Acceptaaoa tor Mailing »t »pedal rats of pottaga providod for In —ctlon 1108, Act of Oct. 8, 1817, authoriied on Juna II, 19II, Roosevelt storil korakep za finančno pomoč Finski Moskva napada ikandinaveke države, ker to ignorirale sovjetske proteste glede pomoči Finski in s tem demonstrirale svojo pristra-npst. Bojni material in prostovoljci odhajajo na Finsko. Letalski napadi na finska mesta se nadaljujejo. Srdite bitke v bližini ruske meje WA3HINGTON, D. C„ 15. Jen. —Predsednik Roosevelt je danes konferiral z voditelji obeh kongresnih zbornic glede posojila finski republiki, da bo lažje odbijala napade Sovjetske unije. Po konferenci je bilo poročano, da bo Rooaevelt jutri priporočil pismeno enemu izmed kongresnih voditeljev, naj kongres dovoli posojilo Finski na takšen način, da ne bo kršena nevtralnost Združenih držav, t Kopenhagen, Danska, 15. jan. —Švedska In Norveška sta danes naslovili na Moskvo oater protest proti letalskim napadom na njuno ozemlje. Sovjetski letalci so v nedeljo pluli tudi nad Nevernim delom Norveške, toda norveški topovi proti letalom ao jih odpodili. STOCKHOLM, ŠVEDSKA, 15. jan,—Zunanji miniater Chris-tian E. Guenther je odgovoril na obdolžitve, izrečene v Moskvi, da skandinavske države niso nevtralne v vojni med Rusijo in Finsko, da šveddka vlada nima političnih pritožb proti sovjetom. . Moskva, 16. jan.—Sovjetska Rusija je obdolžila Skandinavske j države, zlaati pa Švedsko, da niso dale zadostnih zagotovil o svoji nevtralnosti v odgovorih na pro* teste glede protisovjetskih ak-^ tivnosti in pomoči Finski. Uradna sovjetska časopisna agentura Ta s« je objavila izčrpke protestov in odgovorov Norveške in Švedske na te proteste, '"ki niso zadovoljivi". Tass trdi, da Norveška in Švedska nista v svojih odgovorih, pobili obdoliitve, da nista nevtralni v vojni med Rusijo in Finsko. Dejstvo je, da pomagata slednji. Sovjetska Rusija bo odločno nastopila, če ne bosta ustavili protisovjetske kampanje, pošiljanja orožja in bojnega materiala na Finsko in rekrutiranja prostovoljcev. Sovjeti žigosajo švedsko časopisje, ker se je odprto izreklo za oboroženo intervencijo v prilog Finski. To je izzvalo nqye komplikacije, za katere je odgvoma švedska vlada, ker ni podvzela nobenega koraka, dajistavi pro-tisovjetsko kampanjo. Helsinki, Finalu, 15. jan.— Bombe, katere so vrgli ruski letalci na finska mesta, so zanetile požare, pretrgale komunikacijske zveze in ubile ter ranile veliko število civilnih prebivalcev. Samo na tfajamaku in Kar-iajo so Rusi vrgli tristo bomb. Obe mesti ležita v južnem delu Finske. ' — Obrežni" mesta Hango, Tam-nusaari, Lohja,. Lappvik in več 'Irugih no bila tarča ruskega bombardiranja iz zraka. Bombe *o razdejale dvajset poslopij v ' ammisaariju in zanetile ogenj. Cez >t<» ruskih bombnikov se je udeležilo napadov na finska me-fta. Sem dospelo poročilo omenja "rdite bitke, ki so izbruhnile na fronti pri Suomusaalmiju v bližini ruske meje. Finske čete so «* približale ruski meji po blt-^h na tej fronti, v katerih sta f"t' dve ruaki vojaški diviziji uničeni; Na bojišče ao dospele »»veže sovjetske čete, nakar so bi-k "igračija. katerih cilj je prečkanje Finske na dvoje, obnov-I'ne Poročilo pravi, da so Finci r*ibi|| ruske naskoke na svoje pozicija, Kirfcenaa, Norveška. 15. jen.— Norveške protiletalske baterije ^ »treljale na ruske bombnike. *o * pojavili nad norveških in jih pognale nazaj. 1 ' oboroAtMi ladja Aura, ki je bila na poti proti Stockholmu, je bila torpedirana in potopljena po ruski podmornici. Copenhagen, Danska, 1«. jan. — Vse škandinavske države pomagajo finski republiki v vojni proti sovjetski Rusiji. Čeprav vlade teh držav naglašajo svojo nevtralnost, je znano, da odhajajo prostovoljci na Finsko. Prebivalci in državne avtoritete odprto poudarjajo, da se Finska bori za skupno stvar in vsled tega ji morajo pomagati, če hočejo ustaviti prodiranje komunizma proti zapadu. Velike količine orožja in munice dobiva Finska iz Skandinavskih držav dnevno. {Nevtralni opazovalci trdijo, da je že 6000 švedskih prostovoljcev odpotovalo na Finsko, kjer so se pridružili finskim brambovcem v*« boju proti Rusom.'Prva kompinija danskih prostovoljcev je zadnji teden dospela na Finsko. Tja je prej do-Sj>elo več sto-prostovoljcev iz Norveške. Študija zakona socialne zaščite Senator Wagner za ~ izboljšanje zakona Waahington, D. C„ 15. jan. — Senator Wagner, demokrat iz New Yorka, je naznanil, da bo pozval kongres, naj odredi novo Študijo zakona aocialne zaščite v svrho izboljšanja in večje brez-poselnostne podpore. On je za raztegnite^ socialne zaščite, da bo uključevala tudi bolezensko zavarovanje. MDelavec, ki izgubi delo, je u-pravičen do brezposelnostne podpore, je rekel Wagner. "Ce se po-škoduje pri delu, dobi odškodnino, ako pa zboli in je nesposoben za delo, ne dobi ničesar. Iz tega razloga je treba zakon socialne zaščite amendirati, da bo uklju-čeval tudi bolezensko zavarovanje/; . VVagner je dalje rekel, da se doba čakanja, ki znaša dva tedna skoro v vseh državah, predno delavec dobi brezposelnostno podporo, lahko skrajša. On je tudi za zvišanje tedenske brezposelnostne podpore. "V Jugoslovanski regent v Zagrebu Zagreb, 15. jan. — Knez Pavle, jugoslovanski regent, je dospel sem s svojo ženo Olgo. To je njegov prVi obisk Zagreba <*! 1. 1983. kjer bo ostal tri dni. Vladimir Maček, vodja Hrvatov in podpredsednik jugoslovanske vlade, in ban Subašič, sta sprejela regenta in njegovo ženo. V glavni cerkvi se je potem vršila zatfvalna maša v zvezi s proslavami sporazuma med Beigradom in Hrvati, ki je dal Hrvaški avtonomijo. ^ Akcija proti Udom na Poljškttn j. ... Berlin, 16. jan.-rVsi židje v starosti od 14 do 60 lat r polj-akih pokrajinah, ki so prišle pod Nemčijo, ao bili mobiliziran« za prisilno delo. katero bodo morali opravljati dve leti. Odredbo so uveljavile policijske In vojaške avtoritete v imena Hansa Fran-ka... governerja podjlrmljenih poljskih provinc. Ameriška pomoč zatiranim narodom Pet tisoč ljudi se je udeležilo shoda , v Chicagu Chicago, 15. 'jan.—Predsednik Roosevelt in kongres sta prejela apel od 6000 Cikažanov, naj se zavzameta za zatiran« narode na Finskem, Poljskem, Cehoelova-škem in v Avstriji. Apel vsebuje resolucija, ki je bila aprejeta na masnem shodu, katerega je sklical Vseameriški odbor za obrambo človfeških pravic. Shodu je predsedoval mestni odbornik Paul A. Douglas, glavni govornik pa je bil sodnik Jaoob Pan-ken is New Yorka. Panken je napadel nacije in komuniste kot največje sovražnike človeških pravic in izjavil, da protestni shodi niso dovolj za uničenje teh sovražnikov. "Protesti naletijo na gluha ušes«, če so naslovljeni Hitlerju iit Stalinu," je dejal Panken. "Naša dolžnostjo, da pričnemo z akcijo, če i hočemo osvoboditi Cehe, Slovake, Poljake, Fince in Žide. Gotovo je, da ne moremo biti nevtralni napram Finski. Kongres in ameriška vlada bi jI morala priskočiti na pomoč. Finska se ne bori. samo za svojo svobodo, temveč svobodo vsega sveta." Med organizacijami, ki ao sklicale shod, so bile Češkoslovaški narodni aVet V Ameriki, Poljski narodni svet, Slovaško-ameriška narodna zveza, Ameriško-židov-ski kongres in 2idovski delavski jdbor. Kanada išče vojno posojilo — Ottawa, Kanada, 16. jan. — Prvo kanadsko vojno posojilo bo znašalo $200,000,000. Zbiranje posojila se bo pričelo 1. februarja, ko bo Kanadska državna bAn-ka začela izdajati bonde, ki bodo nosili tri in pol odstotka obresti. Denar bo šel za financiranje vojne. Zarota proti ameriški vladi odkrita Osemnajst, oseb aretiranih New York, 15. jan.-^Federal-ni agentje so naznanili, da je bilo- 18 oseb aretiranih na obtožbo, da so skovale fantastično zaroto, katere cilj jfe bil strmo-glavljenje ameriške vlade in postavitev diktature po vzorcu na-cijske Nemčije. Agentje^ao našli pri jetnikih 18 l^onv eksplozivnih snovi, 12 pušk in $600 nabojev. Lov na zarotnike je-osebno vodil J. Edgar Hoover, načelnik federalnega detektiVskege biroja, ki ja prišel iz Washingtona v New Vork. On ^e, povedal, da je več ko polovica jetnikov služila v državni milici in drugi oboroženi silL te dOžele. Orožje in strelivo so zarotniki dobili v orožarnah državne milice. HooVer je dejal, da je bdVril evidenco, da so zarotniki nameravali pognati v zrak z dinami-tom urad židovskega dnevnika D«ily. F0rward, ki izhaja v New Yorku, urad komuniatičnega dnevnika Daily VVoiker, gledališča, v katerih kažejo sovjetske filme, ter urad Ameriške lige za mir in demokracijo. Dalje ao Imeli v načrtu nasilno zasego elektrarn, telefonskih in telegrafskih postaj, pomolov in železniških postaj, federalnih ca-rinakih postaj, poštnih uradov in federalne rezervne banke, da dobijo kontrolo nad zalogami zlata. Detajlev, kako naj bL ta mala grupa oseb izvedla Svoj zarotni-škf načrt proti newyorški policijski sili, ki šteje' 18,000 mož, In regularnemu federalnemu vojaštvu v tem distriktu, ni. Hoover je le povedal, da sta bila glavna voditelja zarotniškega krožka aretirana. To sta William Gerald Bishop, načelnik tajne grupe Kristjanske fronte, in John F. Caasidy, načelnik podružnice te fronte. Hoover je dejal, da je Caaaidy prignal, da so člani njegove grupe nameravali z bombami razbiti glavni stan aewyorške policije in stanovanja dvanajstih kongresnlkov, ki so v kongresu glasovali sa preklic embarga na izvoz ameriškega orožja ip bojnega materiala zavoje van i m državam. BELGIJA ODREDILA SPLOŠNO : mobilizacijo; Armada povečana na 600,000 mož __ NEMŠKE ČETE OB BELGIJSKI MEJI Bruselj, Belgija, 16. jan. — Belgijska vlada je odredila splošno mobilizacijo in povečala svojo armado na 600,000 mož, da ae zavaruje proti motnosti nemške invazije. Akcija je sledila poročilom o koncentraciji nemških čet v bližini belgijske meje. Holandska je istočasno uveljavila nove obrambne ukrep*. Vojaški dopusti so bili preklicani, "ker ee je situacija pooetrl-la." (Nekateri militaristični veš-čaki menijo, da je Hitler pričel pošiljati čete na mejo, da prepreči angleško In francosko pomoč finski republiki. Nemške napadalne enote se zbirajo poleg belgijske in holandsko meje. Belgijska . vlada je odredila evakuacijo prebivalcev ia- obmejnih krajev. Prva skupina 600 ljudi je včeraj dospela is teih krajev v Bruselj. TI so prišli le Bupena in Malmedyja, kateri je Belgija dobila od Nemčije po svetovni vojni. Tovorni avti, natrpani s vojaki, odhajajo Is Bruslja na mojok dočim se molje, ki so bili poivani pod sestavo, zbirajo v mobilizacijskih središčih. Dočlm holandske avtoritete ne omenjajo zbiranja nemškega vojaštva ob meji, je premier Dirk Jan de Geer sklical Isred-no sejo Članov svojega kabineta, na kateri ao razpravljali o obrambnih ukrepih. Vojaške čete eo včeraj sestra-žile vladna poslopja v Bruslju. Straže na atrategičnih cestah in v komunikacijskih središčih so bile podvojene. Vojaki ao tudi Baatralill tovarne orožja In mu-nicije. Berlin, 16. jan.-il vlak še v Kanka-keeju, 111., odkoder je brzojavil svojemu zetu. Matija Pogorele prvi častni član Cleveland.—Delničarji in nji-hovi zastopniki Slovenskega narodnega doma so na letni aeji 12. C m- soglasno sprejeli resolucijo, v smislu katere je bil Matija Pogorele, naš gnani starinar v Minneaoti, imenovan k avojemu 72. rojstnemu dnevu sa prvega čaatnega Člana Slovenskega na-rodnega. jQt»#$ja v Clevelandu s vsemi pravicami, do kakršnih je kdo upravičen kot poaameznik 8a aedaj in v bodoče. Ta čaat je bila Matiji podeljena, ker je lani poklonil museju SND oaem zabojev čaaoplaov In drugih važnih dokumentov is svoje zgodovinske sbirke, Nadalje ao delničarji aklenlU 180 proti enemu, da se sme direktor!j SND obrniti na vse slovenske organizacije sa finančno pomoč narodnemu muzeju z namtnom, da bo možno uapešno raivijati muaej 8 dobav-Ijanjem predmetov, ki ae nahajajo med rojaki rastreaeni po Ameriki Ifr kateri spadajo v muzej. Clevelendake veett Cleveland.—Te dni Je v bolnišnici umrla Mary Supan, roj. Furlan, atara 66 let In doma li Cerknice na Notrenjakam. V A- meriki je *lla 36 let in tu sa-pušča mola, brata In druge ao-rodnike,—Dalje je umrla rojakinja Teresija Clapacs, stara 48 let In rojena v Millvalu, Pa. Tu Sapušča mola In dva sinova, v Pennsylvaniji pa dva brata In tri sestre.—V bolnišnici Ja tudi umrla rojakinja Frances Bevvh-Broftn, roj, Skrebut, stara 28 let In rojena v Clevelandu. Zapušča hčer, očeta, pet bratov In S;i/*i sestre,—-Delničarji SND so na svoji letni seji Izvolili sedem novih direktorjev, ki so: Jos. Skuk. Anton Novak, Fr. Turek, Fr. Cesnik, Leo Poljšak, Matt Tekauc In Joaephine Zakrajšek. DirektorIJ Js bil pooblašen, da lahko predela oder v avditoriju v boljše akustične namene, če bodo finančne razmere dopuščale. Japonska dobila t - novo vlado | Izboljianje : odnoiajev z Ameriko Tokio, 16. jati.—Admiral Mit-aumaaa Ypnai Je bil izl>ran za jiredsednike nova Ja|Mnske vlade in a teru Je bila vladna kriza, ki Jo Je izzvala resigriacija reži-ma premier J s AbeJa, končana, j Slednji je bil predsednik vlade i štiri meaec«, - Yonal je znan kot zagovornik teanega prijateljstva med Japonsko in Združenimi državami. ! Njegovo, imenovan je za predsednika vlade ao predlagali izkušeni drševitiki- Vonai bo obdržal pozicijo mornaričnega ministra, ki j jo je imel v prejšnjem ksbins-tu. Glavna naloga nove vlade je sklenitev nove trgovinak» pogod |je s Ameriko. Veljavnost snda-nje, katero je ameriška vlada l>r«d nekaj mesaifi preklicale, po-1 teče 26 januarja * (Narise! Jerger.) -Tornado ubil ke*t oseb v Alabami 1 Monlg»m*ry, Ala1, 16. Jan.— Tornado, ki J* divjal v dveh sektorjih te države, je ubil najmanj 'šest ljudi, rani) . veliko števlk* Uradniški in upravniiki prostori: 88ft7 South Lawndala Ave. I i • '.Ml I Office of Publieatlont 2867 South Lawndala Ava. Telephone, Rockwell 4004 S8.00 Yaarly STE VN l! MIIK K U anglesko-fran-coska blokada učinkovita Štiristo ntmihih parni-kov v nmvtralnih luhah ANGLEŠKA LETALA NAD DUNAJEM Pariz, 16. Jan.—Mornarični minister Cesar Campinvhi je v svojem govoru o vojnih operacijah na morju poudarjal učinkovitost angleško-francoske pomorske blokade. Štiristo nem-šklh pernikttv. je blokiranih v pristaniščih nevtralnih jjrlav, Od Izbruha vojne so franoo-se bojne ladje potopile deaet nemških, podmornic, preiskale 289 parntkov In sasegle 622,000 ton kontrabantnega blaga, ki ga Je Imela dobiti Nemčija. Francoski in angleški parnlkl se svobodno kretajo po morjvi^ Niti eden od parnikov, ki vosljo angleške Čete v Francijo, nI bil potopljen. Isto velja 8a parnlke, ki vosljo vojake is kolonij v Francijo. Francoake bojne ladje so v zadnjih tednih zaaegla 30 nemških parnikov a skupno tona!" 128,000 ton. Francija je v Istem čaau izgubila enajst parnikov a tonalo 66,771 ton. Francoske ladjedelnice so eaposlene s gradnjo novih bojnih ladij. ~ Francoski tlak posveča veliko posornoat porasti napetosti med Italijo In aovjetako Rusijo. V svojih kolonah je omenil sadnjl napad na Italijo v sovjetskem -tlaku. 8 tem v sveal omenja Hitlerjevo igro, Diktator hoče prepričati oba sovražna tabora, da Je prljetolj obeh, saeno pe iti-greva ofca. Ena atvar Je gotova in ta je, da bi Hitler rad poare-. doval v vojni med Rusijo in Finsko. On se boji, ds bo Muasolinl pretrgal odnošaje s Moskvo sa-radf na|»ada na Finako. Kampanja jirotl francoskim komunistom se nadaljuje. Policija Je aretiraia nadaljnjih 20 komunistov na obtožbo, da so podžigali delavoe v letalski to* varni v St. Dennisu na upor proti oblastem, liondon, 18. Jan.—Angleški letalci so invadirall ozračje Avstrije in Češke, se glasi uradno ( poročilo. To se je zgodilo po bitki nad Severnim morjem, v kateri sta bila . dva nemška bombnika uničena, Letala ao se " pojavila nad Dunajem In Prago in metala letake med prebivalce, Zavezniška naročila , ameriških letal i New TM, 16. Jan. — Velika ~ Britanija in Francija, ki sta pripravljeni na dolgo vojno s Nemčijo, bosta kupili najmanj 12,-000 bojnih letal v AmeUkl v tem in prihodnjem letu, se glasi vest. is sanesijivih virov. Dalje se do-znava iz istega vira, da državi u-(Hita, da taista v nekaj mesecih prekosili Nemčijo v produkciji letel. Ameriške letalske firme pravijo, da Je produkcija letal, motorjev in drugih pritiklln narasla In \ predstavlja vrednost $20,OOO,000 na mensc. Vae firme . ao založen* z naročili In napovedujejo, da se bo vrednost produkcije povečala na $60,000,000 na meaet v bližnji liodočnoeti, ' ' ■■HI I III Angleški vojaki v Franciji dobe dopusta London, 18. Jan.—Vojiti urad je ainoči naznanil, da ao bila dovoljen ja glede dopusta angleških vojakov na zapednl fronti sačaa-no suspendirana. Več vojakov js dobilo dopust zA božič in novo leto. Nsva odrodbe as ne tiče vojakov, ki se nahajajo v Angliji. v drugih in povzročil ogromno 6ko» ^ (lo Trije zamorri ao bltnibltl Vt/ Mdust Msigeu, tri druge oi^be ps v Bratricl In Rilsy Croaaingu. Tornado )e podrl vsč poslopij. je Subaerlption l.ETO—YEAR XXXII. Cena liata $•.00 ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE mZZZZTZ 'Si CHICAGO. ILL.. T< Ht K K. 16. JANUARJA (JANUARY IS), 1240 v listu Chicago zadnji tajni sej neka odseku, ki riške aktivnosti PROSVETA : THE BNUfiHTENMENT CI.ASILO IN LASTNINA SLOVBMBBB NANOONB rObPOBKf JBDNOTB r Al 4irrM W H «« m U*. M M « M«, rt u uMfllH.;« IT CMw» tJM »H » H Mttl( - NM HulMrrlvUM 1t«l for Um OniU« S<«Ua <»«*»pt Ckta«*«! »•4 - M.M P*# »a 97AS Mr L.friff. MMAlrkM a.M Kf r*'- , r>TM «!■»• po BiAopiM 4«pta» ta »rM*«Mib #lnfc'* *• M «r*fa)o lUfcapMi liUrum »mSm <i MMwwrl»U M taH-rn- •rUrU« f"* r^tur^S. (HMf mMiuar »u<* m pl»r«, H« . •'•I k« i to <*ly »br« 4 -Um,-* «#«olup#..- •>' r..... „ . . . - __<* NmU« M ♦•». PKOHVJSTA MCT-M ■#. U*«ab A«, 1 IUi**M MBMSfS or TNB rBOBBATBO fBBSS mM 12 ' naselbin (»tirni • M prl»»»f (J»i.««rjr II. IMS), poMMl, te v«m B l*m MMmi •*- ■MU- Maj iz ozad/fl i— r, , ' Diesovega odseka J Jey Franklin, liberalni člankar (kolonar), ------- nekaj dnevi objavil Xmed drugimi tudi Chicago Times) zanimivo poročilo o tajni seji znanega Diesovega kongres-ki je Hve leti pretakava! n«ame- Diesov odsek je — kot je Prosveta že poro-(uia — prve dni januarji predlošU nižji zbor-niči kongresa prilično zmerno poročilo o svojem delu. Poročilo je soglasno (»odpisano od vseh članov Diesovega odseka, torej tudi od treh naprednih demokratov v odseku, o katerih je znano, da so se večkrat sprli z Diesom in njegovo večino odseka zaradi nedemokratično j taktike, katere ae je Dies navadno posluževal preiskavah. Marsikdo se čudi temuAe»-glaanemu nastopu odseka ob koncu, zlasti se čudi, ker tudi omenjeni trije naprednjakl na koncu priporočajo zbornici, naj ponovno po-<»blesti odaek za nadaljnje delo v tem letu. Kako je prišlo do tega soglasnega sklepa? Franklin je izvedel In objavil sledeči?: Ko se je nekega v decembru sešel Diesov odsek, da zaključi svoje zadnje formalnosti In sprej-me poročilo o svojem delu, ni bilo načelnika Martina Dieaa zraven; nahajal jut je nekje V sanlUriju. Odaeku je biki predloženo* pripravljeno poročilo. Cim je bilo to poročilo prečitano, so napredni člani -r Voorhls iz Cali-fornlje, Dempsey iz Nove Mehike in Casey iz Massachuaettaa — ogorčeno protestirali proti vsebini. Isjavlli so, da sa nobeno ceno ne podpišejo tega poročila in če večina ostane pri tem poročilu, pred lote oni separatno -poročilo manjšine zbornici. Večina odseka je pa hotela- Imeti soglasno poročilo, da naredi boljši vtis na kongrns In' javnost, pa Je dala koncesijo manjšini, naj |AVe kakšno poročilo hoče imeti. Manjšina je šla takoj n« delo. Poročilo večine je šlo do-liesedno v kož in v novem poročUu..*o bile Iz-puščene vse nedokazane obdolžltve, ki so jih Dleaovl privatni preiskovalci, natmrili proti mnogim novodealsklm uradnikom in nekaterim voditeljem unij CIO. Dlesova večina je v poročilu na splošno namazala unije CIO s komunističnim šmlrom, manjšina je pa unije očistila tega šmlrii, posebno Johna L. l*wisa in ostale glavne voditelje; dalje je manjšina črtala iz poročile vse organizacije konzumentov, katere je Dies tudi olmlrM s komunističnim blatom, pustila i« Je one frontne Atganizaclje, o katerih ^rO delu in društvu Primrose, Pa.—Zopet se oglasim, kot je moja navada, enkrat, tia leto. Najprvo naj omenim, da je mraz nastopil- v polnem zamahu okrog novega leta. To Je vzrok, da so tudi meni dali počitnice, seveda brez plače. Pač pa smo od kompanije, pr| kateri delam, dobili male kovertice z nekaj dolarji kot božično darilo. Seveda smo dobili le tisti, ki delamo že več let. Jaz delam tem kootraktorju že od leta 1980. -r Sedaj popravljajo traktorje, parne lopate, sploh vso mašlne-rijo, tako da bo vse v redu, ko prid*- zopet Čas, da^e prične z gradnjo cest in molitev, katerih se veliko zgradi vsako leto v Pennsylvanlji. Preteklo leto #mn> dokončali ogromno delo, tako zvani stano* vanjskl projekt v ttttsburghu. Treba je bilo premakniti dva In pol milijona kubičnih metrov zemlje, »ploh ves hrib, s katerim so zasuli dolino. Ta hrib je bif Uko strm, da ga ni bilo mogoče prehoditi navpično. PoaUvlIl so tako ivkhl konvejor s hriba preko doline, BIL je 250 metrov dolg In 170 metrov v»iaok. Do tega konvelorja so vdzili zemljo, potem pa jo je vlekel trt in pol čevlja širok jermen in jo ratsi-paval po dolini. Ta mašinerlja je stala $40,000. Tam, .kjer je pred dobri rtf letom stal prej o-menjeni hrib, danes Stric Sam gradi velika stanovanja za delavce. Nekaj teh je že dovršenih.' To omenjam, ker mogoče katerega zanima, kako si kdo kruh služI. Zdaj |>a še nekaj drugega. Ravno mi Je prišlo na misel, da bo meseca marca 1040 preteklo 25 let, odkar smo iz glavnega urada SNPJ dobili poalovnieo za drušipo Narodni cvet 231 v Primrosu, pod katero Še danes poslujemo. Gre hekako srednje, kajti napredka ne more biti v tako mali naselbini kot je naša. V bližnji okolici so društva, ki ima jo svoje domove, v spodnjih prostorih pa vaake vrste munlcijo. Tako se nbvl člapl tja zatečejo, kjer so bolj vami ali kjer Je večja atrakcij V tem Ije. Mislim, da je mraz k temu pripomogel. . Dopisnikom kot so Anton Zi-danšek, Valentiačič, Barblč in drugi, ki so bolj zmožninKsa^ dopise nego jaz, svetujem, naj nadaljujejo, magari če je Še več klobas. Ce kakšen čitatelj dopisov ne mara klobas, svetujem staremu "očetu" Prosvete, naj jim zopet pomoli smodke. Kar se mene tiče, imam raje klobase nego smodke. Radi teh vrstic ne sme biti zamere. Fortunat Maček, 231. čunu | Towerju, od I zbora, Sl«*mr v JoMeUi: «#mo je iz leU 189*. Jos. Stukelj jr takrat imel v Jolietu gostilno in pisarno za prodajanje pa rob rodnih listkov. . , £ Meni ni znano prej omenjeno društvo. Imeli pa smo trgovsko dru&tvo Baraga, pri katerem sem bil sam Hr-proskrbel Bsragovo sliko, ki je »edsj v ondotni šoli. Kaj vse -mi pride pod roko. Tako vidim tudi pismo, v katerem, neki Jos. Pavlin iz Lj ubija* ne ponuja Buhu švicarski sir, rakijo, dolenjski cviček itd. Nš vem, če je Buh kaj naročil ali ne, so pa v pismu razna po trdi" Ia. Najdem razna društvena potrdila, potne liste itd. Ko ae poglobim v to, mi dan hitro mine. Matija Pogorele. neie pe«fl|i: nagodne, zaljubljene, amašn<>. od vinca sladkega, kupleti itd , saj jih ni, nič manj kosali vpletenih v to igro. Posebnost pri tem so tudi fantje^n dekleta, ki bodo pokazali, kaj se da storiti s trdno In dobro voljo. Seveda so tudi starejši v i-gri. Skupno nastopi 27 oeeb. * Igre na tem meatu ne bom opisoval, rečem Is, da ktior bo prišel pogledat, ne bo razočaran, ampak veselo preseneo^, kakor vedno na Lilijinih pHreditvah. „ Pevski in dramski klub Lilije proslavlja s to prireditvijo drugo obletnico reorganiziranjs, o. ziroma ustanove petja. Bo to nekakšna "gala" afera, in škoda bi bilo zamuditi eno samo točko lepega programa, ki se bo pričel točno ob 3. uri popoldne. milwauškem je seveda dovolj dokazov, da so pod kontrolo ali vplivom sUlinovcev, kot n. pr. Liga za mir in demokracijo, fttudentovska unija Itd. f Naposled je manjšina Diesovega odseka vrgla na mizo svojo trumf-karto. Kongresnik John Jr Dempsey iz Nove Mehike, novodealskl demokrat, je predlagal, da odsek objavi v poročilu imena " vseh ČLANOV komunistične Mtranke, ki so v službi federalne vlade, in zahteva njihovo takojšnjo odstoviUv iz federalne služIte. Dies je namreč |Ninovno in (Minovno iHiudaril v javnosti, da le "na stotin* komunistov v službi federalni vlade" in Dem|»sey je zahteval:' "Ce je to resnica, mivrajo biti vsi ti komunisti razkrinkam! In ods|pyjJ«»i\i_^ ." Njegov predbig je bil sprejet soglasno. Is-hoda nI' bilo iz pasti, v katero je D<'mpsey pravil večino odseka! "Iti zdaj," 'je rekel l>eni|»sey, obrnivši se proti J. II Mntth«twsu. glavnemu IttoMovemu preiskovalcu iu bivMnu so|»otnikil komunistov, "proalm« dajte mi imena ČLANOV komuni-~ali&.M- stranke, ki i*o v federalni službi." v Na silno razočaranje Denipseyja, Kla«ti |m večine iMlseka, je Matthews pMdedel in p<»-trto odgovoril, da ne more dati NK, KNRGA imena, ker ga nima lina m celo k»»p«i l«nen ljudi v službi vlade, ki sit OHfMUKNI kol komtiiiisti.^imtiak dokaza NIMAJO, da je kdo med temi Cl.AN komunistične utranke* "Z drugimi IteMNlMmi ste |Mivedal|," je za-grmel Demp«ev nad Matthfwi*om. "da človek, ki s\e g a mladih letih v Tiflisur kjer. je v interesu revolucionarnega gibanja koval rope na banke in bogatine — izvrševali ho jih drugi!), ko4e dobil h Hitlerjem vred velike imperialistične skomine. Zanimivo je, da so se tudi med nami pojavili "gospodarski veščaki" Rusije, ki perejo in belijo SUlinov imperializem proti Finski in baltiškim državicam. Kar naenkrat se jim je s Stalinom vred "posvetilo," da tako Ogtfijnna država kot je Rusija nujno potrebuje izhodišče na Baltik (kakor da bi fg ne imela!) in na Severno morje (zopet: kakor da bi ga ne imela posredno in neposredno!). Enontavno naj brcne in podjarmi male državice, ki so ji na poti! Kakšno pravico ima palček upirati ae velikanu?,' Tiho naj bo in naj se sprijazni z — "ruskimi j)otrebami". Največja "avtoriteU" teh modrih ruskih "gospodarskih izvedencev" je "oče" Jnrij iz coloradskih hr1\)bv, ki M maže po "pisanem polju". Zadnje čase U, Kristusov namestnik kar gori rUsofilstva, namesto da bi učil Njegov nauk, ki pravi: "Kdor prime za meč, bo z mečem pokončan." OčiVidno mu je že pričelo < presedati študiranje teološke uganke, koliko • angelčkov lahko pleše na glavici bucike. Zdaj se je posvetil "gospodarskim potrebam" Rusi- ve slovenske organizacije Jos. zabele. V tem igrokazu, ki ae Stukelj o nekem tlakarsketp ra- deli v tri dele, pa bodo vmes do- iriallzem. (Možaku] or čast, ker se po- Smrtna kosa Girard, Ohlo.—Naše Ljubljana 49 SNPJ je dva Člana. Dne 2.' d John Panlgarc, ki je sa rahlega zdravlja. društvo izgubilo je umrl II dalj ča-V Zdruie- • ./V ai r »V**' Mla vflMa a ed Mittai. nih državah je živel 28 let. Star je bil 64 let. Tu zapušča ženo, dva sina in pet vnukov. Doma je bil z Viča pri Ljubljani. Dalje je umrla članica Fran-ces Lužar po enem tednu bolezni. Stara je bila 6« let in je živela v Girardu 34 let. Tukaj zapušča moža. tri sinove in tri hčere. Doma je bila it Zaloga pod Ljubljano. Na bdlniški listi društva 49 imi sta l^ouis Mustar in Mary Pangarc. Dne 7. januarja je nagloma v Nilesu umrl'Rudy Princ, sUr 33 let. Omenjeni dan je šel z družino k svojemu bratu na praznovanje pravo* lav nega božiča. Ko so posedli okrog mite. • ga je sredi šale zadela srčna kap In je poklicani adtavnik konšU-j tiral le smrt Rojen je bil v Nilesu. kjer je vodil fniaerijo in mesnico. Ta — večje-od Leningrada? Kako pa rusku pre-stolica živi brez morskega promeU, in sicer vaeh dvanajst mesecev na leto? In kakor druga velemesU, ki so nasUla po Sibiriji in drugod po prostrani Rusiji? Mar bo z zadavitvijo |, in okupacijo svobodne Finske, s pomorit m i" (Dalje na a. strani.) , Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 16. januarja 1920) Domače vesti. V Dorisvilla, IIU se je pri delu v jami težko pobH Ujnik društva št. 1** SNPJ. r DHorskr vesti. Nadaljujejo se demonstracije v mnogih mestih Amerike proti izključiti newyorških socialističnih poslancev. Ame bil ko se je zapredel v pome nek s svojimi znanci pred idiličnim čebelnjakom. Ko so ga zdaj prinesli podšentjurski fantje na-svojih ramenih iz vasi na naše pokopališče. ga je spremljala vsa številna druščina. Vsak je imel z* kojnika le pohvalno besedo. VKf*'......- Povišanje rudarskih mezd pri TPD Ljubljana, 12. decembra.— Danes_ je bila pri generalnem ravnatelju TPD v Ljubljani mezdna razprava zaradi nove u-reditvtntfežd rudarjev v revirjih te družbe. Razpravo, katere so se udeležili zastopniki Delavske zbornice, Zveze industrljcev in delavskih strokovnih organizacij, je vodil rudarski glavar i nI Cuček. Od. strani Trboveljske premogokopne družbe so bili navzoči generalni ravnatelj' Rl-hard Skubec ter ravnatelji generalnega ravnateljstva in rudnikov* Razprava je potekla v duhu razumevanja obojestranskih potreb in možnosti in se je končala s sporazumom, po katerem je družba odobrila 8% povišanja brutto-zaslužkov z veljavnostjo ed l. decembra 1939 dalje. Po-tfcga so se temeljne- mezde III,, IV. in V. kategorije povišale za približno 2%. S tem povišanjem znaša celotno povečanje mezd v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe v letoš-njem letu 12% oziroma 14%. THtblapel opija raskrlnkanJ Beograd, 12. decembra.—Beograjska policija je te dni razkrinkala družbo mednarodnih tihotapcev, ki so se na debelo u kvarjali s prodajo opija. iP8*č3 dobrim tednom je kriminalni oddelek zaupno izvedel, da namerava Brgnko Dejanovčan, ki je kot mizarski pomočnik za poslen v beograjski delavnici vagonov, spraviti čez mejo večjo količino opija ali opijske baze. Policija je na DejanovČevem stanovanju-napravila hišno preiskavo in pod deskami v tleh v resnici našla 40 zavitkov belega in rumenega strupenega prahu. Policija je moža takoj aretirala in Dejanovčan je priznal, da sta opij hranila pil njem Peter Br-kan, sekcij »k i šef beograjske direkcije mednarodne družbe "Wa-gon-Lits", in Valentin Hrastnik —ime ga Izdaja za Slovcnca-^ ki uživa sloves nevarhega mednarodnega tihotapca, sicer pa biva v Carigradu kot trgovec z lesom. Zanimiva je DejanovČeva pripoved o tkm, kako se je z Br-kanom prvikrat srečal. Seznanil ju je Anton Druškovič, nadzornik v beograjski delavnici družbe "VVagon-Lits". Brkan mu je dejal: --—-- '.'Siromašen Človek si, a prav PROSVETA ti zaupanja vreden in previden. Kadar popravljaš vagone, bi v straniščih II, razreda na oknih prav . lahko napravil majhne vdolbine, v katere bi se dala spraviti kakšna stvar. Takšnole delo bi se ti lepo izplačalo. Dejanovčan se je povabilu odzval, začel je delati tajna skrivališča v oknih vagonov II razreda, ki vofcijo med Beogradom, Atenami in Parizom. Ko so bile prve priprave končane, ga je Brkan seznani s Hrastnikom, ki je blago dobavljal. Za vsak kilogram opija, ki je srečno prišel čez mejo, je Dejanovčan dobival po 200 din. Hrastnik ga je seznani} še z ^nekim Grkom, ki je' bil očitno glavni organizator podjetja. Brkana so aretirali v njegovem stanovanju v lastni palači v Colak-Antini ulici. Tudi Brkan je brez oklevanja priznal. Med drugim je navedel, da je zago-netni Grk. ki "je bil vodja družbe, bivši trgovec Leander Konstanti nidid iz Carigrada. Z njim'ga je seznanil Grk Niko Skaljaris* ki stalno biva v Carigradu ali Parizu in se na debelo bavi s tihotapstvom. Ko je Skaljaris izvedel, da je Brkan šef vagonov na progi Beograd-Pariz, je tako navezal stike Ž njim in poskrbel, da sta se Brkan in Konstantint-dis sešla v hotelu "Vieni" v Carigradu. Takrat — bilo je leta 1988—*je Konstantidinis Brkanu zaupal, da dobiva opij po prav ugodni ceni od Rusa Raskina v Carigradu. Potem, je organizacija tekla kakor po maslu. Zveza med Carigradom in Parizom je bila brezhibna, v žepih tihotapcev so se stekali bajni zaslužki. Brkan je priznal, da je v prvih dveh letih preko naše države spravil okrog 150 kg opija. 1'osneje, ko se je Brkan stalno naselil v Beogradu, je zveze s tihotapci za nekaj časa prekinil. Nekega dne leta 1936 pa ga je Konstant i nid is obiska v njegovi palači v Beogradu in ga prego* voril, naj se vrne v tihotapsko ilužbo. Toda šele kakšno leto pozneje se je Brkan spet lahko lo-tif jpoala, ko se je seznanil z Valentinom Hrastnikom. Zveze so bile obnovljene in lani se je Br kanu posrečilo, da spravi spet kakšnih 30 kg opija čez mejo. A ko so začeli r Evropi grmeti topovi, se je kontrola na mejah tnOČho poostrila in tihotapci so spet ostali križem rok. V stanovanju siromašnega Branka De janovčdna je ostala zadnja zaloga nevarnega belega prahu, ki je vso družbo spravil pod ključ. lahko postaneš bogat, čevezana z rekami, ki tvorijo v več- primerih zolo lepe slapove. Jezera pokrivajo nad 12 odstotkov vse države. Veliko je tudi gozdov in izredno lepe so stavbe iz rdečega granita. Steber finskega gospodarstva je poljedelstvo, ki je na'zelo visoki stopnji. Največ se goji ovsa, ječmena IrirlŽa, medtem ko je pšonice tako malo, da se mora uvažati.. Razvita je tudi lesna industrija, ki predstavijo izvoz Finsko. Podnebje je hladno, toda zdravo, in sicer najbolj ob morju in v gozdnatih pokrajinah. Zima traja od polovice oktobra do j>olovice majs in v tem času pade toplomer večkrat na 26 stopinj pod ničlo. Mraz je celo v poletnih nočeh, čeprav je čez dan zelo vroče (nad 30 stopinj). Finci so vsi pismeni. Šoloobvezen je vsak otrok od 7. ril do 15. leta Pouk se vrši v nia* terinskem jeziku. Poleg tega imajo svoje šole tiuli Kusi in Laponci. Veliko je zasebnih tečajev. V šolah *o med glavnimi predmeti telovadb« in šport. Po vsem svetu s« znani njihovi športni prvaki. Univerze se v državi tri; številne so ljudski univerze in javno biblioteke; prav tako telovadne organizacije. • ' ' -v Odkwi ho Finci 'lotim Finci, ali kakor se sami imenujejo. Suomi (t. j. prebivalci močvirja)V so prastar kulturni narod, kar je razvidno Iz njihovih spomenikov iz Altaja čez Ural do Belega morja. Njihov izvor do danes še ni dognati. Morda izhajajo iz starih slovanskih .plemen, s katerimi imajo nekaj sličnosti. ali pa iz Sarrna-tov._ Njihovo prvo znano bivališče so gorovja ob Kaspiškem morju. Tam so prebivali že izza časa Cira kot miroljuben nomadski narod, k[ je živel od lova iu zelišč. S poljedelstvom 06 začeli,šele .pozneje. V njihovi zgodovini je mnogo nejasnega, ra. So to pošteni, junaški, dobri, molčeči, flegmutični, izredno gostoljubni ljudje. Kulturno so na visoki stopnji. Abecedo so dobili od Švedov v 12. stoletju. svojo pa leta 1548. Leta 1640. so dobili prvo lastno uni-verzo, ki je bila po velikem požaru v Abu prenesena poli imenom "Aleksandrova univerza" v toda zdi se gotovo, da je bila Helsinke (1827). Po izgovarja njihova selitev v severovzhodne pokrajine Rusije posledica pre. soljovanja za časa preseljevanja narodov. Kakor se dozdeva, jio se na pritisk Gotov za čaša Kri; stusovoga rojstva preselili v za-padno uralsko deželo, posebno v. pokrajino, kjer se združit« Mala lii Velika Volga. To Je" M)" njihova druga domovina, Iz katere so bili pregnani v 4. stoletju v tretjo, kjer prebiva glavno deblo Fincev še danes. Ostali pa so se razkropili ob Volgi, Oki, Dvini in v dolgih pasovih do Urala in v Azijo, ~V prejšnjih časih so bili bolj povezani ln so tvortti celo samostojno kraljestvo, ki Je bilo zgodovinskega pomena, kakor |>ermsku država, in dvojno kraljestvo Dorcev in JOgUrtov. Mila v Manhllmu. Pa„ Bureau ('imperative Asan. ga je kupila Penns.vlvania Farm Po postavi so Finci močni, T«rli»al»i ha^««. polnega podolgovatega obraza! I •dWlikl l*gOVOr zagorele |x>lti, plavolasi s sivimi očmi, resni in umerjenega guto-^njenega prebivalstva, v pretežni meri delavskega in kmetske- V tistih časih so bili Finci duševno podobni divjakom; svoje praznike so |irazrtovali s pijačo in so del j časa ropali po morju v strah svojim sosedom. Zaradi njih so Svodi večkrat trpeli in zato so jih poskusili podjarmiti. Toda švedska nadoblast ni trn-jala dolgo. -Slednjič Ji dosegel U i Erik Sveti Švedski, da so sezidali (1157) pod vodstvom škofa Henrika pi. Upsaia prvo cerkev in mesto Abo. Toda tudi to ni dolgo trajalo, Finci so škofa ubilMn s podporo Novgo-roda pregnali Švede, Rusi pa so mesto.Abo razrušili (1198), kar jo povzročilo intervencijo pai*-ža v Novgorodu. Aleksander ftevski ga je pa odblL oh, Nevi (1240). Kmalu potem so Finci prišli spet pod oblast Švedov. Leta 1368. Jo Finska dobila naslov kneževine in jo prešla v last švedskih princev. Takrat Je bil uveden fevdelnl sistem, vendar pa ne v taki obliki, kakor v drugih državah Evrope, Tudi svoj jezik so Finci ohranili, čeprav jo bil uradni josik Švedski. Pod oblastjo Švedske so ostali skoraj nepretrgoma, dokler jo niso Rusi za časa Petra Velikega premagali. Seveda je v tej vojni nojbolj trpela Finska. Rusija je dobila najprej (1721) del, a (1809) s privoljenjem Francije celo Finsko. V sestav Rusije je stopile Fin-!ska kot* "Velika Kneževina", z avtonomijo in svojo zakonodajo. Kljub temu pa so finski patri* joti 30 let v 19. stoletju vodili borbo za narodni jezik, ki so ga Rusi nazadnje tudi uvedli, ftele leta 1M80. so začeli boj? proti avtonomiji In jo postal ruski jezik (1900) državni Jezik ter uve-den nJega pouk v finske šole. vi'je njihov jezik med najlepši-mtiut svetu. Sporazum med Bolgarijo in Turčijo Bojazen pred . rusko avmijo Sofija, Bolgarija, 15, jan. ~ Tu poročajo, da je prišo . polnega sporazuma med Bolgarijo in Turčijo v zadevah, ki se tičejo ohranitve miru na Balkanu in zaščite nevtralnosti. Poro-Silo Jo bilo objavljeno po konferenci mod bolgarskim premier* jem Kidaselvsnovom In Numn-nom MenemeneogluJem, tajnikom turškega zunanjega ministra. Predstavnik* Turčije je po-tem sprejel bolgarski kralj Boris v svoji palači. "Bolgarska vlada bo ostala strogo ff&Vtrfetna v soglasju s politiko teznega prijateljstva s Turčijo," pravi uradna izjava. Vladni krftgt niso hoteli komentirati poročila iz Ankare, da Je MenerrtlTOšrlu a|>eliral na bol-garskega premierja, naj opusti začasno zahtevo glede vrnitve Dobrudže, province, katero Je dobili Rumunija od Bolgarije pO svetovni vojni. (N»dslj«v»njti tft. * t m iii,) Ankara, Turčija, 15. Jan, IV>ročllo, da je Italija prevzela vodstvo gibanja glede ustanovitve enotno fronte držav južno-vzhodne Evrope proti možnosti agresije s strani sovjetske Rusije, Je bilo sprejeto z iiavduše* ijem na znsnje, ker to (»omeni dvojno zaščito za Turčijo. Tu-kajšnjl politični krogi pravijo, da Jo Italiji zavzela odločno stališče proti razteanltvj sovjetske-ga vpliva na balkanske državo. Italijanski napori so v popolnem soglasju s cilji Velike Britanijo in Francije, ki sta tudi za formiranje balkanskega bloka, ki naj bi ustavil sovjetsko in na-ijsko ekspanzijo. Turčija je povezana z Anglijo ln Francijo s paktom vzajemne vojaške |mmo- — - Zagovor ns sodišču "Hlapcs, ki je z gorečo pipo stopil v senik, sem v trenutni joti tako udaril po ustih, da so se (Ječe iskre razletele na vse strani in tako je nastal strahovit požar." - w • e k .... P *r*1ovni ntjut V svetovni vojni so se hoteli 4 Finci Nemška bojns ladja Graf Hpee. ki Je Mle poškodevans v bitki s angleškimi krKsrksmi. fcl*ri poštenjak najbolj srečen,,no Nemci sami potopili v Milini umgvsjskega obrežje. Finci s pomočjo Nemčije osvo-1^.1».» ~ jltl, kar"se Jim Js po oktobrski j_L. revoluciji V Rusiji tudi posreči- • io. Tods kmalu fifttem je tudi i v Finski vstsl boljševizem, ki soj •Ig« ps finski nacionalisti na čs- Iu jim genersl baron Msnner- • 4tM|L*- pomušjo ruskih, nmn | škik in švedskih oficirjev ter nemške vojske pod poveljstvom J genersls von dar Gol t za premagal i in jM-evzeli oblasfc Do n«nv škega poraza v svetovni v«»jiu Jr Finska šH>ela-z Nemci v priju-teijstvu, Iioteflrp« se Je '»briillS ~ na aligMko smer K sovjets ko Rusijo Finske dslj čase ni bil* , ^ }f dobrih (idnošajih. Orgs«izi-j ^ raia js celo nskakšn* "dohro-LadJo vOlJee", ki W vptiUlI v Ksr^li-' Jo, hote* Jo osvojiti. ___—: . lUds^edmett Oris: "Rad« bi v«dels, za^ij j si se zaljubil baš v meite?" On: 'To bi tuffl jaz rad vs« ga In ruskih revežev v "rdeči'L armadi, izginil v zimski sezoni led s Finskega zaliva! Mar bo (totem leningrajsko pristanišče vse leto brez ledu ? Izgled«, da glefl« "strastno in gleda pristransko" tisti, ki soče. videti Mtsllnove "pesti/ oziroma Jo odobrava —. ne vem Ir kak-šnega motiv«. • ■ Toda recimo, da so te "rusko avtoritete" med nami res "gospodarski veščaki" in priznajmo Mlogičhoot(' njih "argumentov". Mar ne bil (m enaki %,lo*lki" opravičen tudi Hitler, ,da zapodi svoje oborožene kuhorte preko Slovenije proti Trstu, da dobi za južni dol svojega na-cljskega imperija izhodišče do morja z okupacijo Slovanu«; kar ni izključeno? Ce so ti "veščaki" re« tako "nepristranski" kot se kažejo v flnsko-ruskem konfliktu, bi tudi Hitlerju morali pritrjevati, ko bi s ognjem in mečem uničeval Slovenijo, moril vse od kraja, mladino in starino in našo rojsu ne krajo spremenil v razvaline in imkopališča, samo zato, da lirfdo do "okna" na Jadranu — do Trsta? (In Trst Jo z gospodarskega stališča res potreben voej Južnocentralnj Evropi, kakor tudi obratno.) t Fantjo "nestrankarjl" In "go-spodarski strokovnjaki", odgovorite na to vprašanje t Atl mar mislite, da je Stalinov ali kakršenkoli — imperializem na Baltiku drugačen kakor bi bil Hitlerjev Imperializem nroti Trstu, ali pa tudi proti Orne-mu morju?! Mar mislite, da so žlvljenjs finskih kmečkih in delav«kih mas (ali |»a ruskih) manj vredna kakor bi bila življenja: naših ljudi v stari do-movlnl?! Po vaši lastni "logiki" in "neprlltraooifT hi bil namen enak v prvem JtoLv dru« gem primeru *«— "gos|Mjdarske potrebe velike države" proti mali drŽavi. Ce ste re« tega mnenja, ste v srcu nič drugega kot .Imperlall-sli. In Ce hočete kot taki biti dosledni, tedaj nimate nobene mor« I ne, še manj pa "logične" pravice zgražati se nad Hitlerjem — nad kakršnokoli Imperialistično bando. Toda zdi se ml, d« sle le zmešani "veščaki", ki varate samega sebe In skušate vsratl tudi druge, ali |ie ne veste, kaj blebetate. Opozicija proti poeojilu Finski VVashington, t). C., IA. Jan,— Republikanski člani senatnega bančnega odseka so zapreti!i z blokado skcije glede ameriškega posojila v vsoti $60,000,000 finski republiki, če no bo državni department isnial Jasna iaiave glede nevtralnosti Amerike v zvezi s tem posojilom, Zakonski načrt, katernga je predktšii sena-te 1'rentis« M. Brown, demokrat iz Michigana. določa*