m
IZDAJA ZA GORT^KO IN BENEČIJO
PRIMORSKI DNEVNIK
____________GLASILO	OSVOBODILNE	FRONTE	SLOVENSKEGA
jgkVill. - Štev. 62 (2058)
Poštnina plačana v gotovini
Spediziorie in abbon. post. 1. gr.
m
RODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Prispevajte za prizadeto prebivalstvo v Beneški Sloveniji in na Tolminskem.
TRST, sreda 12. marca 1952
Cena 20 lir
ŠOVINIZEM i4 KVADRAT
°brnil Pismeno dentlsl,en,, v*eh tržaških ire-ter	s^sank in gibanj
SCv n. Postavil nekaj jyredlo-2(1	!-	r^‘	osnovo
krsten/ “kcijo za erešitevn hjt Prebivalstva, ki je mu >atir - ien° peklenske-
M UniT}UJn je hai* celo
« l-dlhne st>°jo «mu-
Ha JhT' 0bjav° VUlal"
nii	spremlja	v	zad-
'II Lavni, nnhovega glasila ttiieno	objavljene	na-
fci nosi »se z?:a-
StessSiSFSK
•te^aaafsass
** Po	JOTtfea je, da	se
Jii Polo5?m/&rmoysfci rerolu-r®*I in 'VU COni B stalno W’r ”	ra21,r^a. da bi se
)pobo^. V2.V1 ' P° b°-ele<Ja Jj ostankov pre-
*• stran®' Se'",0 J10 tej a!i na ? ^JUb r,*JL}a 0 trdovratne
t *» oje"?b 4rimsfce via-% j^rV/1 agentov v Trstu. ,! * kršenjem obvez Pspcdant^' e istrskemu ^r6c.	zodati	smrtni	u-
j, *
li:airtkt°yh žel& so. zlasti £,Cni tXj?su- P°r.tali poki	Qredvsem	trža-
ei0 mat Z™1- °ni stalno i10 n-iho- na t« ne zamu-Jf.tem u*Prilike’ <*a rve bi i °^l’-2irnf a!ar!ju,) skušali ™ šoojnffi.^se iredentistične morali	.	kroge. fci	bi
*Pi
nervoznem mnenju 1 *ej uiih1., m!n/t>rmiste usaj 4 fcje »* 90n,'i Prcti coni LX. t’Ct MJrnJs
Po Vida’ijevem ne-
fjtPairi,ymvdiine gonje? >	*>	to	nji-
vzrok te poestre-
oon,- v Pevrd za to nfi--U Predl-C K dol jugoslovan-,*#	sporazumno re-
e7a vprašanja
Ul
Si
£ S	pogodbe	z	Itn-
o»je ^
mS. lnZ‘° £”£22 naravno
„ .	((vprašanje
mio
j>t^?o tem tiči rte-trl^e ^ridalijeve komm-yl"‘s''ean Pr a zumna rešitev
£Si|®ired3n!ištličnih'in ic-
krocr:h. hkrati pa •V*1 in reto resno ne-tvK0,:'?)i) 5anv obstoj moskev-9a „ 7,st«. Zato je W2*«2Lose site, d0 d0 te-med cbema dr-VkiAuo.,'Pride.'Poostriti ie pr&-;	V
ni«;^ jrp. možnosti v to pc-čaij^e ki. e"t?«t’čne in šrui-
’k«X ;d°'eži - pod v;-
- enot.
»^upin v proti. ^ fronti, in jih
ka
Pr« ^ePn?1!' da bi se ves ° namišljenem «WS «senn “nffcem razpc'0-*tpa_ ®a trčalkena prebi-
je treba stevti
3«
ii
;ione
ltm!!!6 teuv,,Un‘taria clie P°-
1 pom »0'tr si su'la base di «tMfl «bul e Proposte — con % »'tient? -	•	partiti
tiodJfc^^alni c* rivolgiamo. tm(|L,!,Jar]e ^ente potrebbero tipni'^"nto	antpliarle com-
tiUs,,1 ehe -• con eli orienta-»0«? lotta accnm’ nano in n, avv' Co;!tituirebbe. a Jiou? iPitriedia* Un conereto ^ m ^1’Pe !2	?"e	Pcpola-
vita es*e n„‘ ^nientre anrireb-^ lihoVe P°s,ib’lita di 's vijaka	ta eprooetizione
^Pbl« ‘bn.	taci,itando cnsi
"I ».n?1, dpn ,e'Sa dei loro Ns> mVroie ?r° aspirazio-
^?>>e de,SV+tlltta ,a ""•
^ Pravi d°" V^lir«*® ''Predlogi, fci n" j Nbv š*tt,in<y n.°st iredenti-Ju1’' fc| i,h v in kominfor. ^Tba» ry-li Žule skup-
V>
lloi.8*	Jugoslaviji,
SrjL Orf vJl°srino izraža
\ hi»'-h mLprisynih in nai . mednarodnih or-
mpin^ ?ahfc,)a
pred-
?9^L.',"eni’'»riPourot,ca ” co~ vh^mjo j^ePOrtirnnim« v \- 7.m takozva-•e L,e naj\Ji 'nga Vidah.
M '« t*Hn, J!2h iredenti-— -ogw-
SSfr -ser'
f° nadalje, naj
U-, Za 1,°, ° P°*ebna ^,1 ezule. in t0 je
S*3t
Vi^ijic^-	sfcr-
'«lh . 'Jon*!,- Ur?<i«i povratek
na
PfiX mer“oaToer?, fci
y#pmieB|fce “i?.-wp,c nrnitt.
I>redh „P°datki , v Kew uh vol'tvah rifepHn arnPshire
Novega grada, in prriključitev STO k Italiji bi bilo le vprašanje časa. Kar pa je najvažnejše, okrepila bi se protijugoslovanska fronta, in tudi iz cone B bi odmevalo sovraštvo do Jugoslavije....
A vse to so pobožne želje tržaških kominformislov. Njihovo sovraštvo do Jugoslav.je jim je sicer že pripravilo mar-s katero grenko uro; njihov šovinizem na kvadrat pa jih tira v odkrit edelirium tre-mensn.
Lahko pa damo tržaškim kominformistom, praktičen nasvet:
Prepis Vidalijevega poziva naj pošljejo vodstvu ostankov komirvformovske Part’je v Za-padni Nemčiji s pripombo, naj sestavi podoben poziv vsem stramkam od demokrščanske pa do nacistične (ki je pri zadnjih nedeljskih vol.tvah prejela prav toliko glasov kot kom' nform ovska) ki naj zahtevajo od Grottevoohla, kom-informovskega predsednika vlade vzhodnonemške republike, svoboden povratek vseh tistih milijonov beguncev, ki so v zadnjih šestih letih zbežali iz Vzhodne v Zapadno Nemčijo.
Ce bj Videli ta nasvet upošteval. bi bilo od njega tudi v Nemčiji vsaj toliko koristi, kolikor jo ima v Trstu: da bo namreč marsikateri zapeljanec in zaslepljenec odprl oči spričo ogabnih metod kemin-formovskih agentur Po svetu.
IZJAVE MARŠALA TITA AMERIŠKIM NOVINARJEM
Poslabšanje odnosov med Italijo in FLRJ zaradi pojačene protijugoslovanske gonje
Nerazumevanje italijanske vlade za zadnji jugoslovanski predlog o rešitvi tržaškega vprašanja - Cerkev uživa v Jugoslaviji svobodo delovanja kot jo uživa po vseh državah, kjer je ločena od države
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Maršal Tito je danes popoldne sprejel skupino ameriških novinarjev in radijskih komentatorjev, ki potujejo po Evropi in Srednjem vzhodu tn okrog ene ure in pol odgovarjal na postavljena vprašanja «Even-:ng News», ali je v zadnjih šestih mesecih dosežen kak napredek glede sporazuma med Jugoslavijo in Italijo o Trstu, je maršal Tito odgovoril:
«Nerad odgovarjam na vprašanja o Trstu, ker ne želim, da se vnašajo novi elementi, ki bi še bolj poslabšali gonjo, ki se vodi v Italiji proti naši državi. Lahko samo rečem, da tudi po naši izjavi, s katero smo predložili, kako bi bilo potrebno rešiti tc vpraianje, nismo naleteli n-j razumevanje pri italijanski vlrdi. Nasprotno, našo državo še bolj napadajo. Mi se nismo niti za en milimeter približali izboljšanju odnorov, temveč je nasprotno nastopilo ce’6 poslabšanje*.
V odgovorih n.a vprašanja
ameriških novinarjev je maršal Tito poudaril, da bo obnova Jugoslavije, ki je toliko trpela za časa vojne, trajala več let in o a je zato Jugoslavija potrebna gospodarske pomoči ostalih držav, v prvi vrsti ZDA.
V zvezi z napadalno politiko Sovjetske zveze in njenih satelitov, je maršal Tito poudaril, da se v Sovjetski zvezi in v satelitskih dižavah vodi gonja sovraštva proti Jugoslaviji. To je vojnohujskaška kampanja. Sovjetska zveza ni doslej sprožila vojne, ker dobro ve, da so njeni narodi proti vojni in ker se zaveda posledic napadalne vojne. Svobodoljubni narodi imajo vse pravice, da se oboro-žujejo, kadar obstaja nevarnost vojne, toda oni se oborožujejo zato, da obranijo mir, ker bi vsak začetek nove vojne pomenil katastrofo za ves svet.
Nato je maršal Tito odgovoril na vprašanje o odnosih med cerkvijo in državo ter dejal, da uživajo vse veroizpovedi v Jugoslaviji popolno svobodo
delovanja kot jo uživajo v vseh državah, kjer je cerkev ločena od države.
Po končanem razgovoru se je vodja ameriških novinarjev Wig zahvalil maršalu Titu z naslednjimi besedami:
«Zslim vam izjaviti, da je skupina ameriških novinarjev, ki potuje po Evropi od vseh osebnosti, ki jih bo srečala v svojem potovanju, najbolj želela spoznati vas. Prepričan sem, da je čas razgovora z vami najzanimivejši trenutek naše turneje«.
B. B.
Jugoslovanski protest
bolgarski vladi
BEOGRAD, 11 — Vrhovno sodišče Bolgarije je zavrnilo pritožbo jugoslovanskih državljanov Danila Dončiča in Tasila Redžepa, ki ju je plcvdivsko sodišče na insceniranem vohunskem procesu 30. decembra lani obsodilo na smrt.
V zvezi s t'o odločitvijo bol
NOV MANEVER SOVJETSKE DIPLOMACIJE s pogajanji za nemško mirovno pogodbo
V /.»hodnih hrogih m unij o, da ni nobenega upanja, da bi sovjelnke note prispei/ale k izboljša nju položaja v ih/ropi, dokler ZSSR ne spremi:ni svojega negativnega stališča glede združitve llemčije in glede Avstrije - (Moskva predlaga sklicanje konference o nemški mirovni pogodbi
BONN, 11. — Uradno poročilo, ki je bilo izdano po današ. njem razgovoru med Adenauer jem in tremi visokimi komisarji, pravi. da sovjetska not a o Nemčiji ne bo vplivala na poek nemško-zavezrtiških pogajanj o nemški suverenosti in oborožitvi.
LONDON, 11. •- Medtem ko | navoja sovjetska spemeniee. britanska, francoska in ameri. I «n:so takšna, da b; služila kc-t ška vlada proučujejo včerajš- izhodišče za^P^^ajanjaB. Dodai njo noto Sovjetske zveze, ‘ J u	J'
ki predlaga sklicanje kon-
Urste *otoniz£
trn«.
fi^ežje^®!10,. potreb-
ii"«.
M
it)
Na podla-v desetih
Blato
VJ proti 9
f c renče o nemški mirovni pogodbi. in uradnih izjav o tej zadevi še ni, ,majo dobro obveščeni angleški krogi vtis, da bi bilo ie prezgodaj napovedovati. ali bode zahodne velesile sprejele sovjetske predloge. Nekoliko določneje govore v Wa-shingtenu, kjer menijo v političnih krogih, da se bodo ZDA sklicevale na številne negativne izkušnje v preteklosti in sovjetske predloge odklonile.
Tudi v Londonu sodijo, da štiristranski razgovori, če bi do njih prišlo, ne bi pripeljali do konkretnejših rezultatov kot dosedanji Ce bi bila Moskva iskrena, menijo v Londonu, bj predvsem culajšala izvedbo vse-nemških volitev, saj tudi sama v svoji noti predvideva, da bi Nemčijo pr; mirovnih pogajanjih zastopalo enotno predstavništvo. Vzhodnonemška vlada — očitno po moskovskih navodilih — dcslej ni hotela prizna, ti komisije OZN za nemške volitve in poskuša na vse načine sabotirati njeno delo. Ce vpra. šanje nemške enotnosti ne bi bilo rešeno, bj vsa mirovna P<%-gajanja obvisela na mrtvi točki — podobno kot avstrijska po. godba.
Sploh menijo v Londonu, da bj splošna rešitev evropskih vprašani nujno morala obsegat) tudii Avstrijo. S tem v zve. zi pripominjajo, da ZSSR spuoh še ni cdtgovcrila na zadnjo pobudo zahodnih velesil, naj se vendar sklene avstrijska pogodba. Zaradi tega trdijo v angle. škib krogih, da ni nobenega upanja, da bi sovjetske note prispevale k izboljšanju položaja v Evropi, dokler ne bc nobenega znaka, da je ZSSR spremenila svojo nekonstruktivno stališče eledte združitve Nemčije in glede Avstrije.
Cilje sovjetske note je torej očitno treba iskali druged. V londonskih uradnih krogih prevladuje mnenje, da so postali sovjetski voditelji zaskrbljeni spričo napredka, ki je bil dose. žen pri vključevanju Nemčije v zahodnoevropsko obrambno organizacijo. Glavni namen sovjetske note bj torej bil, da se zavleče, če že ne prepreči, nemška oborožitev. V tet zvezi je značilno da včerajšnji sovjetski predlog dopušča omejeno oborožitev Nemčije, medtem, kc je Moskva doslej odločno na-sprotovala vsakršni nemški oborožitvi. To ie zanimive zlasti v zvezi z bližnjo parlamentarno razpravo v Bonnu o oborožitvi in o pogodbenih sporazumih: zdi se, da hoče Moskva med drugim vplivati na petek te razprave.
V Parizu se sprašujejo, ali so vjefeki kprak nima namena, da se začnejo brezkončna pogaja, nja, med katerimi bi zahodne velesile prekinile izvajanje svojih obrambnih načrtov. Tudi tu vidijo v vprašanju nemškega sodelovanja pri mirovnih poga. ianjil- najboli nejnsno točko sovjetskih predlogov.
Sicer pa v Liondonu in Parizu ne zavračajo a priori sovjetske nete in menijo, da Jo ie treba skrbno preučiti in pogledati, al) le ne nudi kakšne možnosti za izboljšanje položaja v Evropi.
Reakcija v Zahodni Nemčiji ie boli ostro izražena. Adenau. er je Izjavil, da načela, ki jih
pa je, da žahednonemška vlada o noti ne more zavzeti uradne, ga stališča. keT nota ni bila njej namenjena. Sicer menijo v Bonnu, da sta v sovjetskih predlogih nejasni predvsem dve ttčfci: glede vlade, ki naj predstavlja Nemčijo piri mirovnih pogajanjih, in glede bodočih nemških meja; pri tena dodajajo, da so potsdamska priporočila o mejah samo začasna.
Predstavnik francoskega visokega komisariata pa ie izja vil, da se za noto skriva po vsej priliki samo klasični ruski manever: predlagati konferenco. kadar se položaj Moskvi izmuzne iz rek. Navedel je kot primer pogajanja v Panmunjo. mu, avstrijsko pogodbo in lansko konferenco namestnikov v Parizu.
Besedilo
sovjetske note
MOSKVA. 11. — Moskovski radio je oddal danes besedilo note in spomenice, ki jo je včeraj izročil Grcmiko predstavnikom Anglije. ZDA in Francije.
Nota poudarja, da je poteklo skoraj sedem let od konca vojne v Evropi in pravi, da sovjetska vlada podpira poziv vzhodnonemške republike, naj se čimprej sklene mirovna pogodba. zaradi česar predlaga, naj se brez odlašanja začnejo razpravljanja o pripravljanju besedila pogodbe, ki bj ga nato pre.d loždi mednarodni konferenci.
Nota nadaljuje. da bi pri izdelovanju tega besedila moral neposredno sodelovati predstavnik vse Nemčije. Zaradi tega
«bi morale štiri velesile, ki izvajajo funkcijo nadzors va v Nemčiji, tudi proučiti pogoje, ki bi mogli pospešiti čimprejšnjo ustanovitev vsenemške vlade, ki bj izražala voljo prebivalstva«.
Nota zaključuje z izjavo, da pričakuje vlada ZSSR čimprejšnji odogovor na svoje predloge, in dodaja, da je ZSSR pripravljena proučiti morebitne druge predloge, ki bj ji bili predloženi glede tega vprašanja.
Spomenica, ki je predložena noti in ki prikazuj« «osnovna načela« mirovne pogodbe, kot si jih zamišlja Moskva, pravi, da mora pogodba »zagotoviti, da se v Nemčiji ne bosta obnovila militarizem in napadalnost«. Mirovna pogodba bi morala «določiti pogoje trajnega miru za nemško ljudstvo, olajšat; razvoj Nemčije kot združene. demokratične In miroljubne držav« v skladu s potsdamskimi sklepi, in zagotoviti nemškemu ljudstvu možnost mirnega sodelovanja z ostalimi državami«
Sovjetska spomenica navaja sledeče oogoje:
1. Politični pogoji:
«1. Nemčija bi spet postala enotna država, kar pomeni konec njene razdelitve in možnost. da se razvija kot neodvisna, demokratična in miroljubna država.
2. Vse oborožene sile okupacijskih velesil se naj umaknejo iz Nemčije v letu dni po začetku veljavnosti mirovne pogodbe.
3. Nemškemu ljudstvu morajo biti zajemčene demokratične pravice, tako da bi vse osebe pod nemško jurisdikciio. ne glede na raso, spol, jezik in vero. uživale človečanske pravice in osnovne svoboščine, vključno svobodo govora, tiska, verskih obredov, političnega prepričanja in združevanja.
4. Zagotovljena mora biti svobodna delavnost demokratičnih strank in organizacij v
Nemčiji, da svobodno sklepajo o svojih notranjih zadevah, prirejajo kongrese in sestank« in uživajo pravico tiska.
5. Na nemškem ozemlju ne sme biti dovoLen obstoj organizacij, ki Co iov.ažoc demokraciji in ohranitvi miru.
6. Vsi bivši vojaki nemške vojske, tudi častniki in generali, in vsi bivši nac sti, razen onih, ki so bili obsojeni, morajo uživati državljanske in politične pravice v enaki meri kot vsi ostali nemški državljani. da bi lahko srdelovali pri ustvarjanju demokratične in miroljubne Nemčije.
7. Nemčija se obvezuje, da ne bo stopila v nobeno koalicijo ali vojaško zvezo, ki bi bila naperjena proti kateri koli izmed držav ki so s svojimi o-borožsnimi silami sodelovale v vojni proti Nemčiji«.
II. Teritorialni pogoji:
»Nemško ozemlje določeno
z mejami, ki jih vsebujejo skle- ; pi potsdamske konference ve-! lesil«.
III. Gospodarski pogoji:
«1. Nemčiji ne bo naložena j nobena omejitev glede razvoja j njen« mirnodobske industrije, ki mora služit; za izboljšanje blaginje nemškega ljudstva.
2. Nemčiji ne bo naložena' nobena omejitev glede njene trgovine z ostalimi deželami, plovbe in pristopa na svetovna tržišča«.
IV. Vojaški pogoji:
«1. Nemčiji bo dovoljeno imeti nacionalne oborožene sile (suhozemske, pomorske in zračne). ki so potrebne za obrambo dežele.
2. Nemčija bo smela izdelovati vojaški material in opremo, katerih količina in vrsta ne bo smela presegati okvira potreb za nacionalne oborožene sile, ki jih bo določila mirovna pogodba«.
V. Nemčija in OZN:
»Države, ki bodo sklenile mirovno pogodbo z Nemčijo, bodo podprle ni eno prošnjo za sprejem v OZN«.
garskega vrhovnega sedišča je jugoslovansko zunanje ministrstvo danes poslalo bolgarski vladi novo noto. v katerj zahte. va. da boigabka vlada prepreči izvršitev smrtne obsodbe nad Dončičem in Redžepom, in odredi revizijo prccesa tud; za ostale štiri obtožence, ki so bil: obsojeni na zaporne kazni.
Jugoslovanska nota nadalje zahteva, naj se dovoli zastopni. ku Jugoslavije. d,a pride v zve zo z obsojenimi jugoslovanski, mi državljani. Jugoslovanska vlada opozarja bolgarsko vla-dio na svojo noto od 14. januarja, v kateri je dokazala ne. nsnovanest obtožb in opozorila na surova sredstva mučenja, ki so jih bolgarski organi upo. rabili med preiskavo, Jugoslc-vanska vlada vnovič najodločneje protestira proti kršitvam osnovnih človečhnslcih pravic :n proti poskusom, da nčdolinj jugoslovanski državljani posta, ne jo žrtve protijugoslovanski poMtike.
»Sofijska potrditev obsodbe — niše nocojšnja »Borba« — je samo nov dokaz doslednosti so vietskih satelitov, v prvi vrst’ Bolgarije, v sovražni politiki proti Jugoslaviji. Potrditev plovdivske obsodbe ie dokaz, da so Vsi napori Jugoslavije, da se normalizirajo odnosi z deželami sovjetskega bloka, o atah brez rezultata« «Borbaa zaključuje, da mera st n rt Dončiča in Redžepa služiti koc o. pomin. da veljajo enaka bru talna sredstva vsem. ki se pre-drznejo umreti se zasužnjevalni politiki Moskve To ie hkrati tudi opomin bolgarskemu ljudstvu, kj je oropano vseh pTa-vie in svoboščin, da bo še na.
| dalje ostalo brez Ve pravice in urez svobode.
Danes so uradno sporočili, da so 7. marca madžarski kdmin-formisti izvršili novo kršitev jugos’cvan3kega zračnega pr c-štora. Med 9.50 in 12.00 so leta. la. ki so priletela iz Madžarske in s« vrnila na Madžarsko, na sok tur ju Horgoš - Subotica sedemkrat prodrla v Jugoslovan ski zračni prostor.
Sinoči je jugoslovansko veleposlaništvo v Londonu priredi, lo svečan sprejem na čast novemu jugoslovanskemu vojaškemu atašeju, generalnemu po ročniku Bogdanu Oreščaninu Snrejema so se udeležili načelniki generalštabov britanske vojske, mornarice in letalstva številni britanski politični ir. javni delavki in mnogi vojašk atašeji tujih držav.
Z ladjo «Oslofjord» je dane-prspela v Dubrovnik prva sku-
pina 300 ameriških turistov, k; si bo ogledala kulturno-zgodo-vinske spomenike ;n ostale znamenitosti Dubrovnika in okolice.
(Od našega dopisnika)
LJUBLJANA. 11. — Slovenska mladina je sklenila, da U-v okvira svojih letošnjih delovnih akcij nudila pcrr.oč Tolmincem pri obnavljanju hiš. ki so lih porušili letošnji sneg in snežni plaizovi. Posebne mladm. •ike delovne brigade bodo obiskale vasi in naselja in pomagale graditi domačinom nove hiše. Ker je letošnja zima hudo prizadela tudi gozdfcve, predvsem v Slovenskem Primorju, bo slovenska mladina pomagala tudi pri očiščevalnih delih v gozdovih in pri pogozdovanju. Do danes j« izvršilni odbor OF Slovenije prejel iz raznih krajev Jugoslavije skupno 48,881.000 dinarjev prispev. kov za prizadete kraje na Tolminskem.
C. S.
In ZapotccM?
Gottvvaid v Berlinu
BERLIN. U. — Danes predpoldne je prispel v vlzhcdni del Berlina pvedsedmir. češkoslovaške republike Klement Gctt-waid. ki ga spremljajo številne osebn.s!; iz CSR, med njimi podpredsednik vlade in zunanji minister Vilsm Siroky, minister za državno varnost Karol Becilek. načelnik planskega urada Josef Pučik, minister za gradnjo Emanuel Slechta. minister zg javno zdravie Josef Plojhar in drugi. Opttwalda sc »ozdravili na postaji predsednik vzhodnonemške republike Pieck predsednik vzhodnonem ške vlade Grot:w"-hl. njen zunanji minister Dertinger ir drugi. Vzhodni berlinski časopisi so najavili Gcttvvaldcv prihod v posebnih izdajah, ki sc v vzhocfsem Berlinu velika redkost.
Ko je praški radio dan»s Pf1 ročsl o Gcttwaldovero cdhoitu s praške železniške postaje, je tnad osebnosti ni, kj so se od njeaa noslovils, navedel tud: -jodmredsednika vlad-, Jaroslava Dchnskcga kot «vršilca dolžnosti predsednika vlade«. Na Wil-senevi postaji v Pragi so bili ob odhodu zbrani vs’ ministri in vsi vidin ejši funkcionarji. m°d njimi po, ni bilo pred-s:dnika vi ode Žcpotcckega. Doslej ni bilo nikjer objavljeno, da bi Dolsn?ky nadomesfcvsl Zaootcckega, ki s~ je zrdniič pojavil v javnosti 27. februarja.
Izjave polk. Stamatoviča o novih valutnih predpisih
BEOGRAD. U. — Jutrišnja «Politika» objavlja intervju svojega koprskega dopisnika s polkovnikom Milošem Stama-tovičem. komandantom Vojne uprave JLA v jugoslovanski coni STO v zvezi z uredbo, po kateri je edino plačilno sredstvo v conj STO dinar.
Na vprašanje dopisnika, kateri razlogi so vodili vojno upravo JLA, da ‘i&da to uredbo, je polkovnik Sta-matovič odgovoril naslednje:
«Kot znano, je Vojna uprava JLA v jugoslovanski coni STO uvedla dinar kot plačilno sredstvo Že meseea julija 1949. ker italijanska vlada ni dala, kot prednisuje mirovna pogodba, svoje valute na razpolago za vse STO
Vlada FLRJ je leta 1949 dala Vojni upravi JLA posojilo v znesku 500 milijonov dinarjev; od tedaj ?o bili ustvarjeni pogoji, da dinar ostane promeVo in plačilno sredstvo v jugoslovanski coni STO. Lire ie bilo mogoče dobiti za gospodarske potrebe po klirlngu iz blagovne zameniave z britansko-ame-riško cono STO Pooolncma očitno je, da so b5Ia ta sredstva omejena in nezadostna za normalno funkcioniranje gospodarskega življenja v jugoslovanski coni STO Po uvedbi dinarja so v coni B liro izkoriščali za gospodarske špekulacije in tihotapstvo, za rušenje vrednosti dinarja Vi notrenie konsolidacije gos,pod=rs‘va, kot tudi za finansiranje subverzivnega delovanja na tem ozemlju. Z u-edho. ki io ie Vojna uprava JLA izdala v februarju 1952, je bilo zaradi gospodarske konsolidacije prekinjeno toleriranje takšnega stenja, dinar na je bil proplsšen za edino plačilno sredstvo v jugoslovanski coni STO. Vse ostale valute pa se lahko uvažajo in uporabljajo pod pogojem da se zamenjajo v dinarje pri pooblaščenih menjalcih. Zaradi teh u^renov lira ni prišla v nepravičen položaj v primerjavi z drugimi valutami. niti niso oškodovani interesi prebivalstva cone B in cene A STO, temveč so edinole prizadeti tihotanci, špekulanti in oni ki se pečajo s sumljivimi oosli na tem o^emliu. Pre; bivnici cone B. ki so zaposleni v Trstu jahko prinesejo zasl”-ž«'e lire in jih zamenjajo v di-aarie, ker te perileia dinarje do i;re ugodna glede na skupni odnos c«n bla^a in uslug, ki nrerMavliajo živlienjski s*an-dard v eni in drug; copi. Prebi. va'ci cone A lahko svobodno prinašajo v cono B lire in jih uporabljajo (po zamenjavi v dinarje, neuporabljene lire pa lahko odnesejo nazaj.
Ti predpisi dajejo tudi večje olaišave kot prej glede prenosa b'aa3 za osebne potrebe.
Iz teh dejstev ie razvidno, da je ta n-Mnovejši odlok Vojnč uprave JLA gospodarsko upra-
vičen, utemeljen in nujen in da je njegov smoter ta. «Ia zaščiti interese prebivalstva ' cone B STO«.	N
Vprašanje: »Kako ta ukrep vplival na gorpcoar-ski položaj v jugoslovanski coni SVO?«
Odgovor: «Kot že poudarjeno, ie ta ukreo sklenjen iz go-soodarskih razlogov in bo brez-dvomr.o pozitivno vp ival na konsolidacijo gospod rskih razmer na tem o-emlju. Poleg drugih ukrepov, ki jih ljudska o-blast uvaja v tem ozemlju, bo uvedba dliarja kot edinega plačilnega sredstva pomag- a pri stabilizaciji vrednosti dinarja ter utrdila njegovo kup o moč za prebivalstvo, pobijala tihotapstvo in špekulacijo in neparitetno zamenjavo v korist špekulantov in na račun del v-nera človeka ter uvedla red v valutnem poslovanju«.
Vprašanje: «Ali je najnovejše znižanje cen dooče-nih oro z.odov v zvezi s to uredbo?«
Odgovor: »Nadaljnje znižanje cen živil in industrijskega blaga, ki je bilo izvede"o v začetku marca t. 1.. ri bi]0 povezano s to uredlbo. Novo znižanje cen sta omogočili skrb in pomoč vlade FLRJ in bo nozi-t!vro vplivalo na standard tukajšnjega prebivalstva ter na kup^o m "č. hkrati pa tudi na pariteto dinarja«.
Vprršrnje:	»Kaj	milite,
tovariš komandant, o grnji dela tržaškega ti .ka v zvezi s to odredbo Vojne uprave JLA?«
Odgovor:	«Določeni	tržr.škl
listi že le‘a vodMo s!stematičro in vsakdanjo ponio nroti vsem ukrepom ki se izvaiajo v jugoslovanski conj STO. in preti Jugoslaviji. V tej gonh m'o"o-krat n» uooštevajo riti dejstev niti ugleda tiska, temveč sistematično klevetam, zastnmliajo 0-mč'e, rzzmihujejn šovi^iz^m in nanndajo vsak ukreo v coni B STO, ne glede na to. kako koristi prebivalstvu. N'inovej-ša gcr.ja pn tisku P oti cmer jeni m ukrepom voj-« unrave JLA je samo nadaljevanje si-stemat!čne ponje in pritiska in nekoristiničemur, temveč s'm o kaže v nravi luči one, ki tudi naikoristreiše ukrepe, smejete v interesu ljudstva, zlonamerno in napačno komentirajo«.
Atfiesou 7i>lilH rtp s «vn
o eoidem iah na Koreji
WASHINGTON. 11. — D žavw ni tajnik Dean Acheson je poslal brzojavko Mednarodnemu ndboru Rdečega križa, s katero z hteva. naj ta organizacija u-vede prei'kavo na Kore'1. da se enkrat za vselej ugot vj vzrok epidemij, ki divjaio v tet deželi in zaradi k-terih obtožujejo sevrmokorebl - oblasti sile Združenih narodov.
PINAY DOBIL VEČINO
v francoski narodni skupžžini
Nocialfat! in degolinti ho ne v celoti vzdržali glasovanja - Prerekanje med koniinforuiiNti in degoliati
PARIZ, 11. Antoine Pinay, ki je danes predstavil svojo vlado narodni skupščini, je dobil večino glasov, ker so se socialisti in detfoliti pri glasovanju vzdr. žali. t>d 627 poslancev je za Pinaya glasovalo 290, proti pa 101. Socialistična skupina (106 poslancev) in degoljstična skupina (U7 poslancev) sta. se v celoti vzdržali. Od degolistične skupine je glasoval preti samo en poslanec, drugi, ki je sicer že izstopil jz stranke, pa je glasoval za vlado. Opazovalci niso predvidevali vzdržanja c-beh skupin in so zato napovedali, da se bo Pinay težko rešil.
Glasovali so o nekaterih in terpclacijah dveh koir.informi-stičnih poslancev glede sestave neve vlade. Pinay je zahteval naj se razpravljanje o teh interpelacijah odloži na nedolo-čen čas. kar je skupščina odobrila z omenjeno večino.
Se pred začetkom glasovanja je predsednik degolistične par lamentarne skupine Soustelie izjavil, da se bo njegova skupina vzdržala, ker ni zadovolj-
na s sestavo vlade. Vprašal se je. kje so oni «tehniki». ki jih je Pimay napovedoval, in izjavil. da ni nobene spremembe. Ko je Soustelie obtožil komin. formiste, da so predstavniki stranke, ki hoče napraviti iz Francije satelitsko državo Sovjetske zveze, so keminfonni-stičnj poslanci zagnali velik
jeklarske Za '	'
   industrije Francije,
ahodne Nemčije, Italije in Be-neluxa-
Mnenja o načrtu so precej deljena; poleg kominformistov nasprotuje ratifikacij; — vsaj takojšnji — *udi del poslancev ostalih strank, zlasti med liberalci. Postavljajo se tri teze: sprejem pogodbe, zavrnitev in
hrup, tako da je moral pred- |0daodi'tev razpravljanja. Zdi se, sednik za nekaj časa prekiniti da ^ debata dolga; doslej je
irL • i , ,.	*	.	na govorniški listi vpisanih že
K° .f ’<*nadaijeva a Jt I I8 ^nrtorjev. ki se jim bodo govcril predstavnik socialistič., med debato gotovo pridružili ne skupine Charles Lus«y, ter -e drugi.
dejal, da se bo njegova skupi rie vzdržala, ker hoče prei videti. kaj bc sedanja vlada znala napraviti.
Italijanski senat
razpravlja o Schumanovem načrtu
RIM. U. — Italijanski senat i« danes začel razpravljati o ra-
V debato je prvi posegel neodvisni liberalec prof Jannac-cone, ki je navajal razne pomisleke proti »Doolu« in predlagal, naj se razpravljanje začasno odzodi. Podrli so ga kcm-informisiti, v imenu vlade pa je De Gasperi prosil senat, naj tej zahtevi ne ustreže, ker da sta Francija in Nemčija že o-d ob rili ratifikacijo, in Italija, __	--.če	že ne more biti prva. naj
ti tkaclji pogod’be'o Schumano-] vsaj ne bo zadmja O asovanje vem načrtu ki predvideva, kot je odlcčclo, da se diskusija ta-znano, združitev premogovne Ju 1 k°l zaene.
Bulier napovedal številne omejitve
ki bodo hudo prizadele angleško prebivalstvo
Naglo črpanje zlat h rezerv * Nove omejitve uvoza Zn žanje državne podpore za osnovna živita * Zvišanje eskomptne mere - Danes se začne splošna razprava o proračunu • Laburistična stranka vzpostavila disciplinski pravilnik
LONDON, U. — Finančni minister Btvtler je danes predložil v spodnji zbornici prvi konservativni proračun po šestih letih laburistične vlade.
Takoj v začetku je izjavil, da bodo ukiepi, ki jih predlaga, odločali o vsej prihodnosti Velike Britanije ter ni njih namen samo sanirati notranji gospodarski položaj, pač pa vzpostaviti tudi sve.ovno zaupanje do funta šterlinga.
Butler predvideva, da bo Velika Britanija do konca sedanjega finančnega leta (31. marca) izdala približno 4 milijarde in 70 milijonov šterlingov, kar je za 120 milijonov manj, kakor predvideno v zadnjem proračunu.
Nato je Butler izjavil, da je primanjkljaj v plačilni bilanci presegel predvidevanja za 400 milijonov šterlingov. Rezerve šterlinškega področja so se v preteklem finančnem letu še dalje zmanjšale. V januarju so znašale 299 milijonov dolarjev, februarja 266 milijonov dolarjev, dočim je imelo to področje v zadnjem trimesečju leta 1951 samo še 334 milijonov dolarjev.
V prvih šestih mesecih jc povprečni letni primanjkljaj znašal 32 milijonov šterlingov z državami, ki ne pripadajo š ceri inskemu področju. V drugih šestih mesecih pa je bilo to povprečje eno milijardo in 200 milijonov šterlingov. Zaradi tega so se zlate rezerve občutno zmanjšale. 1. januarja 1.1 je imela Velika Britanija zlata le za 81 milijonov šterlingov Na ta način se je približevala naglo popolnemu izčrpanju svojih rezerv ter pomanjkanju in brezposelnosti. Ni mogoče predvidevali v bližnji prihodnosti znatnega zmanjšanja teh izgub v zlatu. Z druge strani pa si je Velika Britanija zastavila težak obrambni program, ne da bi bila gotova, da bo dobila zadostni prispevsk od ZDA ali na drugih držav atlantskega pakta. Zato je vlada sklenila, da bo uvedla uvozna dovoljenji za novo vrsto proizvodov, zaradi česar se bo uvoz zmanjša) za 100 milijonov šterlingov, kar je dodatek k 500 milijonom, ki so že prihranjeni zaradi u-krepov, ki so bili napovedani v januarju.
»Ce bi bili dovolili še nadalj-
se ob koncu leta znašli na našem otoku v položaju, da si ne b' mogli zagotoviti našega vsakdanjega kruha in tudi ne surovin, ki so potrebne za ohranitev zaposlitve in proizvodnje«, je dejal Butler. ki je nadaljeval: «Zgubili smo 2 milijardi dolarjev od preteklega junija: konec februarja so znašale naše rezerve v dolarjih 1.770 milijonov dolarjev, kar odgovarjal 628 milijonom šterlingov«.
Nato je finančni minister Izjavil, da vse države britanske skupnosti in njene kolonije orinravljajo primerne ukrepe, zato da bo šterlinško področje v drugi polovici leta 1952 aktivno v odnosu do ostalega sveta. Znižanje angleškega uvoza iz vseh krajev sveta bo znižalo uvoz na skupnih 3 milijarde in 150 milijonov šterlingov, kar pomeni 10% znižanje v primeri z letom 1951.
Dalje je dejal, da namerava poskrbeti za zvišanje izvoza za približno 50 milijonov šterlingov. Zaradi tega bo treba precej znižati notranje investicije
Med velikimi protesti laburistov je nato Butler napovedal
da izkazuje proračun 938 milijonov šterlingov aktiva.
Butler je pripomnil, da je treba še bolj znižati viadne Izdatke ter zmanjšati davčni pritisk. Dodal je, da je hotela Anglija preveč stvari hkrati ter predlaga, naj se sedaj reši nekaterih bremen in naj glede izdatkov in davkov ter naj nadaljuje svojo akcijo na podlagi načela «če bomo delali bolj trdo, bomo lahko zaslužili več«.
Glede predloga za davek na aobičke je Butler predlagal, naj se izredni dobički obdavčijo s 30%, skupni dobički pa z 18%. Laburisti so ob tej napovedi ostro protestirali in poudarjali, da je odstotek prenizek. Dalje so protestirali, ko je Butler napovedal, da bo zmanjša' davke na sedanje dobičke. Butler je napovedal novo zvišanje davkov na bencin, nov način obdavčenja športlnih prireditev, zvišanje poštnih, telegrafskih in telefonskih tarif itd Zvišal obvezni prispevek za socialno skrbstvo, ker se bodo zvišale starostne pokojnine.
Po končanem ButCerjevem govoru je Attlee izjavil, da bo
da je Angleška banka od danes proračun proučil skupno s svo-
dalje zviša/la eskomptno mero od 2,5% na 4%. Napovedal je dalje nekatera ukrepe glede davčne politike ter govoril o vladni podpori za vzdrževanje eei. živilom široke potrošnje. Te podpore se računajo na 400 milijonov šterlingov letno. Napovedal je, da se bodo znižale na 250 milijonov šterlingov kar bo povzročilo zvišanje cen ž vilom šiToke potrošnje za pri bližno 18 penijev na osebo tedensko. Med živili, katerih cene se bodo zvišale, so meso, kruh, moka in mleko. Ti ukrepi pa se bodo občutili tudi pri cenah masla. sira. slanine in sladkorja. Napovedal je nato nekatere spremembe pri obdavčenju dohodkov, kar da bo «spodbujalo ljudi, naj delam več in bolj dolgo«. Dalje je napovedal povečanje davčnih oprostitev na razne kategorije in dejal, da približno 2 milijona ljudi ne bo plačevalo davkov na dohodke.
Redni izdatki v novem finančnem letu. ki se začenja 1. aprila se predv’devajo na 4 milijarde in 240 milijonov šterlingov, dohodki pa na 4 milijarde
1 n n O	M Z 1___ -i inLn
nje zmanjšanje teh rezerv, bi 778 milijonov šterlingov, tako
jimi kolegi; za danes pa je samo pripomnil, da se življenjski stroški še dalje višajo in da bo breme dolgov še hujše zaradi zvišanja obrestne mere.
S tem je bila seja zbornice zaključena in jutri popoldne se bo začelo razpravljanje o proračunu. ki bo tra;alo štiri dni.
Nocoj je finančni minister Butler govonl po rad.u in » brazložil novi proračun ter poudarjal, potrebo zahtevanih naporov, zato da Velika Britani-ja pride iz sedanjega resnega položaja.
Danes je bila težko pričakovana seja laburistične parlamentarne skupine, ki je trajala tri ure in se je zaključila z odobritvijo resolucije, ki poudarja da nespoštovanje sklepov parlamentarne skupine škoduje stranki in resno ovira njeno uspešno opozicijo; zato se uvede vrsta stalnih predpisov, na podlagi katerih so vsi člani obvezani izvrševati sklepe parlamentarne skupine, pri čemer )i» ostane v veljavi tradicionalno ravnanje po vesti.
Ta klavzula se nanaša na vprašanja kakor pacifizem in abstinenca glede alkoholnih
pijač. Glede teh vprašanj je običaj, da laburistični poslanci glasujejo po svoji vesti. Ta klavzula pa ne velja za vprašanja političnega značaja.
Sprejeta resolucija kaže, da fo se s tem izognili izključitvi poslancev Bevar.ove skupine.
Na seji je Attlse predlagal, naj bi odločno nastopili proti 57 poslancem te skupine. Bevap p« je ostro napadel uradno vodstvo in izjavil, da hoče to zadušiti vsako možnost razpravljanja v stranki. Odločno je tudi branil svoje stališče, ki ga je njegova skupina zavzela pri glasovanju o obrambi. Attleeje-va resolucija je bila zavrnjena s 173 glasovi proti 62. Na predlog bivšega vojnega ministra Stracheya pa so sprejeli resolucijo. ki vzpostavlja disciplinski pravilnik stranke, kakor že omenjeno.
Z izglasovanjem omenjene resolucije je bila kriza vsaj začasno rešena. Bevan in n.Vegova skupina so dob'li zadoščenje, v kolikor niso proti njim izrekli nobenega grajanja, Attlee na je tudi dobil zadoščenje, v kolikor je Bevanova skupina vezana za bodoče.
Msdtem pa se še vedno nestrpno pričakuje seja izvršilnega odbora stranke, ki je bila sklicana za četrtek na Bevano-vo zahtevo. Predvideva se, da fco oktobra kongres stranke, razen če ne bodo sklenili, da se ta skliče prej.
Misli irmi dom
Hiluli p»*e
KAIRO. 11. — Izvršilni odbor wafdistične ftr-nke je sklenil, da se bn uprl splošni politiki vl«de Hilali poše. Danes so se v Kairu sestal; wafc'ističnt poslanci in senatorji ped predsedstvom Nahas paše in so potrdili omenjen j sklep izvršilnega odbora.
Razen tega so sklenili, da bo-dt. izključili jz stranke Farida Zaaluka. ki je sprejel m:sto ministra za propagando v sedanji vladi.
Nemška zvezna vlada bQ poslala egiptovski vladi noio, • katero bo zahtevala o š u dnino nekaterih nemških družb k; so utrpele škodo pri dohodkih 26. januarja v Kairu.
II
fize
Te dni so predložili italijanskemu parlamentu državni proračun. Zato nd bo odveč, če si ga malce ogledamo.
Proračun predvsem predvideva 1744 milijard in 311 milijonov lir skupn ih dohodkov, t. j. 256 milijardi več kakor v prejšnjem finančnem letu. Izdatki pa znašajo 2241 milijard in 143 milijonov, t. j. 357 milijard več kakor določa sedanja bjitanca. Tako pričakujejo v Prihodnjem finančnem letu 497 ■ milijard lir primanjkljaja, 'o.er pa nastajajo v proračunih vedno številni izredni izdatki, ki povzročijo velike spremembe, lahko računamo, da bo znašal primanjkljaj v prihodnjem finančnem letu od 600 do 700 milijard lir. To je vsekakor velika vsota, ki bi lahko spravila državo v hudo finančno krizo. O tem pa bomo spregovorili drugič.
Danes naj se omejimo na u-gotovitev, da pojde od določene vsote 518 milijard lir za oborožitev. Tudj to številko bodo prav gotovo presegli, kajti iz •navade že vemo, da predlagajo v teku leta parlamentu vedno nove kredite za obrambno ministrstvo. Tako je možno, da bodo italijanske vojaške sile dobile do 700 milijard kreditov. To je približno ista številka, kakršno $o napovedali ameriški vojaški strokovnjaki Olede italijanskih stroškov za oborožitev. To je zelo resno vprašanje; če gre že sedaj en četrt proračuna za obrambo, tedaj bi zvišana vsota predstavljala kar tretjino.
Prav v tem je glavni vzrok so finančno krizo, ki se vedno bolj širi v Italiji. Mnogo govore o francoski gospodarski krizi, ki povzroča stalne menjave vlade. V resnici pa v Franciji vlade stalno padajo, ker tamkajšnje ljudstvo noče plačevati pretiranih davkov za oboroževalne stroške.
Jasno je, da so stroški za oborožitev, čeprav potrebni, neproduktivni. V Italiji znašajo torej ti neproduktivni stroški več kakor je primanjkljaj italijanske bilance. Po podatkih proračuna znašajo stroški za vojaške sile 22 milijard več kakor znaša primanjkljaj. Teda o bilanci ministrstva obrambe niso všteti vsi stroški za vojaške sile. Upoštevati moramo, da vojaške sile uživajo posebno znižanje cen pri. ministrstvu za prevoz in komunikacije in sicer za vožnje raznih vojakov in prevoz materiala. Tako bi morali del primanjkljaja 50 milijard pri železnicah všteti v račun bilance vojaških sil. Kakor bi v tem primeru lahko prenašali primanjkljaj z enega računa na drugi, tako bi lahko to storili tudi pri drugih računih, kajti na mnogih toriščih imajo vojaške sile posebno prednost., kakor n. pr. pri raznih predstavah in zabavah. Vojak gre n. pr. v kino in plača manj, s tem pa se	država	odpove
delu davka. To je le en primer, zato je bilanca obrambnega ministrstva pravi kamen, obešen za vrat italijanskega davkoplačevalca.
Po drugi strani pa ne moremo trditi, da je ta denar dobro potrošen,	kajti	italijan-
skim nacionalističnim krogom ne gre le za obrambo, marveč sanjajo še vedno o nekih osvojitvah zlasti na račun Jugoslavije.
Pri tem »e spomnimo le, kaj je rekel Paccinrdi glede zvišanja števila divizij v zvezi z ereiitvijo* tržaškega vprašanja, česar ne	smemo	vsi in
tudi beneški	Slovenci nikoli
pozabiti.
Poleg tega bi rte smeli stroški za oborožitev iti na škodo življenjskega standarda italijanskega delovnega ljudstva, kakor se danes dogaja. Tudi če bi bila oborožitev res potrebna, tedaj naj bi nosili njeno breme vsi sorazmerno s svojim premoženjem in zaslužkom. Nikjer namreč ni zapisano, da bi moral zaradi oboroževanja cpvstiti mnoga nujna in koristna dela.
Na vsak način je po tem no. vem proračunu itcVjanski gospodarski in finančni položaj zelo resen, ker produktivni stroški stalnr. naraščajo. To pa ne zaskrbijo italijanskih vladnih krogov, saj vedo, da bodo vedno našli način, da bodo naložili bremena predvsem delavcem in kmetom, ter da bodo lahko italijanski kapitalu iti uživali miino sadove svojih kapitailov.
Propadanje goričkega gospodarstva
Statistike govore o naraščanju meničnih protestov, o zapiranju trgovin in industrijskih podjetij ter o čekih, izstavljenih v prazno - Takšne so posledice krivične razmejitve, s katero so hoteli prizadeti Slovence, pa so še bolj škodovali sami sebi
GORICA, 11. — Gospodarsko življenje Gorice se ne odraža samo v vsakodnevnem uličnem življenju ampak tudi na bankah in sodišču.
Po razmejitvi je Gorica izgubila svoj prejšnji pomen. Postala je osamljen kraj, ki ima sicer vse ustanove, urade, trgovine za obsežno pokVajino, vendar je z izgubo obširnega ozemlja dobršen del upravnega aparata in trgovske mreže o-stal nepotreben. Medtem ko u-pravnega aparata niso skrčili, ker obstaja v Italiji skoraj zakon, da mora biti uprava čimbolj birokratska, je zasebna trgovina pričela od dneva v dan hirati, tako da danes večina oodjetij ali trgovin ne zaposluje vajencev, ampak opravljajo delo v trgovini, delavnici, baru itd. skoraj izključno sami lastniki, ki v večini primerov niti sami nimajo dovolj dela.
Ako se ozremo nekoliko po številkah, ki dokumentirajo trgovsko delovanje v pokrajini, bomo morali priznati, da se je satnje od leta 1948, to odkar je stopila v veljavo mirovna pogodba, pa do danes zelo izpre-menilo.
Po podatkih goriškega sodišča sta v letu 1948 prenehali delovati dve industrijski podjetji; 1949. leta 4, 1950. leta 3 in 1951. leta 5 industrijskih podjetij. Vzporedno s propadanjem industrije je propadala tudi trgovina. Leta 1948 niso zabeležili nobene ukinitve trgovine. 2e naslednjega l-eta je prenehalo z delom 4, 1950. leta 8. lanskega leta pa kar 23 trgovcev. Najusodnejši je bil mesec januar 1951, ko je zaprlo svoje obrate kar 7 trgovcev. V navedenih štirih letih je torej prenehalo obratovati v naši pokrajini 49 industrijskih in trgovskih podjetij, od tega velik odstotek ravno v Gorici. Drugo prav tako važno statistiko, kikrženazadovanje trgovske sposobnosti naše pokrajine, je
Danes proslava
praznika žena
Zveza slovenskih žena v Gorici vabi vse žene na proslavo 8. marca, ki bo danes ob 20. uri v prostorih Prosvetne zveze v H Ascoli l/l.
Dodeljevanje sadnih dreves
GORICA, 11. — Pokrajinsko kmetijsko nadzomištvo sporoča vsem kmetovalcem, ki so naročili sadna drevesa, da je naročeno blago že prispelo. Pri tem pa jim priporoča, naj sadike čimiprej dvignejo, ker je sedaj najboljši čas za njihovo presajanje.
napravil pokrajinski statistični urad;
1948. leta je bilo v vsej pokrajini ugotovljenih 20 nekritih čekov v znesku 4,164.000 lir; 1949. leta 23 nekritih čekov za
3.309.000 lir, 1950. leta 127 nekritih čekov v znesku 9.087.000 lir, 1951. leta 123 nekritih čekov v znesku 13.997.000 lir.
1948. so našteli 2175 neplačanih menic za 47.705.000 lir, 1949. leta 5028 neplačanih menic za 78.724.000 lir; 1950. leta 8097 neplačanih menic za
151.951.000 lir; 1951. leta 7907 neplačanih menic za 141.229.000 lir.
1948. leta so zavrnili 1496' menic za 60.321.000 lir; 1949. leta 3482 menic za 142.468.000 lir; 1950 leta 6474 menic za
262.889.000 lir; 1951. leta 6966 menic za 272,493.000 lir.
Iz navedenih statistik se naj. lepše vidi, kakšno je goriško denarno gospodarstvo. Ako vas nekega dne zanese pot na sodnijo, boste prav gotovo videli na zatožni klopi trgovca, ki ni imel kritega čeka, ali pa ni plačal menice, ker iz pre-
prostega razloga ni mogel izpolniti svoje obveznosti: v večini primerov ni imel denarja. Logična posledica vsega tega je potem ukinjanja trgovskih in nekaterih industrijskih obratov, ki je doseglo lansko leto svoj višek z 28 ukinitvami.
Ali ni po vsem navedenem bolj kot naravno, da se meščani sprašujejo, koliko časa bo še trajalo tako stanje?
Upravne in državne oblasti ter trgovski krogi okoli Trgovinske zbornice, ki jim je bilo usojeno, da vodijo goriško javno in gospodarsko življenje, niso spričo padanja gosodarske sile v gorički pokrajini in zlasti v sami Gorici in neposredni okolici napravile niti toliko, da bi zavrle katastrofalen padec, kateremu je podvrženo naše gospodarstvo.
Kdaj kdaj pride v javnost glas o neznatnem ukrepu za zaščito našega gospodarstva, vendar je to samo osamljena lastovka, ki pa še nikoli ni prinesla pomladi in jo zato ni prinesla niti goričkemu gospodarstvu.
Cerkev sv. Ignacija v Gorici s stebrom sv. Ignacija, ki je prej stal na sredi Travnika. Ob tem stebru je fevdalna gospoda v začetku 18. stoletja obesila tolminske puntarje.
KRATKE VESTI iz beneških vasi
Srednje
Videmska prefektura opozarja, da bodo kolavdirali in plačali zadnji obrok za gradbena dela pri vodovodu na hribu Hum, in sicer za gornji Tr-bilj v občini Srednje. Ta dela je opravilo podjetje Tosolini Enrico iz St. Petra Slovenov.
Prefektura poziva vse prizadete, ki imajo kako terjatev do omenjenega podjetja bodisi zaradi zemljišč ali stavb, da predložijo svoje zahteve prefekturi najkasneje do 15. marca. Tudi oni, kj so utrpeli kakšno škodo zaradi teh del, jo morajo prijaviti do 15. t. m.
Vsi oni ki jim podjetje Tosolini kaj dolguje, imajo zato interes, da pridejo do denarja po tej poti.
Sovodnj e
Na tem božjem svetu se človek nikdar ne more veseliti dobre novice, ker kmalu zve za slabo. To moramo ugotoviti po tem kar smo dejali včeraj v	Homana	Pizzula	s	Trga
.	 ...	1	....	\	 H	•	 r.__•	 .
Pri tem moramo opomniti, da bo ta bolezen še dalje razsajala pri nas, če ne bodo podvzeli proti njej odločnih ukrepov.
Torjan
Te dni so pri nas pregledali natečaj za namestitev občinskega zdravnika, ki ga je razpisala prefektura. Tak0 so tudi v naši* občini dodelili zdravnika, in sicer dr. Ciriana Schiavija. Tako javlja prefektura, mi pa Je nič ne vemo, kdaj bodo zasedli svoja mesta zdravniki, ki so bili imenovanj na novo.
Ahten
Tudi naši občini so dodelili novega zdravnika dr. Ottorina Gottardisa. Upamo, da bo kmalu začel zdraviti ljudi.
Stanje Romana Pizzula
se je izbo jšalo
GORICA, 11. — Stanje 46-let-
našem dopisu iz Matajurja glede odstranitve nevarnosti slinavke. Prav danes smo zvedeli, da se je slinavka zopet Pojavila v hlevu Franza Celsa. Obolela mu je mlečna krava.
Zastarela zemljiška knjiga NOVI PRISPEVKI
v 8 wi . m	vi	prebiwalstuo	na	Tolminskem
povzroča beneškim .Slovencem velike stroske
Katastrski urad naj znova premestijo iz Vidma v Tarčent. Zemljiški kataster je treba prilagoditi sedanjemu položaju
TARCENT, 11. — V gorskih I na- Samo v gornji Nadiški dc-predelih je sedaj stopil v veljavo nov zemljiški kataster.
Na osnovi tega katastra so poslali nove davčne pole za plačilo neposrednih zemljiških davkov in hišnega davka. Po novem katastru naj bj ostal položaj cd leta 1936 do sedaj popolnoma nespremenjen. Iz tega nastajajo zapletena in kočljiva vprašanja.
V 15 letih so razdelili mnogo zemlje med brati. Bilo je mnogo kupnoprodajnih pogodb in mnoga zemljišča so podedovali dediči umrlih. Zato nastajajo težkoče pri delitvi davka med brate, če so ti razdelili zemljo med seboj. Ravno tako je težko določiti, koliko davka mora vrniti neka oseba, če je kupila kako parcelo od druge osebe.
Prav tako se dogaja, da imajo nekateri posestniki zapisane več zemlje, kakor je v resnici imajo v lasti. Zato so tudi davki večji, če je neka posest na primer vsa združena, medtem ko so davki nižji, če je ta posest razdeljena kar na pet ali šest delov.
Pri tem seveda erar zasluži, toda prebivalstvo ima zgubo.
Te težkoče so še večje, ker je pri nas zemlja zelo razceplje-
lini znaša število parcel 71.281,
Vse to se pravzaprav nanaša na dobo pred 56 leti in od tedaj je bila zemlja še bolj razcepljena. Isti položaj glede razdelitve zemljišč ugotavljamo tudi v gornji Terski dolini, samo da za ta predel ne vemo, koliko' parcel šteje.
Zaradi tega zapletenaga položaja se morajo ljudje zatekati po pomoč k zemljemercem ali h kmetijskim izvedencem . - . da jim rešujejo vsa ta zaplete- U&t(WCl l& IM t)api%Ul na vprašanja. Toda' • zemlje: m e-	1	*
rec, kj je že svojčas razdelil
včeraj. Kdor hoče odpraviti razne napake, mora seveda opraviti več takih potovanj. Kakšno škodo imajo ljudje zaradi tega, si lahko pač vsakdo sam predstavlja.
Zato se ne smerno čuditi, če slišimo ostre komentarje, kc ljudje n. pr. pravijo, da niti neguševi funkcionarji ne bi mogli opraviti slabše svojega dela.
zemljo ob menjavi lastnine, pomaga kmetom, je če mu plačajo. Morda zahteva malo, ampak zastonj prav nič ne naredi. Tako morajo ljudje trošiti denar pri zemljemercih poleg tega pa še za razne vožnje v Videm. Nekoč je bil katastrski urad tudi v Tarčentu in so ljudje, ki so prihajali v ta kraj iz Terske in Krnahtske doline, reševali svoje zadeve brez večjih težkoč. Zaradi politike osredotočenja morajo ljudje hoditi sedaj do Vidma. To pomeni za prebivalce iz Terske doline izgubo celega dneva, saj so prometne zveze z Vidmom zelo slabe, o čemer smo pisali prav
Izplačevanje predujmov
državnim nameščencem
GORICA, 11. - V nedeljo zvečer so pokrajinskemu zakladnemu oddelku finančne i*1-ter.dance poslali brzojavno SP°-ročilo, da lahko izplačuje predujme državnim uradnikom. Državnim uslužbencem, ki so v višjem plačilnem razredu od desetega, lahko nakažejo 15.000 lir predujma, uslužbencem od desetega do sedmega plačilnega razreda 25.000 lir in uslužbencem od šestega plačilnega razreda navzdol po 50.000 lir predujma. Uradi posameznih državnih administracij morajo takoj poslati pokrajinskemu zakladnemu uradu predpisane obrazce za takojšnje izplačilo navedenih predujmov.
IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA
Slabo plačilo za gostoljubje
Napadel je gostitelju, ga pobil m kolesa na tla in ma vzel denarnico. Kljub solzum so ga obsodili na 16 mesecev ječe
GORICA, 11. — Moški družbi, ki je septembra 1950 v §°" stilni Martinis v Tržiču pri prigrizku in dobrem vinu slavila god nekega Tržičana, se je, ne da bi koga poznal, prilepil 27-letni mehanik Olimpo Karmelo iz Tržiča, Ul. Volta 8 in skupaj z drugimi praznil kozarce na zdravje godovniku.
Ko je okrog polnoči družba zapustila gostilno, je Olimpo na poti domov sklenil prijateljstvo z delavcem Mavričem Marijem in ga povabil skupno z njegovim prijateljem na pol litra v bližnjo gostilno in nato še na kavo v Starancan.
Na križpotju se je Mavrič poslovil od njegovega prijatelja in nadaljeval pot z Olimpom proti Starancanu. Med potjo se je Olimp zelo prisrčno razgo-varjal z Mavričem, ga potrep-Ijaval po ramenih, pri čemer mu je roka vedno zlezla tudi malo niže, tako da je mimogrede lahko pobožal tudi denarnico, ki jo je Mavrič imel v zadnjem žepu hlač. Nenadoma pa je pogovor prekinil z močnim sunkom, ki je Mavriča spravil s kolesa na cesto, posuto z gruščem. Cim je bil na tleh, ga je Olimpo napadel in mu vzel denarnico, v kateri je bilo poleg osebnih dokumentov 5000 lir.
Mavrič je naglo vstal in pobral svoje kolo, da bi steke) za
napadalcem in ga ujel. Toda globoka rana na čelu ln druge manjše poškodbe mu niso dopuščale takoj nadaljevati poti. Zato se je usedel na rob ceste in ko si je opomogel, je krvaveč prilezel do prve orožniške postaje in prijavil dogodek. Orožniki so še tisto noč pričeli s preiskavo, da bi Izsledili napadalca, ki ga je Mavrič tistega dne prvič videl in ga ni poznal po imenu. Naslednjega dne, ko se je Mavrič z obvezano glavo
razgovarjal s prijateljem pred j ss je njihova opora nenadoma
neko kavarno, je prišel mimo Olimpo, ki ga je Mavrič takoj spoznal in prijel za ovratnik. Najprej mu je velel, naj m,u vrne denarnico. Olimpo je spočetka trdil, da je nima, ko pa mu je Mavrič zagrozil, da ga preda orožnikom, mu je ta v joku obljubil, da mu listnico vrne in ga prosil odpuščanja. Nato je z Mavričem in njegovim prijateljem šel skoraj do kraja napada in iz dveh oddaljenih lukenj od robu ceste izkopal najprej Mavričeve dokumente, ki jih je imel zavite v robcu in iz druge še denarnico.
Čeprav ni Mavrič svojega napadalca nameraval prijaviti sodnim oblastem, so vendar to storili orožniki. Pred sodniki se je Olimpo danes zagovarjal, da je bil na večer napada vinjen in da ni vedel, kaj dela. Njegovo trditev pa je Mavrič pobil z Izjavo, da je po napadu najprej zbežal in se čez nekaj trenutkov zopet vrnil k njemu, da bi mu vzel še uro in da ni tega storil, ker se je v tistem Mavrič že pobral in mu zagrozi s pestjo.
Olimpovo dejanju je sodišče spoznalo za pravo razbojništvo in ga zato obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora ter plačilo 20.000 lir globe. Poleg tega mu je še preklicalo pogojnost, s katero so mu svojčas naprtili dve leti zapora.
_________3
Pri popravila mosta
sta zletela v Sočo
GORICA, 11. — Danes sta 31-letni delavec Lopetu Ivan iz Gradiške in 28-Ietni Venler Vojko tudi iz Gradiške skupno z drugimi delavci odstranjevala cementne prizidke z mosta 9. avgusta. Ko sta se oba oprijela prizidka, ki sta ga razdirala,
utrgala in oba sta zletela v Sočo.
Vsem, ki so gledali z mosta, so se ob tem prizoru naježili lasje, vendar pa ni bila nesrečsf tako huda. Samo Lopetu si je pri nezaželeni kopeli ranil v desno roko, medtem ko se je Venier samo premočil in pošteno prestrašil.
Oba je Zeleni križ pripeljal v mestno bolnico.
Deska na glavo
GORICA, 11. — Pri pospravljanju svojega dvorišča se je danes ponesrečil 50-letni Višin Anton iz Ul. Giustlniani 38. Težka deska mu je padla na glavo in ga globoko ranila. Rešilni avto Zelenega križa ga je pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia. Ozdravel bo v petnajstih dneh.
Nesreča z lambretto
GORICA, 11. — Z lambretto se je včeraj popoldne ponesrečil v bližini Gabrij 47-letni Zoran Ferlat, doma iz Rupe.
V mestno bolnico Brigata Pavia ga je pripeljal rešilni avto Zelenega križa. Zdravniki so ugotovili, da ima ponesrečenec številne rane lažjega značaja na glavi in po obrazu. Potem kc so ga obvezali, je Ferlat lahko zapustil bolnico. Ozdravel bo v desetih dneh.
Zapuščeno kolo
GORICA, 11. — Zensko kolo, ki ga je našel v zgodnjih jutranjih urah na bregu Soče, kamor je šel ribarit, je včeraj izročil policiji 19-letni Evgen Tensi iz Ul. Piave 2. Kolo je na bregu prav gotovo zapustil kakšen malopridnež,
je prvi. ,	parlam-ent
-N	italijanske
1 republike de-1— loval v rte-1 rednih pogo-jih . v zvezi z _ ustavo; da J državljanom niso v tej dobi rekli naj uživajo jamstva ustave; da se je razvijalo vse življenje države po primitivni ureditvi, zargtii česar lahko rečemo, da je dejanska ustava, po kateri nam vladajo, popolnoma različna od cere u-stave. ki jo je izglasovala u-stavodajna skupščina, je dejstvo, ki si ga lahko pojasnimo za prve čase ustavnega življenja nove republike, kakor smo že omenili v nekem članku dne I. januarja 1950 v časopisi aMondon. Toda kaj naj rečemo danes o tej ustavi?» (Iz nekega političnega tednika).
* * *
O tej ustavi lahko rečemo danes čisto preprosto stvar: o-stala je samo kos papirja. Kdor tega ne ve in ne ve, da resnični zakoni in resnične uredbe, ki še vedno veljajo v Italiji, izhajajo, še iz fašističnih časov, ta misli( da je Italija najbolj demokratična država na svetu; seveda, če samo bere in ib/dira ustavo.
ffibma
zjftjeclni&tfiu-
Priprave za sprejemi novega goriškega nadškofa Ambrosija so v največjem teku. Medtem ko mu bodo šli predstavniki oblasti naproti in ga pričakali na mostu čez Idrijco, ker bo prišel iz Vidma, pa v nadškofijskem dvorcu urejajo in pripravljajo, da bo za nadškofov prihod vse v najlepšem redu. Za sedaj so z marmorjem oblo-žili vhodno vežo. Verjetno pa bodo za ta dogodek olepšali še marsikaj drugega. Pravijo, da bodo tud; Ul. Palladio ob uršu-linkah razširili samo do vhodnih samostankih vrat in da bodo drugo polovico pustili nedotaknjeno. Mnenja sem, da bi lahko izostale take in podobne priprave na sprejem, ker nas vse preveč spominjajo na prihode velikih fašističnih nierar-hov.
Goričan
Globe inšpektorata za delo
GORICA. 11. — V preteklem januarju je videmski inšpektorat za delo naložil v našem mestu 205 glob za skupno vsoto 8 292.412 lir delodajalcem, ki so na razne načine kršili zakone o socialnem zavarovanju svojih nameščencev. Z nekaznivim postopkom pa so funkcionarji inšpektorata za delo izterjali skupno 16.466.757 Ur,
GORICA, 11. — Za prizadeto prebivalstvo na Tolminskem so darovali v denarju:	Trgovina
Delpin 1000 lir: mirodilnica Doro 300 lir; Bric Ivan 2000 lir; Marušič Jožef 1000 lir; Kumar Karel 1000 lir; Klemenčič Anton	500	Ur;	Budal Sonja	500
lir; Cuk Stojan 500 lir; Rustja, mesar 300 lir; Perlot, kamnosek	100	lir;	Batistič;	pekama
100	lir;	Vlado Gorica	1000	lir;
Premrou Antonija 500 lir; Vižintin Nežica 1000, lir; Dornik Ladi 1000 lir; Devetak Adela 1000 lir; Pavlica Rafaela 500 lir;	družina	Černigoj	500	lir;
Vida Zora 500 lir; Kovačič Marij 1000 lir; P. B. 1000 lir; Pe-veškovič 5Q0 lir, družina Cubej 2000 lir.
Poljane: Jureti Franc 1000 Ihrt: iGergelet Jožef 500 lir; Lavrenčič Ema 500 lir; Lavrenčič Alojzija 50Q lir; Marušič Andrej 500 - lir; Lavrenčič Jože 50o lir; Devetak Marijan 500 lir; Devetak Pavel 500 lir; Semolič Alojz 300 lir; Peric Marijan 200 lir; Peric Alojz 200 lir; Lavrenč'č Anton 200 lir; Peric Jožef 200 lir; Peric Mario, 100 lir; Lavrenčič Anton 100 lir.
Podgora: Hvala Aleš 400 lir
ne otroške čepice, 1 par ženskih nylon nogavic, v skupni vrednosti 20.000 lir. Pavlin Ida: I volneno žensko jopo, 1 volnene dolge deške hlače, 1 volneno krilo, 1 otroško bluzo, 1 tutko, 2 para otroški hlač, 4 poletne otroške bluzice, 4 pare dokolenk, 3 pare otroških čevljev, v skupni vrednosti 10.000 lir. Trampuž, trgovina s čevlji: 1 par zimskih copat, vrednost 1000 lir. Trgovina s čevlji Cotar: 3 pare gojzerjev, 3 pare otroških čevljev, 3 pare ženskih čevljev, v vrednost; 40.000 lir. Ga. Premrou: 1 moško jopo, vredno 5000 lir. Lavrenčič Ema, Poljane: 1 otroški plašč, vreden 1500 ]ir. Družina Terze, O slavje: 1 par sandalov, 1 volneno kombinežo, 1 otroške spodnje hlače, 1 moške dolge spodnje hlače; 1 žensko volneno obleko, 1 otroško poletno obleko; v vrednosti 5000 lir. Komjanc Alojz: blago za 1 ženski plašč, 1 volneno žensko bluzo, I volneno majico, 3 volnene šale, 1 žensko domačo haljo, 1 letno žensko obleko, 1 volneno smučarsko kapo, v vrednosti 20.000 lir.
V ponedeljek ne bo šole
1
Katarina 500 lir.
V blagu so pa prispevali: trgovina Saunig; 1 moški pulover z rokavi, 1 deško obleko, 5 parov otroških dokolenk, 2 otroški volneni jopici, 3 volne-
GORICA, 11. — Šolski skrbnik je odredil, da bodo v Ponedeljek 17. t. m., dan po prazniku sv. Hilarija, goriškega patroma, vse osnovne in srednje šole zaprte.
Delavci v CRDA zahtevajo
zvišanje plač
TRZIC, 11. — V Združenih jadranskih ladjedelnicah v Tržiču delavci že precej časa zahtevajo, da bi jim glavno vodstvo odobrilo njihovo zahtevo o povišanju mezd za 15 odstotkov in da bj doklado in vsoto o prevrednotenju mezde prišteli k osnovni plači. Njihove zahteve so podprle tudi nekatere sindikalne organizacije.
Ker je neka sindikalna organizacija želela, da bi delavske zahteve podprle vse tri sindikalne organizacije enotno, so sklicali sestanek vseh treh sindikalnih predstavnikov, na katerem pa so predstavniki tako imenovanih svobodnih sindikatov znova odklonili, svoje sodelovanje in s tem še enkrat dokazali, da v bistvu nasprotujejo delavskim zahtevam o zvižanju plače. «Svotx>dni» sindikalisti nimajo namena, da bi na lavnem sestanku predložili delavcem, d*a bi se pogajali z delodajalci in da b; sprejeli skupne sklepe: zato so tudi odklonili predlog predstavnikov Italijanske zveze kovinarjev.
Danes popoldnc je imela FIOM svoj sestanek, na katerem je znova pretresala vprašanje zvišanja plač in možnost skupnega sodelovanja vseh sindikalnih organizacij pri tej akciji.
i	'i
Prijava panjev
GORICA. 11. — Goriški prefekt je odredil, da morajo vsi imeniki panjev kekoj; tudi oni. ki jih imajo v najemu, panje prijaviti na pristojnem županstvu do konca meseca marca. Posamezna županstva pa bodo morala sezname oddati do 10. aprila na Kmetijsko nadzonii-štv0 Ul. Duca d'Aosta 55 Gorka.
Odredba v zvezi
s povišanjem cene kruhu
GORICA, 11. — Goriška prefektura sporoča, da morajo v zvezi Z zadnjim poviškom cene
kruhu vsi prodajalci kruha ime. Cl na razpolago potrošnikov kruh onih vrst in oblik, ki jih je dolcčii Pokrajinski odbor za cene, in sicer;
a) vrsta 1, kruhk; od 20 do 150 g teže po 104 lir za kgl
b) wsta 0, kruhki cd 80 do 130 g po 116 lir za kg.
bv. Antona 6, ki je včeraj popoldne padel s senika na svojem posestvu Podturnu, se je danes izboljšalo. Ko ga je Zeleni križ, ki ga je poklicala njegova žena, včeraj pozno popoldne pripeljal v mestno bolnico Brigata Pavia, so zdravniki sumili, da si je prebil lobanju in se zat0 niso izrekli o njegovem stanju. Danes Pa so ugotovili, da si je samo pretresel možgane im zlomi) desno roko.
Plačilo davkov
v šestih obrokih
GORICA, 11. — Finančna itn-tendanca je prejela sporočilo, da lahko izterja davek na poslovni promet ter dodatni davek za leto 1951 v šestih obrokih in ne v treh, kot je bilo prvotno določeno. Po tej novi odločbi ne bo treba davkoplačevalcem, ki bi hoteli davek plačati v šestih obrokih, več vlagati prošenj.
Seja občinskega odbora
GORICA, 11. — Nocoj se je v beli dvorani županstva sestal občinski upravni odbor k redni tedenski seji. Pod predsedstvom župana dr. Bernardisa so odborniki nadaljevali s proučevanjem občinskega proračuna za leto 1952, ki ga bodo predložili v odobritev občinskemu svetu.
Avtobus za udeležence
koncerta v Trstu
GORICA, 11. — Prosvetna zveza organizira v nedeljo 23. t. m. avtobus za udeležence koncerta in operetne revije, ki bo tega dne v tržaškem Avditoriju, in sicer cb 16. uri koncert radijskega zbera fe Zagreba in oto 20.30 revija operetnih melodij za orkester in ples. Nastopali bodo dueti in terceti.
Prijave sprejema Prosvetna zveza v UL Ascoli štev. 1-1. do ! sobote 15. t. m. Udeleženci se lahko prijavijo za koncert' ali pa za revijo in tudi za oboje.
URNIK
LJUDSKE KNJIŽNICE
UL Ggppa 9/IV*
Ljudska knjižnica posluje:
vsak ponedeljek m petek od 16. do 18. ure, vsak torek in četrte* od 16. do 19. ure.
Seliškar:	Pesmi	in	®*j!
platno lir 350. Vido Latkovii-Peter Petrovič Njegoš p° P1 ' lir 635. G. V. Plehanov: Um* nost in literatura J- “■ platno lir 1-740. H°n0 .,tn0 Balzac; Sagrinova koža pl■
Ur 650. France Koblar: St?' f ša slovenska drama (K 25) broš. lir 260. Josip M L Izbrane pesmi (Klasie broš. lir 135.
DOBITE JIH V SLOVENSKIH KNJIGARNAH V TRSl° GORICI!
Naročnino
PRIMORSKEGA DNEVM8
JUCOSL
posamezna številka mesečna naročnina »
-------------------------- -	-c
Naročila za JugoslavU0 rjje
plr raiun ta#
jetr.a. ADIt, Ljubija112' ševa 34 — Tel. 49-63 -čate lahko na tekoč! ADIT pri Komunalni št. S—1—90603-7
Uprava PRIMORSKEGA D!V
i
ADEX
DVODNEVNI IZbEt 29. iu 30. marca y
Rovinj	j
Viži nadlo Pazili H ar o j ho
ENODNEVNI 30. marca v
Tomaj
Dutovlje
Dohravije
pr
Vpisovanje do 15.	S4”
«Adria-Express». G*' vero 5 b - tel.
KINO
s.
L.
VERDI. 16.30: «Otoček K«, Laurel in O. H«rdy.
V1TTORIA. 17: «Devištvo», Cortese.
CENTRALE. 17:	«Deportira-
nec», N. Thoren.
MODERNO. 17: «Podlež se vrača#, S. Gray.
*f S potrtim srcem prh,
* mo vsem sorodnik • v« teljem in znancem žal ^ s da je dne 6. t. m- dulec ^ jih preminula naša dr -
GRUDEN PAVL* ^
Žalujoči otroci: 5*°—a do, Rajko, >v;°’ snahe »n vnu*'' .gjj.
, • 12-1** ^
Nabrežina-SkedenJ
OB NOVEM ŠOVINISTIČNEM RIBIŠKEM ZDRUŽj^
ŠOVINISTIČNI KRITERIJ
pri dodeljevanju fondov za razvoj
Italijanska družba «Genepesco» iz Livorna dobila 568 milijonov lir - slovenski
V nedeljo je bil sestanek skupin« ribičev, na katfcrem je prof. Gavagnin, generalni direktor *Consorzio nazicnale co-operative pescatori et affini# prisotnim poslušalcem zagotavljal, da bodo rešeni vsi njihovi križi in težave, če bodo tudi v Trstu ustanovili podružnico o-menjene zveze.
Po besedah generalnega direktorja je sledilo glasovanje in sklep, da se do konca aprila ustanovi taka zveza, odnosno njena tržaška podružnica- To zato, da se «premosti vrzel, ki povzroča težave, v katerih so sedaj ribiči našega ozemlja«.
Oglejmo si položaj ribičev, ne da bi izgubljali čas z <macio-nalntm« konzorcijem, ki nj nič drugega kot ena izmed mnogih ustanov ki so morda v Italiji koristne, £im pa preidejo meje Tržaškega ozemlja se spremene v šovinistična gnezda in gospodarsko samp škodijo.
Ribištvo spada nekako v sredo med malo obrt. industrijo in kmetijstvo. Prav ribištvo pa je bilo po vojni privilegirano in je dobilo izredno veliko pomoč, mnogo obsežnejšo, kot so io dobila mala podjetja, obrt ali kmetijstvo, ki ni dobilo skoraj nič Zal pa te pomoči niso bili 1 deležni tržaški ribiči temveč so jo razdeljevala razna šovinistično usmerjena združenja, kot je na primer«Cmsorzip fra Pescatori«, ki je prejel sain0 od ERp 265,5 milijonov lir. Večje posojilo je tudi dobila »Societa
Triestina Pešca del Tonno«, ki si je z 59 milijoni zgradila novo brodovje. Največjo pomoč pa je dobila italijanska družba «Genepesca» iz Livorna, kateri so odobrili kredite za 568 milijonov lir.
Skupno je dal ERP 892,5 milijonov lir za ribištvo. Pripomniti moramo, da je dal do konca preteklega leta samo nekaj čez 50 milijonov za kmetijstvo.
K tem vsotam pa bi morali še prišteti milijone, kj jih je dala ZVU iz svojih proračunov, o katerih pa raje sramežljivo molči in one milijone, ki jih je dala direktno italijanska vlada zato. da so se vsidraii italijanski ribiči in ezuli na slovenski obali.
Vse te številke vodijo do neizbežnega zaključka, da So dali sicer mnogo denarja toda samo za tujce in tuje družbe. Italijanskim šovinistom je uspelo izrabiti tokrat tudi fonde ERP bodisi zato, da se je lahko Italija okoriščala z ameriško pomočjo namenjeno Trstu, bodisi za to, da so lahko a tujimi sredstvi gospodarsko uničevali slovenske ribiče. Ribištvo je bilo od nekdaj v Trstu slovensko. Pred prvo svetovno vojno je bilo zelo močno in združeno v krepke zadružne organizme. Italija je uničila te organizme, onemogočila slovenskemu ribištvu razvoj ter pričela z načrtno infiltracijo jn favoriziranjem Italijanov. Po drugi svetovni vojni nadaljujejo isti šo
K
glavni cilj ie,__d°balo-
vinisfi z glavni c... -roditi slovensko
Se teže kot vPr^0 E? nih kreditov (i” !	f
ko daje kredite na]g r0K/ ^
brestno mero 111
je vprašanje cen. jl0 že njW
govora
skim svetom, svoj ulov dražbi, ki , -	,.
morju- Tam to%nejo
svobodne in n
ifitUe ctlll3
Pii m oriki 4*5
vj ponudbe X*
tr3d,-od»t
jejo še •* * *nice
centralne
3?£<“9£%r£a#
na dražbah
tudi petdeset	veU<W
Kako nastane	*
niso znali s Lsniti. dovoljivo P°j 0 pa . uKgfL r Ribiči sam' na1 njih t‘'d,‘vf7Mriš'8}0 0* ne. du jih l* kater®
kupčevale!. ”; i4;U. občinski odbpr
primorski dnevnik
12. marca 1952
VIK T O iTCAOMm
It EK A
'Nadaljevanje in konec) toij je fe, njemu Dani-[taliian- Toda takoj 'Prusa: A v svoji notranjo-totnov™0 Fiurrianec. «Fiumano
2*°, todT^obdut ti nit? ra I “fl° ^,ožiča5,. «o oa sfcoro «w» iost> nm bolečine Pravi da «n Kholokautistir> pustili na cedilu, %k* tiVe v izlivih rek a «ImVediment° organicoo? Or-
v noveli Julija Caprina	v
* ~Tr v	T€,c> <*
e je voda, ki jo pijejo,
«Una
coscienza di
ali slana... On, Danici, je le ^ r&ei-i šele v trenutku, ko člocef-V n^m P°r<xlila zavest 'tonot.
& Počasi v njegovo Kaset- Prodiral prijatelj de k kri P<lmeten mladenič, hi si 7n»n,, veoni študent ogledal
*mfaanZerze1- °n je njega’ Ko ma'	na	Pravo	pot.
w le Danizi povedal o - spremembah, ki jih je 1’kgovih**'1* deska lzzoala o
k^dkr,tTn,mnih’ mu je de-
j^ra:	ez	kakršnega	ob-
hapLbi	hotel	vedeti,
Zoninn ^7le5to imaš v vsemirju? 'k ZvešnVe.s tv°i trud’ če Prei T*!8 krogu svoje «oL‘ Je ^varnosti. Ce hočeš dojD,rp.v idealno mesto, moraš ttnoj’ P°iskati svojo domo-
^^raouino') NIar nisem Itali-
Kklt^em’>’ odgovori de Ha-kaj >. rosam.... Niti ne vem, Icot U Pravzaprav Italija. Bolj d« i tivbtm, bolj se plašim, Uefo S* jazumem. Je v meni ^nem<'flla 0vira. ki mi v do-Heltatc.i trenutku ne da naprej?
^ organska ovira? Moje Oto, krt	tiasek. Ime je nem,
H Vaj- sudetska, preseljena kjer **»*. potem na Reko,
or-TTi ~
Koza,
1 se slučajno rodil.n
rtiiesa °r se je prenesel na k., jv !?• rta Danteja, Mazzini.„ Itaiija n°tek Povzame: «To je ki °da biti Italijan pome-kge tiL*? v vsakem času svo-ie Leonn^nia’ tudl tokrat, ko Sa src Tdo daleč proč od na-1?	Tega	jaz ne morem;
*°bfn	Italije, nisem spo-
H ^ , ti tako, kakor bi že-!>jemt>re'n ^ občutiti tako j ®idirnVsakdGviem življenju.
vsakodnevno Italijo, Srse ji odpovem, kajti
. - vsem drugim naro-m Jr-	^
'blest
Hi, j.~t ttalije je skromna, j, l^na. Italija prav tako ?**nwtuo in ne samo ti-^ 'jubš, 9a napravljata strast N^ai-i' Tudi 071(1 ima teče k ^ m'Preglednike in finan. i 11 toioi	*° tudi opaši, mo-
■CCerdoti>i’ hinavski duhovniki p betu* ‘Poeriti) in učenjaki (dotti — imbeeilli). 'da lahko prenaša či-.■ Mj . "llijan njihovo bliži-£ ”e morem. Trudim se, d'-> h Jn°rem.. Ovira: tuja Vt&**na: j? Tetk ”e Ve’ kai hi z meri	tistemu ki izda. svo-
10 fcd n ’ Ks10’ ^ nam jo je
Ob ^ d tega se umira-a Sli* Danizi citira med ■ *i\i u“š zaključek, pisma, tw *Vrr 3e dc' Tiasek napisal >	» smrtjo; «Ko sem
rajnih arhivih, sem y*\ tlrZ* nit' Danizi niso Ita-»	Potomci	senjskih
J °to „ Daničičev...» tthiO; noveže Danizi resignU »Ven,
če°?0uo’ da hi oni ,cor->l. L ^ kdo izmed
njih
njim'a ra to !•»	Oa bodo mašče.
To k
u^Pkoven °!avnem vsebina nfa , mernorialai) Ca. gr^tele, ki je mi leta
kkl70 tok^° kavarno ------
Qi naih!ub0ko ranila tam, ^r°t3leul °bč“tljiva. te biblin, , k knjižničar
PoračUu 7PiSai ” me'
C- TTodukt n a ie "Mema-
^k*°a L,^™Zioa n.°:
^^rezdelja. To je bil
^hken*** na. ntke mo tj1 hovin,^ buških aPrimor-
ti'
■hi, so se že tako
CJenie pokI€nintli v reško ». da je Ca-lc- ‘“to n?* m zadel » «»• Jo ? tedo .aauanle na ribe, 'nt^ka	ki J° PiJ^
C<‘>. te delovalo
l?d{70t-onr|T<U’ te "ani tfpL	8	Proti udar-
'toC kav~rn' te odgovarjala
*■< *°^'tOk0lica Hek*
o^^i glave,
\
tr',:y- Tako -C n!0re7,l° tako
Sion!6^ 'jontanah»
m redu t> «Me* kateri tUdi zbadljivke
r n,ore™° *«fco
% ženina 7_fr; «ti8ta no-
* 4r,	®»	Jnfin7a», sorgan-
^e»ette krni# 0mt *tista fcaP-Na! ^-oprin	eri nekaj
j Poniej 771 za katero J tlno«te o ‘humani* ued
* 8* fci tel ^ žiteh. Tu-ftr Pa »afcB« Priznajo ra-
?A	^e0fca	bi	tajiti,	ko
L 0,. w njihovih 1 tenskj je-š» t !"t<o mat0 ^tlh P°t' ju-S «ar C ne iai ^>r"jeno- e«
hrvatski, kin^ f
AA"“Zix- ®S
rOjto,1 P°t toiu.	^ -Annun.
° '»'"o * :0 >les^e. če tiN rel'! 7e, da . naglasu. To-i1 ie l^i Jj.’*sn k s svo-
ganska ovira, ki jo omenja ti sti vražji Caprin v svojem «Me-■rnorialuv? Tudi to je lahko. Lahko je pa tudi iz katerega drugega razlega, zaradi katerega se je de Hasek odrekel Italije ... Drugače ni bilo niti potem v času fašistične ga navala in samovlade. Kot v c‘asu D'Armun-zijevih blaznosti, tako niti sedaj ni padel obiskovalcem re-ške kavarne Evropa na misel tisti organski eimpedimentov, tista de Haskova ovira, tista kaplja rodne, v največ primerih hrvatske krvi. Tako na pr. niso mogli občutiti, da so tiste tolpe fašistov, ki so posebno po aneksiji Reke kot gladni volkovi vdrle v mesto — njihovi bratje. Sicer pa to oni niti bili niso. Niti po govoru, niti po čustvu, po ničemer. V mestu so gledali nanje, kot nekdaj Hasek na njihove rojake, katerih bližine ni mogel prenesti. Razen nekatere ožarjene ženske glavice, ki je kdaj — kdaj podlegla njihovemu navdušenju, so ostali meščani v oz-dju, kakor odsotni. Nekateri so celo šli preko mostu, kjer se je tista rodna kaplja krvi v njih počutila svobodneje, da t<zko rečem — udobneje.
Tisto nekdanje ozračje mer-kantilizmo, ki je že od davna dvigalo razvoj lokalnega para-zitizma, je hitro zajela mnoge duhove.
Povod temu je dal znam odlok o opcijah, konjunktura, ki se je že bila spremenila v pravo ezmagoslavje«. Tisto divjanje, ki ga je podpihovala vojna psihoza z Zapada in Vzhoda in re-v'sionistična kampanja šovinističnih hujskačev izven mesta in zlonamernih elementov v notranjosti, je razburilo stare nagone lahkega in udobnega življenja, Te jim je na široko iti na daleč podpihovala plačana reklama, ki jo je mogla uprri-zarjati edino Italija, poplavljena z dolarji in vsem drugim ameriškim blagoslovom.. Vsi so kričali, kot bi bili histerični: V Italijo, v Jtal:jo! Tam bomo na varnem, aai sicuros ...! Imeli bo-
mo vsega, kar nam srce poželi! Tudi zaposlitev, ki si jo bomo sami izbrali! Ce boš hotel v službo v neko veliko podjetje recimo kot vratar, bodo tamoš-nji ljudje nasprotovali: Kakšen vratar; Najmanj nadzornik, intendant ali kak nadintendant! Hočeš dobiti službo v prvorazrednem hotelu kot sobar, sluga ali kaj podobnega, bodo oni dejali; Kakšen sluga! Ma che! Boste raje sprofessore di danzan, administrator, direktor! Tako v bankah, tako v vseh uradih: Tudi professori, ispettori, diret-tori! In, kar je glavno, veliki gospodje!
In glej jih, kako v gručah hitijo, naravnost letijo proti uobljubljenis deželi. So tudi taki, ki kot omamljeni v hipnotičnem snu gledajo na razne možnosti, ki jim jih bodo v «b la ženi deželin nudila črna borza in druga podobna opravila.
Odhajajd dezerterji vrt že so na. drugi strani meje, eDobri ljudje» jim kažejo z roko, da naj le nadaljujejo pot «Amn-ti!i> Se malo! Un altro poco! In vse tako dalje do prvega u-mazarcega taborišča, v katerem bodo životarili mesece in leta.
Pravi Italijani bodo vse to prenesli, toda naši tega ne morejo. Ne da jim tega tisti Ca-prinov «impedimento organicos. V njih vstaja želja, težnja, do-motožje za starim, krajem. Hoteli bi se vrniti, toda mnogi ne vedo kako. Drugi bi se spet hoteli obdržati s črno borzo, s tistim lahkim, čez vse donosnim trgovanjem. Kupiš za 10, prodaš za 100, 200, tudi 300 in več. Toda nekje preže karabinjerji, tisti slatino znani že iz časov Temistokla Teste. Dogaja se, in to ne redko, da se znajdeš v ječi- Tretji gledajb vso to b do, potlačeni so od razočaranja in občutijo v sebi vse večji nemir. Pa pravijo tako kot de Hasek:
<tKaj? In to da je Italija? Ne: odrekam se je; v njej je stvar nost trda in ironična! Dura e ironica! Gledajo, da se nekako prerinejo do Neaplja aij do kakšne druge luke, do ladje,
ki jih bo km slepe potnike prepeljala na drugo stran v Patagonijo, v Tierro del Fuego in če je potrebno, še niže ...
Z njimi je izginil tudi eden izmed nekdanjih obiskovalcev kavarne Evrope. Pred odhodom je zapisal prijatelju: «Naveličan sem luknje, v katero so me stlačili kot žival. To so muke! Slišal si in čital, kako na veliko trobijo o poplavljencih, medtem ko o nas sestradanih, golih, ki drug pred drugim umiramo, zapuščeni, zavrženi, živi zakopani, o ntts niti glasu ...»
Ali bi tako govoril Italijan, ki nosi Italijo v vsaki žili svojega. bistva?
Ne bi. Zato ima tudi Capri-nov de Hasek popolnoma prav, ko trdi o sebi: No, Vltalia non s a che farsi di me! Italija ne ve, kaj b\ z menoj.
Jože Cesar
MATI
PRED VI. LITERARNIM VEČEROM SLOVENSKIH ŽENA
LILI NOVY
Silno težko se je z Lili Novy-jevo zaplesti v pomenek, v katerem bi zvedel kaj več o njenem življenju in delu. Vedno znova ti trga nit, katero misliš, da že držiš v rokah in da se bo po njej vse lepo odvijalo. Občutek imaš, da se zd: njej 'vse preveč preprosto, samo po sebi umevno, da bi bilo sploh vredno besed. Tako sva sedeli pri skodelici vročega čaja in kramljali o vsemu, le o tistem ne, kar me je mikalo in podžigalo mojo radovednost.
Sele zunaj na cesti, ko sem štela minute zaradi zmenka, ki sem ga imela v kavarni, se je nekoliko vdala moji prošnji. Iz bežno nametanih potez sem potem trudoma sestavljala njeno podobo, ne da bi si jo mogla kakor koli prav in dokončno izoblikovati.
Pred menoj je stela nekje v daljni nedosežni daljavi šestletna deklica. Bila je Lili. k; je svoji mami nezavestno deklamirala svoje prve verze. In mama je vzkliknila: «Saj to je pa pesem«. Naito sem zagledala dekleta, ki ga -zaradi neugnanosti in navihanosti niso hoteli imeti več v zavodu. Šolala se je potem doma; vse v
dveh jezikih, Slovenskem in nemškem. Ze v otroških letih si ju je prisvojila. Obvlada ju oba enako in to ji daje možnost ustvarjanja v obeh jezikih, zaradi česar jo tudi uvrščamo med dvojezične Pierate.
S slovensko pesniško tvornostjo pa je pričela Lili razmeroma pozno, Mnogo prej, kot je izšia njena zbirka Temna vrata in kot se je oglašala v Sodobnosti in Našem rodu, je že prevajala v nemščino slovensko liriko. Oton Zupančič je čisto slučajno odkril njen talent, jo uvedel v literarne kroge 'in vzpodbujal k delu. Leta 1936. je Akademska založba v Ljubljani izdala v nje nem prevodu petnajst Prešernovih pesmi (Franc Prešeren Gedicbte Ausvvahl und Ueber-tragung von Lili Novy). Istega leta je Belo-modra knjižnica izdala v njenem prevodu jugoslovansko žensko liriko (Jugo-s!awische Frauenlirik in deut-schen Uebertragungen von Lih Novy). Izbor obsega štiri srbske pesnice (Desanka Maksimovič, Dora Pilkovič, Jela Spi-ridonovič in Anica Rebac-Sa-vič) štiri hrvatske pesnice (Božena Begovič, Milka Pogačič.
IVI
K
S PROSLAV 8. MARCA
na Tržaškem ozemlju
V Barkovljah
V III. okraju
Najboljši človeški umi si prizadevajo, da bi dosegli tehnični napredek, kot si ga je zamislil pisatelj
Slovenska založba «Mladinska knjiga» je izdala vrsfo njegovih romanov
Domišljijo majhnih in velikih bo spet izdatno zaposlilo novo obsežno Jules Vernovo delo «Otroka kapitana Gram ta». Roman je izdala v lični opremi in gladkem prevodu založba Mladinska knjiga v Ljubljani. To je že četrti J. Vernov prevod, ki je izšel v njeni založbi. Kar po vrsti so si sledili: Potovanje v središče zemlje, Petnajstletni kapitan, Skrivnostni otok in Otroka kapitana Granta.
Pa tudi pred zadnjo vojno je naša mladina že dobila nekaj «žilvemov»: 1921 »Mojster Caharija«, 1922 «Kaj si je izmislil dr. Oks», 1923/24 «Carski sel I. in II.», 1930 »Rešeni!« in 1932 »Dvajset tisoč milj pod morjem«.
Menda ne bo odveč, če se ob tej priliki pob! i že seznanimo z znamenitim pisateljem, ljubljencem mladih in starih širom pc svetu.
Po rodu iz Nantesa bi bil moral postati odvetnik, kot je bil njegov oče. Julesu pa to ni dišalo. Literarni saloni knr ga Dumasa star. so mu bili ljubši od univerze. Pod njihovim vplivom je tudi nastal njegov prvenec «Zlomljene slamnate bilke*, romantična igra, ki jo je s sKromnim uspehom u-prtzorilo Komično gledališče. Kljub temu da so dvaindvajsetletnega Verna poslej smatrali za pravega pesnika, njegovih žaloiger le niso uprizarjali.
To je bilo sredi 19. stoletja. Mlada leta so hitela, prej kot s' je Jules Verne želel, mu je potekel visokošolski študij. Oče je seveda hotel, da vstopi sin takoj v njegovo pisarijo kot sodelavec. Mladi Verne pa se je branil očetovega poklica na vse kriplje. Zatrjeval je, da bo kot odvetnik ostal le na povprečni višini, medtem ko čuti, da b: se kot pisatelj lahko povzpel med vrhove. Prosil je očeta, naj ga še nadalje pusti v Parizu.
Oče ni bil njegovega mnenja in je sinu odtegnil vsako denarno pomoč. Kaj je hotel mladi absolvirani jurist? Udinjal se je pri Liričnem gledališču kot tajnik z letno plačo 1200 frankov. Pa še to le za kratko dobo. V tem času je napisal samo nekoliko novel tehnične vsebine.
Kmalu nato se je oženil. Od doma je prejel svoj zakoniti delež. Našel si je novo službo kot član pariške borze, kjer je postal zelo priljubljen. Simpatičen nastop, bujna domišljija in izredna zgovornost., s katero je tovarišem slikaj toliko obetajočo bodočnost razvijajoče se tehnike, so mu pridobili širok krog prijateljev.
Pravzaprav je Jules Verne
živel dvojno življenje: dopoldne
ceta. Pridejal je še skušnje, ki si jih, je nabra] na morju, ko je križaril naokoli s svojo jadrnico »Saint Miche!« (Sveti Mihael). Tako je nastal njegov prvi pomorski roman «Otroka kapitana Granta«, zakladnica znanosti "tako v zemljepisnem Ob	neki	taki	priliki	je	na-lo-	v prirodoslovnem in naro-
te!	na	slovečesa	matematika	dopisnem pogledu.
je delal na borzi, da je mogel živeti; zjutraj in zvečer pa je sebi v zabavo pisal za predal svoje pisalne mize. Prebrskal jt- vse knjižnice in narisal je vse, kar se mu je zdelo važno glede tehničnega razvoja.
slovečega matematika Garceta, svojega nekdanjega ‘ učitelja, ki je bil potem skozi več desetletij njegov tehnični in matematični svetovalec.
Jules Veme je znal uživati življenje. K0 je na borzi dobro zaslužil, si je privoščil lepi. potovanje. Opravljivim jezikom to seveda ni bilo pogodu. češ da prestopa mčro navad tedanjega francoskega meščanstva. Pretaknil je sosednjo Anglijo in skandinavske dežele. Povsod si je zapisoval izredne dogodke in vtise, kar vse je kasneje porabil v svojih romanih. Se prav posebno so ga mikala raziskovalna potovanja po Afriki. Poročila o tem je zasledoval z vso gorečnostjo ter si delal zapiske. Močno je tedaj razburjalo duhove vprašanje zrakoplovstva. V javni polemiki «Težji ali lažji od zraka« se je oglasil tudi J. Verne.
Pa* je medtem poteklo spet dvanajst let. Veme se je znašel v zreli moški dobi, bil pa je še vedno skromno plačani borzni posrednik jn pisatelj — amater, ki je po redkih začetnih uspehih delal le še za svojo miznico.
Jesen: 1862 se je vneto pečal z mislijo, kako bi se dalo neznane predele Afrike raziskati z zrakoplovom. Napisal je o tem poljudnoznanstveno razpravo in jo predložil tedaj znanemu založniku Hetzelu. Cez štirinajst dni se je spet oglasil pri njem. Odgovor ga je razočaral. S povešeno glavo je odhajal, ko ga je pri vratih zadržal Hetzelov glas: »Ljubi Verne, vidim v Vas nekaj, kar kaže na nadarjenega pripovednika. Ta spis je suhoparen in nezanimiv, toda poskusite povedati isto v obliki romana!«...
Veme je ubogal. Delal je štirinajst dni in štirinajst noči skoraj neprestano, potem pa se je pojavil s tehničnim romanom »Pet tednov v balonu«. Delo je bilo založniku všeč in sklenil je s srečnim pisateljem pogodbo, ki je Vernu zagotovila letni dohodek 20.000 frankov. Roman je doživel velikanski uspeh. J. Verne je bil potrjen v svojih upih. njegova samozavest je rastla.
Iz miznega predala je izvlekel svoje obledele zapiske in orumenele skice. Njegova neizčrpna domišljija jih je spojila
Kasneje je pisatelj potoval v Ameriko. Končni učinek te poti je bi! roman «Dvajset tisoč milj pod morjem«, v katerem je svetu predstavil tehnično čudo «Nautilus», slovito predhodnico kasnejših podmornic, in njenega nepozabnega kapitana Nema.
Do 1870, to je do svojega 42. leta starosti, je izdal Jules Verne vsako leto novo knjigo. Po vojni in njej sledeči revoluciji je bil Pariz tako obubožan in izropan, da .nitj Vernovi pustolovski romani niso šli več v denar. Tudi pisatelj je obubožat in znova ji?, moral v borzno službo, kjer so' ga njegovi stari tovariši sprejeli malo porogljivo. To pa je trajalo" le nekoliko mesecev.
Domov grede je Verne nekega dme opazil pred Cookovo potovalno pisarno lepak, ki je predstavljal Angleža, kako sto mi z . ladje skozi daljnogled v daljavo. Ko je stopil doma v svojo- sobo, je imel Verne tudi že gotov načrt za nov roman.
Mister Anglež se je dvignil iz svojega udobnega' klubskega sedeža, da se bo na podlagi stave podal na pot okoli zemeljske krogle. «Potovanje okoli zemlje v osemdesetih dneh« je prineslo Vernu novo slavo in zaslužek. Roman je v nadaljevanjih izhajal v listu »Temps«. Založbo so že ob jutranjem svitku oblegale ljudske množice in poročevalci njujor-ških časopisov so svojim čita-teljem dnevno brzojavljali, kje se nahaja vztrajni Phileas Fogg.
Verne si je zdaj kupi! parno jahto in prepotoval je Sredozemlje. Bil je gost tuniškega beja, sprejel ga je papež Leon XIII., zadrževal se je v južni Franciji pri Orleanskih, vojvodih in spoznal je avstrijskega nadvojvodo Ludvika Sal-vatorja v njegovem trdnjavi sličnem gradu na Balearih. Dodobra sta se spoprijateljila. Ta zagonetni Habsburžan, mu j« bil vzor za junaka v "romanu »Matjaž Sandorf«. ki obravnava osvobodilno borbo Madžarov proti habsburški vladavini Dejanje se deloma vrši v naših krajih, v. Trstu, Istri in južni Dalmaciji. Točni orisi teh krajev kažejo, da jih je moral poznati avtor osebno. Kdaj bo tudi ta roman preveden v naš jezik?
Medtem je zalezel Verne v
šestdeseta leta. Na videz je bil povsem preprost francoski ma-lomeščan. Preselil se je v Amiens, kjer so ga izvolili za mestnega svetovalca. Kot tak je spočetka vršil posle gledališkega intendanta, kasneje pa je postal vodja .tehničnega oddelka. Pod njegovo upravo je Amiens v tehničnem pogledu nadkrilil vsa ostala francoska mesta.
Skoraj slehern« dan, ki ga je doživel priletni pisatelj, je pomenil uresničenje koščka njegovih sanj. Znameniti francoski general Lyautej je nekoč dejal, da sj najboljši človeški duhovi že skozi trideset let ne prizadevajo drugega kot da bi dosegli stopnje, ki si jih je izmislil J. Verne.
Z velikim zanimanjem je Verne zasledoval dogodke ru-skorjaponske vojne. V teku zadnjih dveh "dni obleganja Port Arturja so pariški listi ponesli žalo3tno -vest, da umira Jules Verne," očarljivi veliki pripovednik. Nešteti venci odličnikov, preprostih državljanov in otrok so skoraj zasuli mirno spečega Nema, ki je lazgalii pred otroki in v otroke začaranimi odraslimi neizmerna čuda svojega tajinstve-nega sveta. Z njimi sj je postavi! trajen spomenik v hvaležnih človeških srcih.
—at
Prvi ljudski simfonični koncert
Tržaške iilharmonije v letošnji sezoni
Tržaški filharmonični orke-lvije prelepa melodika, poina ster je začel preteklo nedeljo s | harmoničnih prelivov. V dru-pomladansko sezono ljudskih gem stavku — Adagia —. ki koncertov. Kapelnik Luigi Tof; preide iz prve osuplosti, nazna-foio je na prvem simfoničnem | njajo lepoto narave violine z koncertu podal najprej IV. Bee-llargi, ki jim odgovarjajo klari-
thovnovo simfonijo v Si bem. Op. 60. Koncert je kljub dopoldanskih urah privabil še precej poslušalcev v Verdijevo gledališče.
Takoj po prvih akordih smo občutili, da to pot ne bomo poslušali kompliciranega, težkega, razdvojenega Beethovna, ki kliče na pomoč vse demonske sile, marveč mehkega, lirično - nastrojenega skladatelja, sprehajajočega se po poljih in obronkih gričkov dežele, kjer živi njegova ljubezen. Zares srečen je bil tedaj, ko je zasnoval to simfonijo, saj je preživljal dneve polne upanja.
Iz tesnega začetka, kot bi ob-
stal ob uganki življenja in kot bi ne hotel verjeti svojim očem, z obrazci starega učenjaka Gar* da uživa to srečo, se kmalu raz-
k lkjb OO drun-u doži-Slcu- xzkUienj a'h• težkih in H SJ* oneni na Prvem
1« *>il “ ""tedus etn Prime:-i£“ilte» v‘vendi» ko S<0>e. ,. n.’ “a razbije oo-80 reški da se
S-rtr
SSS Z ahtenali
«4*». I” WOji7n: >«■-
nJ«. p11 'A-i	umakne
vazo-w skr na-
Tržačani za žrtve plazov v Sloveniji
SLIVNO: Masten 500, Mokole Angel 200, Rebula Angel 200, Boštjančič Pavla 100, Grašt Cvetka 500, Legiša Olivi ja 2 ženski obleki v vred. 1000 lir.
DEVIN: Legiša Leopold 500, Peric Ludvik 500, Pecikar Josip 500, Ples Ema 1000, Legiša Anton 1000, Kocetta Marija 1000, Variško Nina 200, Legiša Leopolda 200, Pecikar Antonija 500, Pekarna - Devin 500, Gabrovec Pavla 500, Legiša Marija 100. Pecikar Marija 100, Pecikar Rado 100, Bravin Antonia 1000, Mokole Pavel 1000, Kosmina A-malija 200, Pecorari 100,
NABREŽINA: Radovie Gilda lir 1000.
CENTER:. Dekleva Jože 1000. Štolfa Marija 400, Batič Sonja 1000, Pertot Ivanka 300, Škerlj Marija 500, Štajerka 200, Guštin 100, Sila Vulerija 500, Volčič Zdravko 1000. Smuc Lucija 500 Marica Kobal 1 par starih čevljev, Černigoj Vida 400.
TOVARNA STROJEV FMSA; Fabbro Giorgio 50, Boni Nata-le 50, Sillo Italo 50 Vellini Lu-ciano 50, Grillo Giovanni 50. Rancori Angelo 50 Žerjal Via-dimiro 50, Buci Stelio 50, P o-trlin Alossandro 50 Valenčič Jožef 200, Rakar Just 200, Fur-činovič Peter 100, Živec Peter 500, Batista Anton 500, Crosso
Andrej 100, Senor Mario 100. Mahnič Franc 100, Bontar Leopold 400, Birsa Herman 100, Maglica Mario 200, Barič Anton 200, N. N. 50, Corazza Giusep-j>e 100, N. N. 100, Barin Giuseppe 100, Olenik 150, Logar Franc 500, Počkar Jožef 500, Bubnič Anton 350, Beakovič Matija 100, Ronchelli Giovanni 100. Hotez Ivan 100, Komac Nino 100, Cergolj Franc 200, Buvšič Rudolf 200, Burlo Carin 200, Jerman Ernest 200. Ran-duelli Ferruccio 200/ Bandel Franc 200, Cotar Josip 300, Ca-stelli Franc 100, Tavčar Rafael 200, Magajna Andrej 200.
KOLONKOVEC: Godina Be nedikt lir 1000, in obleke, družina Pregare 1000, nekaj blaga, Pregare Zdravko 1000, Stepančič Marija 500, Gregorič Magda 500, nekaj oblek in škornje, družina Ferči Rink 1000, družina Kette 500, Cok Ivanka 500, diužina Riosa 500, Miklavec Maks 500, Sancin Marija 200, Godina Bruna 200, Cok Pierina 100, Zorn Ivan 100, Miklavec Zoro 1000, Vekjet Pierina 2.000, Kariš Karlo 300, 1 jopič, Kariš Josip 250 Ličen Albina 250. Cergol Josip 300, Petrič Karlo 300, Tončič Zvonimir 200. Šuligoj Pierina 300. Cač Meri 500. Furlan Josipina 500, Fabris
Franc 1000, Luin Josip 2.000, Sluga Anica 1.000, in en pav čevljev.
CENTER: Udovič Jože 300, Barbarič Karlo 200, Marsič Ivan 200, Tripipar Jože 500. Knez Jože 500, Rebula Karlo 500, Ober-snel Henrik 1500, I. G. 2000.
SKEDENJ: N. N. 250, Pavla in Kristina 200, Vali Anita 50, Zuletich Giovanna 50, Debeluh Mara 200. Stiman Albina 1 ženski plašč, Sancin Felice 200, Sancin Napoleon 200, Kneževič Ivanka 20 komadov obleke, Rehar Ernesta 300, Sancin Lidija 5 komadov obleke, Rosenberg Draga 200, Stepančič Mara 200, Bric Pavla 100, Furlanič Marija U komadov obleke, 1 par čevljev, Sancin Suzana 3 kom. obleke, 1 par novih čevljev, Pečenko Lojzka 500, Paoli Albina 500. Marsič Rozalija 200, Koc-jnnčič Marija 500, Bembič Vera 100, Škabar Marica 100, Škabar Santina 100, Škabar Marija 200, Repič Ardenja 100. Malalan Antonija 50, Cedin Angela 200, Svab Albina 50, Barut Albina 300, Skilan Ana 200, Lavrenčič Ana 100, Gerdol Vilma 200, Viola Santina 100. Umek Natale 100, Krpan Riccardo 100. Gusti-n Danila 100. Škabar Lucija 100, Bertocohi Emili« 50, Furlan
Antonia 100« Cerkvenič Pierina 100, Furlan Gizeta 500, Cerkve-nič Giuseppe 100, Stranščak 100, Furlan Miro 150, Coter Gino 100, Coter Bianca 100, Canciani Ana 100, Kastelini Orelia 200, Cerkvenlč Marija 200. Piško Marija 500. Piško Albina 500, Toškan Ida 500, Krajna Fani 200, Canciani Marija 200, Piaz-za Giovanni 50, Paoleti Angela 100, Grdina Bogomila 1000, Dra-sich Ana 500, Zerbo Maria 100, Verzegnassi Augusta 100, Strap-polo Esperia 100, Giorgi Euge-nia 100, Klamenk Marija 100, Klima Giovanna 150, Kriščak Suzana 200, Sterpin Lidia 250, Saražin 100. Luin Zora 500, Valentinčič Giovanni 1000, Švara Giuseppe 50, Sancin Savo 200, Cilenšek Živka 300, razna oblačila, Bavčar Albina 1000, Bavčar 1000, Jakopič Anton 500, Kuret Marija 7 kosov raznega oblačila, Petronio Giovanna 1 plašč in razno perilo.
SV. ALOJZ: Manfreda Francka 1000, Kraigher Breda 500, Laurenti 500. Babič Vida 500, Marica 70, Žagar Boštjan 500, Šekli Marija 500, Samsa Mara 500, Francka 100. Uršič Orsi Pavla 200, Zupan Marija 1 par čevljev, Gregorič Bruna 200, Regent Danica razna oblačila in
obutve, Žerjal Marija 1000, en plašč. Cotič Amalija 100, Purič Giovanni 2 jopiča, Okretič Josip 200, Povh Sergio 150, Povh Zora 50, oblačila v vrednosti lir 1000, Kralj 500, Sbroiavacca 200 Maraspin 100, Savrini 50, De Rossi 50, Pellegrini 100, Sinconi Lina 100, Macari 50, N. N. 100, Verticia 100, Brega 50, Trevisan Giuseppe 100, Versa 50, Sulcich 500, D'Odorico 50, Peciar 50, Suši 50, Furlani Maria 100, Carli 50 Zamar© 100, Turk Jože 500, Turk Miro 1000, Berger Pavla 500, Resinovič 500, Perhavc Rudolf 1000. N. N. 100, Mazarol Milka 500, Luša Viktor 200, en štedilnik, Dujc Vladimir 500. Zaudnik Ivanka 200, Brajnik Slavko 500, Mlekarna 200, Cesira 50. N. N. 200, Požar 300, Doljak 100, Mosseni 100, prof. Leo Zor-nar 50, Angelini 40, N. N. 20, N N. 100, Roma 50, Cecon 100, Scarpa Gemml 1 krilo. Rocco 50, Palero Cesare 20. Paiero Giovanni 20, N. N. 50, Verzegnassi 5 kosov oblačila.
CENTER: Autimport 5000, N. N. 5000, L. R. 10.000, Bonifacio Emilia 500, 11 komadov raznega blaga (10.000). Prestar Marija razno blago (3000), Kodris Giuseppe 1000.
(Nadaljevanje sledi)
neti, fagot in pihala, nato čeli. zopet violine, viole in flavte: povsed idila, sami glasovi in podobe stvarstva, klicanje in odgovarjanje ptic. Tu in tam mislimo, da se bo trenutni capric-cio razvnel v furiozno titaixSko silo. toda ne, Beethovna to pot ne mučijo temne misli in tako se razvija vsa glasba v rapso-dično melodiko.
V predzadnjem — Allegro vi-vace — in v zadnjem — Allegro — se razvije glasba iz čistega pianissima v forte, ki pa kmalu zgubi mojstrovo značilno silovitost ter prehaja zopet v prijetno lagodno-st občutkov ra deželi, kjer čutiš samo lepoto narave, polno cvetja, sonca, odjeke, trilčke ptic. Iz picikatov violin, ki vodijo melodijo kot bi sledili letanju metuljčkov, odgovarjajo zopet viole, čeli, flavta, klarineti, pihala, dokler se ne odreže odtrgan staccato, ki se po odmevu violin ponovi, nakar se konča vsa skladateljeva vizija.
Kapelnik Toffolo je z orkestrom izrazil nežnost, ki jo vsebuje to delo; pokazal nam je Beethovna, ki je v tej skladbi tako podobe«) — Mozartu. Toffolo je mojstrsko interpretiral skladateljevo občutje.
Orkester je podal za tem simfonijo «A1 Piemonte« italijanskega skladatelja Carla Alberta Pizzinija, ki je bil sprva elektromehanik, nato pa se je posvetil glasbi. Kompozicijo je študiral pri Respighiju in Do-biciju. Med njegovimi mnogimi simfoničnimi skladbami kot: «Poema delle Dolomiti«, »Pane nostro«, »Viver« col sole«, «Ec-co la radio« je vprav za nas Siovence zanimiva simfonija «Postojnska jama« (Grotte di Postumia). To pot smo slišali njegov slavospev Piemohtu in le-tega naravnim lepotam. V Trstu je bilo predvajano to delo prvič.
Skladba ima tri stavke: »Slavna insi gnije«, «NoUumo nad Alpami«. «St roji in srca« (Fiatove livarne), ki jih je izvajal orkester uno aetu — brez presledka. — Trobente, pozavne, rogi nas sčasoma v nekakem pohodu planincev pripeljejo v območje Alp; vse zveni kot alegorija na gorsko lepoto. Naenkrat prekinejo to vizijo flavte, klarineti, pastirčki pojo in si od-
govarjajo, dokler se ne razplete pogovor gorskih vil z violinami, ki se konča v solu čela. Po tem večernem razpoloženju slišimo trušč fortov, ki ga potencirajo pihala, bobni, timpa-ni, celo klavir, in oponašajo udarce- velikih kladiv, tnal, ropotanje koles, vse to pomešano z disonancami, odjeki, kj poveličujejo v polifoniji, dasi tu in tam nekoliko hreščavo, v prav: apoteozi pomen dela in tehnike, trpljenje delovnega človeka, pa tudi njegov ponos, ki s svojimi mišicami in razumom vodi harmonizira vse te titanske sile.
Publika je ploskala skladatelju, ki je bil navzoč, kakor tudi kapelniku in orkestru, ki je imel v taktu in načinu skladbe na več mestih težke prehode Orkester je že za Pizzinijevo delo pomnožil svojo zasedbo s pozavnami in rogi, bobni, dodal je tudi dve harfi in klavir.
Tako zaseden ansambel je predvajal še R. Wagnerjev »Somrak bogov«, in sicer ko. nec III. dejanja, ko prinesejo lovci mrtvega Sigfrida, nakar ga n« ukaz Brunhilde položijo na grmado, ki jo ona sama zažge. Brunhilda pa s prstanom na roki zajaše konja in se vrže v plamene grmade. Pred smrtjo zakliče bogovom: «Bliža se vaš konec...« okoli stoječim pa reče: «Sreča ni ne bogastvo ne nebeški sijaj ne trdi zakoni ne lažnive pogodbe, sreča je samo — ljubezen.«
Ta part je zapela s spremljavo orkestra sopranistka Li-liana Hussu. Kapelnik je zadrževal orkester, med katerim je stala pevka, da je lepše izrazil višek nordijske mistike in žrtvovanje Brunhilde. Toda ob odmevu in sili orkestra je solistka kljub kapelnikovi spretnosti na nekaterih mestih naravnost utonila v trušču. Pevka ima glasovne vrline, barvitost glasu, siguren nastavek, miren nastop, nenavadno čisto in prijetno nižino, ki kaže prej mezzosopranistko kot pa sopranistko. Vsekakor je čustveno interpretirala vzvišenost svoje odločitve in bližajočo se katastrofo dejanja.
Orkester je tudi v tem delu obvladal vse težkoče skladbe; loki in pihala so se izpopolnjevali v skladnosti in po posameznih melodioznih delih, sinkopah, pokazali silovitost VVagnerjeve glasbe ter zlasti občuteno stopnjevali in zajeli finale.
Mojster Toffolo in njegovi sodelavci so zaslužili izraženo priznanje.	Tr.
Iva Rod in Ivana Brlič-Mažu-ranič) ter šest slovenskih pesnic (Vida Taufer. Maksa Samsa. Ruža Lucija Petelin. Vera Albrecht, Vida Jeraj in Ma.ti Elizabeta). Ti njeni prevodi so nemškemu kulturnemu svetu še bolj približali našega Prešerna in mu pokazali del naše ženske literarne tvornosti, za kar smo ji lahko resnično hvaležni.
Da je Lili Novyjeva pričela pesniti razmeroma precej pozno, se tudi njeni zbirki pozna. Bodisi pesmi, ki jih le-ta vsebuje, bodisi pesmi, ki jih po vojni priobčuje v Novem svetu — vse nosijo pečat zrelega človeka, njegovih zrelih izdelanih pogledov na svet in ljudi. V njih ni tudi več tiste ženskP nežnosti, ki jo na pr. v tojikf meri odsevajo pesmi Vide Tauferjeve. Vse je nekako razumsko, nesproščeno in predstavlja mojstrsko zlitino prvin isr> dogajanj, ki tvorijo vsebino njenega lastnega jaza. Skozi to prizmo gleda na mladost, na ljubezen, na vse, kar jo je v življenju dojmilo in pustilo v njej svojo sled in se ji prikazuje zdaj v spominih.
«Le kje so skrita moja mlada leta, le kje cvete še čar otror ških dni«, se vprašuje in se zaveda, kako je vse drugače, kot nekoč. Spet stopa skozi temna vrata domače hiše, ki je polna zgoščenih usod. Zdi se ji. da ji zidovje šumi. «Toplo, težko ie v hiši in dobro in hudo» V vsem pa utrip materine krvi. ki prehaja v neko napeto, bolestno tragičnost-. Le-ta se čuti vsepovsod in zdi se skoraj, da daje osnovni ton njenim spominskim, ljubezenskim in razpoloženjskim pesmim.
«Z glavo ob tvoji rami sem ležala, a duše nisem ti nikdar poznala, v naročju vamo spala ti nikdar.« Tako more pisati je žena, ki se je v življenju sladkosti in tegobah dokopala do spoznanja, da je tudi ob ljubljenemu možu nazadnje le sama. Toda ne boli je. ne jemlje' ljubezni lepote in pomena, O njej poje: «Ali enkrat 1' v življenja letu spoznaš skrivnosti vseh semen.« V to ljubezensko ubranost vnaša tisto zneseno razpoloženje, v katerem »do srebrnih korenin potokov sežeš. do višin v sinjino.«
«Odplavale so te oči čarobne in zdaj so moje ure vse turobne«. Toda ne veruje, «da zima pohlevna pobočja prekriva, da prazna, premražbna njiva pod ivjem utripov več nima.« To toplo razpoloženje se potem v njej na mah sprevrne. Ironizira si-ečo. izenačuje jo s prevaro in »se veselo zaveda svobode in ran in pogina.« Rane Pa skriva in se tolaži, da vsak pač nosi svojo. «Pošali se in zlaži vsem, kadar te sili skušnjava da bi jo razgalil.« Tako modruje in te nehote morda hoče vamo peljati mimo čeri ob katere je butala ladja njenega življenja.
In vidiš jo in zazdi se ti, a-je res «kot list v jesenskem vetru gnan«. V sebi začutiš ves njen nemir, njeno ahasverstvo ir razumeš jo, zakaj je v pomenku tako skopa z osebno izpovedjo. Saj nima kaj povedati, saj je itak vse povedala v pesmih. Saj je tam razodela, da ji je srce še vedno list lahak. y ne mara biti še težko, ne mara pasti na zemljo. In pri-merja ga rudniku, ki pota vanj niti sam ne poznaš. Ker tako je pač, da »izraza ni za vse neznanske tajne, za muko, strah in slast, ki vanje stopaš, globlje, globlje, vanje.«
Skozi prizmo svojih lastnih dogajanj zre Lili tudi sodoben svet in skuša iz njega odnesri tudj zase nekoliko svežine ter jo potem razdajati drugim. Veseli se, da smo na svoji zemlji »kakor gore na vrhu zlite v mogočne zbore,... kakor vode iz vira gnane na poti svobode.« Utrip časa ni šel osamljeno mimo nje, da ne bi izzval utripa v njenem srcu, «V eno samo bitje nas je zlilo«, poie jeseni 1944. leta «v eno samo strnilo srce. z eno samo velikansko silo nosimo pretežko to gorje.«
Ob trnjevim glogovem grmu se vprašuje: «Kaj so res vas tu morili kmečki faV.tje in možje? Res ste tam iz ognja vpili otročiči in žene«? Za njo ni temote. Rodovi so šli in rodo-v< gredo. Vsem jim je hkrati težko in lepo. ko čujejo pesem življenja.
Zdi se mi, da je tej jzesmi življenja Lili znala ujeti ritem in zliti z njo ritem pesmi lastnega srca. Leta, kakor da so bežala mimo nje in se je niso dotaknila. Ostala je po duši tud v boli in odpovedi venaarie mlada. In to je mnogo, zelr mnogo.
Med izborom Goethejevih pas-mi, kj smo jih Slovenci dobili v 1950. letu, je tudi enajs. prevodov izpod njenega veščega peresa.
Lili Novyjevo pa poznajo po njenih pesmih tudi naši otroci, ker tudi tem utegne večino ka: lepega povedati.
MARA SAMSA
t f r> P i J f”	Vremenska napoved za danes
V rt f A/l I	obeta v glavnem lepo vreme z
I iVLfVlL	malenkostno oblačnostjo. Tem-
peratura se bo nekoliko dvignila. — Včerajšnja najvišja temperatura v Trstu je dosegla 8.4; najnižja 3 stopinje.
STRAN 4
ZADNJA POROČILA
rik iiiiuu
* liji	•=yii=-
Bi, %.	■	-	1
ifc* 'j tji Ui::
! HSilg
12. MARCA 1952
RADIO
Opozarjamo vas na sledeče oddaje: Jug. cone Trsta: 14.35:
Koncert sopranistke Ote Ondi-ne. 21.00: Poje Komorni zbor RJCT p.v. Mirana Hasla. — Trat II.: 18.15: De tak la: Noči v španskih vrtovih. 22.00: Paganini. *>-k cert št. 1 v D-duru. - Trst L:	13.30: fflataUrtJ
glasba. 20.30: Operetna glasba. **— Siovcngac 18. Skladbe Georga Gerschwina.
PO DRŽAVNEM UDARU NA. OTOKU KUBI
Batista snuje začasno vlado
Mir in red v Havani * Jamstva nove oblasti * Tiskovna konterenca v vojaški kantini
HAVANA, 11. — Po včerajšnjih napetih dogodkih je v Havani, danes zavladal popoln mir Da bi onemogočil opozicijo’, je Batista dal aretirati generalnega tajnika Konfederacije dela senatorja Euzebija Propria, ki je protestiral proti državnemu udaru na ta način, da je izdal na člane Konfederacije ukaz o generalni stavki. Policija zasleduje tudi druge politične in sindikalne voditelje. Na letališču v Havani pa delavci še vedno stavkajo in onemogočajo s tem letalski promet; pridružili so se jim tudi vozači avtobusov, ki pa jim je policija takoj zaplenila vozila.
V manifestu, kij ga je včeraj izdal sedanji propagandni minister De La Fa, javlja general Batista, da bo vrnil kubanskemu narcdu miir, da se bo
držal, vseh mednarodnih obveznosti in da bo spoštoval privatno lastnino. Manifest dodaja, da bedo po določeni dobi miru v državi razpisane volitve in si bo narod lahko svobodno izvolil svojo vlado. Notranji minister Ramen Hermi-da je v imenu revolucionarne vlade zajamčil varnost prebivalstvu in vsem tujcem, ki bodo pripomogli do vzpostavitve miru na otoku. General Batista ie snoči imenoval novega poveljnika oboroženih sil, novega poveljnika mornarice in po. 'acije. Obljubil je nadalje, da bo povišal plačo vojakom in policijskim agentom.
Bivši kubanski zunanji minister Aurelio Sachez in obrambni minister Leon Ruben sta se zatekla na mehiško poslaništvo, medtem ko je bivši ministrski
POSLEDN JI TOŽILEC V P0RCINJSKEM PROCESU
Obtožbe odvetnika Giannmija
LUCCA, 11. — Danes je končno prišel na vrsto zadnji in najsrditejši zastopnik civilne stranke odv. Giannini. Ze takoj v začetku se je spravil nad za. govornike, nato pa je na dolgo in na široko dokazoval, kako ogromng razlika je obstajala med «čistlmi» petriotičnimi ideali ezopovskih komandantov in med napadalnim slovenskim šovinizmom. Imenoval ga ie esadistični šovinizem, ki prevladuje v nacionalističnih čustvih Slovanov«,
V nadaljevanju svojega govora je odv. Giannini prišel na dan z cčitkj na račun Slovencev, ki bi jih pravzaprav Slo-venej lahko uporabili v vsakte-rem trenutku nasproti Italijanom. Govoril je namreč o zatiranju italijanskih šol. o nadomestitvi zastav, o prisilni menjavi priimkov in o vsem c-nem, s čimer imajo naši ljudje opravka že skozi trideset let in še danes pod Italijo. Vse to je seveda očital slovenskim partizanom. ki so leta 1943 osvobodili dele Beneške Slovenije. Dolgemu slavospevu ozopov-skim »junakom« so sledili na. padi na garibaldince češ da so se brezpogojno podvrgli IX. koTpusu in vplivu Slovencev. Komandant ozcpovcev »Bolla« predstavlja za Gianninija ne le junaka marveč tudi prereka, kj je predvidel in dokazoval slovensko nevarnost v enih delih Furlanije.
Bolj prepričljivo kakor kate. rikoli težitelj je dokazoval garibaldinsko izdajstvo zaradi
Filipinska vojska
v pripravljenosti
MANILA, 11. — Zaradi bližajoče s« desetletnice ustanovitve organizacije Huk so bile mobilizirane vse enote filipinske vojske. Partizani na Filipinih imajo namreč namen na dan te obletnice napeti vse sile, da bi zrušili sedanjo filipinsko vlado. O tem pričajo dokumenti, kj jih ima v rokah ma-nilska vlada.
LONDON, 11. — Dva angleška porotnika sta bila obsojena na 10 tisoč lir globe, odnosno mesec dni zapora, ker sta se ob neki razpravi na sodišču pojavila pol ure prekasno in zaradi česar si je moral predsednik najeti dva druga porotnika.
prehoda k devetemu jugoslovanskemu korpusu. To je po njegovem predstavljalo sad ko. munistične politike, ki si je prizadevala, da bi podrpila jugoslovanske težnje po zasedbi italijanske zemlje. V tej zvezi je seveda z vso vnemo zavračal trditev obrambe, obtožencev in številnih prič, da je pri-ško do prehoda zgolj zato, ker je postal položaj italijanskih partizanov v onih dneh zaradi nemških hajk naravnost brezu. pen.
Kajpada Giannini s tem še daleč ni zaključil. Vendar je že danes poudaril, da te tudi brez dogodkov nad Porcinjem zahteval obsodbo za obtožence, ki so (»izdali domovino«, in s tem dokazal vsem prisotnim, da ni prav nič manj zastrupljen z mržnjo do bivšega osvobodilnega gibanja in do Slovencev kakor javni tožilec A-gostini.
Izredno stanje u Tuniziji
TUNIS, 11- — Zaradi ročne bombe, kj je bila vržena sinoči na policijsko postajo in povzročila smrt francoskega vojaka ter ranila pet drugih, je bilo danes med 21. in 6. uro zjutraj proglašeno izredno stanje. Poročilo generalnega rezidenta u-gotavlja, da je ta ukrep posledica cele vrste terorističnih akcij, kj motijo red in javno varnost. Po dveh mesecih je danes prvič zopet proglašeno v Tunisu izredno stanje.
Sodišče v Sfaksu je danes dopoldne sodilo 12 Tunizijcev, ki so se 8. marca popoldne udeležili nedevoljene manifestacije. Dva sta bila oproščena in izpuščena, devet je bilo obsojenih na mesec dni zapora, eden pa na tri mesece. Vsak izmed obtožencev bo moral plačati 50 tisoč frankov globe. Alidsko sodišče v Alžiru pa je danes dopoldne obsodilo na kazni od 2 mesecev do 8 let 56 članov alžirske ljudske stranke, obtoženih terorističnih atentatov. Nadaljnji štirje so bili oprošče. ni in izpuščeni na svobodo.
NOVI DELHI. 11. — Glavno poveljstvo vojaškega področja za Tibet, ustanovljeno po ki-tajsko-tibetanskem sporazumu, se je vsidralo v Lhasi lani 23. maja. Razen enega Tibetanca, ki igra podrejeno vlogo, sestavljajo poveljstvo sami Kitajci.
predsednik zaprosil za varstvo argentinsko poslaništvo. Iz Miamija poročajo, da so pripotovali tja z letalom trije kubanski generali v spremstvu osmih neznanih oseb.
Kmalu popoldne jc gen. Batista naznanil, da bo sestavil začasno vlado ter vključil vanjo znane politične osebnosti. Mesti predsednika in ministrskega predsednika še nista do-točemi. Trdijo, da bo predsed-mištvo prevzel Batista ali pa bivši predsednik Carlos Sala-drigas, ki pa bi postal ministrski predsednik v primeru, da si Batista pridrži predsedstvo republike. Kot začasnj državni tajnik bo imenovan zgodovinar Emeterio Santovenia.
Skupini ameriških novinarjev je Batista snoči izjavil, da do junija na Kubj ne bo volitev. »Moj namen je vzdrževati zakon in red«, je dejal Batista. »Sem prijatelj naroda in ne gangsterjev«. Dodal je, da ima namen spoštovati vse med. narodne pogodbe v veljavi med Kubo in drugimi državami, med temi tudi vojaški in obrambni pakt z ZDA. Kolikor je njemu znano, je izjavil nadalje Batista, je bivši predsednik Soccarros na svojem posestvu izven mesta, Batista je dejal v tej zvezi, da ima namen zajamčiti varnost vsem funkcionarjem prejšnje vlade.
Generala Batisto so novinarji našli in z njim govorili v vojaški kantini. Generala je varovala skupina častnikov, oboroženih z brzostrelkami. Oporišče Columbia, kjer je prišlo do te izredne tiskovne konference, je vojaško taborišče z vse naokrog posejanimi strojniškim gnezdi, z zavarovanimi vhodi in okoliškimi cestami. V bližini taborišča so razpostavljeni številni tanki.
Megla nad južnovzhodno
Anglijo
LONDON, U. — Gosta megla je danes zavrla promet v vzhodni in južni Angliji. Prišlo je do več avtomobilskih nesreč in ranjenci so morali dolgo čakati na reševalne avtomobile, ki po polžje drsijo po za-meglemh cestah. Promet na londonskem letališču je bil tri ure popolnoma prek njen,- kakor tudi plovba po Temzi. Vsi vlaki in avtobusi imajo daljše zamude.
DARMSTADT, 11. — Ameriško lovsko letalo na reakcijski pogon je danes padlo pa neko hišo v bližini Darmstadta v Nemčiji. Pri nesreči je bil ubit pilot in nemški civilist, ki je bil zaposlen na tamkajšnje» vrtu. Očividci so povedali, da se je letalo znečlo v težavah in hotelo pristati na širokj avtomobilski cesti, kar pa mu ni uspelo. Truplo pilota je bilo najdeno več sto metrov od kraja nesreče, ovito v padalo, kar kaže, da se je hotel vodnik letala rešiti s padalom.
# # #
TOKIO, 11. — Dobro obveščeni krogi trdijo, da ima japonska vlada namen sestaviti posebne čete 1» obrambo severne Japonske. Te čete naj bi štele dve diviziji in naj bi bile vključene S organizacijo o-brambnih enot, ki bodo nadomestile policijske rezerve letos septembra. Glavno poveljstvo bo imelo svoj sedež v mestu Saporo y pokrajini Hokaido.
Nova egiptovska vlada z ministrskim predsednikom Naguibom Ei Hilali pašo na čelu zapušča po zaprisegi vladno palačo v Kairu.
MIROVNA POGAJANJA V PAN MUN JOMU
Ridgway na Korali
Število gverilcev na Južni Koreji se je skrčilo od 27 tisoč na šest tisoč mož
PAN MUN JOM, 11. — Po nenadnem obisku na sedežu pogajanj v Tan Mun Jomu je general Ridgway obtožil danes severnokorejske delegate hinavstva in izjavil, da so pogajanja zašla v fazo, pri kateri je težko ugotoviti, kaj se bo zgodilo v bodoče. Mirovna pogajanja je imenoval ((duhovno in ideološko borbo s komunizmom«, ki postaja v zadnjih tednih vse težavnejša.
Med tiskovno konferenco, ki ji je prisostvoval tudi admiral Turner Joy, je general citiral severnokorejske izjave glede domnevne bakteriološke vojne in jih označil kot severnokorejsko tehniko pri uporabljanju laži. «Pri tem ni niti zrna resnice«, je dejal Ridgway. ((Severnokorejske izjave glede bak-
Z vseh vetrov
O Na sestanku Zvene športov
Jugoslavije v Beogradu je bi! sprejet pravilnik o zaščiti a-materstva. Med drugim je določeno, da športnik zaradi priprav in sodelovanja na tekmovanjih v državi ne more izostati od dela vež kakor 30 dni. Izjeme dovoljuje Zveza športov Jugoslavije. Odškodnino za izgubljeni redni zaslužek dobe športniki same na podlagi potrdila podjetja ali ustanove, kjer so zaposleni.
Da bi preprečili razne malverzacije pri nagrajevanju športnikov, trenerjev in drugih športnih delavcev, je določeno, da se za uspešno in zaslužno delo v organizaciji lahko dajejo samo športne trofeje. Dajanje drugih vrst nagrad je dovoljeno samo z odobrenjem centralne športne zveze in v soglasju z Zvezo športov Jugoslavije. Prav tako športniki, trenerji in inštruktorji ne smejo dobiti nagrade za prehod iz enega v drugo društvo. Športni voditelji tudi ne morejo biti plačani za d-lo v organizaciji, , kjer so bili izvoljeni.
O prekrških tega pravilnika bodo razpravaljala in izrekala kazni sodišča za zaščito amaterstva pri Zvezi športov Jugoslavije in pri športnih zvezah ljudskih republik. Za. predsednika sodišča za zaščito amaterstva Pri-7. vezi športov Jugoslavije je bil izvoljen Milivoje Radovanovič, za člana pa Jože Valentinčič in Rudolf Car.
Na sestanku je bila tudi razdeljena vsota 14,478.915 din, ki jo je država dala Zvezi športov Jugoslavije za priprave mednarodnih srečanj in Za gostovanja v tujini. Med drugimi je dobila, Atletska zveza 1 in pol milijona din, kolesarska 600.000 din, veslaška 800.000, košarkarska 400.000 in prav toliko tudi rokometna, in namiznoteniška. Po 200.000 din so dobile Zveza za hokej na travi, kegljaška, sabljaška, odbojkarska in težkoatletska zveza. Zveza za hokej na. ledu in drsanje ie dobila 100.000 din. Plavalna zveza dobi milijon in pol, Smučarska zveza 1,400.000 din in Teniška .zveza 600.000. Zvezi športov Jugoslav:je je bilo dodeljenih nekaj nad 4 m pol milijona din.
FAUSTO COPPI
bo nastopil v Moskvi?
PARIZ, 11. — Iz obveščenih virov poročajo, da je Fausto Coppl ponudil, da nastopi na kolesarskih dirkah v Moskvi Pod pogojem, da mu Rusi plačajo potne stroške.
Coppi je baje sporočil svojo ponudbo in pogoje službenima delegatoma Sovjetske zvsze Kuprijanovu in Celešnjevemu, ki sta bila pred dnevi v Parizu. Coppi še ni dobil odgovora, vendar s ta mu oba sovjetska zastopnike dejala, da je predlog «zelo zanimiv«.
Ccmm. Aldo Zambrini, komercialni direktor hiše «Bianr chi«, je izjavil agenciji ANSA: «Med svojim pariškim bivanjem je Fausto Coppi dobil nekaj ponudb, da bi nastopal v Rusiji. Vendar Fausto ni dal nobenega odgovora, niti začel s pregovarjanjem. Ni bilo časa doslej za to, a v bližnji prihod, nosti bomo slišali iz ust samega Ocppija, kako stoji stvar. Poniud/bo bomo proučili in sprejeli sklepe, ki pa so seveda vezani na pripravljeni načrt prvakove delavnosti v letošnji sezoni. Pr; tem bomo seveda morali računati tudi na veliko oddaljenost Sovjetske zveze od Italije«.
Švedska v s^hem položaju
pred tekmo s Froncijo
PARIZ, II. — Francoska nogometna reprezentanca, ki je lansko leto bila nepremagana, bo igrala svojo prvo letošnjo mednarodne tekmo proti Švedski 26. marca. Tekmo bodo odi-grali ponoči Zadnji uspehi Francije so za-vidni: neodločen rezultat proti Angliji v Londonu, proti Av-J stri ji v Parizu i.i zmaga preti Švici v Ženevi.
sPrioravljamo se zelo resno na tekmo proti Svedskin, je dejal Henrv Delauna-g. generalni tajnik francoske nogometne federacije.
V Stockholmu Pa pravijo, da njihova enajstorica že nikoli ni igrala tako zgodaj, skoraj brez vsakega treninga. Švedska sezona se bo začela šele v začetku aprila. Zato mnogi misli-
jo, da je zelo neprevidno pošiljati igralce v tujino že marca. Poleg tega švedski igralci niso navajeni na luči reflektorjev in jih bo to mečno motilo.
Švedska federacija bo skušala vsaj deloma odpomoči nevšečnostim s posebnim treningom v Bcsoenu. V enem tednu 'Skupnega življenja naj bi bili švedski igralci v zadovoljivi formi in vsaj deloma pripravljeni na tekmo v Parizu.
Danes zvečer bodo sporočili imena mož, poklicanih na ta trening pod vodstvom zveznega kapetana Rudolfa Kocka in trenerja Georgesa Ravrvora,
VAL DTSERE, 11. — Izvršni odbor francoske smučarske zveze je odstopil zaradi prepirov, ki so sledili poraznemu nastopu močtva na olimpiadi. Izvršuj odbor je zadnji čo.s o-stro kritiziral podpredsednika zveze dr. Jeana Carla, ki je vodil moštvo v Oslo.
BOKS
Neuhaus pripravljen
na povratni dvoboj
DORTMUND, 11. — Novi evropski boksarski prvak težke kategorije Nemec Heinz Neuhaus je danes izjavil, da je pripravljen na povračilni dvoboj protj Belgijcu Karlu Sysu.
Kot se verjetno že spomnite, je izzvala sodnikova odločitev, ki je v nedeljo zvečer proglasila Neuhausa za zmagovalca nad Sysom, val presenečenja in nato negodovanja.
Klopferjeva nezadovoljna
s sodnškim zborom
NEW YORK, 11. — Sonja KJcpfer je izjavila ob prihodu v ZDA, da so sodniki bili na olimpiadi in svetovnem prvenstvu v Parizu slabi. Klopferjeva je zavzela četrto > mesto v Oslu in drugo v Parizu. Dodala je, da se to ne tiče samo nje. Pravi nadalje, da je imela v Oslu nesrečo, saj je med izvajanjem preste sestave padla kar (Dvakrat. Trenirala je na mehkem ledu, na dan tekmovanja pa je bil led trd,-
teriološke vojne so popolnoma izmišljene«. General je obrazložil. da so si Severnokorejci umislili in razširili vest o bakteriološki vojni bržkone zato, da bi s tem opravičili nekaj primerov kuge, ki so se pojavili in se širijo na njihovem ozemlju.
Častniki glavnih poveljstev so se danes popoldne sestali, vendar so opozorili severnokorejske delegate, da bodo takoj zapustili šotor, ako bo znova prišlo do groženj in neosnova-nih obtožb. Seja je bila prekinjena po petih minutah in določena naslednja za jutri dopoldne.
Podkomisiji, ki obravnavata vprašanje vojnih ujetnikov, sta imeli danes dopoldne še dokaj miren sestanek. Severnokorejci so trdili, da gre vsa odgovornost za zastoj pogajanj na rovaš ZN. Admiral Liby jih je zavrnil, češ da so zavezniki že davno naveličani obtožb, ki imajo namen spremeniti laž v resnico.
Severnokorejski general Lee je zahteval informacije na račun 1036 severnokorejskih ujetnikov. o katerih trdijo, da so v rokah ZN. Nasproti temu so zavezniški delegati sprožili vprašanje 53 tisoč zavezniških ujetnikov, o katerih nočejo Severnokorejci nič slišati, ako-ravno so enkrat že priznali, da jih imajo zajete. Po tričetrturni seji je Liby izjavil tisku, da je bil razgovor še dokaj zmeren in da ni prišlo do medsebojnih zmerjanj kakor običajno.
V poročilu, ki ga je general Ridgway poslal danes OZN, je rečeno, da se je število gverilcev na Južni Koreji zmanjšalo za 75 odstotkov. V začetku preteklega leta so šteli gverilce na 27 tisoč mož, to število pa se je že v novembru skrčilo na 10 tisoč. Kakor zaključuje poročilo pa so zavezniki v zadnjih tednih s poostreno proti-gverilsko akcijo zmanjšali to število še za nadaljnjih štiri tisoč mož.
Nesrečni prestolni kamen
LONDON, 11. — Vice kancler glasgowske univerze John Mac Crormick je zagrozil, da bodo kljub vsem varnostnim ukrepom zopet odnesli slavni prestolni kamen iz westminstrske palače, ako ga takoj ne izročijo I Škotom.
Kanadsko moštvo v t.oheju je na olimpiadi v Oslu zasluženo zmagalo.
KINO
v trsti.
Rossetti. 16,30: «Idahonska vojvi*
dinja«, E. WilHams. «*. Excelsior. 16.C0: «Nočna tr«*® ja«, R. Montgomery m Nazionale. 16.15: ((Človek z da«, Tyrone Povver.
Fenice. 16.30: »Narednik iz I08*' Dean Martin m J. LewJs- _ Filodrammatico. 16.00:	«Kn»
tat«, T. Curtis.	«ni
Arccbaieno. 15.30: »Popevka Marlen«.	_	„j,)rasa
Astra Rojan. 16,00: izgubljenih mož«, G. Fe«. ^ Alabarda. 15.00: »Otroci staršev«, A. Nazzari.
Armouia. 15.30: «TolPa*> chum in L. Scott. n,*** Ariston. 16.00: «Sedaj te IJt* Alida Valil.	. . uj.
Aurora. 16.00: »Tereza«, Ana rija Pierangeli.	M	jt
Garibaldi. 16.00: «P®fn‘,X Silverada« Forrest Tuc ' j„j Ideale. 16.00: »Neapelj — pesem«, F. Marži.	-tgato,
Impero. 16.00: »Divnl m'"'
R. in Ci. Trevor.	WTi?
Italia. 16.00: »Cvrano « rac»i Jose Ferrer.	-izrtst11*
Kino ob morju. 16.00:
med zidarji«, Moderno. 16.00:
i« V
»Večn*
J. Stewart, J. Arthur. Savona. 15.C0: »Milijcflatjl Yorku», Marjorie ,ji|» f-Viale. 16.00: «Carodej po Scotti in I. Barzizza. Vittorio Veneto. 16.00: ** jijji mati«, G. Tierney in u»,vJin Azzurro. 16.00: «Otok H*
Van Johnson.
Belvedere. 16.00: «1.
ga«, G. Tierr.ey in 8. Marconi. 16.00:	»^grl«"'
ples«, C. Charisse W.,tra!i>i Massimo. 16.00: »Zlati Anbuk in Trevor	kTOŽ"
Novo c'n e. 16.03: »Toto n ni dirki po Italiji«. .. ifrlP0' Odeon. 16.00: »Proti ob’" lisa«, CHara in J. f ? mS», Radio. 16.00:	«CIovesW	v
Cagney.
Ve-ezia. 15.30: «Talec», bpW«t» Vittoria. 16.00: «Giannitn med go’enkami».
RADIO
JIJUOSbOVASflfi
<J « N K T li b »
lU.
SREDA, 12. marca
6.45 Jutranja glasba, ,3,3«
ročiia. 7.15 Jutranja giss6 Poročila. 13.45 Lahka * 14.35 Koncert sopran .st« jfi' Ondine. 18.00 Glasbena J" poV 18.25 Borbene pesmi. jD«j: čila. 21.00 Poje K c mol** jj.CO RJCt P v. Mirana	pi
P.san večerni spored. ,, lab" nja poročila, 23.10 Glasba * ko noč.
1 It NT H*
306,1 m ali 980 k„
11.30 Zabavna glasba. £7 ft vsakega nekaj. 12.45 13.00 Promenadni konceh*^ Kulturni obzornik. 13,» no O1, orkestri. 44.00 Poročila- I8'uotl . Amerike. 18.15 De f'aU*>|ga«^ španskih vrtovih. 18.41 ° ved**' motivi. 13.00 ZdravniSk'
19.15 Cd.omki iz slovans«' ^
19.45 Poročila. 20.20 medigra. 20.30 Sola “j. jltlr,
20.45 Vesela glasba.
be za harmoniko. 22.00 r Koncert št. 1. v D-du^jj po^ Debussyjeve skladbe. 23-čila.
T H N T •* .J Gl*
7.45 Jutranja g'asba. ■ Amerike. 11.00
12.15 Novi svet. 13.30 ti ,8. glasba. 17.30 Spored bfgpCPG Romunska folklora. l9', .6a- ^ vesti. 20.30 Operetna glss" Plesna glasba.	.
N 1,0 V K N 4 m 327,1 m, 202,1 nv, 2	12-
12.00 Koncertne uvefto jlsS»* Poročila. 12.40 Zabavn*, fo<
13.15 Včeraj in danes- j* « čila. 15.10 Zabavna Popularne operne mj-f« 6^1,,). Igra Kmečki trio. I8- (pic--Georga Gerschwina_ ...»
, <
18.40 Samospevi s ove^fSit»r;fj6' jev poje Begdana s % pri klavirju Danilo ®
Zabavna glasba. >9"’Vo°
19.40 Zabavna glasba. P Tavčar:	Izza	8on8	jj.OO
Pester glasben! sr° f nC<rt. ročiia. 22.20 Nočni kont
000)00000000
BOG>
18.
leoooviiiaA p o » ■ « i
ilustrira JANEZ VIDIC
Volklca se je težko branila solz. Bila je hvaležna biriču, ki jo je znova zavrtel, da je jok lahko skrila ljudem. Medtem ga je zatrla.
»Bog ve, ali jo kaj boli? Poskusimo? »
Nekdo je pobral kamen in ga zalučal	vanjo.	A	zadel	je
le ograjo kletke in odskočil. Drugi kamen je Volkico zadel v ramo. NI jp ranil, le madež ji je pustil na srajci. Volklca Je pogledala kot v začudenju. Tako so spomladi kamenjali nekega razbojnika, da je čez mesec dm umrl
Smrti se je bala. Stresnila se je, ko Je letel vanjo tretji kamen. Ni je zadel. Tedaj se je zgodilo nekaj, kar je prevzelo Volkico, biriče in ljudi. Izza skupine otrok se Je prikazal Matic in fantu, ki je bil zagnal zadnji kamen, planil za vrat. To se je zgodilo tako naglo, da napadeni ni utegnil niti vzklikniti, niti pogledati, kdo visi na njem. V hipu je ležal na tleh. Matic ga je davil in kot rasrjena žjval prhal pene iz	ust.
Ljudje so se umaknili. Bilo bi sme-no,	če bi	posegli	v	boj
in krepkega fanta branili pred zakrnelim pastirjem. Hkrati so bili od iznenadenja kot oleseneli Priskočili so biriči...
Matičevo ravnanje Je razumela samo Volklca Saj je vedela, da tiho misli nanjo. Prej se je temu smejala, zdaj je spoznala, da Matičeva ljubezen ni zaslužila zasmeha. Pretreslo jo Je in ganilo v dno duše.
»Oj, oj, pustite me!» je vpil Matic biriču, ki je klečal na njem, drugi pa je pripravljal bič.
Voltaca Je zagorela kot kres. Tedaj bi bila za Matica dala tudi življenje.
»Pustite ga! Besi na vaju, Je mu kaj storita! Bogovi so ga izbrali, da govorijo z njegovimi usti in rokami...«
Binča sta pustila Matica, ki se Je pobral in zbežal, kar so ga nesle noge. V hipu je izginil med vrtovi za hišami.
IIL
Mikus je izvedel, kdo stoji privezan sredi trga, da ga sramotijo. Hotel je ostati doma, a ni zdržal. Skril se je v vrtove in gledal skozi plot Videl je dekletove razpletene lase, njen obraz, njeno v belo haljo oblečeno telo. Bilo mu je, kakor da mu skala leži na prsih, težko je dihal od srčne bolečine.
Zaslišal je zasramujoče klice, tedaj se je dvignil. Planil bi bil na trg in ljudi razgnal, a ni imel poguma. In ni mogel gledati tega početja. Bežal Je čez vrtove, ven na polje. Toda čez Cas se je znova znašel v vrtu.
V travi Je našel Matica, ki Je tiščal glavo v tla in jokal. Mikus se je še sam težko ubranil solz, zato ga Je ta Jok nemilo zadel.
»Kaj pa ti? Cernu jočeš?«
Matic se je predramil iz žalosti in ga pogledal Bil Je kot deček, ki se sramuje Joka in z jezo na ustnicah taji solze.
»Saj nisem jokal«.
Mikuš ga je gledal. Rahlo se mu Je dozdevalo, kaj mu Je.
»Ali si bil tam?* ga Je vprašal.
»Kje?«
»Na trgu... Pri Volkicl...*
«Bil>, je odgovoril pastir. »Ali — u ne hodi tja...«
»Zakaj ne?«
»Zato... da ne...«
»Ali je 8e kdo tam?«
»Ne. Toda ti ne hodi tja!« ,
»Pa zakaj bi ne smel iti?«
»Zato...« je dejal stari deček, »ker noče, da Jo gledamo. Nihče., tudi ti ne...«
Mikus je odšel proti plotu, Matic je vpil za njim:
«Le pojdi! Le pojdi, če hočeš...«
Mlkuš se ni ozrl.
»Kamenja ti bom nametal na vrt in na njivo... Ovce tl bom plašil...«
Grožnje niso pomagale. Mikus je preskoči] plot, Matic je ostal sam.
Na trgu so bili ostali le otroci, ki so imeli svoje nedolžno veselje z Jetnico. Vrteli so vreteno, peli nagajivko in plesali okrog ognja.
Volklca je bila po Maticovem begu zamižala in dolgo ni odprla oči. Birič je dremal v opoldanskem soncu. Na trgu se je prikazal M’ku>. Učili so ga sovraštva in maščevanja, a je zmagala ljubszen. Pograbil je pest grušča in razgnal otročad, ki se Je v kriku razbežala. Nato je stopil do kletke. Molče, s strmim pogledom se je zazrl v dekle. Ta je umaknila pogled, a ga je čez nekaj hipov znova uprla vanj. Mikuža je plameneči ogenj njenih oči žgal v dno duše.
«To si ti?« Jo je izpraševal njegov obraz.
»Ali si se prižel naslajat?« je govoril njen pogled. «Bila sem kruta do tebe zaradi brata, mater sem ti ubila, a vse noči sem mislila nate«.
»Tako lepo si plesala, kri si mi zblodila«, so vzdihovale fantove oči. »stokrat sem ti vse odpustil: ne mislim več na to, kar je bilo«.
Tako sta se molče pogovarjala. Volklca je spoznala, da Mikuša ni privedlo tja maščevanje ne porog. S pogledi ga ie prosila- pomoči.
Mikus se je ozrl na biriča, ki Je dremal v soncu.
»Volklca!« Je vzkliknil.
-Reži me!« je iz dna srca dahnilo dekle.
«Rsšim te!«
To je izrekel Mikus tako prepričevalno, da je sam sebi verjel. Dekletu se je zjasnil obraz.
Približal se ji je. Tedaj je birič odprl oči, zgrabil za sulico in zavpil:
«Proči!»
TV.
Mikuš ni pobegnil. Stal je in gledal biriča, «Kaj čakaš?«
«Po obrazu te vidim, da si žejen«, je rekel fant" , p M’kuS je poiskal v žepu edini denar, ki ga je je in ga zakotalil do biriča.	.mJ,
»Vidiš, kako se sveti belič v soncu. V krčmi denar pijače, da se lahko utopiš v nji«. .
«Ne morem v krčmo«, je dejal birič z
ti
ogledoval svetli novec. «Ce se zganem, mi Čeča
ubeži*-
«Jaz Jo bom stražil«, se je Mkuš ponudil v
rič res tak osliček, da mu bo verjel.
da
veri* ^
L,------------------------
»Na nosu ti vidim, da bi jo zagodel meni m^ ti'
f.
birič zakrohotal. »Vidim, da ti je več do dekleta 110 nja. Ce si res usmiljen, prinesi mi vina, pil ga bom*.
Mikuš je vzdihnil, povesil nos in odšel.	ookd^V«!5
Prinesel je vr’ vina in ga dal biriču. Ta ga ie	M
mlaskal z jezikom, nato Je pil in pcstavil posodo n*	0pt‘
je potrt gledal v obraz dekleta, ki je tožil ih Pr ’ drhtel od pričakovanja.
Skrivaj se je ozrl po biriču; ta mu je s smeh01	f
«Ogledas si jo lahko, toliko ti že dovolim«.	zlueti
«Tepec, ki sem se z očmi izdal«, se je fanttln
duši- »Zdaj imam! Tepec!v
AtJuaj	I	*	:	.p	v-	%jr	.
Birič je pil. Mikuš mu Je prinesel nove P’^afant P a se mož ni zmenil za novo merico. Vohal je, da ga -»Ria®
jt*
tl*
va opiti in prevariti. Pa sta ga vročina in žeja tak giogo da se ni mogel ubraniti lzkufnjavcu. Pil je z dolg111 ’ požirki, bolj hlastno kot prej.
«Da boš bežala!« je M kuš pošepnil Volkicl-»Kar me bodo nesle, noge«.	.	■	9	so
Birič se Je opijanil. Poskusil se je dvigniti-	sepe-	^
odpovedale pokorščino. Obupno je pogledal olcT	st8
drnjal je. da se ne da preslepiti, nato se je os, slopja in zaprl oči.
(Nadalje
Glavni urednik BRANKO BABIC - Odg uredmk STANISLAV HtNKO - UREDNIŠTVO ULICA MONTECCHI St «. Ul >•»' In 94638 — PoStnl predal 502 — IIFHAVA ULICA SV FRANČIŠKA St 20 — Telefonska St 73-38 — OGLASI: od 8.30	12
73-38 - Cene oglasov. Za vsak mm v.S.ne v lirln. I stolpe. 'Jgovsk. 80 hnaneno-upravn, mt«»n.rtnire »0 ».-*•"•
stolpca za vse Vrste oglasov po 10 din — Tiska Tiskarski zavod 7.TT — Podruž.: Gorica til
III nad — telefon štev 93-ttUe in od 15	18	— Tel.
KJ za vsak mrr. širine 1 Pelllco l-IL, Tel 1132 Koper. Ul Battlstl 301a-1 Tel 70
NAROČNINA: Cona A. umetna .150, Četrtletna »00 polletna 1700. celoletna 3200 lir. Ked ljud. repub. Jugoslavija: Izvod ,0'^1yII1sKe*, PoStnl tekoči račun za STO	ZVtl	Založništvo trži Škrga tiska Trst 11.5374	—	Jugoslavijo:	Agencija	demokratičnega	'nVlpgO^‘
Ljubljana TyrSeva 23 - tel 4963 tekoCl račun ort Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603 — Izdala Založništvo tržaškega tisk*^