na račun potnih stroškov 150.000 Din, za katere pa Se ul do danes podal obračuna. Ta komisija je prodala 11.000 kg kokonov in 8000 kg odpadkov iz svile. Vse to bo je zgodilo tako, da je kom. stavila firmi Amandi ponudbo, da vso svilo v Lionu za 1 milj. frankov. Upravni odbor je proti temu protestiral s tem, da je to proti državnim interesom. Interpelanti vprašujejo, ali je mero-dajnim krogom znana ta afera in kaj se Je storilo, oziroma, kaj se namerava storiti, da bi krivci povrnili veliko škodo, ki jo trpi država. O tem naj se poroča v skupščini, ki naj to interpelacijo odstopi anketnemu odboru, da jo vzame v razpravo in da ugotovi škodo za državo, ter krivdo članov komisije in da jih obtoži. Interpelacijo so podpisali poslanci vseh parlamentarnih klubov razen Radičevega brodovja, Izvzemšl znano vojaško podjetnost milice. Kljub vsemu temu pa posveča franc. vlada dogodkom na meji potrebno pozornost in je v svrho opazovalne službe poslala na mejo nove čete. Neuspelo Chamberlainovo posredovanje med Mussolinijem in Briandom. London, 27. nov. (Izv.) »Evening Standard« prinaša odkritja o Chamberlainovih posredovalnih poizkusih v francosko-italijanskem sporu. Najprej je govoril Chamberlain z Mussolinijem (v Livornu). Nato si je prizadeval v Parizu pri Briandu, da bi ga prepričal o potrebi sestanka z Mussolinijem, a brez uspeha. Pred 14 dnevi je Chamberlain znova priporočil francoski vladi, naj povabi Mussolinija na pogovor. V tem je bil Mussolini v Rimu v javnost spravil poročilo, da je Chamberlain po Briandovem nalogu posredoval pri njem zaradi sestanka. Nato je francoska vlada odklonila vsako posredovanje. čena le ledaj, ako bo Nemčija zadostila vsem zahtevam, kar se doslej ni zgodilo. Nemške tajne organizacije smatrajo zavezniške velesile kot največjo nevarnost za mir in evropski red. Razorožitev Nemčije je predvidena v versailleski mirovni pogodbi in niina nobeno zveze z razorožitvijo ostalih držav. Sporazum med Čehi in Slovaki dosežen? Praga, 27. novembra. V poučenih krogih se zatrjuje, da se je pri zadnjih pogovirih med Hlinkom in Svehlo ter Kramafem in Ju-rigo končno dosegel sporazum, na podlagi katerega bodo Slovaki glasovali za proračun in pojdejo v vlado. Slovaki dobe ministrstvo za Slovaško, ki se pa kasneje ukine in nadomesti z organizacijo, ki bo imela podobno oblast kakor češki in morav=ki deželni odbor. VIHAR NA JADRANU. Rim, 27. nov. (Izv.) »Tribuna« poroča, da razsaja na dalmatinski obali močan vihar. Posl. Žebot za delavstvo mariborskih žeiezn. delavnic Belgrad, 27. nov. (Izv.) V fia odboru Je poslanec 2ebot zavrnil trditve posl. Pivka, ki je na včerajšnji seji očital železniškim delavcem v Mariboru, da so krivi, da zmožnost delavnice ni na višku. Posl. Žebot je s številkami dokazal, da so delavci v mariborski delavnici ln kurilnici prvovrstni strokovnjaki. Da delo ne gre naprej, je kriva vlada, ki ne da sredstev. Delavnico bi bilo treba elek-trificirati in jo opremiti s kotlarno in livarno. Govornik je ostro obsojal očitke posl. Pivka, da sedanji delavci niso zanesljivi, posebno v narodnem oziru. To ni bilo na mestu, saj so delavci po ogromni večini Slovenci. Naši ljudje tudi niso delamržni. L. 1925. se je v mariborski delavnici popravilo okrog 12.000 vagonov. Tu je dokazana pridnost. Delavcev je okoli 1600, lahko bi se jih še zaposlilo več sto,, če bi se delavnica primerno razširila. Žalostno je, da se v novem proračunu znižujejo tozadevne postavke za več milijonov dinarjev, V državi imamo 13.000 pokvarjenih tovornih vagonov in 3000 osebnih in službenih voz in 820 lokomotiv. V par letih bodo vse proge natlačene polomljenih voz, za delavnico bi bili potrebni posebni krediti in posojilo, da bi se v 1. 1927. popravil vozni park, sicer čaka naše železnice katastrofa. Poslanec je posebno naglasil, da je treba delavcem vrniti njih stare pravice, da l>odo zadovoljni. Z zmanjšanjem in reduciranjem se goji nezadovoljstvo na veliko. Delavci v kurilnici in delavnici so največji reveži. Zahteva, da se jim da stalnost Ministrstvo naj skrbi za zgradbo stanovanj za osob-je. Naj poišče v to svrho posojila. Fin. odboru predlaga, naj si sam na licu mesta ogleda sedanje žalostne razmere. Ce bo šlo tako naprej, bo to največje podjetje v naši državi propadlo. Nato sta govorila poslanca Sečerov tn Kežman. Prihodnja seja se bo vršila 7. decembra. Vodilni uradniki iz ministrstva bodo odgovarjali na izvajanja poslancev. POSLANEC KREM2AR PH0T1 NEZNOSNI DAVČNI PRAKSI V LITIJSKEM OKRAJU. Belgrad- 27. nov. (Izv.) Poslanec Krem-ž a r je vložil na finančnega ministra ostro, vprašanje radj neznosne davčne prakse v litijskem okraju, posebno pa radi brezobzirnega postopanja pri eksekucijah. ZA P0G0RELCE PRf SV. KR12U PRI LJUTOMERU. Belgrad, 27. nov. (Izv.) Poslanec dr. Jo. s;ip Hohnjec se je z interpelacijami obrnil na notranjega ministra na kmetijskega ministra, teExegi monumentum aere perenniusc — »postavil sem spomenik trajnejši od bronac (Hor. od. II, 80, 1), tako bi s pesnikom Horacijem lahko zaklical svetu jubilant p. Ilugolin. 75 let je preteklo, dolgih, težkih, hudih, žalostnih, veselih, a vendar preteklo in upajmo, da še ne izteklo našemu ljubljencu in jubilantu. Naš slavljenec je mož, ki se je v življenju vsestransko udejstvoval; prav posebno pa na polju slovenske glasbe, kjer je zastavil plug svoje muzikalične nadarjenosti, ln lahko rečemo brez pretiravanja, oral z ranjkim Foersterjem trdo ledino. Življenje velikih mož in umetnikov je za nas povprečne zemljane navndno zelo zanimivo, in če to ne, poučno je gotovo. Tako je tudi pri p. Hugolinu. Današnja do skrajnosti materijallzmu udana doba toži nad pomanjkanjem pravega veselja in odločnosti. Ogleda naj si potek Hugolinovega življenja in dela in spoznala bo, kaj premore dušna energija združena s pridnostjo! Rojen je bil p. Hugolin Sattner 29. nov. 1851 y Kandiji pri Novem mestu kot sin meščanskih starišev. Oče je bil poštni uradnik, rodom Nemec, mati Alojzija r. Jutraš pa Slovenka. Bil je prvo-rojeneo ln ljubljenec svojih staršev. Ljudsko šolo in šest razredov gimnazije je dovršil v Novem mestu. Ker Je bil njegov oče igral glasovir in gosli ter sodeloval tudi pri orkestralnih mašah na koru, je lahko umljivo, da je ta lep dar prešel tudi na sina, ki je še kot učenec ljudske šole prepeval na koru — seve kar na posluh. L. 1863., v 2. razr. gimnazije, ga je pričel učiti klavir p. Inocenci] Gnldovec, profesor matematike, sicer bolehen mož, a zelo značajen in vnet za glasbo. V 3. šoli je prijel Franc6, tako mu je namreč ime, — Hugolin je samostansko ime — tudi za gosli, vstopil obenem v pevsko šolo in kot altist v cerkveni pevski zbor. V 4. razredu je prvikrat orglal v Mirni peči na majniškem izletu, potem pa večkrat pri lltanijah. Od ,5. šole naprej je pel najprej prvi, potem drugi tenor in igral pri gimnazijskem orkestru vljolino in vijolo. V tisti dobi so imeli dijaki vsak dan šolsko mašo, pri kateri so peli slovenske pesmi. Ob nedeljah je vodil petje p. profesor, med tednom dijaki. Petja in godbe je bilo takrat obilo. V Novem mestu sta bili takrat dve godbi, meščanska ali tkzv. »purgarska«, ki je med svetovno vojno žalostno izdihnila in vojaška; takrat je bil tam stalno nastavljen bataljon lovcev, ki so imeli krasno godbo, toda brez bobna in činel. Zadnja tri leta je stanoval tik vojašnice, ki je sedaj okrožna sodnija, in celi dan poslušal vaje vojaško godbe. Ker so k'tfyfcgovem'i očetu radi zahajali kapelniki in drugi bolj3'i godci ln s Francetom skupaj igrali, je bil ta Seveda popolnoma zatopljen v glasbo. Dijaki bo imeli takrat poleg šolskega zbora še dva posebna zbora, ki jo jih sami urili. Vsako nedeljo po maši so pevci korporativno korakali na kapiteljski hrib in prepevali slovenske pesmi. Imeli so tudi lasten kvartet na lok. Jubilant sam pripoveduje, da je bilo dijaško življenje prijetno. Profesorji patri frančiškani so bili ros pravi očetje, ld so skrbeli, da so se dijaki res kaj naučili — na drugi strani po tudi pogledali skozi prsto, ako so fantje katero »pogruntali«, ki ni bila ravno po paragrafih dovoljena. L. 1867. je po dovršenem 6. gimn. razredu vstopil v frančiškanski red in živel kot novinec eno leto v Nazaretu na Štajerskem, kjer je tudi sedaj novicijat za naraščaj frančiškanske mladino. Ondotnemu organistu Fr. Norbertu je pomagal pri cerkvenem petju in mesto njega večkrat tudi orglal. Po končanem novicijatu je odšel v Gorico, kjer Je dovršil še 7. in 8. gimn. razred in dva letnika bogoslovja. V Gorici je moral kmalu prevzeti orglanje in vodstvo domačega zbora klerikov. Pri tem se Je v glasbi zelo izuril; pomagale so mu, kakor sam pravi, zlasti Beethovnove sonate, ki Jih Je Igral dan na dan. V tisti dobi je nastopil v ljubljanski stolnici g. Foerster ln pričel izdajati svoje skladbe, ki «o bile smernice Hugolfnovemu glasbenemu delu. Ker so frančiškanski klerlkl večkrat pomagali bogo-slovcem v centralnem semeniču, zlasti pri procesiji sv. R. Telesa, je Hugolin zanjo zložil himno — svojo prvo skladbo. Ko je prišel 1. 1872. v Ljubljano nadaljevat bogoslovni študij, je moral po smrti brata Volben-ka Klemena prevzeti službo organista. Gotovo težavna reSl Študirati ln igratil Toda bil je mlad, navdušen, in idealizem je premagal to, kar pri drugih lenoba podira. Dne 26. jul. 1874 je pel v domači cerkvi novo sv. mašo, pri kateri so peli z orkestrom Benzo-vo mašo v f-duru. Jeseni je bil nastavljen v Novem mestu za organista, učitelja na ljudski šoli in učitelja petja na gimnaziji, ki je 1. 1870 prešla v roke civilnih profesorjev, P. Hugolin je naletel na strašno spremembo v glasbenem oziru. P. Inocencij je namre5 umrl za jetiko 1. 1868. in od tedaj je šlo vse rakovo pot. Našel je še dva pevca, ki sta nedeljo za nedeljo pela »Pred stolom tvoje milosti«. Pričel je vežbati dečke in januarja je ž njimi že nastopil na koru. Na gimnaziji je v par letih izuril Čeden mešan zbor. Ker tudi takrat nI bilo »kredita, je moral sam komponirati. Skladbe je izdala Glasbena Matica: en zvezek za mešani, eden za za moški zbor. L. 1876. se je udeležil v Gradcu občnega zbora nemškega Cecilijinega društva in slišal prvikrat imenitna Palestrinova dela. Bilo je tam navzočih 18 Slovencev, ld so potem doma ustanovili Ceci-lijino društvo za ljubljansko škofijo. P. Hugolin je bil 1. 1877. izvoljen v odbor in je še danes duša tega društva. Tega leta se jo vršil na Dunaju glasbeni tečaj za organiste, ki ga je vodil prof. J. BOhm. Udeležil se ga je in si s tem glasbeno obzorje'zelo razširil. Od 1. 1881. do 1883. Je moral prevzeti su-plenturo verouka na gimnaziji, ki mu je ugrabila ves prosti Čas za glasbo. L. 1883. pa je začel z novo vnemo. Priredil Je z dijaki več akademij, ki so zelo lepo uspele. L. 1889. je potoval po Italiji in bil nastavljen 1. 1890. v Ljubljani, kjer je skupno s p. Angelikom Hribarjem deloval; v kompoziciji sta šla vsak svojo pot. Ko je prišel v Ljubljano g. Ilubad ln pričel prirejati koncerte z Glasbeno Matico, se je Hugolinu odprl nov svet. L. 1895. je postal župnik fare Marijinega Oznanjenja in kljub obilemu delu pridno skladal cerkvene in svetne pesmi. Upeljal je nadalje mešan cerkven zbor, ld ga sam vodi še danes, a orglal Je p. Angelik Hribar do svoje smrti 1. 1906. • To je v kratkih potezah življenje in delovanje našega jubilanta. Skoro nepotrebno se nam zdi omenjati, da je poleg že omenjenih služb opravljat še druge samostanske službe, ki so združene nekatere s častjo, druge pa predvsem s skrbmi in delom. Bil je večkrat predstojnik, definitor in še danes vikar ali namestnik p. gvardijana. V družini je radi svoje značajnosti splošno priljubljen in sobratje mu ob jubileju gotovo žele, da jim ga Bog ohrani še zdravega in čilega v kras in ponos frančiškanskemu redu, zlasti pa frančiškanski pro-vinciji Slovenije, Iz katere je izšel iz za katero še danes dela. —r. Ravnokar dospeli NAJNOVEJŠI GUMIJASTI PLAŠČI IN USNJATI JOPICI Grlčar čk Mefač ŠELENBURGOVA ULICA 3 Najprimernejša darila zo Mi!Ma za odrasle in deco priporoča po jako uizkih cenah trgovina I. PODBOJ, S v. Petra cesSa. P. Hugolin Sattner kot glasbenik. 1851—1926. Kdo bi mogel verjeli, če vidiš njegovo visoko vzravnano junaško postavo in čuješ njegov prožni korali; v živem razgovoru opa-ruješ njegove odločne gibe in kretnje in zroč v bistro oko za tem orlovsko iskrim, prav na kratko pomišljajočim pogledom čutiš brzo ■nuječo misel; in če te preseneti z živahno hrigo za vse, kar se v glasbenem svetu danes godi in še bolj s čudno jasnim in gibkim in pravilnim pojmovanjem vseh glasbenih pojavov, ki se konča — kakor je — ali z dobrohotnim nasmehom ali z mladeniško živahno izrečeno hitro sodbo; in če se ozreš na njegova dela, ki se porajajo brez prestanka, z vedno večjo popolnostjo so odlikujoča; in če veš še za njegovo živahno izvajajoče glasbeno delovanje najprej na koru kar z več zbori, dalje s poučevanjem, dir,c;iranjem, orglan>m ln čitaš o razmahu njegovem in njegovega zbora na zunaj: koncert zdaj tu, zdaj lam; ln če še za to skrivnost zveš, da bodo v ljubljanskem opernem gledališču kot njegovo najnovejše in največje delo še letos utelesili njegovo obse no opero: kdo si, ki bi si le drznil misliti, da se jutri steče že pet in sedemdeset let, kar je v Kandiji pri Novem mestu na št. 20 slovensku vila dahn.la novorojenčku poljub plemenite umetnosti na nežna usteca. In vendar krstna knjiga šmiheleke župnije izpri- čuje, da se je 29. novembra leta 1851. tam rodil današnji v skromno srednjeveško haljo odeti sin sv. Frančiška, ki je kakor je njega duševni oče sv. Frančišek obogatil italijansko umetnost s prečudnim, nebeško sladkim, ta-jinstveno globokim, pa vendar celo najpreprostejšemu srcu tako milini vonjem svoje pesniški tako bogate duše, z nečuveno, do tedaj nezaslišano umetnostjo svojega, v božjo ljubezen se izžarjajočega življenja, ki je — pravim — tudi sam s sladkimi sadovi svojega plemenitega čuvstvovnaja obogatil našo umetnost in z ognjevito besedo in iz srčnih globin povzeto pesmijo segal v srca in jim koprne-nje po minljivih dobrinah i/preobračal v ko-prnenje po tem, kar jc neminljivo. P. Hugolin Sattner je v našo glasbeno njivo tako globoko zaoral kakor komaj kdo izmed vseh slovenskih oračev. In to na vseh poljih. Kot redovnika in duhovnika ga je pač notranja, srčna bol gnala »Gospodu peti novo pesem«. In res je bila njegova cerkvena pesem nova, nova posebno za tiste čase, ko so začeli zoreti prvi plodovi njegove setve, nova tako, da so celo glasbeniki nekako osupnili nad njenim plemenitim izrazom, nad njeno izbrano ponašo. Duh teh pesmi se je ljudem, vnjenim na duh domačih nageljnov, če že ne tuj, vsaj za nas pregosposki, previsok. Saj je p. Hugolin Sallner res v glasbi kosmopolit, svetovnjik, ki si pred nobenim pojavom svetovno glasbe ni zapiral oči, ki je vse motril, se povsod učil, si povsod čuvstvovanje bogatil; toda motila ie opazovalce n jezove ujii*lnoeti Voika prodaja za Miklavža od 29. novembra do 5. decembra. Cene posebno znižane. Cene posebno znižane. VOIKA VIOLINSKA VIRTUOZINJA FANIKA BRANDL. Na koncertu v prid novinarskega penzijskega fonda nastopi v sredo v veliki dvorani Uniona polog ljubljanskih pevskih zborov in Orkestralnega društva tudi odlična violinska virtuozinja ga. Fa-nika Brandlova iz Maribora. Igrala bo izbrane komade Dvoraka, Schuberta in Wiena\vske-ga, kratke, a zanimive in učinkovite skladbe. Na klavirju jo bo spremljal naš priznani pianist kon-servatorijski profesor g. Janko Ravnik. Fanika Brandlova je rojena Mariborčanka. Njen oče je znani izdelovatelj orgelj in glasovirjev g. Josip B r a n d 1 v Mariboru, ki je poslal svojo nadarjeno hčerko na dunajsko glasbeno akademijo. Študirala je violino pri slovitem mojstru Rosčju, nadaljevala pa svoje študije v Zagrebu pri profesorju Humlu, iz čegar odlične šole so izšli že mnogi naši violinski virtuozi, med njimi tudi Ba-lokovič in Jovanovič. V zadnjih lelih je Fanika Brandlova z odličnim uspehom priredila več samostojnih koncertov v Jugoslaviji in v inozemstvu. Nastopila je že v Zagrebu. Belgradu, Gradcu, na Dunaju in z izrednim uspehom zlasti lani v Trstu, poleg tega pa v večjem številu drugih manjših mest Jugoslavije in Avstrije. Letos se je ljubeznivo odzvala prošnji ljubljanskih novinarjev, da nastopi na njihovem dobrodelnem koncertu 1. decembra. Uverjeni smo, da si bo odlična domača umetnica osvojila tudi ljubljansko publiko. Vstopnice za novinarski koncert se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Kljub velikemu obsegu koncerta je vstopnina tako nizka, da jo zmore vsakdo. PSaz rsa Pjišfajnu. 24. t. m. si je naš plaz ogledala zopet nova komisija. Prišel je geološki izvedenec g. dr. Marijan Salopek, vseučiliški profesor v Ljubljani. Spremljal ga je g. Guzelj, inžener pri gradbeni direkciji v Ljubljani. Pod vodstvom inž. g. Juga, ki vodi odvajnlna dela na plazu, g Martina Vrečka, podnačelnika okrajnega zastopa, župana g. Ivana Regvata in več domačinov je komisija pregledala plaz od začetka do konca in vso njegovo okolico. Strokovnjaško oko g. profesorja je takoj pri prvem pogledu na plaz in okolico natančno izpregledalo pravo situacijo. Vsa vzhodna stran Pilštanja leži na plazoviti podlagi. Po novem deževju bo zavzel plaz veliko večji obseg, tako da je ogroženih še 7 stanovanjskih hiš, raztresenih po plazovitem ozemlju, in pokopališče. Komisija je tudi odobrila dosedanji načrt inž. g. Juga pri odvajalnem delu. Samo treba bi bila več delavcev: pa kaj, ko pa nikjer ni denarja. Tudi prizadeti domačini naj bi po navodilih g. inženerja odvajali vodo s prekopi v iz.kopane jarke in proč od plaza. Ce pride deževje, bo v kratkem času plaz zaprl Bistrico in bo treba preložiti strugo potoka, okrajno in občinsko cesto do trga. Poplava na Gorenjskem. Iz Rateč-Planlce nam poročajo: Le« tošnje povodnji bomo zapisali v spominsko knjigo, iz katere bodo čitali pozni rodovi. Najhujše je bilo 21. in 22. novembra. Železniška postaja Planica je obdana krog in krog z vodo, ki je v nekaterih kiajih 6 m globoka. Sava, ki izvira v Planici, dero 8 tako silo, da je nemogoča VBaka omejitev. Planjava nad Ratečami in Podkorenom jo eno veliko jezero. Železniška proga med Planico in Kranjsko goro je na treh krajih zasuta. Pri Podkorenu ja zapustila Sava svojo strugo in teče neovirano in poljubno proti Kranjski gori. Od nedelje 22. t. m. nimamo nobenega vlaka in nobene pošte več. Sf* daj je začelo snežiti, da so še večje ovire. Iz Krope se nam poroča: Hudi nalivi zadnjih dni so precej oškodovali naš kraj in okolico. Pri Zadružni žagi se jo utrgalo več velikih skal. Pri eni Je le malo manjkalo, da ni odbila stanovanjskega dela žage. Potok je silno narastel in ponekod nasul veliko peska ali privalll večje skale. Ko bi ne bili jezovi trdni, bi bila katastrofa neizogibna. Pod »Stočjeiiu je podrlo en manjši jea in ob cesti iztrgalo več skal. Most pri Podnartu >) sedaj še slabši kot je bil, isto v Otočah. Bati se je, da ga tudi v Podnartu voda popolnoma odnese. Vedno naraščajoča Sava izpodkopuje zemljo. V četrtek zjutraj je okrog Zidane skale pobelil vrhove Jelovice sneg. Slovenci v Italiji K aretaciji posl. Srebrniča. Domači v Solkanu so bili v velikih skrbeh, ker niso imeli prve dni jk> atentatu na Mussolinija nikakih poročil o poslancu Srebrniču, ki je odšel iz Solkana. Pred nekaj dnevi pa je prišla vest, da je bil poslanec Srebrnič aretiran in da se nahaja v r\mskih zaporih. Kakor je bila vest žalostna, so jo v Solkanu vendar z veseljem sprejeli, ker so so bali, da Srebrniča sploh ni več med živimi. Spričo ozračja, ki je nastalo v Italiji takoj po atentatu, Je bil ta strah gotovo opravičen. Poleg tega so imeli fašisti Srebrniča posebno na piki. Saj je bil stalno pod policijskim nadzorstvom, po vseh potih sta ga vedno spremljala po dva detektiva. Kdor ga je obiskal ali ga nagovoril na cesti, je drugi dan gotovo imel hišno preiskavo. Srebrniča so dolžili, da ima zveze z Rusijo in da je organiziral tajno izseljevanje slovenskih kmetov v Rusijo. Na podlagi te obdolžitve je goriški komisar nedavno tudi aretiral Srebrniča, a ga je moral na povelje iz Rima izpustiti. Srebrnič pa, kakor rečeno, ni užival od tedaj dalje nikake svobode in je bil prav za prav konliniran, dasi dotedanji policijski red ni predvideval konTinacije, ki je bila vpeljana šele z zadnjo reformo policijskega reda. Poslanec Srebrnič je bil izvoljen na podlagi svojih komunističnih načel in ilj bil predstavnik slovanske narodne manjšine v Italiji. Vendar je gotovo, da je bil izvoljen s slovenskimi glasovi primorskega delavstva. Komunistična stranka v Italiji je dobro vedela, da dobi pri volitvah slovensko delavstvo le na ta način na svojo stran, da postavi na svojo listo tudi slovenskega kandidata. Značilno je, da je bil Srebrnič izvoljen kot edini komunistični poslanec na Primorskem, dasi ni bil postavljen na komunistično listo kot prvi. Zmagal je s preferenčnimi glasovi. To je pač dokaz, da je ogromna večina delavstva na Primorskem slovenska. • Dostavljanje slovenskih listov. Znano je, da ne pustijo italijanska oblastva nobenega lista redno na Primorsko. Pa tudi slovenski in hrvatski listi, ki izhajajo na Primorskem, ne prihajajo redno naročnikom v roke. Po cele mesece jih naročniki na prejmejo. Tu pa tam prispe katera številka, ki jo vsa zamazana. To se dogaja posebno v Istri in na Krasu, kjer gospodarijo posamezni fašistovski glavarji brez vsake odgovornosti. Vsi protesti na poštna ravnateljstva ne izdajo nič. 1. decembra ob 8 zvečer v »Unionu« Največji in najzanimivejši koncert letošnjo sezone. samo zunanja, neobičajno plemenita oblika; kmalu pa se je jelo kazati, da pod tem izbranim odelom, pod tem uglajenim krojem polje pristna slovenska kri in srca so se njegovim cerkvenim skladbam odprla in danes ga ni skladatelja, katerega cerkvene skladbe bi se rajši in pogosteje pele, kakor se povsod po Sloveniji in izven njenih mej poj« Hugolino-ve, ki so izšle v brezštevilnih izdajah: mašne pesmi, Marijine (šinarnice, planike v več zvezkih), božične, evliacistične, postne, svetniške; poleg tega njegov živahni Te Deum in Missa serapiiica, obojo z orkestrom — nad 20 ra/ličnih del, deloma v več izdajah — poleg tega še veliko skladb po raznih listih in zbirkah. In to vse vprek dobro porabilo, blago-ghsno, brez neprijetnih trdot, brez nepotrebnih težkoč, potekajoč iz njegovega, bolj iz globokega čustvovanja kot iz razmišljanja zajetega načela, ki ga izpovedujejo vse njegove skladbe od prve, najpreprostejše, do zadnje, najbogatejše, načela, ki se v svoji preprostosti glasi: glasba je za uho, ne za razum, pesem je za petje, ne za študij. Nič manj pomembno ni njegovo oranje na njivi svetne glasbe, bodisi poljudne pesmi, bodisi koncertne skladbe. Tu je pravzaprav našel še hitreje od,dva v srcih kakor na cerkvenih tleh. Zdrava nežnost njegovih manjših zborov in plemenita moč njegovih večjih j del je vse za seboj potegnila: pevce, ki so se jih z ognjem lotili in jih z največjim uspehom peli, pa tudi ves glasbo ljubeči svet od naj-»renioetejibeaa potdušavca do naiboli izbirčne- ga esteta. Prav na polju svetne glasbe je p. Hugolin ustvaril Slovencem nove tipe v ora-toriju (Assumptio), v obširnih simfoničnih pesnitvah (Jeftejeva prisega. Oljki, Soči, V pepelnični noči). Za svojo zlato mašo nam jo podaril svoje največje delo, opero Tajdo. In še vedno snuje njegov neugnani duh; sv. Frančiška je počastil ob 700 letnici z zbirko ljubkih pesmi. Mater božjo s svojo doslej najboljšo zbirko Marijinih pesmi; večjim zborom je pripravil orkestralno partituro skladbe »U nevihti«, Kristusu Kralju na čast ie zložil bogat izrazit gradual in ofertorij. Zato upravičeno upamo, da se mu taktirka še dolgo ne izmakne iz rok, da bomo še pogosto sedali k njegovi, bogato, nesebično pogrnjeni mizi m uživali vzorne sadove njegovega duha in srca. K. Sattner kot dirigent in nlegov zbor. Jutri potečo 75 let, odkar so rojenice do ločile p. Hugolina Satlnerja za enega naših prvih kulturnih pionirjev. Kaj je Satlner slo. venski muziki in kaj ji je bil v minulih desetletjih, o tem bo pisala naša zgodovina, kadar bo govorila o največjih možeh, ki so se z dejanskim delom svojega velcunia uspešno ubadali na polju slovenske kulture. in tudi kot dirigent in vzgojitelj svojega zbora bo ime p. Hugolina Saltnerja blestelo v da ti h črkah. Letos mine 25 let. odknr io Dnevne novice k Prav nujno prosimo v»e somišljenike, ld pišejo na tajništvo naše stranke v LJubljani, naj izpišejo vselej cel naslov: Tajništvo Slovenske ljudske stranke (ne okrajšano tajništvo SLS), Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani, da se ognemo vseh pomot. k Koledar Jugoslovanske kmentske zveze. Vse zaupnike, ki so prejeli koledar v razprodajo, prosimo, da z razpečavanjem pohite. Pošljejo naj denar po poštni položnici čim-preje. Kdor koledarja ne bi razpečal, naj ga nam kmalu vrne. ★ Veliki župan dr. Vilko Baltič se je povrnil s svojega dopusta in zopet prevzel svoje uradne posle. Prihodnji sprejemni dan za stranke bo v petek, dne 3. decembra t. 1. it Mentor — oživljeni Po triletnem presledku prične začetkom decembra L 1. v Ljubljani izhajati dijaški list Mentor, ki je poprej izhajal v Št. Vidu nad Ljubljano. Prva številka izide že 6. decembra L 1. List ne bo zastopnik kake organizacije, temveč splošno, poučno-zabavno glasilo srednješolskega dija-štva vseh vrst šol vključno meščanskih. Gojil bo pripovedništvo, zgodovino, geografijo, poto-pisje, prinašal bo sestavke iz naravoslovja, tehnike in sorodnih ved, bavil se bo s športom, filatelijo, rokotvorno umetnostjo, ugankarstvom in sličnirni zelo zanimivimi zadevami; prinašal bo tudi sestavke iz dijaških vrst samih. Tako bo Mentor neobhodno potrebno dopolnilo šol. pouka, važen bo tako za dijaka kakor za profesorja. Naročila sprejema uprava v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. List bo izhajal lukrat med šolskim letom in bo obsegal skuprn i5 tisk pol. Naročnina znaša za dijake 30 Din, za druge 40 Din. Dijaki naj načajo list skupno potom p o v e r j e -kov. Kdor želi gprejeti poverjeništvo, dobi 10 odstot. popusta; javi naj se osebno ali pismeno pri upravi. Dijaki in dijakinje, prosite starše, naj vam list takoj naroče; bo najlepše božično darilo, kar si ga sploh morete želeti. it Povodom prvodecemberskih prireditev so nadalje darovali za časnikarski pokojninski sklad: Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic 500 Din; Kolinska tovarna in Prometni zavod za premog po 250 Din; Hfihn & Cie, (zdravilišče Slatina-Radenci), Evgen Lovšin (rude in kovine) in veleindustrijec Dragotin Hribar po 200 Din; inž. Rudolf Štebi, primarij dr. Mirko Cernič v Mariboru, trgovec Drago Schvvab in odvetnik dr. Fritz Luck-mann v Ljubljani po 100 Din; tehnično podjetje Slavo Kolar, trgovina J. Kette in mestni stavbenik Ubald Nassimbeni v Mariboru po 50 Din ter notar Avgust Kolšek v Marenbergu 20 Din. Vsem podpornikom prisrčna hvala. k Spremembe v železniškem prometu. S 1. decembrom t. 1. stopijo v prometu spalnih in direktnih voz sledeče spremembe v veljavo: Spalni voz Miinchen— Zagreb pri vlaku št. 1 in 2, ki je bil do sedaj v prometu 4krat na teden, bo od 1. decembra dalje v prometu samo trikrat na teden in sicer iz MOnchena ob ponedeljkih sredah in petkih in iz Zagreba ob torkih, četrtkih in sobotah. Spalni voz Mimchen—Trst pri vlaku št 902 in 903, ki je bil dosedaj trikrat na teden v prometu, bo od 1. decembra dalje v prometu štirikrat na teden in sicer iz Munchena ob nedeljah, torkih, četrtkih in sobotah in iz Trsta ob ponedeljkih, sredah, petkih in nedeljah. Direktni voz 1. in 11. razreda Belgrad—Trst pri vlakih št. 4 in o se ukine. Dosedanji direktni vozovi Belgrad—Trst tečejo samo do in od Ljubljane. Ceni. damam Izgotavlja krasne damske plašče najnovejše mode atelje trvdke Drago Schujab, ln pridenite vsaki porciji pol.čajne žličke J u h a n a. Čudili se boste redil-nosti in okusu. Dobiva se povsod. k Glavni dobitek 1,000.000 dinarjev gospodinja težko zadene. Bolj zanesljiva pot do zdravja in sreče je previdnost in razumnost v gospodinjstvu. Ali poznate 2iko? Ali veste, kaj pomeni 2ika za vaše zdravje, za zdravje vaših otrok? — Pa o tem drugič. k Ito — zobna pasta najboljša. k Čaj novo žetve: Čajna ročka, Lipton, Hornimans, Baker, Kusmi, Popoff, Buddha itd. priporoča specijalna trgovina za jedila Jaš i Lcsjak, Maribor. 1. decembra in bo tudi v umetniškem oziru na višku. Vstopnice — cene so zelo nizke •— se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. 0 Razglas. S kraljevim ukazom od dne 20. novembra 1926, objavljenim v Službenih Novinah dne 25. novembra 1926, št. 269, so v celi kraljevini razpisane volitve poslance? oblastvenih skupščin na nedeljo, dne 23. januarja 1927. To sc daje javno na znanje s pristavkom, da se volitev članov oblastvene skupščine, po določilu člena 5. zakona o oblastveni in okrajni samoupravi z dne 26. aprila 1922, vrši po dokončno potrjenih volilnih imenikih za narodno skupščino, veljavnih za leto 1926. Pri volitvi smejo glasovati samo oni, ki so vpisani v ta imenik. Po določilu člena 12. zakona o volilnih imenikih z dne 30. maja 1922 (Uradni list št. 184/67) smejo se popravki stalnega volilnega imenika za volitve v narodno skupščino, odnosno oblastveno skupščino, ki je ob običajnih uradnih urah, to je od 8. do 14. ure pri mestnem magistratu, in po členu 5. navedenega zakona tudi pri prvostopnem (deželnem) sodišču, stalno razgrnjen vsakomur na vpogled, zahtevati le še 15 dni po razglasitvi ukaza o volitvi članov oblastvene skupščine. Glede na NI VEC BOLEZNI NOG! DOVOLI JE BILO TRPLJENJA! ker Vam bo sol „Svetega Roka" ozdravila vse bolečine. Ta preparat, ki se v inozemstvu že davno z odličnim uspehom uporablja, sestoji iz esence, ki se v topli vodi razstopi. Na ta način dobimo z oksigenom nasičeno vodo, ki je čudovito dobra za bolne noge in lajša vse bolečine, ki nastanejo vsled ozke obutve, izleči otekle noge in pekoče podplate Dovolj je, da se mala količina soli ^Svetega Roka« za noge razstopi v lavdariu, ki je napolnjen s toplo vodo. V to raz-stopino deneino noge in jih držimo 10 do 15 minut v njej. V tem času prestanejo vse bolečine, ki jih povzročajo ožuljene in utrujene noge, da se več ne povrnejo. Namakanje norr v daljši dobi omehča žulje in otiske tako, da jih lahko tudi brez noža in britve odstranimo. Najtrdoviatnejse boieml nog, ozebline, pe-koflne se lahko odstran Iz uporabo soli „Sve-tega Roka" za noge. Lahko se prepričate, ker Je sigurno, da se pri uporabi soli »Svetega Roka* za noge popolnoma, osvobodite vseh različnih bolezni in bolečin, pa Vam bodo tudi novi čevlji ravno tako udobni, kakor da ste jih nosili skozi celo leto. Na ta način Vam ne bode naporno niti najdaljše potovanje peš, kakor tudi daljše stanje skozi več ur in no boste čutili nobene utrujenosti. Cena za posamezni zavitek soli »Svetega Rokat za noge 16 Din Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah, ako pa ne dobite, se obrnite na drogeria SANiTCS Ljubljana, Prešernova ulica 5 in Celje. Samoprodajalec na ozemlju Kratlevtn« SHS Knlar I Gabrlč, drogerija „Nada", Subotica, telefon 6-37. Sattner dal postaviti pri desnem vhodu v frančiškansko cerkev, pri Oljski gori, železne etopnjice, po katerih je vstop na kor omogočen tudi pevkam kljub samostanski klavzuri. To je bil začetek njegovega pevskega zbora, ki tdovi danes po 25 letih preko mej Slovenije kot elilni cerkveni zbor, ki nima para med dxugimi sovrstniki in ki je mojster v priprosti cerkveni pesmici, ki pa tudi z nezmanjšano umetniško silo poje najtežje moderne skladbe in se ne straši pred velikimi nalogami, ki jih stavi izvajanje najtežjih del svetovne cerkvene muzike nanj. Saitnerjev zbor šteje danes 35 pevk in pevcev in ima stalnega spremljevalca na tri-manualnih orgijah, profesorja Josipa Vedrala. V zboru sodeluje 9 sopranist, 8 altisk, 8 tenorjev in 10 basov. Po stanu so ti pevci: 2 inženirja, 1 advokat, 1 profesor, 1 konceptni uradnik, 3 člani opere, 1 ravnatelj, 3 uradniki, 1 konservatorist, 2 visokošolca, 1 obrtnik in 2 abiturijenta; 7 gospa in 10 gospodičen, ki se rekrutirajo iz vseh stanov: od članice 0[>ere do kontoarist, od trgovčevih soprog do žena mož akademskih poklicev. Vsi ti pevci in pevke se smatrajo kot ena sama kompaktna pevska družina, kot otroci sivolasega mojstra Sattnerja, ki ga ljubijo, spoštujejo in ubogajo kot svojega — oče ta-vodnika, kateremu brezpogojno zaupajo. Kajni Anton Verovšek je rekel, da se tika % vsemi političnimi strankami; Sattner pa sme reči, da pojo pod njegovo taktirko vse politične stranke v enodušni vzajemnosti, v kole- gijalnem prijateljstvu iz navdušenja za lepo, umetn ško peto pesem. In ni malenkost obvladati zbor, ki je sestavljen iz tako hetero-genih elementov, obvladati družabno in obvladati pevs! o. Sattnerjev zboT »drži skupaj« kot jeklo in ni je razpoke v njem. In to kom-paktnost je znal in zna vliti vanj mojstrsko naš Sattner. Z vsakomur prijazen, pa z nikomur preveč. Vedno v distanci, pa vedno s pevci v živem kontaktu. Nikdar prenagljen, pa vsikdar odk čen. V svojem zboru se Sattner počuti kot oče med otroci, zbor pa kot družina, ki ima med sabo iskreno ljubljenega in od vseh brezpogojno spoštovanega očeta-vo-dilelja. Repertoar Sattnerjevega zbora obsega najpreprostejšo Hribarjevo pesem in najbolj moderno Hochreiterjevo, Premrlovo ali Ki-movčevo kompozicijo. Proizvaja maše Gruberja in Rcnnerja, Rheinbergerja in Reficeja. Mozart in Beethoven se družita z MittereTjem in Filkejem. Satlner in Jobst, Bunc in Gerbič, Foerster in Bervar, sploh, kdo bi vse našteval: skratka kar je lepega v slovenski in svetovni cerkveni literaturi — vse najdemo v repertoarju frančiškanskega zbora. V Hugulinovem zboru ni štat stov, zato zaleže teh 35 glasov za 100 navadnih. Pevci so dobro oprti, vajeni drug drugega in ubogajo na mig svojega dirigenta. Sattner zahteva od vsakega člana svojega zbora trojno: brezpogojno disciplino in točnost, precejšnjo muzikalno p red izobrazbo in prima vista petje in lep, dober glas solopevea. Da pa Sattner kot protiplsčilo svojo legendarno mirnost pri dirigiran u, ki ne pozna niti sence nervozno-sti, kaj šele arektacije ali kapelnišk1h razvad, svoje bogato strokovno znanje, fin umetniški čut za vse lepo in aristokratsko sigurnost v svojem prijaznem, a nolli me tangere občevanju s svojo pevsko družino. In še nekaj pozna Saltner kot dirigent: dušo, svojo bogato dušo, iz te črpa on in iz nje poje ves njegov zbor. Bogato čuvstvovanje in njegov mir — to je kvintesenca njegovega uspeha, ki mu ga ne more vzeti nobena zavist. Sattner ne govori nikdar o drugih zborih in nikdar ne primerja svojega z drugimi. Edino kar -°oe, je: >Mi damo, kar moremo!« Za vse pester, celo-loten repertoar, ki se nikdar ne ponavlja — Sattnerjev arliiv ima nad 300 latinskih maš — rabi eno tedensko uro za vaje! Vsak petek, točno od 6. do 7. ure so skušnje. Niti minute več — Sattner s tem shaja. Seveda se pri skušnjah ne izgubi niti minuta in ne izpre-govori nobene besede, ki bi ne bila neobhodno potrebna. »Prosim pazite, da ne izgubimo časa s ponavljanjem!« >Saj note znamo peti, pazimo tudi znamenja, saj je vse napisano!« »V pianu se Izkaže zboT, vpiti znajo tudi drugod.« To so trije stereotipni stavki Satlner-jevi pri vajah. In ko je v eni vaji, kvečjemu v dveh vajah prepeta in naštudlrana najtežja latinska maša, reče »Hvala za noooj!« in zadovoljen smehljaj mu leže na lice in z mlade--ndško živahnost^ zapre partituro. Tak je Satlner kot dirigent. Pod njegovo taktirko je pel svoje dni Betetto, Rijavec, Križaj, Drvota, in vsak pevec s ponosom prizna, da je pel pod Sattnerjem in da se je pri n em ogromno naučil. Ob sveji petinsedemdeselletnici bo naštu-diral Saltner Frančiškov koncert, ki ga bo proizvajal v postu, in pa Beethovnovo mašo v C-duru, ki jo bo ob obletnici njegove smrti pel 25. marca. In premijera njegove opere »Tajde« se tudi pripravlja — za petinsedemdeseti etnika več kot preveč dela. A Sattner-jeva neumorna pridnost in njegova mladeni-ška žilavost bo zmogla vse — saj mu bo stal njegov zboT ob strani in v njegovi sredi se gospod svetnik pomladi, oče v sreda svojih otrok znova zaživi. Ko ga slavimo ob njegovi 75 letnici, mu že sedaj voščimo zdravo osemdesetletnico in potem mu bomo voščili še za naprej k biseromašništvu. Gospod svetnik, mi dobro vemo, da Vam ni za posvetno slavo in da ne marate javnosti; pa odpustite nam, da je s temi skromnimi vrsticami ob Vaši petinsedemdesetletnici zmagalo nad Vašimi željami — naše srce! Saltnerijanec, Najfin. tiamski velour-plašči krasne modne barve . . . Din 350.— do 730.— sukneni v raznih barvah . Din 350.— do 480,— ra deklice od 10 let naprej Din 180.— uo 4-iO.— F. in I. GOR1ČAR — Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 Otfleite si razstava v ixlnihl I 5 milijonov kokosovih palm daje vsako leto svoje orehe za izdelovanje čiste, zelo higijenske rastlinske masti za jelo ioo% čista mast iz kokosovih orehov O Miklavžev večer v Unionu dno 5. de eembra t. I. Jutri v ponedeljek 29. novembra se otvori v mežnariji cerkve sv. Petra (I. nadstropje) ob 1 popoldne predprodaja vstopnic. Predprodaja se vrši potem vsak dan skozi ves teden v omenjeni hiši v prostorih šentpeterskega prosvetnega društva, in to od 1 do pol 7 popoldne. — Cene vstopnicam: družinske v parterju po 15, 12, 10 in 8 Din; otroške (t. j. za one otroke, ki jih obdari Miklavž) po 2 Din; balkonske po 12 Din; galerijske po 10 in 8 Din; stojišča po 5 Din. — Darila (za otroke in odrasle) se sprejemajo že v predprodaji. Morajo pa biti dobro zavita, prevezana in opremljena z natančnim naslovom, ker drugače se ne more prevzeti popolno odgovornost. Sicer se pa omenja samo toliko, da se v teku 7 let, odkar se prireja ta prireditev, ni dogodil slučaj, da ne bi prišlo darilo na pravi naslov, če se je natančno in vestno upoštevalo dana navodila. — Prosimo in opozarjamo cenjeno občinstvo, da si vstopnice pravočasno preskrbi že v predprodaji, ker ni izključeno, da na dan prireditve ne bo mogoče več postreči z njimi. O Šiška. Katol. prosvetno društvo priredi jutri, v ponedeljek, dne 29. t. m., ob pol 8. uri zvečer v samostanski dvorani skiop-tično predavanje: Naši v Ameriki. — Člani, pripeljite s seboj svoje družine! Nečlani ozir. prijatelji društva, vpeljani po članih, dobrodošli! Otroci brez spremstva starišev nimajo vstopa. — Odbor. O Generalni inšpektor poštne hranilnico odpotoval. Generalni inšpektor poštne hranilnice g. Andrija Kovačevič je izvršil svojo revizijo v Ljubljani, ki je trajala deset dni, in se je vrnil včeraj ob 12.02 z brzovlakom zopet v Belgrad, da poroča poštnemu ministru o uspehu revizije. O Mladinski dom Kodeljevo. Danes ob petih popoldne uprizori dramatični odsek Mladike velezanimivo predstavo »Velikodušni sin«. Igrokaz v treh dejanjih. Med dejanji svira domača godba. Posetite v obilnem številu to krasno predstavo. O Pogrebno društvo Marijine bratovščine v Ljubljani opozarja ponovno svoje članstvo, da isto čimpreje poravna svojo članarino za leto 1926., ako še tega ni storilo. Po društvenih pravilih društvo ne oskrbi pogreba članom, kateri nimajo poravnane članarine. — Opozarjamo, da sprejema društvo nove člane vsako prvo nedeljo v mesecu v društvenih prostorih Hrenova ulica št. 7. © Razpis dr. Košmerlove ustanove za slušatelje tehniške srednje šole v Ljubljani. Mestni magistrat razpisuje dr. Košmerlovo ustanovo za slušatelje višjega oddelka tehniške srednje šole v Ljubljani v znesku 3D00 dinarjev na leto. Tozadevni pogoji so razvidni iz razpisa na tehniški srednji šoli in na mestnem magistratu. O Zadruga brivcev in frizerjev v Ljubljani naznanja, da bodo brivski in frizerski lokali v sredo, dne 1. decembra ves dan zaprti. © Pogreb opernega režiserja Bučarja se je vršil včeraj popoldne ob štirih iz hiše žalosti na Rimski cesti. Pogreba so se udeležili številni slovenski umetniki ter celoten zbor dramskih igralcev ter opernih pevcev. 0 Nagla smrt. Gospo Heleno Svetek, vdovo poštnega kontrolorja, je zadela v petek zvečer ob 22. uri na njenem stanovanju na Sv. Jakoba trgu kap. Pozvani policijski zdravnik dr. Avramovič je mogel ugotoviti le smrt. Gospej Svetek je pred kratkim umrla hčerka Lada. O Umrli so v Ljubljani: Helena Svetek, vdova pošt. nadofic., 38 let. — Anton Močnik, zidarski vajenec, 16 let. — Valentin Pintar, dninar, 42 let. — Marija Obreza, zasebnica, 75 let. — Marija Žerjav, žena zidarja, 42 let. — Marija Jortes, žena komisijonarja, 57 let. — Angela Brešar, delavčeva žena, 32 let. — Marija Trtnik, posestnikova žena, 29 let. — Katarina Remic, užitkarica, 65 let. — Anton Škulj, posestnik, 49 let. — Sidonija Schrey, zasebnica, 65 let. — Vanda Rcitz, zas. uradnica, 34 let. — Franja Boben, strojev, žena, 40 let. O Priporoča sc specialni česalni damski salon KELŠIN, Ljubljana, Kopitarjeva ulica. O Karambol v Prešernovi ulici. V Prešernovi ulici se je zadnje čase pripetilo že več karambolov. Tako se je n. pr. včeraj zadel neki težek tovorni avtomobil v voz električne železnice. Pri karambolu se je polomil avtomobilu motor ter se mu je strJo prednje kolo, tudi tramvaj je znatneje poško-Jovan. V Prešernovi ulici je nastalo radi karambola precejšen zastoj, pri Ljubljančanih pa veliko pozornost, ki se je pokazala zlasti pri živahnih debatah o tej nezgodi zvečer v gostilnah in v kavarnah. © Avtomobil je pobegnil. Včeraj popoldne ob pol dveh se je nudil pasantom na Sv. Petra cesti svojevrsten prizor. Pred gostilno Mikuž v Kolodvorski ulici jc stal avlo, ka- terega je tam pustil nek šofer, čez nekaj časa po šoferjevem odhodu pa se je avto nenadoma sam od sebe premaknil in zdrčaJ z naraščajočo naglico po strmini proti Sv. Petra cesti. Med Jeršetovo in Oblatovo trgovino popravljajo nekdanji Somnitzev lokal. Oder, ki stoji na trotoarju, je obit z deskami. Čim se je pričel avto premikati, ga je opazil nek tuj šofer, ki je stal blizu Oblatove trgovine. Hitro je zakričal pasantom, naj se umaknejo, se zaletel proti avtomobilu in skočil nanj baš v trenotku, ko je bil avto oddaljen od odra komaj dva metra. Z vso silo je potegnil za zavoro in tako nekoliko omilil karambol. Avto se je zaletel v oder, polomil deske in obstal na traverzah, ki so ležale na tleh. Ker je bil avto precej dolg, je stal čez vso cesto in zaprl promet. Okrog avtomobila so sc nabrali judje in ga radovedno ogledovali, če sc je kaj poškodoval. Ker je bil avto zaklenjen, pogumni šofer ni mogel naviti motorja. Počakati je bilo treba na šoferja od ubeglega avtomobila, ki je kmalu prišel in se čudil, kako je mogel avto ubežati. Okoli stoječi so potegnili avto izpod odra. Šofer je kmalu ugotovil, da se ni na avtomobilu ničesar pokvarilo. Zato je pognal motor in odpeljal avto nazaj pred Mikuževo gostilno. Sreča v resnici je bila, da v tistem trenutku ni bilo nobenega voznika na tistem delu Sv. Petra ceste, sicer bi se bila lahko pripetila velika nesreča. © Za M&Iavža moderne predpasnike, oblekce, plaščke. Krištofič - Bučar, Stari trg Ljubljana. © Oglejte si izložbo Osrednje čipkarske zadruge na Kongresnem trgu št. 2. Zelo primerna darila za Miklavža. Jakob Babnik. vodovodni instalater ponovno opoz»rja, da se je preselil v žkotjo nlieo št. 15. poleg Tabora in se cenj. občinstvu priporoča. © Trajno kotiranje, vodno ondulacijo, barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer, Ljubljana. Banke in narodni praznik. Po zakonu se proslavlja 1. december v spomin na proglas ujedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev kot narodni praznik. Ta dan bodo fcanke zaprte. Tajništvo društva bančnih zavodov Slovenija to določilo se smejo popravki volilnega imenika zahtevati le še do vštetega petka, dne 10. decembra 1926. Popravek volilnega imenika se zahteva neposredno pismeno ali ustno od mestnega magistrata ali pa, toda samo pismeno, od prvostopnega sodišča. Zahtevanim popravkom se morajo priložiti potrebni dokazi, za katere morejo služiti samo polno-veljavne listine. Opozarja se, da odloča po členu 19., zakona o volilnih imenikih tam, kjer so občinski odbori razpuščeni, pri popravkih volilnih imenikov pristojno okrajno sodišče. © Za rezervne častnike. Ljubljanski člani Združenja rezervnih častnikov, ki se nameravajo na državni praznik dne 1. decembra 1926 udeležiti cerkvene svečanosti in čestitanja pri komandantu Dravske divizijske oblasti, naj se četrt ure pred pričetkom cerkvene slovesnosti zberejo v pisarni pododbora (Kongresni trg 1, II. nadstropje), od kocler bo skupen odhod s člani uprave in nadzornega odbora. — Pododbor Ljubljana. © V Ljudskem domu uprizori danes točno ob pol 8. uri zvečer Krekova mladina igro »Pri Hrastovih«, drama v treh dejanjih. Vstopnice se dobe ves dan v Jugoslov. strok, zvezi, Stari trg 2, in eno uro pred predstavo v Ljudskem domu. © Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo, 5. t. m., ob 3. uri popoldne občinstvu zelo priljubljeno igro »Dekle z biseri«. © 1. december v ljubljanski drami. Otroška predstava, s katero proslavi »Jadranska Straža« dan zedinjenja, se bo vršila ob 3. uri popoldne. Vodstvo prireditve je v rokah gospodične Marije Grošelj, Režijo je iz posebne prijaznosti prevzel g. režiser Skrbinšek. Stvar je v najboljših rokah in obeta vsled pestrega sporeda biti izredno lepa in zanimiva. Ker je to edina proslava, ki jo priredi ta dan »Jadranska Straža«, vabijo se tudi oficielni krogi, da se iste udeležijo. Ker se še ne ve, če bo mogoče predstavo ponoviti, naj nihče nc zamudi prilike, da zopet vidi in sliši naše malčke na odru. Vstopnice se bodo dobivale od danes naprej pri gledališki blagajni. © Rokodelski dom. Simon Gregorčičeva spominska slavnost o priliki dvajsetletnice njegove smrti bo danes ob 5. uri popoldne v dvorani Rokodelskega doma, Komenskega ulica št. 12. Predaval bo prof. dr. Joža Lav-renčič. Pred predavanjem bo petje in deklamacije Gregorčičevih pesmi. Vstop prost. © Slov. krščansko žensko društvo opozarja svoje članice na zadnje z ' avstveno predavanje, ki se vrši v pondeljek ob 8 zvečer v dvorani Rokodelskega doma. Prosimo obilne udeležbe. Odbor. (~) Slov. krščansko žensko društvo ima svroj6 sejo v torek, 30. t. m. ob 5 popoldne v posvetovalnici K. T. D, v Jugosl. tiskarni. © Orkestralno društvo Glasbene Matice javlja svojim članom, da se vrši skušnja za novinarski koncert danes ob 10. uri dopoldne in v torek ob 8. uri zvečer ter prosi vse svoje pri tem koncertu sodelujoče člane za zanesljivo in točno udeležbo. © Božičiiica ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in rešilnega društva. Kakor običajno vsako leto priredi tudi letos na praznik sv. Štefana, t. j. 26. decembra t. 1., ljubljansko gasilno društvo svojo božičnico v Mestnem domu. Opozarjamo že danes na prireditev tega občekoristnega društva ter prosimo, da se druga društva ozirajo na to prireditev. Ker bodo v prihodnjih dneh društveni člani obiskali ljubljanske gg. trgovce, obrtnike, kakor tudi ostalo prebivalstvo z nabiralnimi polarni, prosimo, naj ne bo nikogar, kateri bi ne naklonil vsaj malenkostnega daru za nabavo prepotrebnega gasilnega orodja, v kateri namen se bo prireditev vršila. Vsem dobrohotnim darovalcem se že vnaprej najiskreneje zahvaljuje društveni odbor. Josip Fr. Knaflič: Slovenska pisma. i. Dragi prijatelji Zdaj torej sem že dovolj dolgo v slovenski domovini, da Ti lahko poročam o slovenskem življenju in slovenskih ljudeh z zadostno poučenostjo in pa s potrebno objektivnostjo. Tudi mislim, da so se med tem moji vtisi z mojimi občutki že primerno raziporedili, uravnotežili in konsolidirali, ali z drugimi besedami: da sem zadobil pravo di-etanco. Ker !o je poglavitno: prava distanca. Vsako stvar, če hočeš, da jo prav vidiš in prav presodiš, moraš pogledati s prave distance, ne od preblizu in ne od predaleč. Ko bi Ti bil začel pisati ta pisma takoj v prvem času moje vrnitve v domovino, mislim, da bi moral danes marsikaj popravljati. Navdušenje se je poleglo, iluzije so se razpršile — in zdaj je mož prav temeljito razočaran, si boš pri tem mislil. Kaj še, prijatelj! Res: v moji duši se je v tem ene mletu domovanja izvršil velik prevrat, toda k dobremu. Najbolje ti bom to razložil in najbolj me boš razumel, čo rečem: zaljubljenost je šla, ostala pa je ljubezen. To je vsa razlika. Velika razlika, kakor veš in kakor so da to posebno dognati pri lenskali... In ker je ljubezen vsekakor višje stanje nego zaljubljenost, vidiš torej, da nisem izgubil, ampak pridobil. To, prijatelj, je domovina, njena mo3 in njen čar. In tako sem danes srečen, ko vidim in čutim, da tisto, kar je bilo v dolgih letih na tujem mojemu srcu največja radost in uteha, tu doma ni v nevarnosti, in — skratka, da Ti danes lahko povem: ni mi žal, da sem se vrnil v domovino. Vem, da si komaj čakal na to in da si pričakoval ravno naspro'ne izpovedi moje, Ti ki si mi takrat branil, češ, kesal se boš ... Ti, ki Te je pognala iz domovine ravno Tvoja velika ljubezen do nje in ki se — kakor Te poznam — samo zato ne maraš povrniti vanjo, ker se bojiš, da bi današnje razmere na Slovenskem utegnile zamoriti to čisto in nežno Tvojo ljubezen. Brez skrbi, prijatelj: domovinska ljubezen je dar božji, je kos človeške duše, gori v tebi vedno, in odvisno je pač tudi od zunanjih okolnosti, ali se razgori v plamen ali pa tli le kot iskrica, toda vedno je živa in nič je ni v stanu popolnoma ugasniti. Sicer se mi pa domovinski čut zdi kot naraven nagon, ki terja svoje pravice, pred vsem pač zadostitve. Kaj je bila domovina naši slovenski koloniji tam v bosanskih šumah? Sladka beseda, lepe sanje, vroče želje; ljubezen, polna hrepenenja. Divno je bilo to hrepenenje, toda hrepenenje brez izpolnjenja naredi človeka navsezadnje bolnega Tu doma pa je iz-polnjenje; in to izpolnjenje je že v samem pogledu na Kamniške planine, izpolnjenje je Ljubljana lepega jesenskega dne, izpolnjenje je zvon z blejskega otoka. Domovina je izpolnjenje. Ali me zdaj razumeš, prijatelj? Nič za to, če je tu marsikaj slabše nego pri vas tam doli, nič za to, če .ie vojna tudi v Sloveniji zapustila žalostne sledove in predrugačila naše ljudi, da jih v mnogočem ni več spoznati, nič za ta C« ie med Slovenci danes več sovraštva in raz- dora kot pa ljubezni in vzajemnosti, tako da ni prav nič prijetno med njimi živeti, — slovenska zemlja se ni izpremenila, ista je kakor je bila, tako lepa in tako ljuboprijazna. Čudovita deželica. Še-le če si daleč po svetu okoli hodil in če jo po dolgem času spet vidiš, še-le tedaj se prav zaveš vse te redke in izbrane lepote naše slovenske domačije. Naše bivše vojšča-ke slišim često zatrjevati: veliko sveta smo obhodili in veliko lepih krajev videli, a čez naše kraje jih ni. Toda to je sodba domačinov-pafriotov, nje-objektivnost torej dvomljiva, zato je pač merodaj-nejša sodba tujcev. Zadnjič sem bral v nekem češkem listu, kjer je nekdo opisoval krasote slovenske dežele, kot da je odkril nov paradiž. In poleti mi je priznal nemški turist: Vaša dežela je veliko lepša kot so mi jo opisovali in kot sem si jo predstavljal. Oni dan pa sem se vozil z berlinskim trgovcem. Zelo suhoparen in hladnokrven gospod. Toda pri pogledu na našo pokrajinsko sliko se je razvnel in pohvalil: 5-Sauber, sehr sauber... Das janze Land wie blank jeputzt.c Na malo manj primitiven nafin je izrazil isti vtis dunajski žurnalisf, s katerim sem se slučajno seznanil v železniškem kupeju. — Veste, mi je dejal, ne poznam kulture vašega naroda. Toda meni je že to dokaz neke višje kulture prebivalcev te dežele, da naravnega njenega lepega lica niso nikjer izkazili. Vsekakor je to znak ljubezni do narave in pa močno razvitega smisla za lepoto. —Ja veste, je še povedal, kaj v slovenski pokrajinski sliki človeka Dosebno zavzame? Ta redka harmonija liniil Ali vse to mi je >srcu najbolj dobrodejno« dopovedala tista mala dražestna Francozinja, ki j« s svojim srbskim medvedom (tako je titulirala svojega moža) potovala v njegov domači brlog, v Kragujevac. Ah, ta Kragucevac,, je vzdihnila. Kako sem radovedna... kako komične ime- Ta vac-vac: vac<... nemogoča beseda! — A ko sem ji povedal, da bi se po slovensko reklo >Kragujevec«, je tlesnila z rokami in začivkala kot vrabček: vec-vac, vac-vec... In gospodar Vaso se je smejal, da so mu solze tekle po rjavih okroglih licih in je ne-žno-ljubeče zavil svojo pariško golobičico v plašč, da sem bil kar ginjen. Potem se je zazrla skoz okno na slikovito savsko dolino, po kateri je drvel vlak. Kako lepo... kako lepo! je vzklikala. Kakor švica... ne, lepše. Švica ima preveč romantike, a premalo poezije. Tukaj je vse prisrčnejše, prijaznejše... topleje takorekoč. In te hišice z vrtički in te cerkvice po hribčkih, koliko ljubke ubranosti s pokrajino! Trfes joli, trčs joli... Potem se je obrnila k meni, iu njene oči so se mi zdele rosne, ko me je vprašala: Povejte, monsieur, vaš narod je pač zelo poetičen? Povedal sem ji, da smo Slovenci narod pevcev in pesnikov. Lahko se reče, da je pri nas vsak drugi pevec, vsak tretji pa gotovo pesnik. S pevci in pesniki da bi mi lahko preskrbeli ves svet. 0! se je čudila. To mora bili veliko slovenskih knjig! Nakar sem ji razložil, da k sreči nmnim ve-čina naših pesnikov spada v tisto siinpatičnelšo vrsto poetov, ki ne pišejo verzov. Gotovo st« huU Vi oo*!. monalaurP Maribor □ Danes popoldne ob treh j« t Narodnem gledališču slavnostna akademija Prosvetno zveze v Mariboru! Včerajšnji klic našim v Mariboru naj nas zbere vso! □ Dne 1. docombra novinarski koncert v Narodnem gledališču. □ Našo zaupnike, katerim je uprava v Mariboru poslala zadevne tiskovine, prosimo, da takoj v prvih dneh decembra po možnosti izpolnijo in dopošljejo vposlane pole. □ Danes teden bo Miklavževo. Pevsko društvo >Maribor« pripravlja za danes teden popoldne družabno prireditev, ki se bo vršila iv dvorani Zadružne-gospodarske banke in h kateri že danes vabimo naše kroge. Ker bo nastopil tudi Miklavž, se sprejemajo darila z natančnim naslovom obdarovancev proti mali pristojbini do sobote večer v pisarni v I. nadstropju, Aleksandrova cesta 6. □ Otvoritev umetnostne razstavo Anto Trste njnka. V soboto dopoldan je otvoril g. arh. R. Kregar v Kazinski dvorani v navzoč nosti zastopnikov oblasti in društev umetnostno razstavo g. Ante Trstenjaka. Razstavljenih ge 50 del v olju in akvarelu, katere je izvršil umetnik po njegovi zadnji razstavi v Mariboru. Zanimivi so motivi iz umetnikove ožje domovine — Prlekije, iz Jadrana, pozornost vzbujajo tudi krasni portreti in velika slika kralja Aleksandra, ki je last velikega županstva. Nekaj del je že prodanih. Opozarjamo na razstavo vse prijatelje slovenske umetnosti, tembolj, (ker g. Trstenjali ne bo več kmalu zopet razstavil svoje delo v domovini. Po Božiču odpotuje zopet v Francijo. □ Naraščaj društva Rdečega križa v Mariboru naznanja vsem mladinoljubom, da bo priredil kakor vsako leto tudi letos na državni pTaznik dne 1. decembra ob 3. uri popoldne v Gotzovi dvorani koncert. Nastopali bodo z izbranim pevskim in godbenim programom člani naraščaja R. K. tukajšnjih šol. Vse podrobnosti bodo razvidne iz lepakov V predprodaji se dobe vstopnice pri g. Zlati Brišnik in g. Hoferju, na dan koncerta samega pa od 2. ure dalje pri blagajni v Gotzovi dvorani. □ Najboljše čevlje »Karo« dobite Maribor, Koroška cesia 19 in od 1. oktobra tudi Aleksandrova 23 v trgovini SI. černetič. □ Za dame! Trajne kodre in vodno ondo-lacijo izvršuje z veliko routino česalni salon Štefan Dobaj, Maribor, Gosposka uL 86. Zunanje dame 6e posebno opozarjajo da si čas in prostor z enim dopisom preje naznanijo ker je naval vedno velik. S tem si prihranijo čas in stroške. Cel*e & Opozarjamo ponovno na igro »Krivo-prisežniki«, ki jo priredi Krekova mladina v Celju dne 28. t. m., ob 4. uri popoldne v veliki dvorani Narodnega doma. Igra je povzeta iz kmečkega življenja in polna lepih in ganljivih scen. Vsi prijatelji naše mladine iskreno vabljeni! -0" Javno predavanje v francoskcm jeziku priredi francoski krožek v pondeljek, dne 29. L m., ob 17.45 v dvorani mestnega kina. Kot predavatelj bo nastopil lektor francoskega jezika na ljubljanski univerzi g. Rene Martel. Snov predavanja bo vzeta iz pokrajinskih krasot Francoske in bodo predavanje spremljale tudi skioptične slike. 0 Proračunska seja se vendar vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Ta seja je bila že večkrat preložena in to radi tega, ker so po-Bamezni klubi predelavali vsak za se prora- Popolna razpredala i(1j; „_!._ vseh predmetov damske, lUOi liS OUrUKe moške iu otroške konfekcije, dežnih plaSčev, klobukov itd. se vrši pri tvrdki O. Bernatovič, Mestni trjj 5. — Prodaja se pod nakupno ceno. Le v prvem nadsf. Vhod 9>omo skozi vežo. Seveda, madame. Toda tudi tiste ravnokar omenjene simpatičnejše vrste, madame. Nakar smo se vsi trije prisrčno smejali, go-Bpar Vaso še prav posebno. Torej: da je naša slovenska žemljica polna Izredne lepote in poezije, to je absolutna nedvomna in vsestransko dognana stvar. (V ostalem izpričuje to že dejstvo, da s takim pohlepom prežijo nanjo naši sosedje.) Zalibog pa ima ta tako Jepa in poetična deželica to napako, da je življenje v njej jako težko. Trd je tukaj boj za obstanek In ljudje se silno trudijo. A zakaj mora tako biti, to pa mi je razložil Star župnik: Tako lepa dežela, pa še lahko živeti v njej, to ne gre. To bi bilo preveč dobrote. Taka lepa domovina hoče biti trdo zaslužena. Torej se s tem potolažimo in ljubimo jo, to našo zemljo, kakor zasluži. A> je pa naša ljubezen tudi dovolj velika? Razgovarjal sem se nekoč o tej točki z dr. Korošcem. On dobro pozna dušo našega ljudstva; ker ko bi je ne poznal, bi tega ljudstva gotovo ne imel za seboj. Zatrjeval ml je, da je domovinska ljubezen v našem narodu veliko globlja in intenzivnejša nego to morda na zunaj izgleda in da jo smatra on za glavni vir življenske tako odporne sile Slovencev. Verjamem mn to in vedno tudi najdem dokazov, ki dio v tem pogledu pomirijo. Vendar so mi zdi, da bi morali Slovenci to svojo zemljo še toalilrn volil/n hnll linhili in rtn K,' ... |{M , ui.nv, ----------* i ----*' > u. jiii. 1" ' V.lil tudi bolje godilo. Ali nisi tega mnenja tudi Ti, pri-vatelj-oinigrant? Pozdravljam Te iz domačije 1 čun in nato skupno dobili v finančnem odseku bazo, vsled česar je sprejem proračuna v pondoljkovi 6eji na hiter način zagotovljen. 0 Andrejev sojem v Celju se vrši kakor vsako leto dne 30. t .m. Navadno pripeljejo kramarji tar dan v mesto veliko blaga Skupno se isti dan vrši tudi živinski sejem, ki je tudi vsako leto dobro obiskan. ■©" Slomškova zadruga pri Marijini oerkvi ima za bližnji Miklavžev dan v zalogi lepa in primerna darila obenem z veliko zalogo za ta namen primernih razglednic. Priporočamo našim ljudem, da krijejo svoje potrebščine v omenjeni trgovini. Prva slana. V soboto zjutraj nas je obiskala v mestu in okolici prva slana, ki je v jutranjih urah izgledala kakor tenka plast snega. 0 Umrla je dne 25. t. m. v Storeh-Kres-inicah gospa Mari ja Peer, stara 65 let. Pokojna je bila posestnica v Storeh ter se je posebno odlikovala kot podpornica revežev in ubogih. Nikdo od teh ni šel praznih rok iz njene hiše. Pogreb se vrši danes popoldne, to je v nedeljo, ob poltreh. Pokopana bo na celjskem mestnem pokopališču. Jesenice Naše prosvetno delo. Preteklo sredo zvečer je bil v domu Kat. prosv. društva prosvetni večer, na katerem je, predaval g. prof. dr. Debevec o Dantejevi »DivLni Comediji. Skioptične slike so pojasnjevale razne prizore iz te božanstvene pesnitve. Gospod profesor je razlagal s tako preciznostjo, da je tudi oni, ki Comedije ni čital. razumel pomen posameznih spevov. Dvorana je bila nabito polna in sicer iz vseh slojev so prišli. Kat. del. društvo ima v načrtu še več velepoučnih prosvetnih predavanj med drugimi o svilorefi na Japonskem, moderni tehniki Amerike, o čemur bo predaval tukajšnji rojak g. svetnik Markež. Potem je na programu popolnoma delavski prosvetni večer, brezalkoholni, vzgojni itd. Tako bo društvo vso zimo nudilo obilo poučnega in obenem zabavnega. ŠRoffa .Col-za »Stari in miadi«. Zaradi današnjega popoldanskega koncerta J KAD »Zarja« se igra »Stari in mladic, ki jo je orlovski odsek drevi nameraval igrati, preloži na praznik 8. decembra t. 1. zvečer. Promet s kolodvorom. G. Ješe je prenehal voziti s svojim avtoomnibusom. Vozi pa še g. Jože Eržen, in sicer k vsem vlakom razen mešanča. Vr^niRa Sv. Miklavž se je naznanil tudi za letos. Svoja darila bo razdelil dne 5. decembra: otrokom ob pol 4 popoldne, odrasti im pa ob 7 zvečer. Za priporočilo lenih in dobrih bo pa na razpolago od 9 dopoldne dalje v Rokodelskem domu. — Orlovski odsek. Prosvetno društvo sv. Jožefa priredi v nedeljo, dne 28. t. m„ ob 7. uri zvečer v »Našem domu« dramo »Razbojniki«, ki je znamenito Schillerjevo delo. Zagorje ob Savi Na Lokah v Zadružnem domu vprizori danes zagorski Orel lepo Meškcvo igro »Mati«. Pričetek točno ob 5. Vlom. V trgovino g. Ahčana je bilo zopet vlomljeno v noči od 25. na 26. t. m. Tatova, ki sta imela blago že pripravljeno, da bi ga odnesla, je prepodil nad trgovino stanujoči poštni upravitelj g. Helmih. Odnesla sta pa v gotovini okrog 3000 dinarjev. i »Občinska samouprava«. Sedaj, ko imajo tudi v Trbovljah že izvoljenega župana, je zagorska občina skoro edina v Sloveniji še tako srečna, da jo vlada demokratski gerent. Bil bi skrajni čas, da ga vlada pošlje v pokoj. Trbovlje Sv. Barbare premija. Na intervencijo II. rudarske skupine pod vodstvom g. Toneta Zupančiča se je doseglo pri centralnem ravnateljstvu TPD, da dobijo kot darilo k proslavi rudarskega praznika sv. Barbare podtiradniki odnosno pazniki po 30 Din, kopači po 15 Din, druge kategorije nekaj manj. Ali se bo podjetje Dukič spomnilo na svoje delavce, ki pripadajo tudi k rudniku, že nismo obveščeni; gotovo je pa, da jih ne more prezreti. Želimo samo .resnico. »Jutro« piše v soboto, da je za starovpokojence v občinskem proračunu za leto 1927. postavka 159.300 Din. Resnici na ljubo se mora pač povedati, da ta postavka ni namenjena za starovpokojence, nego za ubožnico v Hrastniku, za trboveljsko izolirnico itd., in da za starovpokojence ni v proračunu niti ficka. Da se je letos izdala vsota 23.000 Din, potrjujemo; ugotoviti pa moramo, da se je ta vsota izdala starovpokojenccm oziroma brezposelnim ob času občinskih volitev v februarju in marcu; pozneje so starovpokojenci zastonj moledovali za podporo. 159.300 Din pa znaša cela vsota ubož-nega sklada za trboveljsko občino, kar še daleč ne zadošča številu prebivalstva. Res bi se lahko marsikaj storilo na socialnem polju v Trbovljah; pa kaj, ko se vsak tako ženira TPD. Sošianf Sretoletna tridnevnica. Danes popoldne se vršijo po večernicah drugič svetoletne procesije. Prvih se je udeležilo nad 1000 vernikov. Naslednje tri dni se pa obhaja tridnevnica z govori ob 6 zjutraj in 5 zvečer. Večerni govori so namenjeni zlasti fantom in možem. Tridnevnico vodi č. g. Fr. Hir-sche iz Polzele. Življenje t novem Društvenem domu. Razen telovadbo iu poslovanja naše posojilnice se vršijo odslej v še nedovršenem domu tudi redni mesečni sestanki Dekliško zveze vsako prvo nedeljo v mesecu. Poleg drugega sporeda čitamo tudi skupno prekrasno Jerajevo knjigo »Kadar rože cveto ...«, j ki je prvič vse poslušalce naravnost zadivila s ' svojim pesniškim jezikom in prisrčno vsebino. V kratkem se otvori v Domu občinska pisarna in začne prepotrebni kmetijsko-nadaljevalni tečaj za naše (ante. Tako Dom že sedaj služi res občekorist-nim namenom, ne pa plesnim vajam, kakor drugi, toni bolj bo še seveda, ko bo dograjen. Skrbimo, ta bo kmalu t Proslava petindvajset-letnice »Zarje". NA GROBU DR. KREKA. Zarjani so položili včeraj ob 4 popoldne krasen venec na grob svojega velikega učitelja dr. J. E. Kreka. Najprej je pevski zbor kat. akad. društev zapel pesem, nakar je v lepem govoru prikazal dr. J. Puntar, eden naj-vernejših Krekovih učencev, snovanje in delovanje genijalnega Evangelistovega duha. Potem ko je še prof. dr. Breznik opravil molitev, so Zarjani ter drugi kat. akademiki, člani »Danice« in »Borbe«, odšli s pokopališča. KOMERZ V UNIONU. Zvečer ob 8 se je vršil v veliki dvorani Uniona komerz »Zarje«, ki se ga je udeležilo mnogoštevilno občinstvo, taiko da je bila velika dvorana nabito polna. Komerza so se med drugim udeležili knezoškof dr. A. B. Jeglič, voditelj slovenskega naroda dr. A. Korošec, rektor ljubljanske univerze dr. Luk-m a n, dekan teološke fakultete dr. A. U š e -ničnik, prosvetni šef dr. Lončar, pod-iiačelnik SLS dr. Natlačen in dr. Kodre kot zastopnik ljubljanske mestne občine. Komerza so se udeležili tudi zastopniki bratskih društev »Danice«, »B o r b e«, hrvatskega kat. akad. društva »Domagoja« in zagrebške »Danice« ter jugoslovanskega naprednega akad. društva »Jadran«. Navzoči so bili tudi zastopniki raznih drugih naših prosvetnih organizacij. Komerz je otvoril predsednik »Zarje« stud. med. Sevšek Maksim s pozdravom in nagovorom. Nato so se ob ob nepopisnem navdušenju zbranega občinstva in med petjem zarjanske himne izročile častne diplome dr. A. K o r o š c u, F. K. M e š k u (ki pa se žal ni mogel osebno udeležiti proslave) ter prof. E. Jarc u. Po izročitvi častnih diplom je prevzel častno predsedstvo na komerzu dr. A. Brecedj, ki je nato imenoval za predsednika večeru dr. K. Capudra, starešino Danice. Vrstile so se orkestralne in pevske točke, nakar je viharno pozdravljen spregovoril od naše kat. akad. mladine tolj ljubljeni vladika dr. A. B. Jeglič. Govorili so še rektor ljubljanske univerze dr. F. Ks. Luk man, kot zastopnik »Prosvetne zveze« dr. L. Sušnik. dr. K. Capuder kot zastopnik Orlovske podzveze, dr. A. Korošec in J. Gostinčar v imenu delavstva. Nato je še s kratkim govorom izročil predsednik »Danice« A. Mencinger bratskemu društvu »Zarja« krasen venec in je še pozdravil v imenu >Borbe« B. Pregelj. V veselem razpoloženju je trajal komerz do 11. ure zvečer. 'Prosvetna ssvesza Kranj; Dramatični odsek prosvetnega društva uprizori v Ljudskem domu v nedeljo, 28. novembra, ob 4. uri popoldne igro »Otroška tragedija«. Dejanje spremlja petje narodnih pesmi, v odmorih pa igra domači tamburaški odsek. Čisti dobiček je namenjen za ljudsko knjižnico. Reteče pri Škofji Loki: Kat. izobražev. društvo uprizori 28. novembra ob 3 popoldne »Rozo Jelodvorsko«, dramo v petih dejanjih; pevski zbor zapoje dve pesmi. črnučes Prosvetno društvo uprizori v nedeljo, 28. t. m,; ob 3. uri popoldne v društv. domu igro v štirih dejanjih »Vaški lopov«. Pred igro nastopita tamburaški in pevski zbor. Prijatelji poštenega razvedrila uljudno vabljeni. Hrastje pri Kranju: Izobraževalno društvo uprizori danes popoldne po večernicah igro »Razvalina življenja«. Št. Vid nad Ljubljano: V nedeljo, 28. t. mes., bo popoldne ob 3. uri prosvetni popoldan s petjem in predavanjem življenja prvih kristjanov in sv. Tarcizij. Predavanje spremlja film. Med tednom od 29. nov. do 4. dec. bo redni zdravstveni tečaj, katerega priredi Higijenični zavod iz Ljubljane. Začetek vsak večer ob 7. uri. Vsa predavanja bodo spremljana deloma po filmih, deloma po skioptičnih slikah in se vrše v sledečem redu: 1. Zdravo in nezdravo stanovanje. 2. Kako ostanem zdrav. 3. Jetika. 4. Razkuževanje sobe. 5. Prva pomoč v nezgodi. 6. Zdravstvene naprave v Sloveniji. Vstop se vsakemu nujno priporoča. Novo mesto: Prosvetno društvo »Soča« priredi v nedeljo, dne 28. t. m., ob 8. uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma prosvetni večer s sledečim sporedom: 1. Herold-Debeljak: Tovarna, deklamacija. 2. Aškero: Pomladna oda siromako-va, deklamacija. 3. Simon Jenko: Trojno gorje, deklamacija. 4. Delavstvo v poganstvu, krščanstvu in modernem svetu, 5. Adamič: Na planine, poje mešan zbor. 6. Premrl: Fantje se zbirajo, poje mešan zbor. Skiontična predavanja se vrše v nedeljo, 28. t. m., v sledečih katol. prosvetnih društvih: Žire: Po večernicah predava gosp. Skublc o svojem potovanju po Italiji. Murska Sobota: O jubileju sv. Frančiška Asiškega predava g. kalehet Pavlič. Kranjska gora: Ob 8. uri zvečer bo predavanje v društveni dvorani O deželi polnočnega solnca. Šmartno pri Kranju: Ob 3. uri popoldne predava g. katehet Pintar o Sienkievičevem romanu: Quo vadiš? in o preganjanju kristjanov pod krutim Neronom. Št. Janž na Dolenjskem: V tukajšnjem društvenem donni predava danes popoldne ob 3. uri g. žu >nik Čcrnilec o znamenitih spomenikih širom Italije. Št. Vid pri Stični: Prosvetno društvo priredi predavanje po večernicah ob 3. uri O socialnem kraljestvu Kristusa Kralja. Dol pri Ljubljani: Danes popoldne po večernicah predava g. Žagar o Mariji v slikarstvu. Cerknica: Po večernicah se vrši v društvenem domu predavanje o letošnjem lurškem romanju. Kafol. prosvetno društvo v šmsitnem pri Litiji ima svoj redni občni zbor v nedeljo, 28. novembra, ob 15, uri. Katol. prosvetno društvo na Blokah ima svoj redni občni zbor dne 5. decembra t. 1., popoldne ob 3. uri v žuunišču orl Fari na Blokah. Glasba Program časnikarskega koncerta dne 1. decembra v Unionu. I. Orkestralno društvo Glasben« Matice (dirigent g. prof. Emil Adamič): l.E. Adamič: Turkestanske ljubavne pesmi za flavto, oboo, klarinet in godalni orkester. — 2. Bra-inger: Mock Morris. — 8. Dvorak: Valček št. 2. za godalni orkester. II. Pevsko društvo »Slavec« (pevovodja g. prof. Josip B r no bič): 1. E. Adamič: Zrelo žito. (Mešani zbor.) — 2. B. Ipj|vic: Ej, te-daj... (Mešani zbor). — Andel: Češi me, češi... (Hrvatska narodna, mešani zbor). III. Violinska virtuozinja ga. Faniba Brandlova, na glasovirju spremlja g. prof. Janko Ravnik: 1. Schubert-Elman: Uspavanka. — 2. Dvorak-Kreisler: Slovanski ples v E-mclu, — Wieniewski: Capriccdo-valse op. 7. IV. Pevsko društvo »Ljubljanski zvon« (pevovodja g. Zorko P r e 1 o v e c): 1. Pavčič: Dekle, poglej me prav... (mešani zbor). — 2. Adamič: Ciganska posmehulja (mešani zbor). — 3. Lajovic: Zeleni Jurij (mešani zbor). V. Pevski zbor »Glasbene Matice« (pevovodja g. Matej H u b a d): Mokranjac: XIV. Rukovet (mešani zbor). « * • Večina skladb, ki so na sporedu časnika*, skega koncerta, v Ljubljani še ni bilo izvajanih. Poleg Adamičevih »Turkestanskih pesmi«, ki se izvajajo to pol prvič so za Ljubljano novi zlasti skoro vsi zbori. Mokranjčeva XIV. rukovet, ld jo bo pod vodstvom mojstra Hubada pet mešani zbor Glasbene Matico obsega narodne pesmi iz Bosne. Prvič se bosta izvajati tudi Pavčičeva pri-prosta domača pesmica »Dekle, poglej me prov«, ki predstavlja dvogovor med fantom (moški zbor) in dekletom (ženski zbor), ter Adamičeva »Ciganska posmehulja«, ki je pravi biser Adamičeve muze. Je to segava ciganska pripovedna pesem na narodno besedilo z živahnim, poskočnim refrenom (kolo). Obe pesmi in poleg tega še Lajovčevo učinkovito skladbo »Zeleni Ju-r i j« iz Zupančičevega Cicibana bo pel mešani zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom Zorka Pfelovea. Trojico ljubkih in melodijoznih domačih pesmi bo izvajal »Slavec« z dirigentom prof. Brno-bičem. Adamičevo »Zrelo žito« je vesela pesmica zlatih polj in cvetne mladosti. Ipavčev >Ej tedaj!« štejejo po pravici med bisere del pokojnega skladatelja; vriskajoč je in sila melodi-jozen, »Češi me, češi« pa ljubka hrvatska narodna pesem v harmonizaciji A. Andela. Peray Aldridge Grainger, ki ga ima na programu Orkestralno društvo je moderen avstralski skladatelj. Od 1. 1915 živi v Ameriki, kjer si je priboril tako popularnost, da so njegova dela zastopana na vsakem večjem orkestralnem koncertu. Dvorakov »Valček« je znan po svoji prekipeva jočf" živahnosti in slovanski melodlki. 7 Violinska virtuozinja ga. Brandlova ob ;klaJ"; virskem spremljevanju prof. Ravnika bo izvajala tri krajše skladbe Dvoraka, Schuberia in Wieni-avvskega, sama imena svetovnega slovesa, ki jim pač ni treba razlage in reldame. Vstopnice za ta izredno zanimivi, a obenem dobrodelni koncert se dobe v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. ADAMIČEVA NOVA SKLADBA. Skladatelj Emil Adamič je bil med vojno ujetnik v ruskem Turkestanu. Posrečilo se mu je, da si je priboril zaupanje tamkajšnjih oblasti, kar je spretno porabil v to, da se je lahko tudj v ujetništvu glasbeno udejstvoval. Ustanovil je iz domačinov priprost. a soliden in originalen orkester in tudi pevski zbor, poleg tega pa je nabral tudi bogato zakladnico turestanski, tatarskih in kirgi-ških narodnih napevov. Iz teh zbirk je Adamič za časnikarski koncert izbral in priredil za orkester melodijozne, izredno zanimive in originalne »Turkestanske lju-bavne pesmi«. Krstilo jih bo s prvim izvajanjem Orkestralno društvo Glasbene Matice, ki se vedno lepše razvija v mogočno ljubljansko filharmonijo in M bo tudi letos požrtvovalno sodelovalo na časnikarskem koncertu v Ljubljani. Orkester bo vodil skladatelj sam, tako da bo izvajanje še posebno zanimivo. Cjufoljaiislzo gledišče DRAMA. Začetek ob 20. uri zvečer. Nedelja, 28. novembra: ob 15 popoldne DOKTOR KNOCK ALI TRIUMF MEDICINE. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Premijera. Izven. Ob 20 zvečer: KOVARSTVO IN LJUBEZEN Ponedeljek, 29. novembra: STALNI GOST, BOUBOUROCHE. Red D. OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Nedelja, 28. novembra ob 15: FIGAROVA SVATBA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 29. novembra: ZAPRTO. MarilborsRo gledišče Nedelja, 28. novembra ob 20: GROFICA MARICA Ponedeljek, 29. novembra: Zaprto. Torok, 80. novembra ob 20: VERONIKA DESENI-ŠKA. — Slavnostna predstava, gostovanje ge Šaričeve in g. Pleiferja. CJudsUi oder v Ljubljani Nedelja, 5. decembra: DEKLE Z BISERI. Začetek ob pol 4 url popoldne. Nedelja, 12. decembra: SRENJA. Začetek ob a uri zvečer. Nedelja, 19. decembra: HANICE POT V NEBESA. Premijera. Začetek ob 8. uri zvečer. Prvovrstno jedilno orodje britve, škarje, vseh vrst žepnih, kuhinjskih in mesarskih nožev, izvirno »Sollngen«-iko blago, najugodneje pri: »JEKLO« — LJUBLJANA. " V V -- STARI TRG Gospodarstvo Glavna napaka naše gospodarske politike. O cilju in metodah gospodarske politike Jdruženih držav sev, Amerike se vedno pogosteje razpravlja v evropski javnosti. Pred kratkim je na Dunaju predaval o tem zanimivem vprašanju znani gospodarski strokovnjak univ. prof. dr. Mises. V svojem predavanju je pravilno nagla-jal, da je gospodarski razmah Združenih držav Amerike, ki stoji v zgodovini brez primera, pripisati v glavnem njeni gospodarski politiki, ne pa kakor se edno navaja, naravnemu bo-astvu dežele. Ta gospodarska politika je jmogočila, da se je vsaka možnost za razvoj ospodarstva, katero nudi ta dežela, tudi izrabila. Ameriška gospodarska politika ne potna zaščite za ono, kar je manjvredno ali pa konkurence nezmožno. Železnice, telegraf, komunalne naprave (elektrarne, plinarne, testne železnice) itd. so v privatnih rokah. Zalo obratujejo ta podjetja tudi skrajno r a -tijonelno in rentabilno. Gospodar-jkomu udestvovanju, podjetnosti se stavi mno-[0 mainj ovir, kot v Evropi. Sicer tudi \ Ame-iki obstojajo gotove struje, ki zahtevajo več- 0 kontrolo in upliv države na tarifno politiko elemiških družb in komunalnih podjetij, vendar je malo upanja, da se te želje uresničijo, kajti ta upliv bi imel gotovo težke posledice na rentabilnost v teh podjetjih naloženega kapitala, kar bi povzročilo, da bi se ka->ital ogibal sodelovanja v takih podjetjih in 1 tem onemogočal daljnji razvoj. Da je razvoj ameriškega gospodarstva pripisati predvsem dobri gospodarski politiki in ne toliko naravnemu bogastvu, potrjuje propadanje našega gospodarstva. Ni dvoma, da je Jugoslavija na naravnih zakladih bogata država, vendar pa njeno gospodarstvo, ravno radi napačne gospodarske politike nazaduje, mesto da bi naravnemu bogastvu pirmerno napredovalo. emu pa se ni čuditi, če pomislimo le eno, da se namreč pri nas porabi skoro polovica neposrednih državnih davkov za kritje deficita državnih podjetij. Na rentabilnost se nihče ne ozira. V naših železnicah je investiran ogromni kapital. Ta kapital pa ni niti v stanju, da nosi obresti za posojila, ki so bi-a svoje"asno najeta za gradnjo teh železnic, še manj seveda, da nosi državi, kot lastnici Železnic, primeren dobiček. Nasprotno iz težko plačanih davkov se mora kriti ogromen deficit, pri tem pa še od leta do leta propadajo obstojne naprave in železniški park. Naša držav® fadi z navišjimi tarifi ni v stanju od-praviti-teh nedostaikov. Enake razmere vladajo pri ostalih državnih podjetjih. Ponovno se je dokazalo, da tu ni druge rešitve kot ko-mercijalizacija teh obratov; toda merodajni krogi ne kažejo nikake dobre volje, da bi hoteli resno razmišljati o teh vprašanjih, ki so življenske važnosti za napredek nagega gospodarstva. Za tekoče proračunsko leto se ceni deficit državnih podjetij na 800 milijonov dinar-ev. Če pomislimo, da bodo državni dohodki z neposrednih davkov v tekočem proračunskem letu znašali le kakih 1.600 milijonov dinarjev (napram proračunu, ki predvideva 1850 milijonov dinarjev so dohodki iz neposrednih davkov znatno padli), tedaj vidimo, da je dana možnost znatno znižati davčna bremena, če bd odpadel ta deficit. Se večji bi bil seveda uspeh, ko bi naša državna podjetja prinašala državi dobiček v talci višini, ki odgovarja primernemu obrestovan ju investiranega kapitala. Nerentabilnost tega kapitala je glavni vzrok težkoč v našem državnem gospodarstvu, posredno pa tudi vzrok popolnega zastoja v našem privatnem gospodarstvu, ki ne najde Izhoda iz depresije. Naša gospodarska politika bi morala zasledovati le en cilj, ustvariti mož,-nost, da pride naša ekonomska sila do veljave. To pa bo mogoče doseči le tedaj, ko se bodo ustvarili vsi predpogoji za rentabilnost investiranega kapitala državnega kakor tudi privatnega. Ne smemo pozabiti, da -veljajo pri nas v principu isti naravni zakoni, kot v Združenih državah sev. Amerike, kjer se je gospodarstvo v preteklem stoletju nahajalo navzlic naravnemu bogastvu v enakih težkočah, ka-koršne obstojajo danes pri nas. Z delom pa je pričeti tam, kjer so stor-ene napake največje in kjer gre za stotine in in stotine milijonov, ki po nepotrebnem obremenjujejo naše gospodarstvo pri državnih podjetjih. • * « Nova tovarna nsnja v Karlovcu. Karlovec se vedno bolj razvija kot industrijski centcr. Aleks. Podvinec, dosedanji zakupnik tovarne usnja v Radečah pri Zidanem mostu namerava sedaj v karlovcu zgraditi lastno tovarno s kapitalom 7 milijonov dinarjev. Kakor znano, se nahaja v Karlovcu tudi znana tovarna usnja And. Jakila in tudi nekaj manjših obratov usnjarske stroke. Sanacija rtanko in hranilnire za Primorje na Sušaku. Iz Zagreba se poroča, da je sindikatu upnikov »Banke in hranilnice za Primorje« (Lito-rale), ki je kakor znano pred nekoliko meseci ustavila izplačila, dovoljen kredit pri Narodni banki v znesku 53 milijonov dinarjev s 6% obrestmi za dobo 5 let. Ta kredit bo porabljen za saniranje te banke. Imenovana banka je imela delniško glavnico od 10 milijonov dinarjev in 6 milijonov dinar- - .....i--. —„tr.o zadnjih 75 let, s« moramo naravnost čuditi napredku v vseh panogah tehnike. Upravičeno je tedaj vprašanje, kako bo žez 74 let, toraj 1. 2000. Kakor je premog danes glavni izvor gonilne sile, tako je gotovo, da bo v prihodnjih letih njegovo mesto zavzela elektrika in še drugI nar čini pridobivanja moči. Zrak, morski valovi, veter itd., to je dandanes že vse v začetnem štadiju uporabe. V domači hiši bodo nastopile velike spremembe in opravila gospodinje se bodo zmanjšala na najnižjo mero. Ognja v štedilniku in peči ne bo treba podkurjevati, kajti vse to bodo opravljale električne peči. Električni stroji bodo mlatili ter sploh vsa dela, za katera je danes treba mnogo poslov, bodo tako rekoč sama ob sebi opravljena. V kuhinji bodo stroji mleli kavo, prali in likali perilo, lupili krompir, snažili čevlje in vse take stvari. Visoki dimniki tovaren bodo izginili, ker jih ne bo treba, kajti s premogom se ne bo nikjer več kurilo. Vse bo električno, slabega zraka nikjer. Po mestih ravne ulice, promet vozli pod cesto, aeroplani bodo vozili z brzino 600 km na uro. Brezžično se bodo ljudje pogovarjali na vsako razdaljo, imeli v vsaki hiši aparate, s katerimi bodo videli dotičnega, s komur bodo govorili, časopisov ne bo treba, ker vse se bo zvedelo potom radia v par mii nutah po dogodku. Vse bo takrat na svetu »srečno«. Sedaj rojeni otroci bodo kot starčki to lahko dočakali. Tvnma r. hersol nasl. se nahaja sedaj WoEfova ulica St. 5 Priporoča veliko zalogo rokavic, nogavic za dame, gospode in otroke. Čipke, ženska ročna dela. volna, svila, bombaž. — Predtiskarija ročnih del. — Ustanovljena L 1887. — izžrebane številke loterije IZOBRAŽEVALNEGA DRUŠTVA NA BREZNICI dne 21. novembra 1926. Glavni dobitki: Sobna oprava: 47187. Šivalni stroj: 11401. Slainoreznica: 32187. Kolo: 14594. Kukinjska oprava: 32574. Srebrna ura z verižico: 1112. Dobitki po 1000 Din: 5900, 7715, 14757, 32348, 47019. Dobitki po 500 Din: 2203, 7660, 14954, 28288, 46214, 47140 Dobitki po 300 Din: 1864, 6863, 9317, 13062, 19426, 19844, 20744, 25286, 30456, 36540, 38561, 40863, 41177, 44210 49140, 49868. Dobitki po 200 Din: 212, 659, 1333, 1867, 2280, 7356, 8791, 10077, 14142, 14319, 16458, 16568, 17696, 18537, 18589, 20577, 21205, 22425, 23141, 24724, 26370, 27549, 28678, 333-16, 34010, 35934, 36847, 37319, 88865, 42109, 43538, 46331, 48130, 48160, 48841. Dobitki po 100 Din: 3446, 3578, 4378, 6256, 6429, 11987, 14976, 16355, 18934, 20482, 22340, 24384, 26986, 28185, 34723, 34976, 35011, 35291, 35767, 36106, 36347, 38771, 41058, 41380, 43580, 44264, 48093, 48601, 49105. Dobitki po 50 Din: 634, 1088, 3140, 7226, 10402, 11403, 14402, 15390, 15949, 20512, 20784, 22010, 23418, 23522, 25479, 27184, 27507 , 31570, 31806, 32274, 32371, 35210, 35527, 36048, 40493, 41648, 44022, 44057. 46287, 47256. Dobitki po 40 Din: 1611, 2483, 2826, 4237, 5808, 9113, 9207, 9242, 16015, 16325, 19373, 20739, 21036, 28763, 36661, 36906, 40337, 40716, 43189, 44229, 46187, 47880. Izžrebane dobitke po 20 in 10 Din objavimo prihodnjič. Pravico do nagrad po 5 zlatih dolarjev imajo tisti, ki so razprodali ali kupili največ srečk, in sicer v temle redu: V. Gostiša iz Breznice, Lovrenc Jure iz Studenčic, Julka Dolžan ln Ana Dolžan iz Zabreznice, I. Krasna z Jesenic, A Robič iz Žirovnice, Katarina Baloli iz Zabreznice, Iv. Finžgar iz Breznice, Fr. Papler iz Doslovič, Kmečka hranilnica in posojilnica v Radovljici. Dobitki, ki se ne dvignejo do 12. decembra 1926, zapadejo v korist izobraževalnemu društvu na Breznici. Pošiljali se bodo dobitki le, Če se naprej pošlje denar za vožnjo in druge stroške. Za vsako vprašanje je treba za odgovor priložiti v znamkah 3 Din. Izvirne francoske pastllje zdravijo in uspešno pobijajo vse bolezni diha! Prodajajo vse lekarne, kakor tudi drogerije. ■ valdaI Hatflio Funkcija elektronke, ki ima namen, da sprejete visokofrekvenčne tresljaje reducira v skupine in jih predela v nizkofrenkvenčne, nam je po zadnjih opisih znana; imenujemo jo audion. K nji spa-ia, ali, pred njo je namešče- mrežični bločni kondenzator, ki ima kapacitete od 200 do 500 cm, navadno 300 cm. Ta bločni kondenzator je edini v aparatu, ki je sestavljen po našem navodilu. Drugi sestavi zahtevajo navadno večje število bločni h kondenzatorjev z različno kapaciteto. Pred vsem je navadno nameščen bločni kondenzator imed vtikali za telefon in sicer s kapaciteto od 1000 do 5000 cm. V našem slučaji: tega kondenzatorja ne smemo vporabiti. Bločni kondenzatorji »o navadno sestavljeni tako, da so enako veliki stanijolnsti listki na enem koncu prevrtani in pritrjeni z malim vijakom. Med te listke so vtaknjem drugi tudi stanijolasti listki, ki so na drugem koncu prevrtni in pritrjeni z vijakom. Da se oboji listki ne dotikajo drug drugega, je med njimi kak Izolator. V tem slučaju imenujemo ta izolator dielektrik. Višina kapacitete bločnega kondenzatorja je odvisna od velikosti stanijolastih ploščic, njih števila in pa od dielektrika, ki je med ploščicami. Za dielektrik je pri dobrih kondenzatorjih vporab-ljena sluda, pri slabših pa parafiniran papir. Najboljši bločni kondenzatorji so pač oni, ki imajo za dielektrik zrak, in so kroginkrog zaliti s parafi-nom, da ne pride med ploščice prah ali vlaga. Ker pa je dielektrična konstanta zraka majhna ( n. pr. 5 krat manjša kot papirja), zato so ti kondenzatorji precej obsežnejši od onih s sludo ali papirjem in jih dobimo navadno Ie za nizke kapacitete. Kondenzator ima namen, do konden-zira ali zgoščujo podeljeno mu elektriko. Prav je, da pred montiranjem preizkusimo kupljeni bločni kondenzator glede njegove uporabnosti. Predvsem ne smejo imeti ploščice, ki so pritrjene na nasprotnih straneh, med seboj stika. To preiskusimo lahko s telefonom tako, da na en vijak kondenzatorja napeljemo pozitiven tok iz akumulatorja, eno vtikalo telefona zvežemo pa z negativnim polom. Če se sedaj dotaknemo z drugim, prostim telefonskim vtikalom nasprotnega vijaka kondenzatorja, ne smemo slišati močnega poka v telefonu. Ako tega slišimo, imajo ploščice med sabo stik, in tak kondenzator je zanič. Pač pa moramo čuti iz telefona lahen pok, če se z njegovimi prostimi vtikali dotaknemo obeh kondenzatorjevih vijakov čez več minut pozneje, ko smo kondenzator napravili električen. Danes že lahko dobimo absolutno zanesljive bločne kondenzatorje, ki imajo v resnici kapaciteto, ki je na njih navedena in katera se ne spreminja radi vlage, temperature ali mehaničnih vzrokov. Imamo celo kondenzatorje, ki so evakuirani v steklenih cevk Ji kot mrežični upori. Praktični so tudi oni fabrikati, ki iinaio montiran kondenzator iu upor skupaj. Dobi se celo podstavke nalašč za audionsko žarnico, v katerem je združen Sarilni upor, mrežični upor in mrežični kondenzator. Do skrajnosti so pa šli pač oni fabrikantje, ki so montirali zadnja dva dela kar v brezzračen prostor v žarnico. No, to je za naše potrebe le preveč dobrega skupaj, pač pa se mora obnesti v čpecijalnih, prav zelo občutljivih sestavih. — Svo-ječasno smo pri navedbi materijala za sestavo Rei-nartzovega aparata svetovali kupiti več mrežičnih odvodnih uporov različnih velikosti in obdržati najprimernejšega. Dobi pa se tudi upore, na katerih se višina upora regulira in je premenljiva od ca. 50.000 do 10 milijonov 'imov. Vendar teh za enkrat ne morem priporočati, ker imam osebno ž njimi slabe slaišnje. V puščici, v katero se vvija vjjak in ž njim zvišuje upor, je namreč nalit glicerin, ki se, menda vsled nezanesljive konstrukcije prične kar samoobsebi cediti iz puščice v laparat. Radi popolnosti opišemo v naslednjem še posebno vrsto žarnic, ki imajo mesto ene mrežice — dve, in sicer je druga navita kot spirala še bližje žarilne nitke. Imenujemo te elektronke: žarnice z dvema mrežicama (Doppelgitterrfihre). Uporabljamo jih lahko na vsakem mestu, kjer sicer rabimo elektronke z eno samo žarnico Moremo pa fe njimi tvoriti še premnogo raznovrstnih kombinacij, ki so z enomrežičnimi žarnicami nemogoče. Njihovo funkcijo si razlagamo takole: Povedali emo že enkrat, da se elektroni, ki puhte iz žareče katode nekako zeoste okrog žarilne nitke, to /e, okrog svojega izvora in s tem omejujejo nadaljnjp intenzivno izžarevanje elektronov. Špirala, ki je tesno okrog kalode navita, razpršuje elektrone, ki bi se sicer kupičili in zgoščevali v nekake oblake, jih pošilja proti drugi, to je pravi mrežici in s tem vrši važno delo, da zmanjšuje notranji upor v žarnici, ki je resnično pri dvomrežnih elektronkah mnogo manjši, kot pri normalnih. Radi tega je treba dati žarnicam na anodo mnogo manjšo napetost pozitivne elektrike, da vršijo funkcijo au-diona ali ojačevalne žarnice, kot jo damo enomrež-nim elektronkam. Ta, druga mrežica, vrši pa tudi lahko funkcijo nekake predanode, če je tesno ob pravi mrežici. V tem slučaju privlači negativne elektrone izpod prave mrežice in s tem podpira delovanje anode. In res damo dvomrežnatim žarnicam na anodo le kakih 12 voltov, dočim moramo imeti za normalne elektronke anodno baterijo b 60 do 80 voltov napetosti. Zunanja oblika dvomrežnih žarnic se razlikuje od drugih le v tem, da ima stekleni podstavek te žanrce vdelan vijak z matico, ki drži do notranje mrežice. Na ta vijak, oziroma notranji mrežici damo isto napetost pozitivne elektrike, kot jo dobi anoda, ali v mnogih Blučajih je bolje, da doba nekaj nižjo, nekako tri četrtine od anodne. Če namestimo v aparat, za katerega sestuvo smo dali navodilo, dvomrežičue žarnice, potem nam je treba v št. 26 (slika 3 od 10. okt t 1.) napeljati mesto +60 voltov le +12 voltov. Iz 26 speljemo v telefonsko vtikalo 27, kot je na sliki pa tudi iz 26 do 17, to je na začetek primarnih ovojev nizkofrekvenčnega transformatorja V vtikalo št. 16, kamor je bilo sedaj speljanih |+20 voltov, speljemo pri dvomrežnih žarnicah le +9 voltov. Iz tega vtikala pa naj peljeta dve izolirani žici, ena na audionski žarnični vijak, ki je na žarnici ob strani, druga pa na enak vijak na ni-zkofrekvenčni ojačevalni žarnici. Kake prednosti nam nudi v poraba teh žarnic? Prvič si prihranimo drago anodno baterijo, ker lahko vporabljamo me-Kto nje le tri baterije za električne žepne sve'il-ke, ki jih zvežemo tako, da je prve negativni jx>l (to je daljši kontakt) zvezan z akumulntorjevim pozitivnim polom. Pozitivni pol prve baterije je zvezan z negativnim polom druge, pozitivini pol druge z negativnim tretje, pozitivni pol tretje baterije pa pelje v 20. Tudi pozitivni pol druge baterije pelje v 16. Drugič, z dvomrežnimi žarnicami dobimo precej čistejši prejem. Samošumenje, ki je včasih tako nadležno, nam pri teh elektronkah skoro popolnoma odj>ade. Radi tega dobimo tudi čisto šibke postaje dokaj čisto in jasno, dočim so pri navadnih žarnicah komai slišni zvoki izgube med šumenjem. Slabe strani teh žarnic so pa: Prvič, nabavna cena je precej višja od enomrežnatih, okroglo za 50 odstotkov. Vendar ta večji izdatek kar ne pride v poštev, če pomislimo, da si prihranimo mnogo višjo vsoto, ki bi jo izdali za anodno baterijo, ki se pa nam vrh tega le prerada v nekaj mesecih izčrpa in postf.ra. Drugič, glas je za spoznanje šibkejši kol pri normalnih žarnicah to se posebno opazi pri aparatih z večjim številom elektronk, kjer vporabtjamo zvočnik. Za končno ojačevalno žarnico (megafonsko) še nimamo primerne z dvema mrežicama. Pri našem sistemu tudi ta nedostatek ne pride-vpoštev. Tretjič, reguliranje žarilnega upora, pa tudi višina anodne napetosti je mnogo bolj kritična. Ako dobi žarnica premalo toka, ni da bi slabše delovala, ampak popolnoma odpove. Tudi to nam pri dvožarničnem aparatu ne more delati preglavice, drugačna jo pač stvar n. pr. pri osemžarničaem aparatu. Sklepati je iz tega, da imajo dvomrežne žarnice še veliko bodočnost, posebno še radi tega, ker se da ž njimi napraviti sestave, ki so pravi čudeži moderne radio-tehnike, da omenim le Numanov-Rosen-steinov sistem, na katerega se bomo svoječasno tudi še povrnili. PROGRAMI. Dunaj 7 Kw — 517.2, Praga 5 Kw _ 348.9, Brno 3 Kw- 441.2, Berlin 10 Kw — 483.9, Bre-slau 10 Kw — 322.6, Leipzig 9 Kw — 357.1, Fr*nlc-furt a. M. 9 Kw - 428.6, Munchen 5 Kw _ 535 7, Konigswusterhausen 18 Kw — 1300, Hamburg 10 Kw — 394.7, Daventry 25 Kw — 1600, Bern 6 Kw — 411, Rim 3 Kw — 422.6. Nedelja, 28. novembra. Dunaj. 11 koncert dun. simfon. orkestra. 16 lahek koncert. 18.10 komorni kvartet. 19.30 R. Nordmann: »Die Oberzahligen« (igrokaz). Praga. 10 prenos iz bazilike sv. Vaclava. 11 matineja. 17 koncert. 20.02 staro-praški večer. Brno. J. Vrhlicky: »Trije poljubi« (dramat-ska pesnitev). 20.40 Zdenka Sedlakova poje pesmi Viteslava Novaka. 21 lahka glasba. Berlin. 20.30 koncert (zbor). 21.15 lahka glasba. Breslau. 12 Griegov koncert. 16 in 20.10 koncert. Leipzig. 20.30 božična igra Julija \Vitteja. Frankfurt. 20.30 koncert. Munchen. 20 Moličrov »Žlahtni meščan« z glasbo Rih. StrauBa. D a v e n t r y. 22.15 koncert. Bern. 20 1. deianje Verdijeve »Traviata« (prenos iz mestnega gledališča). Rim. 21 prenos iz gledališča. Ponedeljek, 29. novembra. Dunaj. 11 in 16.15 koncert. 18 »Palestrina« (prenos iz drž. opere). perite volnene čepice, hlačke, nogavice in dokolenke Vaših otrok! ku Praga. 20.02 Blodekova opera »V vodnja-21 lahka glasba. Brno. 19 in 20.30 češka glasba. Berlin, 19.05 predava dr. Edm. Lasker o smislu šaha. Frankfurt. 20.15 simfonični koncert. M ii n c h e n. 19.30 komorni koncert. Rim. 21 vokalni in instrumentalni koncert. ATLETIKI, CELJE : ASK PRIMORJE. V nedeljo nastopijo v Ljubljani celjski atletiki, kateri uživajo še vedno renome, ki so si ga pridobili za časa svojega trenerja in igralca Diir-sc.hmida, kateri nastopa sedaj pri prvorazrednem dunajskem profesionalnem klubu WAC-u. Kljub temu, da je njihov igralec odsoten, so se atletiki v zadnjem času zelo dvignili, kar kažejo rezultati, ki so jih dosegli: proti prvaku Maribora I9SK Maribor 4:1, proti lokalnemu tekmecu SK Celje 6:3, proti državnemu prvaku Gradjanskemu 0:5 itd. Omenili je tudi, da igra v sedanjem moštvu so povečini stara prejšnja garda kot Šale-ker, Stožir in drugi, od mlajših je posebne omembe vreden vratar, o katerem pravijo, da spada brez-dvomno v slovensko reprezentanco. Tekma se odigra na igrišču ASK Primorje, Dunajska cesta ter prične ob 14.45. V predtekmi ob 13.15 nastopi agilen SK Mars proti rez. ASK Primorje. S&oržni fe«len Italijani pa res povsod silijo na dan. Zadnjič smo pisali, da je dovolil ministrski svet za gradbo stadiona v Bologni 1 milijon lir. Sedaj pa beremo, da je dovolil ministrski svet nadaljnji milijon lir za pripravo nn olimpijske igre. »Italija je nemara šele sedaj šport odkrila.« Namen je seveda razširjanje fašistične ideje. Vseeno pa vidimo, da se vse pripravlja na olimpijado in da bi bili morali tudi mi že davno začeti. In kje smo? — Tex Rlckard bo zgradil v Chicagu približno tako areno, kakor je Madison Square Garden v Nevv Yorku; stala bo šest milijonov dolarjev. — Kako gojijo šport na češkoslovaškem, smo pisali v posebnem članku 25. t. m., o pospeševanju 6porta na Nemškem in Estonskem ter o športni palači v Koebenhavnu pa 27. t. m. Kakor zmeraj, pride tudi sedaj nogomet na vrsto. Klubu Hakoah so dovolili drugo potovanje v Ameriko. — Važni nogometni rezultati: Gradjanski—Derby 2 • 1, Croatia—Concordia 2 :0, belgr. Športni klub—Jugoslavija 2 • 0; Juventus1-Napoli 3 : 0, Genova—Alba 2 : 0. Milano -Bologna 4 : 2, Padova—Fortitudo 1 : 1. (Dunajsko igre" in pique—Club Francail 1 : 1. (Dunajske igre in vrsto dunajskega prvenstva smo priobčili 24. t. m.) Tam smo govorili tudi. da so nastali spori med Ogri na eni strani ter Italijani in Španci na drugi. Kakor beremo, so se sedaj pobotali; glede Italijanov bomo še poročali, glede Špancev je pa takole: dolgo pismo so Španci pisali in tako lepo je bilo sestavljeno, da se bodo Ogri vseeno odpeljali; 15. decembra bodo igrali v Madridu, 19. pa v Vigo, torej tako. kakor so Spanci hoteli. — >Tifa« bo 10. decembra zborovala v Parizu in bo razpravljala o Amsterdamu in o zaslužkih nogometašev. — Lepo je napravila tovarna cigaret H. Bergmann v Dresdenu; naklonila je srednjenem-8ki nogometni zvezi 160.000 Din, da bo mogla plačevati trenerja. — Zmeraj več »Sparlaneev< gre v Ameriko. V Glanorganu v \Valesu sta dve nogometaški zadeli s tako silo drugo v drugo, da je ena nezavestna obležala in je kmalu nato umrla. Nogomet ni šport za ženske, saj imajo hazeno itd. O Suzana! Hrabra si! Fotografirali so te hoteli, v Chicago v Ameriki. Jezna si bila in mahala si z rnketom okoli in tako si se vznemirila, da si zgubila nato v borbi proti Brownovi dve točki in da si končno zmago le s težavo priborila! — Da ne gre zmeraj vse tako, kakor bi človek rad, je skusil tudi tvorj rojak Borofra; v Koebenhavnu je premagal danskega prvaka Petersena W potrebščine i® ™ ^^ iHk v nalnoMI |p>hl«l .laln« .. __• FRANC BAR. v največ}! !zb!ri stalno v zalogi pr! Lf ublf ana. Cankarlevo nabr.5 T»i«t. 40 7 : 5, 6 : 3 in 6 : 3, a v Stockholmu ga je potolkel Garell 3 : 6, 6 : 2 in 6 : 4; morda Borotra ni bil disponirnn. — Med profesionale je zašel sedaj tudi avstralski prvak Anderson. — Po zgledu drugih so sestavili sedaj še Nemci svoj prvenstveni seznam; prvi je Froitzheim. Radi bi igrali v mednarodnih tekmah ob rivieri; ker pa do takrat še ne bodo v mednarodni zvezi, se vrši sedaj nekakšno spredglnsovanje«, izraženo s tem, ali naj se pripustijo k tekmam ali ne. Amerikanci so se že zanje izrekli, drugi jim bodo sledili, in bo spet vsa Evropa složno skupaj igrala. — Tenis je bolj aristokratska igra, in se ne čudimo, da je velik njegov prijatelj tudi londonski škof. In kako izborno igra! Sedaj potuje po Ameriki in je skupaj z Johnstonom premagal dvojico Wills-Hardy 6 : 4. Johnstona poznamo kot enega najboljših igravcev sveta, VVillsova je prva za Suzano, Hardy je pa predsednik zveze tenisa v Ameriki. Nato je igral škof skupaj z Willsovo proti Hardyju in Johnstonu in je bil premagan 4 : 6, 2 : 6. Slednjič je nastopil še proti škofu iz San Francisca in ga je z veliko premočjo porazil 6 : 0 in 6 : 1. Maori so že zelo utrujeni. Včasih zmagalo, včasih ne. Na občnem zboru francoske 1 a h k o a 11 e t -s k e zveze v Parizu je bil Genet zopet izvoljen za predsednika. — Angleške lahkoatletske termine smo navedli v »Slovencu« 24. t. m. — Ameriška atletska zveza je priznala šele sedaj Paddockov rekord 100 y 9.5 in hkrati Lockeyev rekord 220 v 20.5. Obenem je sklenila, da bodo merili čas odslej samo še na petinke sekunde in ne več na dese-tinke. — Švedi imajo 64 atletov, ki so vrgli v pretekli seziji kopje nad 50 m daleč, 38 nad 52 13 nad 5o m; najdalje ga je vrgel LindstrOm, 65.59 m. — Leta 1027 bodo priredili Angleži in Švedi tekme dijakov na Švedskem, leto nato pa na Angleškem. — Freyer je zboljšal poljski rekord v teku 5000 m na 15 : 51.8; torej so prišli vendarle ze pod 16. — Hojo na 100 km so priredili pri Milanu, 40 je bilo tekmecev, prvi-je bil Giani v 10 : 45, 6 minut za njim je prispel na cilj Trža-cau Umek, 11 minut za tem pa znani Pavesi; ta tekma se je vršila letos štirinajstič. — 10 milj ali 16.093 km je kretekel v Halifaxu v Ameriki Charles Sneli v 54 : 14.8; 39 sekund za njim je prispel na cilj bostonski maratonski zmagovalec I C Miles, oni tekač, ki je porabil za 42^194 km samo 2. uri 25 minut in 4 sekunde. Isto razdaljo 10 milj je pretekel v Ameriki živeči Finec Ritola v 53 : 30.2 Šest milj ali 9.656 km je pa pretekel Ritola v 30 minutah in 3 sekundah; v isti tekmi je zmagal ze leta 1921., 1922., 1923. in 1925. Letos je bilo tekmecev 24, pa so si od prvih 7 mest priboriti Finci (Člani finsko-ameriškega kluba v New Yorku) kar 6 mest; samo Amerikanec Titterton se je vrinil vmes. kot drugi. - O zimskem treningu za lahke atlete smo priobčili Članek, dne 26. t m. Preteklo nedeljo so se izvojevala avstrijska prvenstva v težki atletiki. Omenimo Kott-hkov obojeročni sunek 137.5 kg (Kottlik je v srednji težki tezi). Listi so pisali, da je ob tej priliki izborni Haas sunil kvišku 142 ke in da je to svetovni rekord V odgovor tem listom smo napisali -'4. t. m. poseben člančič o Haasu. Njegov rekord v sunku s prostim dvigom do prsi je 183.7 kg, s pre-standkoni ob pasu je pa sunil 140 3 kg. Znameniti bokser Greb bo dobil v rojstnem kraju Pittsbourg spomenik; postavila mu ga bo mestna občina. — Godfrey, najboljši mlajši črni bokser. je premagal Gamsa v 6. rundi k. o. -- Diener se bori ta teden. 2. decembra, z Malo-neyem, 1'ersson 8 decembra s Sliarkeyem; zmagovalca iz, teh dveh bojev se udarila nato med seboj in končni zmagovalec z Dempseyeu. Isti dan kot Diener bo nastopil tudi Paolino, in sicer proti Monte Munnu. A me Bord je plaval 500 y v 5 : 30.1. O Vierkotterju smo pisali 25 t. m. in smo povedali tudi, da mu ie vzel prvenstvo v plavnnju čez * oino Los Anorftlo« — Sta Onlntina. 36 km. Ameri- kanec Taber s 13 : 29 (beremo tudi 13 : 27). Vierkotterju ne ostane drugega, kakor da poskuša zboljšati Taberjev čas. — Argentinec Zorilla je plaval 100 y v 0 : 54. — Nemka Liese Schletder je stara 42 let, pa si je priborila zlati športni znak. — Ameriški plavalni zvezi so priložili v odobrenje 217 rekordov, odobrila jih je 159; NVeissmueller jih ima 13, Borg 15, gdč. Geroghiy 19. O drugih plavalnih dogodkih pa priobčimo poseben čiuuek. Veslaška tekma med Oxfordom in Cam-bridgeon se bo vršila 2. aprila 1927. V Parizu je vozil Breau na kolesu 10 km v 15 : 59.4, v Dortmundu Moller 40 km v 43 : 20. — Zmagovalca šestdnevne dirke v Berlinu, Francoza VVambst in Lacquehay se bosta udeležila tudi šestdnevne dirke v New Yorku, ki se prične dne 5. decembra; drugi udeleženci so Goullet—Gior-getti, Mc Namara—Belloni itd. — V Berlinu bodo še tri šestdnevne dirke. Da ima to s športom kaj, malo skupnega, ni treba posebej omenjatt-fti pi- ' šemo le zaradi popolnosti. — Ameriškiif^vak, 26 letni Jaeger, je prišel dirkat v Pnrizt O italijanskem avtomobilnem klubu smo priobčili članek 23. t. m., o francoskem avtomobilnem športu 27 t. m. Italijanski major Bernardi je letel v aero-planu 3 km tako hitro, da bi dalo to na uro 460 km. — Iz Marseilla v Alger je letel Burry v rekordnem času 4 ure in 5 minut. — Deset ameriških častnikov aviatikov bo 15. decembra startalo na 31.000 km dolg polet: Panama—obala Tihega ocena—Chile čez Ande v Aggentino—obala Atlantskega oceana. Holmenkollensko s m ušle o tekmovanje Norveškem se bo vršilo 22.-24. marca 1927. na ŠvedsKa svetsKamarKa KaSjača TCE TOUN P6OIST0 HARKI^lipl Metoreološka postaja na Krvavcu ukinjena. K tozadevnemu članku, tiskanem pod >Turistika< dne'23. t. m. nam daje zavod za meteorologijo in geodmamiko sledeče pojasnilo: Meteorološka postaja na Krvavcu je morala prenehati, ker je pomenil« za javno službo toliko, kakor bi je sploh ne bilo. Če se na Krvavcu avgusta v obče ni opazovalo in so podatki zadnjega meseca vsled nerab-nosti upropastili ves letni račun, komu na ljubo bi naj tedaj puščali životariti postajo- Vsakomu je a priori jasno, da zavod slabo oskrbovanih postaj ne more vzdrževati niti z dragimi instrumenti niti z nagradami in prvotno za Krvnvec določeni, iz Berlina 7,a 3000 Din naročeni termograf bo instaliran pri koči na Veliki Planini. Trdno pričakujemo, da se bo vršila meteorološka služba na tej točki nepretrgoma vestno, da bo ta postaja ustregla s točnim opazovanjem namenu, določili tudi za naše planine mero pojenianja toplote z višino. Ako je zmogla realizirati sarajevska centrala nekaj podobnega s svojo Bjelnšnico (2062 m), Avstrija z Obirjem (2047 m) itd., bi bili gotovo kos začrtani svoji nalogi tudi mi z našim Krvavcem (1700 m), ako bi le ta bivša postaja bila pravilno funkcionirala. Moda OBLEKE, KI IMAJO SVOJ SLOO. Pred nekaj leti 10 se spet vdomačile t« vrste oblek« ln jih ie imelo ženstvo že vsepovsod. A ko •o (topile »moške« obleke na povrlje, so izginil« te zares ienske obleke in šele letoi imajo spet veliko besedo. In spet uporabljamo razne mehke in nežne blagove, kakor mehke vrste svile, lepe tafte, svileni žamet in čipkasto blago. Tudi vezenine v rajrazličnejših barvah, razne umetne rože in rese — vse je spet v modi. Za obleke v posebnem slogu pa je barva blaga velikega pomena. Plavolaskam pristojajo te obleke vedno lepo, bodisi da so te ali druge barve. Za druge pa, ki imajo temne lase, je treba večje izbire in je najbolje, če si izvolijo tako obleko v temnih barvah. Obleke, ki imajo svoj slog, imajo večinoma d o 1 -g e rokave. Na pričujoči sliki vidiš različne modele za take obleke. Prva je iz tafta 'nežne barve, druga ima zgornji del iz žameta, spodnji pa je narejen iz širokih, svilenih trakov, ki so prišiti na posebno krilce. Ta obleka utegne imeti tudi kričeče barve — posebno rdeča bi bila na mestu. A tudi črna bi b.la lepa. T re t j a je iz žameta, ki bodi temnozelen ali rdeč ali temno-lilast ali črn. Naprsnik je blestečega blaga (srebrnega, zlatega, bakrenega). Pas je spredaj zavezan v široko pentljo, krilo ima dolge rese. Najbolj enostavna je četrta obleka za dekleta. Narejena je iz tafta ali »crepa«, za pasom jc velika roža in krilo jc posebno široko in Štrleče, zato pa život tem ožji in tesnejši. Nova vrsta rokavov je prišla v modo, ki so zelo fantastični in nič pripravni, vendar so lepi. Imajo jih plašči za večerne prireditve. Vsi so iz krzna in so videti kakor velikanske trobente. Žametast telovnik vidimo večkrat, saj ji žamet letos sploh silno v časti, ker je videti človek vedno lepo oblečen v žametasti obleki. Za žametast telovnik vzemi žamet temne barve, najbolje črnega, temnomodrega ali temnordečega. Pod tem telovnikom nosiš moški srajci podobno bluzo, ki je seveda najlepša, če je svilena — in da se lepo vjema z barvo žameta. Če je telovnik temno-moder, hodi bluza svetlomodra; če je telovnik rdeč, bodi bluza svetlorožasta, in podobno. Svilena ovratnica bodi po možnosti istih — obeh barv. Telovnik ima tudi žepke, je brez rokavov in se obleče kar čez glavo. najsigurneje sredstvo proti reumi, trganiu, glavobolu, nervozi, izpadanju las itd., služi v odstranitev raznih kožnih izpuščajev in" kurjih očes. — Uporabljiv za vsako napetost t 6 elektrodami, garancijo in natančnim opisom opremljen. Pohvalna pismo na razpolago. Pravi ELEKTROZON aparat se dobi edino le: Eiektrozon aparat: elektrotordki fl. VeitajS, Ljubljana Goscosvetska cesta št. 13. RHDIil dsli fin kompletni aparati. Vsaka drobna vra!>ca l'JO Din >11 vsaka besedo SO par Ma]insn|Sl og'as 3 alt H I In. Oglasi nad devet vrstic se ra£nna|o vlAe. Zn odgovor znamtto! Na vprsftan|a brez znamke ne odcovarlimal ■ ■■BBEiaaat HfartP!) poštenih! UuUlLd staršev, ki | ima veselje do čevljarstva, sprejme takoj Ivan KOČEiVAR, čevljar, ŠeSče, Sv. ;Payel pri Preboldu. Pletilja :eHrr£ itan. v hiši, plača po dog. Ponudbe upravi št. 8166. Organlsti pozor! 20 božičnih pesmi v zvezku — po 30 Din zvezek, proda Slov. pevsko društvo »Slovan«, Brdo -Vič pri Ljubljani. 8163 Krojaški pomočnik išče delo. - Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Marljiv« Stev. 8231. Kot sostanovalka se sprejme gospodična z vso oskrbo. - Ilirska ulica 20, II. nadstr. 8207 Soba irlpravna tudi za kro-ača ali šiviljo se odda v ožni dol. cesta V. št. 33. Uičnib h rez otrok za lilo I UR vilo blizu deželne vlade, se išče. Prednost imajo vpokojenci. - Ponudbe upravi lista Slovenec pod šifro: »Redoljubnost Stev. 729«. Deklica sirota poštenih staršev, se sprejme k dobri kršč. družini. - Naslov v upravi lista pod Stev. 8218. B3BBBHBBBBBBHD Gospodinje! Služkinje, kuharice, sobarice, služkinje za vse, pestunje in postrežnice Vam preskrbi »Poselska zveza« v Ljubljani, Stari trg št. 2/1. - Obrnite se pism. ali osebno nanjo. Za majhno gostilno na deželi se takoj sprejme v službo 16 do 20 letna deklina ££ š! ga dela in je priprav za gostilno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8161. Zastopnike za prodajo patent, novosti iščemo za vse kraje. Zelo ceni predmeti! Velikanski promet. Najvišji zaslužekl - Ponudbe na EDO PLANKO, Zagreb, Gajeva ulica 47. Tovarna stolov išče za izdelavo mehaničnih stolov enega ali dva dobra delavca, ki sta popolnoma vešča v sestavljanju teh stolov, kakor tudi vajena delati na strojih. - Vpraša se v upravi pod St. 8120. Dobra uradn. obitelj išče Amerike feriafve vnovct. delnice prodala, 7apu$tiiie urtluie točno ln ceno: Dr. rVA*l ČERNE, gospod, pisarna, L|ubl|ann. MlklotlCeva c. O Izurjen mlad gaterist išče službe v Slo- eniji Naslov v upravi St. 8214. Razpisuje se služba ORGANISTA in CERKVENIKA Pre žganjem p. Liti;i. hodki: Cetrtinka po- ISSe se pošteno, krščan. rlnMn za vsa hišna UCKIC opravila. Naslov v »Poselskl zvezi«, Ljubljana, Stari trg 2 1., pod »Pridna«. 8213 Pofnilio IŠČE tovarna zamaškov. Gospodje, ki so že potovali v tej stroki z dobrim uspehom — naj pošljejo svoje ponudbe na upravo »Slovenca« pod St. 8151. Oskrbnik le fiče za večje posestvo poljedelstvo in vinograd, z elektr. obratovanjem In s traktorjem. Ponudbe X navedbo zahteve plač« ia dokazili o dosedanjem službovanju jc poslati na naslov: OskrbniStvo ve-leposcstva Belikamen — d. Grosuplje. na Dohodki sestva, žitna hira okrog 38 mern., drva in nekaj v denarju. Gostilniška obrt v cerkveni hiši — Zato se želi, da ima pro-silcc ozir. da si oskrbi »gostilniško osebno pravico«. 8144 ČTRMPILJE E dekleta iz boljše hiše pomoč gospe za domača dela. Prednost, katere imajo rade otroke in govore nemško. Javiti s fotografijo — I. DERETIČ, BEOGRAD, Bitoijska 70. 8146 Volnoin bombaž za strojno pleteni« in vsakovrstna ročna dela dobite po najnižjih cenah v veliki izberi pri KaJu PRELOGU - Ljubljana, Stari trg Stev 12 — in Židovska ulica štev. 4. LIUKTUIEH PTIČEVI Razpošiljam krmo _ja ptice. Pravilno cm««' 2ajamfau> zdravv in s Paketirana od5kq dalje JOS. CAGEl, trnovim s jSmeni? Ljubljana.Sv. Petra cesta7. Mizarski pomočnik dobro izvežban, išče dela. Nastopi takoj. - Naslov v upravi lista pod St. 8150. fpečate ^ Oraverstvo, etikete SITAR S SVETEK LJUBLJANA »> '1 ?etra ^ Premog - Drva ILIRIJA, Kralja Petra trg 8. Telefon 220. MOTOR na surovo oljn. Orlu. Cro-alejr, sistem >Oito< Mann hfStnr, 12.5 H P. prodam po UROiltil ceni. Našlo* nov« uprava lieta pod tir v. Kili. NA STANOVANJE in hrane sc takoj sprejme gospod. - Ambrožev trtf 1, gostilna. 8096 Hišo kupim v Ljubljani ali okolici za 50 — 70.000 Din. Naslov pove trgovina TURK — Strcliška ulica 22. ČopISe - 56etke ter vsa vrsto ščetarsklh Izdelkov Izdeluje HINKO ŠIMENC Kongreanl trg 8 Tržaška oo3ta B Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah Cerne, tuvellr, Ljubljana Wolfova ulica štev. i Hmeljsko ali vinogradno večje posestvo na Štajerskem vzamem v najem, • Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Večje posestvo«. 8100 ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE Karol Florjančič V CELJU Cankarjeva cesta 2 (poleg davčnega urada|. Instalacije električnih na piav z a luč in potton. tele tonov, zvoncev, radio apn ralov - Poprava rlektro-motorjev In vnakovratnlh električnih naprav. - V r.alopri: lestenci, »vetllke. Ilkalnlkl, motorji. števci, iarnirp Itd. In ve« elckiro-materljal. Točna postrežba! Nizke cene! - Proračuni brezplačno! Snua Pletiljo AUTOMOBILE vsakovrstne, in motorna kolesa, popravlja najbolje, najhitreje in najceneje: FLORJANČIČ, Karlovska cesta 22. 6432 HLODE HRASTOVE in BUKOVE, knpuje parna žaga V.SCAGNETTI, Ljubljana dobro izvežbano, sprejme na dom proti dobri plači MARIJA KOGOVŠES — Dravlje 109, Celovška c. Poceni prodam skoraj popolnoma novo črno obleko,n suknjo Naslov v upravi St. S192. POSESTVO obstoječe iz 54 oralov zemlje s pripadajoč, hišnimi in gospodarskimi poslopji se odda pod ugodnimi pogoji v najem. Vpraša naj 9e: Maribur, Cankarjeva ulica St. 10. Priporoča se vsem moderno urejeno KROJAŠTVO tvrdke FRANC JERIHA Šmartno pri Litiji St. 5. Cene solidne, delo priznano dobro. 8017 se cenjene interesente vljudno obveščamo, da se je f,POSEST" Real talna pisarna družba z o. z. preselite iz Sv. Petra ceste na Miklošičevo cesto 4 (nasproti frančiškanske cerkve). Lepa 1 vrt°m, llldu poljem in vsemi pritiklinami, na lepem mestu Zagorja nad Savo, se ugodno proda. KL. PITZMAUS - ZAGORJE št. 112. 7999 Sisek prl.rora b o 11!«. otamburce, r ar liture itrune, sol* In ><• potrebščina 21 »>» , glasbil« Odllkoiaa m parlikl Cen ki franko. rautaif Gostilno vzamem t najem na prometnem kraju v mestu ali na deželi, kjer se iztoči vsaj 30 litrov vina dnevno. — Ponudb« na upravo »Slovenca« pod: »Gostilna«. 8093 štampilje S. PETAN, Maribor. Nasproti glav kolodvora C film oddam s hrano OUMU ,ni ali dvema osebama. - Naslov pove uprava lista pod St. 8203. k!3*v'!r (ŠtuUfHl*»I) -IMdVlI irn i„ dobro ohranj., »e proda. Naslov * »Dravi lista Ster. 8206. Kozjerejci pozor I Kupila sem plemen, kozla. - »Golarjev« v Zg. Šiški. Babica Marija Tominec se je PRESELILA iz Strc-liške ulice štev. 10 na Bleiweisovo cesto 27, nasproti muzeja. Vhod jc iz Knafljeve ulice št. 13, r. vrta, v pritličju. Cenj. damam sc priporočam za nadaljnjo naklonjenost. Hiša v kateri je trgovina in gostilna, se odda t najem le trgovcu, kateri ima osebno pravico za gostilno. Zelo na prometnem kraju. — Ponudbe na upravo lista »Slovenec« pod St 8211. želez, blagajna HVERTHEIM) «• takoi kupi. — Ponudb« upravi lista Slovencc pod iilro: »Blatfalna«. 8169 Opremljeno SOBO, poseb. vhod, elektr. luč, oddam. Novi Vodmat 62. POZOR I POZOR 1 RADIO - APARAT za sprejem na poljubno število slušalic in zvočnik, komplet, novo, radi odpotovanja ceno naprodaj. — Ponudbe upravi lista pod: »Ceno« 8077. odprodam po zelo zni- . ™ žani ceni. - Tudi lepo , L6R0 DOSCStVO MAJHNO POSESTVO r blizu Kranja, za 3 glave živine se zelo ceno proda. - L. REBOLJ, Kranj. šivalne stroje Pletilni stroj dobro ohranjen, prvovrst znamke, se zelo ugodno proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8217. S KAPITALOM od 150.000 Din naprej - se lahko udeležite pri dobičkanosnem in dobro vpeljanem podjetju. Sodelovanje se želi, ali ni pogoj. - Ponudbe pod: Resen sotrudnik anončni ekspediciji MATELIČ in KOMP., Ljubljana. 8210 Solnate vreče kupim. Ponudbe prosim na naslov: Makso Hein-rich, veletrgovina kolonialnega blaga, Čakovec PRODAM PSICO volčje pasme. Oddam jo lakoj za 100 Din. Drugo pa vse na stroške kupca. Stara je 1 % 1. in huda. -Franc Repnik, Rudnik 12, pošta Radomlje. 8145 Plemenski BIK čiste montafonske pasme, izhajajoč iz roda dobrih mlokaric, je naprodaj pri Oskrbništvu graščine Kodeljevo. 8193 V Mariboru najugodnejši nakup galanterije, drobnarije, parfu-merije, vrvarskih in plc-tarskih izdelkov — pri DRAGO ROSINA Vetrinjska ulica Stev. 26. UGODNE stavbne pogoje za zidanje ličnih družin, hiš, preskrbo primernih stavbišč, ugodno obre-stovanje varno naloženih vlog nudi kreditna in stavbna zadruga »Mojmir« - Maribor, Rolovški trg 4. prodam z vsemi gospodarskimi poslopji — tik glav ceste in železnice — za 10 glav živine, 20 minul od Litije. - Gornji Log St. 5, Litija. 8219 Koruzo, proso, ajdo ima vedno na zalogi po najnižji dnevni ceni Fran POGAČNIK - Lubljana, Dunajska ccsta 36. Semenski fižol vrsto »Mandalon«, prvovrstno blago, na roko zbran, prodaja ali zameni?! za druge vrste fižola, dokler tra)a zaloga, Fran POGAČNIK — Ljubljana, Dunajska cesta Stev. 36. V soliJni dobri hiši se s p r cj m e takoj dve gospodični ali dijakinji v vso oskrbo. Naslov v upravi: 8232. Mlekarska zadruga t Št. Gotardu, p. Trojane, ima v zalogi emodolski sir in išče zanj stalnih ODJEMALCEV. pristni, namizni, r.a potice, nudi po Din 22.50 kg vclečebe-lar A. Maček, Vrhnika. TamMi, note Partiture: Venček koroških narod, pesmi a 15 D. Venček slov. valčkov A 20 D. Božične pesmi š 15 D. Prodana nevesta, Ri-golctto, Zdravice A 10 D. Mila lunica, Oj ti polon-čica, Ne bom se možila, Na tujih tleh 4 7 D. Pridi Gorenc, Lepa naša domovina, Na planinah, Sladko je vince, Hej Slovenci, Sijaj, sijaj, sončice a 5 D. Pri večjem naročilu znaten popust. Proda Slov. pevsko društvo »Slovan« • Brdo -Vič pri Ljubljani. Kupim BUKOV LES za kurjavo od 50 vagonov naprej. Cena po možnosti v lirah. - GUL1Č MAKS, Trieste, Petronio 2. Lepe orehe nudi po ugodni ceni tvrdka I. KNEZ LJUBLJANA, Gosposvetska cesta St. 3. Boje za tekstilno bojadisanje i cijell pribor nabavlja knjižara D. GARAMSEGI Novlvrbas. Tražite cijenovnik. Boje za Relief i za ručno ma-lanje na štofu k tomu sve perle i flitere za plastiku. 8115 Pletilni stroji patent »Ideal« do seda) neprekosljivi. Šival, strofi za pletenine, navijalni tn krtačni aparati, železne mizice in druge potrebščine vedno v zalogi. — Pouk s stanovanjem v hiši FRAN KOS, Ljubljana, Židovska ulica 5. MLINARJI! Proso, ajdo, ječmen in rt prodaja najceneje tvrdka A. VOLK, Ljubljana, Resljeva e. 24, ŠTEDILNIKE in PEČI Ima najceneje Ciril Podržaj, Ig 147. Priporoča se za vsa ključavničarska dela in popravila — katera izvrSl ceno in solidno. 7973 KATICA! Kje pa si Tvojo kuhinjsko posodo k n p I 1 a , katera Je tak« lepal - NE7.ICA: Ako h« bo* poročila In potreboval«, pojdi naravnost v MARIBOR. Glavni trs 5, k tvr.lkt A. Vicel tam rtohi* najboljšo »maj. lira rt o piočevinaato posodo, znamke .llcrknlcn«, in ' D n. Po poŠti pride t'-m ceneiSi- Clm vef ne nn-ro*i naenkrat; 7. z.ivojnino in poSlnino vred stane: !l poizkus, ali r, dvoj. ali 2npecijalni stekl. tV - Din 27 .. » 18 ., „ 6 „ „ 133'— „ 54 .. » .. 12 „ „ 250'— „ Naroflla nasloviti razločno takolo: EUOEN V. Ffil.LRR, lekarna t Stnblcl DonJI, Elsa-tre br. 131. Ilr»»t-ka. v___:—__J TRIBUNA" F.B.&. ZNIŽALA CENE 5 5r9 ^ Mamice, ne zamudite ugodne priliko, da si ogledate veliko ** ^ ^rafT-a. ® izbiro vsakovrstnih otroških vozičkov, igraf-nih vozičkov, stolie, holon^arjcv, malih dvokoles in tricikljev, ši>alnih strojev in dvokoles. Posebni oddelek za popravo dvokoles, motorjev, šivalnih strojev, otroških vozičkov itd. Emajliranje z ognjem. Kolesa se shranjejo tudi preko zime .TRIBUNA" F B L., tovarna duolicles In otrosRili jozIChoj Ljubljana, Har!ans::a c.9 — CcnlHl tivnUo. fraJaje na obr ha- KLOBUK lepa oblika Din 6K-, fin Vb -, zelo moderni in fini I2V-, fin plišast kiobuk 190'—, moderni iz fine zajčje dlake 20 r-. Specialista „ITA;S 240'-, fantovski 45 - in -, fini lovski 98'-. Krasna spnrt kapa 21•-, moderno 35'-, zelo fina 4fV-, nadalje čevlje, konfekcijo, perilo po zelo nizki ceni prodaja veletrgovina R Slormecki, Celja št. 10. Pišite takoj po ilusirovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška vožnia se nakupu primemo povrne. Trgovci engro cene. A se odda s 1. januarjem 1927 v najem. Kavcije zmožni interesenti naj pošljejo ponudbe najkasneje do 10. decembra t. I. na upravo <• Slovenca3 pod šifro «Mle-karna št. 8112». SHlSaBBBHnBEaiSBtEaaaiBBBaBHEHESBEg, S Priporoča se $ | damsHo fconfefcci t in modni atelje 1 I T. Eunc 1 | Mestni trg LIUBLJANA PolTran<~o2 g BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBDBBBBBBEaiS a Francoske vezenine toiief z volno, svilo, srebrom in zlatom po najnovejših smer- niCHh posestrinske panSko-lj-onsko Ivrdko A M K. Najmodernejši načrti in najfinejša izvršitev Tezen'a ziistoror, perilu, pregrinjal. Izdelovanje in razpošiljanje šablon za predtisk ženskih rodnih del. F.ntUiriJe, ažur.ronje, predllskan e MAT£K & ML.EŠ, LJUBLJANA, Dalmatnova ul. št. 13. ČREVA vsakovrstna po najugodnejši ceni kakor vsako leto vedno v zalogi. Kupim tudi surovi in stopljeni to j in ga plačam po najvišji dnevni ceni. JOS. BERGMAN, LJUBLJANA Po-fn-skn r,>sln Siev. 85 RUDOLF GRANDA sin pek. mojstra na Vranskem IVANKA BRINOVC hčerka veleposestn. in gostilničarja na Vranskem POROČENA dne 24. novembra 1926 Gorske čevlje, navadne čevlje na zadrgo, sandale, pletene opanke, potrebščine za lov In šport Znamke „FA¥©š*!T" izdeluje najsolidneje v lastnih delavnicah Domača tvornica remena i foožne obuče d d. 2:- GkEB Za rtnica Poštni predal 286. Telefon št. 20-54. samo iz I a materijala po najnižjih cenah. S$,ieona kapaciteta 300 do 400 parov 2 a h t e v a 11 e cenik! Znižane cene in na,-večje skladišče dvokoles, motonev, ši-' vainih strojev, otroških vozičkov, vsakovrstnih nadomestnih delov pneu-' matike. Posebni oddelek za popolno popravo, ema> liranie in poniklanje dvokoles, otročkih vozičkov, šivalnih strojev itd. — Pro laja na obroke. — Ceniki franko. „ TRIBUNA" - F. B. L., tovarna dvokoles in otročkih vozičkov, Liubliana Karlovska 4 BBBBBBBBBBBffiaBiaBBlIiiaBflBBBB ■ 9> SPECTRUM" d. d. INŽ. HOPtSTA, DUBSHV IN KRSTIČ tvornica ogledni In bruArnega stehla ljubljana vii Medvedova ul ca 38, telefon 343 Zagreb, Beograd, Osl.lek SredlinJ ca: ZAGREB Zrcalno steklo, nortnlno steklo, mašlnsko steklo 6-6 mm. OKledala. brušena v vseh vellKOstih ln oblikah, kakor tudi brušene pro'.orne šipe, l/.bocene ploščo, vsteklevanje v med. Flna,navadnaogleuaia BBBBBBBflflBBBBlISBDBBBBBBBBI (kisilm društva. pozor! Motorno hrl/goino 60 ms na uro do 60 m visočlne. Motor: 4 cilindre z 22/36 HP. — Cena brez cevi franko tu: nin 30.000 do 40.000. Vse auto brizgaine 30-40*/, ceneje kot konkurenčni izdelki dobavila zastopstvo Renault A. lAHPRCT, nunagshs €«sSa SI. 22 giluete N0 NO 2502 srrornug noning in vse druge britvice vseh znamk prodaja in sprejema « bru3en]e DROGERI) A. WADRIJA" blubljana, šelenburgova ul. 1 Poslužuje se lepo pregledno črtanih trgovskih lm*ig v solidni in trpežni vezavi, katere izdeluje najceneje: A. JANEZI C, LJUBLJANA Florjanska ul. 14 knjigoveznica, industrija šolskih zvezkov in trgovskih knjig. Prej nego shranite Vaše letne obleke, plašče, kostume, itd. pustite iste kemično čistiti in likati pri tvrdki Jos. Reich Ljubljana, Poljanski nasip 4-6 B B Pristni tirolski loden za obleke in „Hubertus*-plašče ima vedno na za lop manufakturna trgovina Franjo Naier, Naribor, Glavni trg 9, Tvrdka M. ŠTELE & I. PIELICK Ljubljana, Šolski drevored - (Semenišče) priporoča bogato zalogo vedno svežega JuSnega In roniaieg« r.aaja ter det. pridelkov. Tvrdka dobavlja špecljelno limone In p«i> maranc« vedno direktno od producenta, ter zamore vsled tega postreči cenj. odjonialcem vedno z garantirano najlepSim blagom po bre/.konkurenčnih cenah. V dolgoletnem poslovanju posiečilo se je tvrdki stopiti v trgovske slike z samo prvovrstnimi izbranimi inozemskimi dobavitelji ter ekspertnimi tvrdkami, katero dejstvo jamči, da dobavlja tvrdka vedno le Drvi.vrstno blago, ter more ista zagotoviti cenj. odjemalcem najsolidnejšo in najtočnejSo postrežbo. — Izvršujejo so naročila tudi za v»go ske množin*, ter se za ista računajo izjemno nizke cene. Blagovolite se prepričati! Zahie.ajte cenike! vsakovrstnega mizarskega, strugarskega, todarskega, kleparskega, ključavničarskega, kovaškega orodja in orodja za mehanike. Nadalje tehnični predmeti kakor: razna tesnila, gumijeve plošče, gumijeve cevi, gonilna jermena itd. Osobito se opozarja cenj. interesente na veliko izber vodnih, krožnih in drugih žag. n Blago se prodaja od danes naprej po znatno znižanih cenah, na drobno in v partijah Uprava honfeurzne mase Ddon Routnyja Ljubljana, Aleksandrova cesta št. 7 | Pron Prometni ze*od zo premog d. d. v HuDltonl prodaja " iz slovenski premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov sa domaČo uporabo kakor ludi za Industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog in kol:s vsake vrste ln vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čeho-»lov. In angleški koks za livarne ln domaČo uporabo, kovaški premog, črni premog ln brlkete Naslov: Prometni zavod za pramog d. d. v Ljubljani, MlkloSliava cesta Stev. tS. II. ZBIRKA SLOVENSKIH NARODruti PESM1 Harmonlzlral In uredil toRu Ba;uH. — Besedi iflplsal Dr. 1 Debevec. Din 16*-. i: JUG3SLOVMNSKA KNJIGARNA V LJUBLJ&Nl :: 1 ", ■ v*.- - Prom. potnika splrituozne itroke — popolno dobro vpeljanega, prvovrstno mlado in poSteno moč, z dol >rimi priporočili, iščemo za takojšnji nastop za vso Slo- vonijo, Gorski kotar ln Hrvatsko Primorje. _ Ponudbo na upravo »Slovenca« pod štev. 8199. , Najboliši Šivalni in plet;lni stroi Je edino le GRITZNER in ADLEB sa dom, obrt in industrijo y rsi-h opremah. Istotam švicarsi ple-tilni stroj DUBIID ro Pouk v vezenju brezplačen - Večletna ga-c ranči ja - NI rite cene cu tudi na obroka i Josip Peteline, LJUBLJANA nov°«a»pom] Zahvala. Vsem, ld so nam o priliki nenadomestljive izgube našega nepozabnega soproga, očeta, brata, zeta, svaka itd., gospoda Andreja Slokarja izrazili svoje sožalje in izkazali na ta ali oni način predragemu pokojniku zadnjo čast, se tem potom vsem in vsakemu najsrčnejše zahvaljujemo. GLOBOKO 2ALUJOČI OSTALI. Zahvala. HERMINA MU8IC s« t trojem, r Imenu svojih otrok in dnah Iskreno zahvaljuj« za mnogobrojje ustmene in pismene izraze Iskrenega sočutja, ki jih je prejela ob tmrtl svojega iskreno ljubljenega soproga, očeta, stric« ln tasta, gospoda Ivana Mušiča zrn poklonjen« vence ln cvetje ter z« mnogobrojno spremstvo na njega zadnji poti. Posebno se zahvaljujem ravnateljstvu in urad-nlftvn zavarovalne družbe za življenje »Feniks«, za vence in častno spremstvo, pevskemu zboru »Glasbene Matice« za ginljivi lalostlnki ter vtem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili k večnemu počitku. Vsem moja iskrena in trčna zahvala I Ljubljana, dne 27. novembra 1926, Kostanjev !es razžagan, do 1 m 20 cm, lahko od 10 do 45 cm, j neklan in neobeljen, kupuje stalno po ugodnih cenah in takojšnjemu plačilu ev. proti akreditivu. ERNEST MARINC, Celje Posredovalci dobe provizijo. Fran Himmeireich I krojaški mojster LJUBLJANA — PRED ŠKOFIJO St. 9. '' s« priporoča p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča nova dela in popravila, posebno špčJzeaaudedu°vv; oblek in talarjev. Postrežba strogo solidnal Nizke cenel , j RESTAVRACIJA pri elektrarni Fala zelo ugodno naprodaj! Enonadstropna hiša, 12 krasnih sob, lokal za trgovino z mešanim blagom z vso opremo, 3 lepi lokali za gostilno, lokal za mesarijo. — Prvovrsten promet. — Pojasnila da: TOMAŽ ŠTIBLER, Fala. VahiSo na občni zbor i. Delavskega konsum. društva v LJUBLJANI, r. z. z o. z,, ki se bo vršil v poslovodstvu zadruge, Ljubljana, Kongresni trg 2, priti., desno, v nedeljo 12. dec. ob 10 dop. Dnevni redi 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo nadzorstva, 3. Odobritev rač. zaključka za posl. 1. 1925'26. 4. Branje reviz. zapisnika. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Občnega zbora sc udeleže v smislu zadružnih pravil pooblaščenci, če so pa ti zadržani, njih namestniki, izvoljeni na zadnjih krajevnih skupščinah. ODBOR. Cenj. občinstvu vljudno sporočam, da sem zraven dosedanjega lokala otvoril nov lokal v Isti hiši STARI TRG 2 na drugem vogalu kjer bodem lahko v ie večji meri postregel svojim cenj. odjemalcem s bogato ralogo vsakovrstnih izgotovljenih moških in otrolkih obiek domačega izdelka, izvršenih tudi po naročilu, nadalje vseh vnt perila in klobukov, najnižje cene. Najlepša in najprimernejša darila za Miklavla. JOSIP OLUP - imum - Stari trg št. 2 Na obeh vogalih. Na obeh vogalih, Prostovoljno Dne 5. decembra 1926 ob 14. nH te zaradi preselitve PRODA' BM JAVNI PROSTOVOLJNI DRAŽBI na licu mesta v Dobovi pri BreBcal (Slovenija) Vpplo DOSEStVO * enonadstroPno H,S0 (»koraj po. - " J r polnoma novo) z 11 sobami, vodo« vodom, krasnim vrtom, njivami Itd. Hiša leži 5 minut od železniške postaje, pripravna }e za trgovce z žitom, vinom ali živino. Stanovanje takoj prosto. — Izklicna cena za hišo s hlevi, kletmi ln vrtom je 130.000 Din, za njive ln travnike pa 25.000 Din. — Od kupnine lahko ostane 50.000 Di* vknjiženega. Natančna pojasnila v pisarnah dr. L. Stickcrja, odvetnika * Brežicah, in Mirko Weinbergerja, industrijalca v Zagorju o. S. Ali se hočete osvoboditi proSSna bolečin v boka in Išlasa brez nevarnosti? Revmatlzem jo grozovita, zelo razširjena bo-. . . ,„ . ?®zen' ki "e prizanaša ne revnemu ne bosatetnu. svojo Irtve Išče v borni koči pa tudi v palačah. Zelo mnogotere so ob^ like, ki se v njih pojavlja ta bolezen, ln prav pogosto niso boli, ki Jim dajemo vsa druga imena, nič drugega-kot revmatlzem. Sedaj so bolečine v udih in sklepih, sedaj zopet otekli trdfe, sključene roke in noge, trgame, ibaaan/e po raznih aehh telesa, da celo slabe oit so prav pogosto posledice revmatičnih in prolinskih boli. Kakor pa Je raznolika podoba, ki jo nudi ta bolezen, tako mnoso-stranska bo vsa mogoča in nemogoča sredstva, zdravila mešanice in mazila, ki se priporočajo trpečemu človeštvu. Največji del med njimi ne more prav nič pomagati, kvečjemu prinese polujšanje za kratko dobo. Kar Vam tu priporočamo, je neškodljivo zdrav,jenje s pitjem, ki Je že mnogim Irpečlm pomagalo! Naše zdravljenje je izbomo in učinkuje naglo tudi pri zastarelih, kroničnih slučajih. Da si pridobimo prijateljev, smo se odločili, da bomo vsakomur ki nam piše ' poslali popolnoma zasfonl našo zanimivo, zelo poučno brošuro o vodnem zdravljenju. Kogar torej mučijo bolečine, k'!or se hoče na nagel nnčin osvoboditi svojih bolezni brez vsako nevarnosti, naj piše še danes I AugusS IVI ar z k e, Berlin -Wi&mersdorf Brnchsalerstrassc 3. Abtb. 319 Sir H. Rlder Haggard: 53 Hči cesarja Montezume. Zgodovinska povest Is angleščine prevel Jos. Poljanec Preden je minila ura, so prišli paži in plemiči % novimi oblačili, v katere so me oblekli, in svežimi cveticami, s katerimi so mi ovenčali glavo, in so me odpeljali v Guatemokove sobane; spredaj pred nami bo stopale lepe ženske, ki so igrale na različna god-bena orodja. Tam me je čakal knez Guatemok, da me sprejme; v resnici me je sprejel z vsemi častmi, kakor da bi bil jaz, njegov ujetnik in tovariš, prvi med kralji. A vendar se mi je dozdevalo, da sem videl v njegovih očeh poleg radosti tudi žalost. Sklonil sem se k njemu in mu šepetaje rekel: »Kaj pa pomeni vse to, knez?« sem ga vprašal. »Ali se norčujejo iz mene ali sem v resnici bog?« »Tiho!« je odvrnil, se globoko priklonil in tiho govoril: »To pomeni zate dobro in slabo, prijatelj Tjule. Drugikrat ti povem.« Nato pa je na glas pristavil: »Ali ti je všeč, o Tezkatlijjokn, bog vseh bogov, da prisedemo k večerji s teboj, ali morebiti želiš sam vživati večerjo?« ->Bogovi ljubijo dobro družbo, knez,« sem mu odgovoril. Med tem govorjenjem sem bil opazil, da je bila med prisotnimi tudi kneginja Otomi. Ko smx» stopali k nizki mizi, okoli katere smo pozneje posedli nn blazine, sem ostal za drugimi in pazil, kam bo sedla ona, nato pa sem se neutegoma usedel zraven nje. To je vzbudilo med družbo nekoliko zmede, bajti zame so bili pripravili častno mesto ob vzglavju mize, kjer je bil na moji desni sedež Guatemoka, na levi pa njegove žene, kraljevske Tekuičpo. »Tvoj sedež je tam, o Tezkatlipoka,« je rekla in zardela pod olivkasto poltjo. »Bog vsekakor lahko sede, kamor se mu zljubi, kraljevska Otomi,« sem odgovoril; »sicer pa,« sem pristavil tiho, da me je samo ona slišala, »kje morem najti boljše mesto kot ob strani najbolj dražestne boginje na zemlji?« Iznova je zardela in odgovorila: »Zal, jaz nisem boginja, temveč zgolj umrjoče dekle. Poslušaj: ako želiš, da bi pri naših gostijah in svečanostih bila tvoja tovarišiea, moraš izdati posebno povelje; potem se nikdo ne bo drznil biti neposlušen tebi, niti sam Montezuma, moj oče.« Tedaj sem vstal in izjavil v prav šepavem azte-škem jeziku plemičem, ki so mi stregli: »Meja volja je, da bodi moj prostor vedno ob strani kneginje Otomi!« Pri teh besedah je Otomi še bolj zardela in med gosti se jc začulo mrmranje; knez Guatemoka jo bil izprva jezen, nato pa se je nasmejal. Plemiči, moji strežniki, so sc priklonili in njihov govornik je odgovoril : »Besedam Trzkatlipoko moramo biti pokorni. Sedež kraljevske kneginje Olomi, ljubljenke Tezketli-pokove, naj sc postavi poleg boga.« Pozneje se je to vedno zgodilo, rasen kadar sem jedel z Montezumo samim. Kneginja Olomi jo zaslovela po mestu kot »blažena kneginja, miljenka Tezkatlipokova«. šega in praznovernost sta bili pri tem ljudstvu tako močno ukoreninjeni, da so menili. da je največja čast za njo, ki je bila ena izmed prvih žensk v deželi, ako je oni, o katerem so za kratko dobo menili, da je duša sveta, blagovolil želeti njeno družbo pri mizi. Gostija se je nadaljevala in požuril sem se in vprašal Otomi, kaj pomeni vse to. »Žal,« je zašepetala, »ti ne veš in jaz si sedaj ne upam -povedati. Rečem ti pa tole: dasi ti, ki si bog, lahko danes sediš, kjer želiš, vseeno pride ura, ko boš moral ležali na mestu, kjer ne želiš. Poslušaj: po jedi izjavi, da je tvoja želja, da se greš izprehajat po vrtovih te palače In da te moram jaz spremljati. Tedaj bo prilika, da lahko govoriva.« Ko je bila gostija končana, sem res izjavil, da želim iti s kneginjo Otomi izprehajat se po vrtu; odšla sva in hodila pod svečanimi drevesi, ki so bila ovita z vijugastimi prameni sivega mahovja, visečega z vseh vej, kakor da bi ves gozd pokrivale sive brade cele armade starcev, se majala in otožno šelestela v hladnem nočnem zraku. Toda žal, nikjer nisva mogla biti sama; kakih dvajset korakov za nama je sledila cela množica plemičev strežnikov z zalimi plesalkami in godci, oboroženimi s tistimi vražjimi plunkami, na katere so venomer igTali in plesali. Zaman sem jim ukazal, da naj bodo tiho rekoč, da je pisano že v davnih časih, da jo en čas za igro in ples, pa zopet čas, da bodi konec igre in plesa; toda edino v tem mi niso bi'i poslušni. Niti takrat niti pozneje nisem nikdar užival mini in šele sedaj na stara lela doma sem spoznal, kako velik zaklad je samota. Vzlic temu sva se sprehajala pod drevjem in dasi nrju je vrišč godbe spremljal, knmor sva šla, sva se kmalu lepo prun*n'covaia. Na tistem izprehodu sem šele izvedel, kako strašna jc bila usoda, ki me je čakala. w ri) C, T? "O. n 0 O ~ \ o p ° 1 e B S ~ 3 0 H S ~ £ ™ o » e. p* b C ""' o S' « t* P o w ' l°P g S ^ .. o 2. Ti a s; O — " i? O < "O 3 rj- — ft O ; n 1» t, o. o u 3 2. » 3 ?c S ^ w t j v pr o o o ^ ® » ri D g ° B o> | ^ n, < ? M S 2, 2 S - » 2 " B O < ui t> 3 _ b OO S !?. On i1 » -o * s. 35 -a a. ° S < 6 9 n S" ..j s 3 » » a » ^ M " • s- f ^ c o % 2 « 6' 2 S g s- " S. , B »•Is P3 3 »i o S 3 B H 6" a. N M f .< * OgieKc $1 našclzloZbc ia lesen! Ljiin Damskl velor pluštl Iz Ciste volne v vseh modernih barvali od Din 550 - naprej Gričar & Mejač Čevelj elegantnega gospoda je polučevelj z odgonarjajočlmi nogavicami moderne barve. samo: Šelenburgova ul. 3. Msolidnctša ler znano nafcenefša mošfta in damska honiehclia. Novi modeli zadovoljavajo zahteve vsakega gospoda. Zlasti ne smejo manjkati v gardorobi gospoda lakasti čevlji. Model 4937.6S080. od I-a boksa črni ali rumeni z usnjatimi podplati . . . Din Ista fazona črna ali rumena s podplati od krep gume . . Din Ista fazona od I-a laka . . Din 26D'- 299'-ZB9'- Hodel 9697-69900. Elegantna ugodna fazona na okvir (rom) šivani od I-a boksa črni ali >j|i|, rumeni............Din fetlzl ■ Ista fazona spodnji del od laka, t««*m, gornji dol od črnega rips blaga Din Ju" - Velika izbira moderno najnovejših jesenskih klobukov za gospode SpK"°lna zalosa M. Schram obuval. Trgovina klobukov in čevljev Maribor, Aleksandrova ll X vedrim tn veselim licem pričenja vsako pranje pri katerem se uporablja milo „Ga2:ela" Brez Iruda hllro ln lemeljllo učinkuje lo priznano milo. Vsak UsoCl kos pa vrhulerja vsebuje pravi zlalnik:. NaSU ga bosle (udi VI, ako bosle kupovali le lo naSe res pravo gospodinjsko milo. Niti razproda;amo a i ti odprodslamo pa smo še vendar najcenejl. Za m a in Bolii se Vam nudi priložnostni nakup vsakovrstnega oblačila Pridi, poglej in kupil lioS! FRAN DERENDA GradUte 4. TRSTIE Ll STROPE pleteno, z galvanizirano žico, izdelujem ter dobavljam v vsaki množini po najnižji dnevni ceni. J?©§. R. P D Si. LJUBiJANA GRADAŠHA ULICA 22 Telefon 513 onšm za iz mladega iesenovega lesa po dani meri izdeluje po najugodnejših cenah tvrdka MATIJA RAJH ! SIN p ma žaga,$ovarnazapar-|©«jja in vp©£8toa/»ie lesa Ni potrebno, da nosite obledelo obleko, plašče, kostume i. t. d., ker jili tovarna ch, L Poljanski nasip 4—6 pobarva najlepše v različnih barvah Spreferciališčs: Šeiesibiirgaua ul. 3 Ys?ed pomanjkanja denarja in splošne krize si nabavite Vaše božične potrebščine v modnem blagu za d»me in gospodo, trikotaže, najrazličnejše parhante in flauele ler drugo belo blago kakor šifone, tkanine atlase, damaste, nadalje gradlne, platno ter bombažne tkanine za navadne in pregibne (Kappenleintiicher) rjuhe, posteljno in telesno perilo ter drugega več prvovrstnih fabrikatov (n. pr. Schroll, Lilien, Herm. Pollak, Tržič), klote v vseh barvah, tiskanec. gladki in desiniran trajnobarven najrazličnejših vzorcev, hlačevino, raglasten žamet, posteljne garnituro, blago za pohištvo, inlete, tančice posebno finih kvalitet v vsaki širijj.iln to za blaziue, pernice, brisnlke, robce in žimnice, kakor ludi grtrdtife za žaluzije. Posteljne, konjske ter flanelaste odeje od najpripro6tejsm do najfinejših izdelkov ali kvalitet. Cefirje, oksforte in vse drugo blago po izvanredno znižanih oenah v modni in manufaklurni trgovini FELIKS SKRABL Maribor, Gosposka ulfca 11 IMT 15 do 20% m cenejše. »oo* sr VVSSB ckMaau imami tmm& ssa ®as mmm tns^mm o-sasta ^m .-atshu i ssamtem MESTNI STAVBENIK PAVEL Postrežba ločna. 19 SE JE PRESELIL V ČRNOMELJ V LASTNI H.S2 in se tem potom priporoča vsem stavbenim gospodarjem še za nadaljno naklonjenost. Načrti, troškovniki, cenitve, kakor tehnični nasveti in gradbena dela vseh vrst najso-lidneje in najceneje izvršena. ■tlial «M Hi 1 BBbtt Hgg iibm^^M •v- as9 umom nuaun ša® ismssR mhub mmm wum» ■ Prosimo, da zahtevate brezplačen proračun v slučaju nabave novih poslovnih knjig. KNJIGOVEZNICA K.T. D. čitalnico In tvornlca poslovnih knilg V LJUBLJANI. Kopft»rteva ulico 6/IL adm^ri.a gospodarska Ibanlca. ci.d. Brzo8av. naslov: Gospobanka Ljubljana^ Miklošičeva cesta lO Telefon stev. 57, 470 ;n gn Račun poštno ček. urada št. 11.943 Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novisad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled KapitaH in rezerve skupno nad Din 16.000.000 -, vloge nad Din 250,000.000 - Trgovski krediti, eskompt menic, lombard vrednostnih papirjev, Safes deposils, nakup in prodaja valut in deviz, vloge na tekoči račun in vložne knjižice. Direktne zveze z vsemi svetovnimi bankami. Izvršuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. — ProHaja srečk Državne razredne loterije. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karol tet, Izdaiateli; dr. Fr. Kuloteb. Uredniki Frane Icri.tflav.