Poštnina plačana t gotovini. Leto LXIV^ št. 232 LjnMJs Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva ulica tt. 6 Telefon ftt. 3122, 3123, 8124. 3125 In 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg fit. 8. —---CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 1*0. NOVO MESTO, Ljubljanska tel. št. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — wrm —, Račun pri postnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.351. PRED NOVO UREDITVIJO REPARACIJ IN VOJNIH DOLGOV Hoover predlaga znižanje vojnih dolgov za polovico, ako se evropske države obvežejo, da znižajo v isti meri izdatke za oboroževanje in nemške reparacije WashinjrtoiL 13. okt. Včeraj je ameriški poslanik v Rimu izročil italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju oficijelno povabilo ameriške vlade, naj po možnosti čimprej pride na poset v Washine:ton, kjer bi se pri tej priliki vršili važni razgovori v zvezi s svetovnim finančnim položajem. Ameriški listi obširno komentiralo to povabilo in naglašajo, da hočejo Zedinjene države tudi v bodoče ostati na vodstvu pri urejevanju velikih mednarodnih problemov. To pa na drugi strani dokazuje, da je Amerika prelomila s svojo dosedanjo tradicijo, da se ne bavi z onimi velikimi mednarodnimi vprašanji, na katerih Amerika direktno ni zainteresirana: Tudi v Ameriki je naposled prodrlo prepričanje, da je ves svet gospodarsko in politično medsebojno tako povezan, da se niti ena država na svetu ne more obdati z nekakim kitajskim zidom. Rim, 13. okt. Uradno potrjujejo, da se bo zunanji minister Grandi 7. novembra v Napulju vkrcal za potovanje v Ameriko, kjer bo ostal 10 dni. Predsednik ameriških Zedinjenih držav Hoover je izrazil željo, da bo prišel v Ameriko tudi italijanski ministrski predsednik Mussolini, ki pa je na povabilo odgovoril, da mu za enkrat prilike ne dopuščajo, da bi zapustil državo in se odzval ameriškemu povabilu. London, 13. okt. Dobro informirani organ angleških finančnih krogov Financial News« potrjuje vesti, da na- merava predsednik ameriških Zedinjenih držav Hoover predlagati znižanje vojnih dolgov za polovico pod pogojem, da se evropske države obvežejo za polovico znižati reparacije in. izdatke za oboroževanje. List pripisuje tej akciji Hoovra največjo važnost in povdarja, da bi se po tej poti najlažje in najuspešnejše doseglo omiljenje sedanje gospodarske krize. Razgovori, ki jih bo imel Hoover v bližnji bodočnosti z raznimi evropskimi državniki, imajo namen pripraviti čimprejšnje sklicanje velike mednarodne konference, ki bi se bavila s tem vprašanjem in ki naj bi se po možnosti vršila istočasno s svetovno razoroži-tveno konferenco. Japonski odgovor na kitajsko noto Japonska nima nobenih ofenzivnih namenov, marveč hoče ščititi varnost življenja in imetja svojih državljanov v Mandžuriji Ženeva, 13. oktobra. AA. Generalni tajnik Društva narodov Sir Erik Drummond je na željo japonskega zastopnika razposlal državam - članicam Društva narodov noto japonske vlade z dne 9. t. m., s katero odgovarja na noto kitajske vlade z dne 6. oktobra. Japonska vlada pravi: V noti z dne 5. oktobra trdi kri tajska vlada, da je predstavnik Japonske pri Društva narodov izjavil, da bo Japonska ;zpraznila vse kitajsko ozemlje, ki so ga nasedle japonske čete in da bo vzpostavila stanje z dne 17. septembra, V isti noti >tr-•M fcitadska vlada, da je svet Društva naro-iov naročdl, da se vse japonske čete na <:tajskem ozemlju umaknejo že pred sestankom sveta Društva narodov, sklicanega za 14. oktober. Med tem se vidi iz mnogoštevilnih izjav japonske vlade, da japonska vlada ni pripravljena umakniti čet e kitajskega ozemlja, preden ne zavaruje japonskih interesov ter ne zaščiti imovine in življenja Japoncev. Poleg tega svet Druritva narodov 30. septembra ni spreoel nobenega sklepa o umiku japonskih čet pred sestankom, sklicanim za 14. oktober. Kar se tiče note kitajske vlade - drugem deln, označuje japonska vlada svoje stališče tako - le: 1. ) Vojne operacije japonske vojske, izvršene po nočnem spopadu 18. septembra med kitajskimi in japonskimi četami pri Mukdenu, niso imele drugega cilja kot da preprečijo nevarnost ofenzive kitajske vojske, kd je bila v veliki premoči. To dokazuje tudd dejstvo, da so japonske čete imele pri tem težke izgube. 2. ) Kitajska vlada je imenovala že generala Konkčosinga in Nančesanga, da se pogajata o potrebnih ukrepih za vzdrževanje miru in reda z japonskimi četami v onih predelih, ker so se japonske čete umaknile v železniško cono. Cilj japonskih operacij je samo ohranitev miru. V primeru, da se čete umaknejo, bi prišlo do ponovnih spopadov med kitaoskimi in japonskimi četami. 3. ) Japonska vlada smatra, da je v danem trenutku nujno potretno, da se vodijo med Japonsko in Kitajsko direktna pogajanja, da se ublažijo razdražena nacijom alistična čustva Japonske čete bi se nato mogle umaknitđ v železniški pas. 4. ) Japonska vlada je pripravljena pogajati se takoj s Kitajsko za dosego sporazuma v vseh zgoraj omenjenih točkah. Volilna borba v Angliji v polnem razmahu Složen nastop vladnih skupin, ki jih Grey za M London, IS. oktobra, AA. Ministrski predsednik Macdonald je včeraj odpotoval v Sea.ha.rntiarbour, kjer bo osebno vodil volilno propagando. Na postaji je bila zbrana velika množica, da ga pozdravi in mu čestita k 651etnici rojstva. Ministrski predsednik je prejel k rojstnemu dnevu veliko Čestitk. Kralj in kraljica sta mu brzojavno čestitala. London, 13. oktobra, AA- Volilno gibanje postaja povsod vse bolj živahno. Politične stranke se bodo kolikor mogoče izognile trojnim volitvam. V raznih londonskih volilnih okrajih so se stranke, ki podpirajo vlado, že dogovorile, da bodo nastopile skupno proti kandidatu delavske opo- podpira tudi del liberalcev — Lord acdonalda žici je. Kandidiral bo samo 1 pristaš strank, ki so za Macdonaldov manifest. Pogajanja za skupen nastop med vladnimi liberalci in konservativci se še nadaljuje. Včeraj popoldne je govoril v Londonu stari liberalni državnik lord Grey. Izjavil je, da je navdušen pristaš Macdonaldovega volilnega manifesta. Pohvalil je liberalce, ki so se odrekli kandidaturi na korist kandidatov narodne delavske in konservativne stranke. Govoreč o sedanji svetovni krizi je dejal, da bi bilo nepošteno izsiliti od vlade v sedanjih trenutkih obljube, ki bi le ovirale njeno delo za omiljenje gospodarske krize. Macdonaldov volilni program Na znotraj ureditev državnfh financ, na zunaj revfzija vofnfh dolgov gram je nadalje povdaril, da je prva in kategorična potreba ohranitev proračunskega ravnotežja in ponovna stabilizacija funta. Na polju mednarodne politike bo težil za tem, da se Čimprej skliče mednarodna konferenca, ki naj na novo uredi vprašanje vojnih dolgov tako, da bo ta ureditev resnično prinesla olajšanje gospodarske krize. O reformi sedanjih tarif, se da govoriti. Zborovalci so sprejeli Macdonaldov govor z velikim odobravanjem. Delavska stranka je napela vse sile, da bi pri volitvah dosegla čim večjo zmago. PostavUa je rekordno Število 520 kandaditov, med njimi 27 žensk. London, 13. oktobra. Ministrski predsednik Macdonald je včeraj otvoril v svojem volilnem okraju Ceahamu volilno kampanjo. Njegov govor je izzvenel kot opravičilo vseh izrednih ukrepov, ki jih je storila njegova vlada in kar ga je ločilo od delavske stranke. V svojem govoru je Macdonald izjavil, da mu bo zgodovina dala prav in da bodo tudi njegovi sedanji nasprotniki morali uvideti, da v interesu naroda in države ni mogel ravnati drugače. Slej ko prej se smatra za socialista in pristaša delavske stranke, četudi se ne more vedno pokoriti diktatu strankinega vodstva. Razvijajoč svoj pro- Iz policijske kronike Ljubljana, 13. oktobra. Pred dnevi smo poročali, da je policija prijela in izročila sodišču SeSe^e«^.-u*>rja jv t ki je bil osumljen raznih tat- vin, med drugim tudi tatvine kolesa. Policija je namreč pri njem zaplenila moško kolo, o katerem je trdil, da ga je našel blizu Stadiona. Naknadno je policija ugotovila, da je kolo last trgovca Mirka Beli-harja. kateremu je nekdo na dvorišču v Beliče vi gostimi kolo zamenjal ter pustil tam staro kolo. Zamenjal ga je J-kolo, ki ga je pa pustil na dvorišču Beli-čeve gostilne, je pa ukradel nekemu Sesku izpred Urbančkove gostilne na Jezici. Kakor smo poročali včeraj, so orožniki v Višnji gori zaplenili kolo in konjsko vprego, kar je bilo najbrž ukradeno. To so zaplenili 22 letnemu Antonu Luinu iz Gabrovice pri Gorici, ki je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. Delavcu Josipu Vodiaku iz Zgornje Šiške, je nekdo včeraj ponoči z vrta odnesel nekaj perila v skupni vrednosti 350 Din. — Sluga Jernej Skrinjar, zaposlen pri stavbni tvrdki >Slograd«, je prijavil, da mu je nekdo iz predsobe pisarne »Slogradc na Dunajski cesti včeraj opoldne odnesel siv ponosen jopič in moški dežnik .oboje vredno 260 Din. — Gradbeno vodstvo cestne železnice je prijavilo, da nekdo neprestano krade cestne sverUjke, ki jih mora družba postavljati zvečer k izkopu ceste za tramvajsko progo. Doslej je bilo ukradenih 11 svetiljk in trpi družba okrog 700 Din škode. V Dravi j ah je včeraj neki avtobus, ki je vozil proti St. Vidu, podrl dijaka Tehniške srednje šole Zdravka Ravnikarja, ki se je peljal na kolesu. Ravnikar je odletel v izkopani del tramvajske proge in se nekoliko poškodoval, ima pa tudi precej škode na kolesu. Glede na naraščajoči vozni, zlasti pa avtomobilski in avtobusni promet po ljubljanskih ulicah je banska uprava naročila policiji, naj nekoliko prouči vprašanje prometa, zlasti avtobusnega, ki naj se preuredi in naj se glavne ulice rM so itak preobljudene in z vozovi ter avtomobili prenatrpane, razbremene. Policija je v zvezi s tem ugotovila, da se nekateri avtobusi ne drže predpisanih stojišč in da ne vozijo po predpisanih ulicah. Nekateri avtobusi so poleg potnikov začeli v mesto uvožati tudi razno blago, ki ga oddajajo strankam po mestu. Ker se avtobusi ustavljajo po ozkih, a prometnih ulicah, zavirajo ves promet. Policija bo sedaj preuredila medkrajevni avtobusni promet in bodo dobili lastniki voz nova navodila glede postajališč, vožnje po mestu in prevoza blaga. Ker večina lastnikov nima koncesije za prevažanja blaga in s tem indirektno oškoduje prevozniške tvrdke ter tudi železnico, bo poliedja prepovedala prevažanje blaga z avtobusi. LJUBLJAN8KA — Devize: Amsterdam 2273.78 — 2380.62, Bruselj 783.1» — 785.56. Curin 1098.46 — 1101.75. London 218.51 — 321.01, Newyork 5589.63 — 5606.63, Pariz 320.57 — 221.53, Praga 165.86 — 166,86, Trst 285.77—291.77. INOZEMSKE BORZE. Curfh, 13. oktobra. Pariz 20.9, London 19.75, Newyork 510, Bruselj 71.30. Mđlan 26.20, Madrid 47. Amsterdam 206.60. Berlin 117.25, Soflja 3.70, Praga 15.10, Varšava 57.10, Budimpešta 90.026, Beograd 9.06. Hišni posestniki in stanovanjski najemniki Vzgledna inicijativa zagrebških stanovanjskih najermiifcov ~ Sklicanje skupne konference s hišnimi posestniki, da se dogovore glede stanovanjskih cen Zagreb, 13. oktobra. Preteklo nedeljo se je vršilo tukaj zborovanje hišnih posestnikov iz savske in dravske banovine. Med drugimi stanovskimi zadevami se je govorilo na zborovanju tudi o vprašanju najemnin. Zastopnik ljubljanskih hišnih posestnkov g. Frelih je opozoril na članek glasila hišnih posestnikov dravske banovine, v katerem se priporoča zmerne najemnine, da ne doleti naših hišnih posestnikov enaka usoda, kakor mnoge hišne po-setnike v drugih državah, kjer so pretirane najemnine imele za posledico veliko gradnjo stanovanjskih hiš, tako da so sedaj cele palače prazne, a hišni posestniki morajo prodajati hiše v fcrezcenje. Društvo stamovanjsikh najemnikov v Zagrebu je sedaj povabilo -zastopnike hišnih posestnikov na skupno konferenco, na kateri naj bi se sporazumeli o višini stanarine, kor je evidentno, da cene stanovanj niso v skladu s cenami drugih življenjskih potrebščin in z višino prejemkov najemnikov. Hišni posestniki so ta poziv sprejeli in z zanimanjem pričakuje vsa javnost, kake rezultate bo rodila ta konferenca. Zagrebški vzgled bi zaslužil, da ga posnemajo najemniki in hišni posestniki tudi ▼ drugih večjih mestih, kakor v Ljubljani, Mariboru in drugod, kjer je položaj na stanovanjskem trgu prav tak, kakor v Zagrebu. Tudi v Ljubljani je na eni strani par sto praznih stanovanj, na drugi strani pa naraščajo kolonije barakarjev. Borba med cerkvijo in državo v Španiji Socijalisti zahtevajo strogo ločitev cerkve od države — Proticerkvene demonstracije v Madridu Madrid, 13. oktobra. V zvezi z ustavnim vprašanjem se je razvila v Španiji ljuta borba za in proti ločitvi cerkve od države. Socialistične skupine zahtevajo popolno ločitev cerkve od države, zaplembo vsega cerkvenega premoženja ter izgon vseh cerkvenih redov, izvzem-ši usmiljenih sester, ki vrše službo bolničark v javnih bolnicah. Zmernejše skupine se upirajo tej radikalni zahtevi socialistov in ob priliki debate v parlamentu je prišlo že do zelo ostrih nastopov. Včeraj popoldne je prišlo v Madridu do velikih demonstracij proti duhovščini in p»oti samostanskim redovom. Več tisoč demonstrantov je šlo v povorki po mestnih ulicah ter krenilo pred parlament, burno zahtevajoč, da se takoj sprejme socialistična zahteva po strogi ločitvi cerkve od države. Policija je morala uporabiti celo orožje, da je demonstrante razpršila. Socialistična parlamentarna frakcija je na svojem snočnjem posvetovanju sklenila vztrajati na tej svoji zahtevi in če ustavni odbor ne bo formuliral tega člena ustave v smislu socialističnih načel, bo frakcija v parlamentu stavila svoj poseben predlog. Tudi v provinci je naletela ta borba med cerkvijo in državo velik odmev. V Granadi je biia proklamirana generalna stavka. V Sevilli so peki začeli stavkati, dočim se je ▼ Cordobi položaj nekoliko izboljšal. Volišča v dravski banovini Srez Ljutomer ima 19 volišč: Apače (Apače ,Crnci, Laitverci, Nasova, Ce-gonci, žepovci), Cezanjevci (Cezanjevci, Branoslavci, Kamenščak), Cven, Drobtinci (Grabe, Konjišče, Podgorje, Vratjavas, Vrat ji vrh, Žiberci), Gornja Radgona ( Gornja Radgona, črešnjevci, Police), Negova (Negova, Ivanjci, Ivanjševci, Očeslavci), Križevci (Križevci, Boreči, Kristane i, Klju-čarovci, Logarovei, Lokavci), Ljutomer (Ljutomer, Norsinci), Mala Nedelja (Mala Nedelja, Godemarci, Mora ved, Radoslavci), Okoslavci (Okoslavci, Grabanoš), Orehov-d (Orehovci, Boračeva, Zbigovci), Ščavni-ca (Sčavnica, Plitvica, Plitvički vrh), Slamnjak (Slamnjak, Presika, Stročja vas), Stara cesta, Radinci (Radinci, Hrast je-Mota, Rihtarovci, S rat ovci), Vučja vas (Vučja vas, Bučečovci, Ujaševci, Sta-ranova vas), Sv. Jurij ob Sčavnici (Sv. Jurrj ob sčavnici, Bolehnečiči, Galušak, Kraljevci, Slaptmci, Trbegovci), Kapela (Kapela, MurSčak, Stanetinci), Veržej, (VerŽej, BunČani, Grlava). Srez Maribor-desni breg ima 29 volišč: Cinžat (čdnžat, Ktrmen), čres-njevec, Pretrež, Vrhloga), Dogoše (Dogc-Se, Rogoza, Sv. Miklavž, Zrkovci), F ram (Fram, Loka, Morje, Ranče), Laporje (Hošnice, Laporje, Vrhole, žabi jek), Le-hen (Lehen, Podvelka), Limbus (Bistrica, Limbuš, Pekre, Vrbovdol), Makole. (Dežno, Jelovec, Sv. Ana), Pečke (Pečke, Sop-no, Statenberg), Pobrežje, Podova (Podova, Gorica), Poljčane (Lušečka vas, Pekel, Poljčane, Stanovsko), Rače (Rače, Jese-ndca), Ruse (Ruše, Bistrica, Lobnica, Smolnik), Slivnica (Slivnica, Orehova vas, Skoke), Slov. Bistrica (Slov. Bistrica, Kovača vas, Sp. Nova vas, šentovec, Rito-znoj, Zg. Bistrica), Sp. Hoče (Sp. Hoče, Bohova, Pivola, Pohorje, Razvanje, Zg. Hoče), Sp. Ložnica, Cigonce, Zg. Ložnica), Sp. Poljskava, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sv. Lovrenc na Pohorju (Sv. Lovrenc, Rečen jak, Rdeči breg (razen Podvej-fca), Studenci I. in H-, Studeoice (Stude-nfce, Brezje, Hrastovec, Modraža), Šmartno Pohorju (Šmartno, Bojtina, Frajham, Kajše, Smrečno, OSelj). Tezno, Rad vanje, Tinje, Zg. Poljskava (Zg. Poljskava. Bukovec, Gabernik, Ogljensak, Pokose). Srez Maribor-desni breg ima 37 volišč: Sv. Anton v Slov. gor. (Adrenci, Brengova, Cogentinci, Cagona, Osek, Smo-lioci, Sv. Anton, Zupetinci), Cermljenšak (Cermljenšak. Selce), Gočova (Gočova, Bil), Jaremna (Jarenina, Polička vas. Pes-nički dvor, Vukovski dol), Kamni ca (Kamrica, Bresternica, Jelovec, Rospoh). Krče-Kosaki, Maribor (Maribor ima 11 vo- lišč), Nova cerkev (Lokavci, Slatki vrh, Tratje, Velka), Selnica ob Dravi (Boč, Satnica ob Dravi, Janževa gora, Slemen), Selnica ob Muri (Selnica ob Muri, CerSaki, Sp. Sv. Kungota (Dobrenje, Gradiška, Na Ranci), Sveč ina (S večina, Slatinski dol. Plač), Sv. Ana (Kremberg, Dražen vrh,. Ledin ek, Rožengrund; Sčavnica, Zg. Ročica, žice), Sv. Barbara (Jablance, Korena, Rogoznica, Zimica, žikarci), Sv. Marjeta ob Pesnici (Sv. Marjeta ob Pesnici, Dra-gučova, Grušova, Vosek), Sv. Trojica ▼ Slov. Goricah (Sv. Trojica, Senarska, Sp, Porčič, Verjane, Zg. Porčič), Sv. Benedikt v Slov. Goricah (Sv. Benedikt, Drvanje, rhova, Sv. Trije kralji, Trotkova), Sv. Duh na Ostrem vrhu (Gradišče), Sv. Jakob (Ploderšnica, Sp. šentjakobski dol, Zg. šentjakobski dol), Sv. Jurij ob Pesnici (špičnik, Sv. Jurij ob Pesnici), Sv. Jurij v Slov. Goricah (Sv. Jurij v Slov. Goricah, Malna, Partinje, Sp. Gašteraj, Srednji Ga~ šteraj, žitenica). Sv. Križ, Sv. Martin pri Vurbergu (Sv. Martin pri Vurbergu, Cigi en ce, Sp. Duplek, Zg. Duplek, Sv. Peter, Sv. Rupert (Sp. Voličina, Zg. Voličina), Sv. Hj v Slov. Goricah (Sv. Hj, Cirkni-ca, Kaniža), Sv. Lenart v Slov. Goricah (Sv. Lenart. Sp. žerjavci, Zamarkova, Zg. Zerjavci, Setarova-Radehova), Zg. Sv. Kungota. Srez Metlika ima 9 volišč: Suhor, Dra-šiči, Radatoviči, Gradac, Božakovo, Metlika. Podzemelj, Radovica, Lokvica, Čreš-njevec Srez Šmarje pri Jelšah ima 29 volišč": Buče (Buče, Verače), Dobje, Koprivnica, Kostrivnica, Kozje (Kozje, Vctrnik, 75do-le), Križe, Loka (žusem), Mestinje (Lem-bergr, Slatka gora. Sv. Peter nai Mei. sedlu), Pllštanj (Drenskorebro, PUštan]. Zagorje), Podčetrtek (Imeno. Podčetrtek. So-pote, Pirštand). Podsreda (Podsreda, Gor-jane), Ponikva, Prevorje (Prevorje, Pre-f;?5uo). RogaAka Slatina (Rogaška Siatina, Spodnje Sečovo, Sv. Tro! r»a. Sv. M-jhor, Tekhčevo). Rogatec (Docaolia gora. Rogatec Sv Rok ob S.). Siilarjevo (Lastafč. Sedlarjevo), SMvnJca, Sv. Ema (NezbJfie, Sv. Ema), Sv. Florijan, 3t. Pete** pod S*. Gorami, Sv Križ pri Slatini (Brestovec. NImno, Plat, Raajk-jTec. Slatina okoVca. Sv. Katarina), Sv. Štefan, Sv. Vid pri Planini, Loke, Planinska vas. Sv. Vid pri Ponikvi, smarje I. (Šmarje trg), Šmarje IT. (Šmarje -okolica), žetale (CermoziSe, Dobrina, Kočlce, Nadole, žetale), Stoperce, Zi-bika (Rogmska gorca, Tlnsko, Zlblka). Lepite na pisma znamke protituberhutezne lige! Strao 2 >SLOVENSKT NAROD«, dne 13. oktobra 1931 8tev. 232 Inozemski kapital jp v Jugoslaviji Zanimiv informativen članek češkega lista o velikem dotoka inozemskega kapitala v Jugoslavijo »Československa Republika« priobčuje v nedeljski številki pod naslovom »Inozemski kapital v Jugoslaviji in oslabitev nemškega vpHvac zanimiv članek, glaseč se: »Do zadnjega inozemski kapital v Jugoslaviji sploh ni bil angažiran v večji množini. Na ozemlju stare Srbije je bilo nekaj francoskega kapitala, v drugih krajih je pa prevladoval nemški kapital. Večji dotok tujega kapitala v Jugoslavijo vidimo šele v zadnjih dveh letih. Živahnejše kretanje inozemskega kapitala je posledica ukinitve raznih zakonov in določb, k* so omejevale svobodno razpolaganje in obratovanje inozemskega kapitala v Jugoslaviji. Poleg tega so nastale nekatere olajšave v administrativnem in davčnem sistemu. Posledice teh ukrepov jugoslo-ske vlade so se takoj pokazale, kajti inozemski kapital se je angažiral v raznih novih podjetjih in tudi v investicijah v stara in nova javna dela. Zanimivo je, da izkazuje v Jugoslaviji največji dotok francoski, angleški. Švicarski in švedski kapital. Italijanski kapital skoraj sploh ne prihaja v državo in tudi nemškega denarja je zdaj v Jugoslaviji zelo malo. To je tem važnejše, ker je do zadnjega gospodarski vpliv Nemčije v Jugoslaviji visoko prekašal vse druge. Zadnje čase pa nemški vpliv v Jugoslaviji naglo popušča. Značilen je v tem pogledu uvoz elektrotehničnih izdelkov iz Nemčije. Leta 1927 je uvozila Jugoslavija teh izdelkov za 10.5 milijonov mark. leta I°29 oa samo za 6.3 milijonov. Tudi nemške ponudbe glede osuševanja okolice Zemuna in Pančeva, zgraditve železniške nroge do Bakra in ureditve pristanišča v Bakru so se morale umakniti francoskim in ?n;:]? škim ponudoam. Angleški kar^t.il se fe specijaliziral »' zvezi z ameriškim kapitalom na radnike in zato je nasta1^ M zadnjem času v državi mnogo radokopnih družb. Satno 'cn-donski Select'on-Trust je ustanovil v In-goslaviji 7 takih družb s kapitalom 1.875.000 funtov šterlingov. Največje izmed teh podjetij, rudnik v Trepči, se je razvilo v kratkem času tako, da zaposluje 6000 delavcev in pridobiva dnevno 1?0 vagonov rude. To je rudnik medi in svinca, ki je zaradi svojih nizkih obratnih stroškov tudi v slabi svetovni konjunkturi dobro zmožen konkurence. Tudi švedski kapital se je uveljavil v Jugoslaviji in se angažiral zlasti v prodaji poljedelskih strojev ter mlekanrških potrebščin. Švicarski kapital se zanima najbolj za elektrifikacijo Jugoslavije, v Beogradu grade novo veliko elektrarno. Poljski kapital se je angažiral večinoma v tekstilni stroki. Pred vojno jugosloven-ska zemlja tekstilne industrije skoraj sploh ni poznala, dočim krije zdaj ta industrija skoraj vsn domačo potrebo. Inozemski kapital vabi v Jugoslavijo najbolj okolnost, da je iugos'ovenska industrija zaščitena z močno carinsko barijero. Zato leži v trgovinskem in finančnem ministrstvu mnogo prošenj glede dovolitve novih podjetii. Švedska električna družba >Asea* predlaga, da prevzame in zgrad? vse iugoslo vensko telefonsko omrežje. Drugače se pa inozemski kapital angažira zlasti v državnih dobavnih in javnih delih. fugoslo\enska vlada ic izdelala nedavno obsežen program za zgraditev Dristanišč. železnic, cest in hidrotehničnih naprav. Proračun predvideva 6 milijard Din izdatkov Za zgraditev cest v skupni dolžini 780 km je določeno 7u0 milijonov Din. za zgraditev železniških prog pa 1.107,642.01)0 Din. Za ta dela vlada v inozemstvu veliko zanimanje. Poleg tega ima tugoslovenska vlada v načrtu še zgraditev beograjskega pristanišča, železniškega predora pod Beogradom, razširjenje pristanišča na Sušaku, v Splitu in Kotoru, zgraditev železniške oroge, ki bi vezala Slovenijo z morjem, osuševanje Skopskega polja v južni Srbi-ii. Popovega polja v Hercegovini Lonske-ga polja na Hrvatskem in gornjega dela Skaderskega jezera. Čudna preureditev Kakor znano, je gledališka uprava preuredila v oiperi gornje lože v balkonske sedeže, ki razen prve vrste v nobenem pogledu ne morejo zadovoljiti gledalca, ki si v najboljšem mnenju kupi pri blagajni balkonski sedež, na vsak n.ičin z name nom, da — vidi predstavo! V soboto sem se namenil v opero. tn>-tec ogledati si predstavo iz »ptičje per-spektiveu ter sem v ta namen zahteval balkonski sedež v drugi vrsti, misleč, da bom sedel na balkonu zadaj, na starih sedežih. Ko bi tega ne storil! Prihranil bi si bil ogorčenje in jezo ter denar. Prvič, že ta dohod do sedežev. Ko bi imel peruti, bi Še šlo nekako, Uprava je pri omenjeni preureditvi gotovo računala samo na po-setnike »vitke linije«, drugače bi pustila napraviti širše dohode do sedežev. Sicer se ne prištevam med debele, toda vseeno me je stalo precej truda, da sem se prerinil do svojega sedeža. Najslabše je pa glede razgleda na oder. Priporočam nujno obiskovalcem ope. re, ki nameravajo prisostvovati predstavi s stranskih balkonskih sedežev, da se opremijo z vratom — žiraie, ker sicer se jim bo godilo podobno kot meni, da nisem s svojega sedeža nič videl in sem s« vso predstavo prav polteno jezil in zabavljal sam pri sebi čez tistega, ki si je zamislil to preureditev! A. K. Zakadi okrepčevalnice v Grobelnem Dobivamo iz krogov letoviščarjev iu potnikov opetovano vprašanja in pritožbe. Stalen obiskovalec Rogaške Slatine nam piše: »Zakaj se je na kolodvoru Grobelno opustil bufet? Mnogo let je bil v ta namen v vestibulu ličen paviljon, kjer je stregla prijazna, za tak posel zelo pripravna gospa. Bufet pa 90 baje opustili, ker se je zahtevala pretrirano visoka najemnina. Kroži pa še druga verzjja, da je železniški zdravnik proglasil prodajalno za ne higijenično. Sedaj pošilja neki gostilničar iz sosednega trga k vsakemu vlaku na ročnem vozičku jestvine in ptidačo, kar je vsekakor še manj h:gijenično, a tudi skrajno nepripravno v vročini, dežju in mrazu. Dotični gostilničar ima pač več sitnosti kakor koristi. Gotovo bi se naSel podjetnik, ki M na lastne stroške preuredil paviljon tako, da bi odgovarjal zdravstvenim predpisom, c Še enkrat električne ure že večkrat se (Je tu pa tam kdo pritožil, da ne soglašajo javne električne tire. kri so nameščene po Ljubljani. V soboto 10. L m. se je izkazala zopet osa pred kolodvorom. Zadnjič so jo poprav,!ki (glej člančič v tejle naš,! rubriki), aLi v soboto sem ugotovil, da nikakor ne soglaša s kolodvorsko nro, ki je merodadna xa odhod vlakov. Ker stanujem pač bilou kolodvora, sem se zanesel na njo, kajjti pogledati mi je treba samo skoai okno in vidim — po dosedanjem mojem mišljenju — točen čas Saj veste, da dandanes elektriki radi za.-upamo, ker smo pač otroci modernega časa. Ali to zaupanje mi je pripomoglo, da sem zamudil popoldanski gorenjski potniški vlak. kajti električna ura in ura, po kateri je vlak odšel, nista soglašali za cele tri :n pol m.iuutc. Ko sem priše! io ure, ki je kazala 15.Z2, je vlak že vozil tam gori nad njo, dasi odhaja po voznem redu ob 15.35. Jugoslovansko Siemensovo družbo zato prosim, da pazi na svojo uro in naj stopi s kolodvorsko upravo v stike, da bosta obe imeli enak čas in da bo človek vsaj enkrat že vedel, pri čem je in komu naj zaupa. Uredite že enkrat te take potrebne, a za nas, ki smo tu samo »pasivna« in brezplačni abonenti ur namreč vendar tako mučne zadeve. Izletnik, ki je imel smolo. Elitni Kino Matica SAMO &E DANES NA SPOREDU Hitite in oglejte si po vsem svetu znano in priljubljeno opereto! .1*1 v E opereta siadkoopojnih melodij "'jI % Ijujl j fer V glavni vlogi gostuje primadona iz »Theater an der VVien« Anny Ahlers Harry Hahn Emst Verebes, Szoke Szakall, Krasno dopolnilo! Abonma predstava 3. Predstave ob ^ in 9 % zvečer Rečeno v oklepajo. — Od koga izvira dovtip, ki si ga zdajte povedal? — Od mene samega. — Tako? Torej si mnogo starejši, kakor S2 zdiš. Zlata poroka ▼ Kočevja Gos p. Gabrijel Raven, upokojeni 3ef davčne uprave v Kočevju, in ga. Uršula, roj. Promrou, sta obhajala r nedeljo 11. t. m. v intimnem domačem krogu 50letni00 svoje poroke. častitlJlTa jubilanta eta se pri najboljšem zdravje in pod štreno lične Revnove v.ile v Rosni ulici so bili t nedeljo sbrani najsrečnejši ljudje v Kočevju. Hčerki, gdčna. Adela, najmarljivejsa učiteljica kočevske šole. in Ana. energično samostojna ravnateljica velikega Industrijskega podjetja v LJubljani, nista sami pri starih roditeljih. Prišli sta tudi hčerki MLnka in Jelka s svojima soprogoma, sodnim svetnikom Meralom !z Ljubljane in zdravnikom dr. Komatarjem iz Lukovice, ki sta postala namesto v vojni izgubljenih, nova, vzorna sinova zlatoporočencev. Me-ralovi otroci so pa jima gotovo nagajali tako. kakor je dedu in babici najbolj všeč. Gospod Reven in blaga gospa Revno-\a! Za vse vajino dolgoletno, vedno neustrašeno slovensko naeljonalno. uspešno udejstvovanje med našimi someščani nemškega rodu, ki vaiju vendarle vai globoko spoštujejo in za vse dobrote, ki sta Jih tako številno nesebično vedno delila In Jih le delita najbednejirtm po pravilu, »naj ne ve levica, komu đft desnica«, sprejmita k redkemu Jubileju s prisrčnimi čestitkami najiskrenejšo hvalo kočevskih Slovencev! Daj vama dobra usoda doživeti še dolgo vrsto jubileonemu dnevu podobnih, srečnih dni! • Tej izbrani čestitki našega dopisnika se iz polnega srca pridružuje tudi uredništvo, saj je g. Reven do malega že skoraj 50 let tudi naročnik našega lista. NTa mnoga leta! Zvočni kino IdeaT Danes harlie Chaplin v svoji najnovejši velemojstrovini Luči velemesta Najboljše delo velikega umetnika! Ne zamudite in oglejte si film, ki je prinesel Chaplinu nesmrtno slavo! Ob 4«, 6., 1 8. in 9* 1 I. simfonični koncert Uprava Narodnega gledališč« je letos prav zgodaj pričela s svojimi m) članov je bilo v septembru 96.8S4 (— 4779) in sicer moških 65.883 (— 3873). žensk 31.051 (— 906). Bolnikov je bilo 2127 i.— 48")) In sicer mošk.ih 1209 (— 310), ler.*\ 918 (— 175). Odstotek bolnikov je znašal pri moških 1.84 (— 0.34), pri ženskah 2.96 (— 0.50), skupaj 2.20 (— 0.37). Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala ri moških 29.74 (— 0.23), pri ženskah 19.^1 (_ 0.51). skupaj 26.59 (— 0.38). Celokupna dnevna zavarovana mezda je znašala 2,575.983.60 Din (— 165 484) in sicer pri moških 1,957.618.40 (— 131.359.20), pri ženskah pa 618.365.20 (— 34.124.80). Gospodarska kriza Je v septembru, zlasti proti koncu meseca občutno narastla. Padec članstva od septembra lanskega leta znaša — 4.779 (dočlm je znašal prejšnji mesec samo — 3.510, in dne 30. septembra 1931 pa cek> — 7-211 zavarovancev). Naraščanje padca članstva je po vzročila v prvi vrati denarna kriza (pomanjkanje gotovine!). Razmerje m^d odpuščenimi delavci in delavkam! Je ostalo približno neizpremenjeno, to je na eno reducirano žensko odpa1'štLJa reduciran: moški in na eno zavarovano žensko pa samo dva moška zavarovanca. Zdravstvene razmere članov so M!e v septembru znatno boljše nego lansko Lete Zmanjšalo se ni samo absolutno število bolnikov za — 485 oseb, ampak rudi odstotek bolnikov je znatno padel; pri moških za — 0.34% in pri ženskah (vštevši porodnice) pa celo za — 0.50%. Značilen je padec povprečno dnevno zavarovane mezde, katera odgovarja pr5-bLižno dnevnemu delavskemu zaslužku Povprečna dnevna zavarovana mezda moških je padla za — Din 0.23 in ženskih pa celo — Din 0.61. Največji padec povorečne dnevne zavarovalne mezde mošk.ih je zna šal dose.daj samo — Din 0.05. Z.iiževanje delavskih plač je zavzelo v septembru torej zelo velik obseg — posledica pomanjkanja gotovine. Zaradi povečanja padca članov Ln njihovega zaslužka se je pove5am«rt:i lovec«, iz nemške pa Curt Weilova enooc-janska opera »Car se fotografira*. Curt Weill je najplodovitejši in najuspešnejši sodobni nemški skladatelj. Napisal je vec oper, ki so imele v Nemčiji precejšen uspeh. Poleg tega pa razna dela komornega značaja, kantate itd. Vsebino »Carja« in pa »Damskega lovca« prinaša 3. števila Gledališkega lista, ki izide jutri. Mohorko se je obesil Zloglasni roparski morilec Rudolf Mo* borko se je v nedeljo popoldne umaknil roki pravice. V celici mariborske jetnišni-ce se je roparski morilec obesil na srajco ali rjuho in so ga našli že mrtvega. Poleg Zlahčiča in Ci&a je bil Rudolf Mohorko eden naših največjih kriminalnih zločincev. Morilec je imel na vesti sedem umorov, zaradi katerih bi se bil moral v kratkem zagovarjati pred 6odiačcm. Njegov najkrvoločnejši zločin je bil umor rodbine Dobajeve na Jelovou pri Mariboru. Letos na velikonočno soboto se je splazil v Dobajevo stanovanje, kjer je z ukradeno sekiro ubil Dobaja samega, Kunigundo, Alojzijo in Terezijo Doba j ter 61etnega rejenca Rajmunda Gosaka. Po zločinu je pobral Dobaju iz listnice 4500 Din in pobegnil. Klatil se je po mariborski okolici in zapravljal denar tako, da so posta-li orožniki nanj pozorni in ga končno v Slivnici aretiraii. Med preiskavo je Mohorko svoje zločine dolgo tajil, končno je pa priznal, da je umoril tudi kmeta Kanclerja na Sobru ter špeharja Fingušta v Podovi, izvršil je pa tudi več roparskih napadov, od katerih se mu je eden ponesrečil. Mohorko je bit star kriminalni tip. Zločinsko karijero je zadel leta 1923. ter je bil večkrat obsojen zaradi tatvin. Zadnjo kazen je presedel od avgusta 1928 do 1^29. Zapustil je več pisem, v katerih pri* znava vse zločine, med drugim tudi umor nekega finanoarja, čigar imena pa ni navedel. Najbrž gre za finančnega pripravnika Janka Resn;ka, ki je bil umorjen pred 5 ieti. Mohorka so včeraj pokopali. 8527 ZU Dnevne vesti — Strokovni izpit pripravnikov v prosvetnem ministrstvo. Prosvetni minister je tedal pravilnik o polaganju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru prosvetnega ministrstva. Uradniški pripravniki morejo priti na uradniško službeno mesto samo če polože državni strokovni izpit pred komisijami, ki jih bo vsako leto imenovalo prosvetno ministrstvo. _ Promet Poštne hranilnice v septembru. V septembru je Postna hranilnica lepo napredovala. Pristopilo je 8272 vlagateljev tako, da jih ima sedaj 169.991. Vloge so znašale koncem septembra 298 milijonov 465.026.28 Din. Promet po čekovnih računih je znašal 5,426.882.719.35 IMn. Stanje vlog ob koncu septembra je bilo 702,937.292.11 Din. Celokupne vloge pri Poštni hranilnici znašajo nad 1 milijardo. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. Od 21. do 30. septembra je bilo v dravski banovini 62 primerov tifuznih bolezni, 86 griže, 75 škrlatinke. 66 ošpic, 159 davi-ce, 38 dušljivega kašlja, 20 šena ter po 1 nalezljivega vnetja možganov, krčevite odrevenelosti, vraničnega prisada ha otroč-niftke vročice. _ Sokolsko društvo Žirovnica - Brezica. Val člani in članice se opozarjajo, da predava iupmi prosvetar br. Jaka Spi car v soboto 17. t. m. ob pol 8, zvečer v društveni telovadnici. Za vse člane dn članice je udeležba obvezna, — Uprava društva. _ Vreme. Vremenska napoved pravi da bo nekoliko oblačno, v splošnem pa lepo vreme. Včeraj je bilo skoraj po vseh krajih naše države lepo. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 25.3, v Beogradu 22.8. v Zagrebu 20.4, v Ljubljani 18.6, v Mariboru 15.4, Iz Sarajeva in Skoplja ni vremenskega poročila. Davi je kazal barometer v Ljubljani 770.6, temperatura je znašala 6.8. — V oktobru dozorele višnje. V Vrhov* cu na Hrvatskem Imajo višnjo, ki je letos dvakrat obrodila. V bHžini (Je pa ma-tinor grm, na katerem so dozorele že drugič r letošnjem let« maline. _ Pet okostnjakov odkopali. V Križev- cih so naleteli včeraj pri kopanju kanala na pet človeških okostnjakov, ki so letali komaj pol metra globoko v zemlji. Nekateri trdijo, da so to okostnjaki bana Lackovi ca in njegovih tovarišev, ki jih je dal kralj Sigi snu m d ustreliti. — Pretresljiva ljubavna tragedija, V Slav. Kobašu blizu Broda se je odigrala v soboto zvečer pretresljiva ljubavna tragedija Najlepše vaško dekle Anka Delić je imela že delj časa ljubavno razmerje z Adamom Posavcem in kmalu sta se hotela poročiti. V soboto zvečer je pa prišel fant nekoliko okajen k svoji Izvoljenki in začel sitnariti. Ker je le preveč silil v njo, je hotela poklicati na pomoč mater. To je pa fanta tako razjezilo, da je potegnil nož in zabodel Anko v srce. Dekle je obležalo na mestu mrtvo. — Strašna smrt pod vlakom. V Sarajevu je vzbudil pravo senzacijo samomor S71etnega uradnika tobačne tovarne Ahme-da Sadikoviča, sina znanega ljudskega zdravnika iz Ljubuškega Ahmed je legel na železniško progo in vlak mu je odrezal glavo in levo roko. Nesrečnež je zapustil ženo in tri otroke. Ravnatelj tobačne tovarne pravi, da je bil Sadi kovic eden najsposobnejših in najboljših uradnikov. Zadnje dni je bil nekam potrt. V smrt ga je pognala baje neozdravljiva bolezen v grlu. — Jezik ji je odstrigel. Kmet Zdravko Miloševi ć v vasi H ranča blizu Srebrenice živi s svojo ženo v neprestanih prepirih, žena ima preveč namazan jeziček, ki nikoli ni miroval. Te dni sta se vračala iz mlina in mož je ženi očital, da je prodala moko in da mu rd dala denarja, žena ga je pa zmerjala m njen jeziček tudi potem ni miroval, ko sta bila že doma. Razjarjeni mož je privezal doma ženo k drevesu in ji zagrozil, da ji odstriže jezik, če ga ne bo nehala zmerjati, zena ga je pa še bolj zmerjala. Mož je odšel končno v hišo in se vrnil g škarjami. Pozval je ženo, naj ponovi svoje psovke, kar je žena seveda z navdušenjem storila. Mož jo je prijel za jezik in ji ga skoraj polovico odstrigel. Zmerjanja je bilo seveda takoj konec. * Obleke In klobuke kemično čisti, bar- va oii^ira fn lika tovarna fo^ Reich Pride! Pride! Pride! Nepozabni .LAŽNI FELDMARSAL" Pride v Elitni kino Matica Iz Ljubljane —Jj Prenos zemeljskih ostankev dr. Žerjava v novo grobnico. Na pokopališču pri Sv. Križu je bila davi ob 9. Uha sve čanost, ki so se je udeležili le najblitjl so roduikd dr. Gregorja žerjava in njegove soproge Milene, zastopniki odbora za počastitev njunega spomina ter njuni naj-oiji prijatelji. V krasnito novih dvojnih bronastih krstah z antičnimi okrasi so •prenesli zemeljske ostanke pokojnih v novo grobnico, kjer je krstil blagoslovil pokopališki župnik g. Legat. Tiho so spustili £rsti v grobnico, kd nad njo v nedeljo odkrijejo spomenik in jo pokrili s težko mramorno ploščo. V solncu so se zaleske-tale zlate Črke: DR. GREGOR ŽERJAV • 12. XI. 1882. — f 27.VI. 1929. —- MILENA roj. LAV RENČI Č • 15. II. 1889 — t 3. XI 1927. — Nemo so se od spominov prevzeti udeleženci poklonili manom nepozabnih ta tiha pijetetna svečanost je bila končana —lj LJubljana ima veliko premalo članov Vodnikove družbe. Sto in stokrat gredo ljudje dan na dan mimo Tiskovne zadruge v Selenburgovi ulici, mimo Šentjakobske knjižnice na Starem trgu, mimo družbine pisarne na Miklošičevi cesti, in vendar »pozabijoc, da bi se vpisali. V primeri z drugimi mesti ima Ljubljana premalo članov, kar je sramota za naSe kulturno središče. Za vino je 20 Din vedno na razpolago, ko pa je treba dati 20 Din za Štiri slovenske knjige, je »kriza«. Ljubljana bi morala dati glavni kader družbinih članov in bi morala imeti še enkrat več članov, kakor jih ima. če hoče govoriti o svoji »naprednosti«. Saj je Vodnikova družba ena naših najvažnejših kulturnih institucij in si ne moremo misliti meščanske narodne hiše brez Vodnikovih knjig Še je čas v teh dneh. Koncem meseca izidejo knjige in želeti je, da bo Ljubljana vse druge daleko prekašala po številu članov. —lj Javna dela. Stare tramvajske proge morajo neprestano popravljati, tirnice se sesedajo, ker ne leže na kamniti podlagi. Nedavno so popravili progo med magistratom in staro remizo, te dni pa popravljajo dolenjsko progo na Starem trgu. Če prav so takšna dela neznatna, vendar nekoliko ovirajo promet. — Obenem z regulacijo Gradaščice so zbetonirali po obrežjih perišča, stopnice, ki so na obeh bregovih v Cerkveni in Gradaški ulici dolge ob vodi po 12 m zgoraj, do kamor več ne sega voda, pa po 1.50 m kot dohod k pe-rišču. Zgornje stopnice betonira jo te dni Most za pešce med Cerkveno in Gradaško ulico so zbetonirali pretekli teden, zdaj je že razopažen. Obzidavanie obrežij ob Do-brilovi ulici najbrž ne bo končano pred zimo, obzidati bo še treba dobro polovico dolžine obrežij med glavnim trnovskim mostom in mostom ob Groharjevi cesti. —Ij Obnova hiš. V Florjanski ulici bosta dobili obnovljeno zunanje lice dvonadstropna Smerkoljeva hiša (štev. 9), katere sedanji gospodar je Windreich, ki pa živi na Dunaju. Obe hiši bo obnovil mestni stavbnik Robert Smielowski. V ta namen so nostavili včeraj ob obe hiši zidarski oder. —lj Adaptacija. Na Dolenjski cesti je v delu preuredba pritličja v Zajčevi hiši (št 54). Obenem si napravi gospodar lično leseno verando na južni strani poslopja. —lj Izprememba posesti. Gospa Dimic je kupila od pisarniškega ravnatelja Josipa Zupančiča visokopritlično hišo (štev. 5) na Galjevici. —I j Kanalizirana hi razširjena je bila v zadnjem času cesta, ki drži z Dolenjske med Megušarjevo in Plahotovo hišo do železnice. Galjevica ali Zuljava vas je veliko naselje, zato je bilo potrebno razširiti cesto za osebni in vozovni promet —lj »Sibirija« ali kakor Že pravijo skupini lesenih hišic ob Cesti dveh cesarjev, spričo lepega vremena pa bližnje zime hitro raste. Zdaj je vseh skromnih domov že nad 50. Zago, sekiro in kladivo slišiš od zore do mraka v petek in svetek. Sveta je dovoli. Na stotine hiš si bodo tu zgradile družine, ki ne morejo zmagovati dragih mestnih stanovanj. —lj Naselji na Cesti dveh cesarjev in ob Po« na Rakovo jelšo sta dobili v zadnjem času vodovod. Tako je magistrat glede vodovoda izpolnil obljubo, ki jo je bil dal lani kolonijama. Nekateri gospodaiii ob Poti na Rakovo jelšo so že napeljali vodo v hiše, na Cesti dveh cesarjev pa še kopljejo do hiš jarke, da polože vodovodne cevi. Naselje samo ima dva hidranta in sicer enega pri cesti, drugega pa sredi vasi. Zdaj ni treba več hoditi po vsako kapljo vode do četrt ure oddaljenega Kosca, —lj Regulacija Malega grabna. Ko so kopali svet od novega mostu proti izlivu Malega grabna v Ljubljanico, da napravijo opornik na obeh bregovih, so nakopali kupe ilovice, iz katere so naredili gladke brežine, kakršne vidimo na bregovih Ljubljanice. Na desnem bregu so zgradili betonske stopnice, da morejo ljudje do vode. Odkar so odprli not Gradaščici po urejeni strugi, je v Malem grabnu le malo vode in zato gre uravnava bregov uspešneje od rok. —JJ Orkester kraljeve garde iz Beograda priredi v petek 16. t m. v veMki uutonski dvorani svoj simfonični koncert, ki g« dirigira gardni dirigent in godbenJ referent podpolkovnik Pokornv. Po prevratu bo to tretji koncert kraljeve garde v Ljubljani. Gardni orkester, ki šteje 80 mož, si je izbral za svoj ljubljanski koncert naslednji spored: Wagner: Predigra k operi Mojstri pevci Norlmberški, šve^dsen: Simfonija v d-duru, Ppolitov-Ivaaiov: Kavkaske skice, Kalikinov: Simfonija št. 1, Debussv: CbJl-drens Corner in Baranovič: Kolo. Izredno bogat program klasične ruske, francoske in. jngoslovenske simfonične glasbe. Vstopnice od 40 Din navzdol ap v predpjodaji v Matični knjigarni. —lj Veaela filmska matineja za deco v Elitnem kinu Matici. Kakor v pretekli sezoni, pripravlja tudi letos ZKD v svojem filmskem sporedu nekaj veselih uric naši decd. Zvočne matineje šaloiger so našie lani pri odraslih in pri mladini toliko od-kriteg-i odobravanja, da jih bo prirejala ZRD tndi letos. Prvi tak humoristič?.i program pride na spored v petek 16. t m. pod devizo »Matineja MIcky miške«. Na sporedu bo pot kratkočasnih črtnih humoresk s priljubljeno Micky miško, ki bo uganjala svoje burke in vragolije v veselje in zabavo naše mladine. Da bo pa pole« vesele strani tudi kaj poučnega, bo sta na programu dva zvočna tednika z najnovejšimi tedenskimi dogouKi. Matineja za deco bo v Elitnem kinu Matici od petsa dalje do nedelje; ob delavnikih se bo vršila predstava ob pol 3. popoldne, v nedeljo ob 11. dopoldne. Mladino in starše opozarjamo že danes na to zanimivo prireditev veselja naši deci. —lj Propagandno društvo v Ljubljani ima otvoritev plesne šole v soboto 17. L m. ob 20. uri v veliki dvorani hotela Uni-ona pod pokroviteljstvom častnega dam-skega komiteja in pod vodstvom plesnega učitelja g. F. Trosta, Sodeluje priznani »Jazz - Nagode«. Vabila so razposlana, in formacije in reklamacije od 13. do 15. ure v damski sobi, kavarna Emona. — Odbor. —lj »Ljubljanski Sokol« ponovno opozarja na današnje skioptično predavanje br. Cveto Svigtja »S foto-kamero v JnliJ-ske aipec, ki bo ob 20. uri v mali dvorani v Narodnem domu (vhod iz BIeiweisove ceste). Vstopnine ni, pač pa se bodo pobirali prostovoljni prispevki za bedne Be-lokranice, težko prizadete po letošnji katastrofalni suši. Na to zanimivo predavanje vabimo vse prijatelje večnolepe narave. 534/n —Tj Ttiristovski klub »Skala« v Ljob-liani obvešča svoje člane, da se je preselil z Gosposvetske ceste v nove lokale v pa-TaČi Grafike na oglu Miklošičeve in Masa-rvkove ceste (nasproti glavnega kolodvora) II. nadstr. levo. Tam je članom na razpolago tudi klubska knjižnica. — Odbor. 533/n —lj žrtev pretepa. France Tivadar, 27-letni zidar iz &te panje vasi, je odšel snoči po delu v Svetličevo gostilno v Trnovem, kjer je bdla zbrana že večja družba. Med pivci je nastal prepir in končno tudi pretep, med katerim je neki Pauko Tivadarja treščil na tla in ga tako obdelal, da je skoraj nezavesten obležaL Tivadarja so morali z reševalnim avtom prepeljati v bolnico, kjer so ugotovili notranje poškodbe. Kakor pripoveduje Tivadar, je Pauko hodil po njem. Policija je uvedla preiskavo. — Sadjarji in vrtnarji I Ne pozabite škropiti vašega sadnega drevja z ARBO-RIN.oni. — sChemotechna«. družba z o. z., Ljubljana, Mestni trg 10 (na dvorišču veletrgovine A. & Skaberne). 622n Kino Ljubljanski dvor _Telefon 2730_ Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer Douglas Fairbanks I nje mušketirji Cena Din 4.— in Din 6.— pri vseh predstavah. £n dan iz življenja Spe&ce £• ID kuhinji Med tem pa Spetica je naša Izborno kuhala kosilo, j Z za rent >a mimo Me ponaša, f+ Ker ve, kak* pere „JLlbus-Milo**. Imate čas za svoje delo, ako veste, da pere Vaša perica 3 pristnim Albu s - Milom. Ni Vam treba vsak trenotek tekati v vratnico, ker veste, da Albus-Milo verno služi in dobri pere. V lastnem Vašem interesu je torej, da vedno uporabljate samo ALBU S MILO Na jesen in zimo kaže Mož, ki je spal pod Prešernom — Siromaki iščejo dela in kuriva Iz Celja —e Razglas. Davčna uprava v Cerju objavlja, da ao razporedi za pri dob nI no in davek na poslovni promet za leto 1931 v smislu 61. 131 rak. o neposrednih davkih pri davčni opravi v Celju razgrnjeni na javen vpogled od 12. do 19. oktobra 1951 ter da se poedindm davčnim zavezancem dostavijo posebni plačilni nalogi. —c Banovinski kuluk. Celjske trgovske in privatne nameščence obveščamo, da bodo v sredo 14. t. m. po predavanju v Narodnem domu na razpolago seznam!, v katere se bodo lahko vpisali dotični, ki žele plačevati predpisano odkupnino v mesečnih obrokih. —c Predavanje. Trgovsko društvo v Gelju in Pomočniški zbor pri gremiju trgovcev v Celju priredita v sredo 14. oktobra t. 1. ob 8. uri zvečer v spodnjih prostorih Narodnega doma v Celju predavanje o obveznem bolniškem ter višjem zavarovanje privatnih nameščencev pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu ter o pokojninskem zavarovanju. Predavali bodo poleg g. ravnatelja Pod gor seka tudi glavni funkeijonanjj trgovskega bolniškega Ln podpornega društva ter Pokojninskega zavoda Jz Ljubljane. Predavanje bo zelo zanimivo in vseskozi poučno, torej velevaž-no za vse zavarovance, brez ozira na društveno pripadnost —c Smrtna kosa V celjski javni bolnici sta včeraj umrla 21etna hči malega posestnika Frančiška Artnakova vz Hrastja, občina Loka pri žusmu, in pa 391etnl delavec Matija Rabuza z Zvodnega, občina Teharje pri Čelnu. V Spodnji Hudinji pri Celju je 11. L m. umrl 671etni cinkaraiški upokojenec Gregor Govedič. —c Nedeljski sport v Celju. V prijateljski tekmi ao v nedeljo premagati igralci 9K Ofeimpa iz Gaberja rezervo celjskih Atletiko v 8 4: 1 (2 : 0). Isto popoldne pa so v prvenstveni tekmi odpravili nogometaši SK Celja sofitanjee t 12 : o (polčas 8 : 0). Prvo tekmo je sodil g. Janežič, drugo pa zelo dobro g. Ochs. —c Aretacija. Predvčerajšnjim je bil v Celju aretiran zaradi potepuštva in splošnega suma 36 let ni brezposelni čevljarski pomočnik Albin Č. :z Kotredeža pri Zagorju. C. se je doslej prezlv-lja* večinoma z izmikanjem tuje lastnine. Izročen je bii sodišču. Ljubljana, 13. oktobra. Tega nismo ugotovili baš danes — 13. oktobra. In Čeprav se doslej ne moremo pritoževati niti nad vremenom, je vendar nešteto prežalostnih jesenskih znakov, da končno ni čuda, če nalezeš nahod, čeprav nisi jesenski poet Kljub temu ni vredno govoriti o nahodu in pesnikih, na kulturno področje ne smeš zaiti kar tako ter vznemirjati duhov, ki jih je jesen letos oblagodarila z blaženim mirom. Doslej namreč še ni nikomur počilo srce. četudi ne bo kmalu nobenega lista na vejah v Zvezdi in Tivoliju. Naj bo kakor že, vendar je vpliv jeseni vsesplošen in mogočen — tudi v Ljubljani. Pomirili smo se po vseh pretresljajih, pasjih dneh in velikih dogodkih. Razne mrzlice so nas letos temeljito pretresle, razži-veli smo se kot kuščarji na solncu — zdaj je pa nastopila reakcija. Na jesen kaže; ukrotil nas ie revmatizem, potolažila preljuba megla, zadišalo je po pečenem kostanju, pa se je prijetna domačnost razlezla po vsem mestu, v sladkem dremežu so nam zastala peresa, jeziki — vse stoji kot Ljubljanica vse leto, le mošt teče čedalje bolj. Na Prešernovih stopnicah posedajo že delj časa ljudje. Naše mesto je prav idilično tudi v središču, končno je pa povsem prav. da je postal Prešeren »last in slast« vsega rodu. Pijetetni čut, estetični občutki in kulturna zavest — vse to je dandanes brez praktične vrednosti in še Prešeren bi moral dejati, da »Kranjec moj jim osle kaže«, ne le ob regulirani Gradaščici, kot se r je trdilo. Stvar je takšna: precej naravnih, zdravih ljudi še šteje naš narod. Če torej pride , takšen naraven človek v Ljubljano, si jo ogleda od vseh strani, potem pa truden išče kotiček, kamor bi položil glavo. Takšnih kotičkov sicer v Ljubljani ni mnogo, če si preizbirčen, da bi sedel na kakšen steber, vendar jih tudi ni treba dolgo iskati. Culico položiš na Prešernovo stopnico — kot bi položil venec — za zglavje, pa se zlekneš kakor si dolg in širok na stopnici, pokažeš vsej Ljubljani figo ter blaženo zaspiš. Tako je napravil tudi včeraj neki možak. Zaradi tega se seveda Ljubljana ni podrla, tudi Prešeren še vedno stoji kot je stal. Zdaj ni filozofov, ki bi videli v takšnih pojavih kaj značilnega, nihče ne gre mimo spečega pod Prešernom in ne reče niti hm in ne: — Glejte ga no, simbol speče Ljubljane! — Čemu bi se pa tudi čudili, vse je tako naravno kot tiste deske, ki so jih postreščki položili na Prešernovo stopnico, da jih ne zebe. Zdaj je namreč kamen že precej mrzel, ker kaže na jesen. Vendar se dogajajo tudi zdaj Izredno čudne stvari. Vremenski preroki že vedo, kaj je vzrok temu in onemu, česar mi ne moremo potuhtati. Nam se zdi letošnja jesen zelo nenavadna, preroki pa pravijo, da to ni nič čudnega, če listje tako dolgo ne odpade, huda zima se nam obeta. Gotovo pa je, da letos v Ljubljani listje sploh ne bo odpadlo ter je vseeno, kaj pravijo k temu vremenski preroki. Seveda ni takšna nesreča, če letos v Ljubljani noče odpasti listje, tudi to nas ne spravi iz ravnotežja, skratka, kmalu se bomo povsem zabubili, potem pa naj nastopi magari sibirska zima. Nekoliko drugače pa gledajo jesen ljudje, ki ne smejo spati, dokler še solnce količkaj sije. — Molim za posao! se ponujajo od stavbišča do stavbišča. — Zdaj, na jesen! Koga si pa delal doslej? — E, pa radio sam ja čitavo vreme. Sad nema više posla. Radio bi još, nisam još ništa zaradio. — Pri nas ni nič, še teh je preveč, mi jih že tudi odpuščamo! E, pa tako! Okrog stavbišč stikajo otroci in starke za kurivom. Ne kaže samo na jesen, temveč tudi na zimo. Toda zdaj ne dobiš ničesar zastonj, kvečjemu batine. Lesne od- padke je treba na stavbišču takorekoč ukrasti. — Hej, mule, koga pa stikaš? Bi rad kaj sunil? Pot-m mora vzeti »mule« podplate pod pazduho, da se stvar srečno izteče. Zato je tudi nainametnejše. da se skrbno zabubiš. Če ne znaš krasti, ko kaže na jesen. Nesreča nikoli ne ne •civa Ljubljana, 13. oktobra. Včeraj so v bolnico prepeljali tri težko ponesrečene otroke, dva sta se poparila, tretjega je pa povozil avtomobil in ga težko poškodoval. Milan Zdešar. 81etni sinček delavke iz Zaklanca, občina Horjul, se je včeraj popoldne z drugimi otroci igral doma na dvorišču. Nenadoma je pa stekel z dvorišča čez cesto, da bi Sel v kozolec po deteljo za zajce. Toda že je bila nesreča tu. Istočasno je namreč po cesti privozil avtomobil 2—27 iz Ljubljane in fantka podrl ter povozil. Zdešar je obležal težko poškodovan na cesti. Šofer Je fantka prepeljal v ljubljansko bolnico, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno desno nogo in tudi resne notranje poškodbe. Deček je v bolnici Izpovedal, da šofer ni dajal signalov ln da avtomobila ni slišal, nasprotno pa pravi šofer, da je trobil, da pa mu je fantek v zadnjem hipu skočil pod voz, ki ga ni mogel več ustaviti. Uvedena je bila preiskava. Težka nesreča se je pripetila včeraj popoldne na Šmartinski cesti 21. Tam stanujoča Karunova mati je pripravila škaf kropa za perilo, okrog škafa se je pa sukala 21etna Stanislava. Nenadoma je otrok padel v krop in začel tuliti od groznih bolečin. Mati je naglo potegnila deklico iz vrele vode. Stanislava je dobila hude opekline po vsem hrbtu in so jo morali prepeljati v bolnico. Podobna nesreča se je pripetila v Tovarniški ulici 3 v Mostah, kjer je 7 mesecev stara hčerka delavke Tomčeve Jožica, potegnila k sebi in zvrnila nase na mizi stoječ lonec vrele juhe. Otrok je zadobil opekline po vsem telesu, po rokah in po nogah. Jožico so morali prepeljati v bolnico. Stanje obeh otrok je precej resno. Zločin in sanje Španski listi poročajo o zločinu hlapca Josea Morilla iz južnošpans*e-ga mesta Alcale, ki je brez vsakega povoda s sekiro ubil svojega gospodarja. Ko so ga vprašali, zakaj ie to storil, je odgovoril, da se mu je več noči zapored sanjalo, da je svojega gospodarja ubil s sekiro. Te sanje so ga mučile kakor mora in tudi čez dan ni imel miru pred njimi. Končno ni mogel misliti na nič drugega, kakor da bi svoje sanje uresničil. Primeri, da zapeljejo sanje človeka v zločin, so zelo redki, pač se pa večkrat zgodi da vidi človek v sanjah nekaj, kar se bo šele zgodik>. Tako je bik) tudi z angleškim rudarjem Johnom VVilliamsom. V noči od 2. na 3. maja 1812 se mu je sanjalo, da je bil v spodnji zbornici izvršen atentat na kancelarj!a državnega zaklada Perci-vala. Rudar je videl v sanjah atentatorja, ki mu je pajdaš pomolil revolver in slišal je razločno, kako so počili streli, potem je pa videl, kako se je kancelar državnega zaklada okrvavljen zgrudil. Zjutraj je dejal rudar svojim tovarišem, da pojde v London posvarit kancelarja. 2ena in tovariši so se mu smejali, smejali so se mu tudi v pisarni, ko je prišel po dovoljenje, da bi odpotoval v London. Nehali so se pa smejati, ko so 11. maja vsi listi poročali, da je bil kancelar državnega zaklada Percrval v parlamentu ustreljen. Atentat je bil izvršen točno tako. kakor ga je videl VVilHams v sanjah. Biran 4 SLOVENSKI NA ROD«, dne 13. oktobra, 1931 JSmfl« Gaooria^n 58 velemesta Roman Brezskrbna vikomtesa }a bila vsa preplašena. Bilo ji je, kakor da se ji je pred očmi razpršila gosta megla. — Dafte, — je naljeval Andre. Kako je bik) potrdilo napisano? V imenu markiza de Croisenoisa? Mar sta se poznala? Baron de Breulh je vzkliknil navdušeno: — Skoraj dokazano je, da sta bila domenjena! • — Se ena podrobnost, pa borno vedeli, pri čem smo. Kaj se je zgodilo z Van Kloponovim računom, na katerem je bil prejem denarja potrjen? Obmolknil je, kajti vikomtesa de Bois - d* Ardon ja prebledela te■ odgovorila z drhtečim glasom: — Ah, nekaj mi je šepetalo, da drvim v nesrečo. Zato sem prišla posvetovat se z vami, gospod Gontrane. — Govorite, draga rClotilda! :— Ah, kaj res ne razumete, da tistega računa nimam več? Markiz de Croisenois ga je srdito zmečkal in spravil v razburjenosti nehote v žep, če se ne motim. Tisti hip si nisem upala prositi ga naj mi ga da. AndTe je trioifiral. — No torej, komedija leži na dlani! — je vzkliknil. — Markiz de Croisenoisu je bil potreben vaš vpliv, madame; hotel je spraviti vas v položaj, da bi mu ga ne mogli odreči. — Da, prav pravite! — je zamrmra-la in pripomnila prestrašeno: — Zakaj me pa tako strašite? To ni lepo. Kaj naj bi storil markiz de Croisenois s tem potrdilom? — Kaj bo storil z njim? — je odgovoril baron de Breulh. — Nič, če se zavzamete za njegovo stvar. Ce mu pa ne ustrežete takoj, se boste kaj kmalu prepričali, da ste mu izročeni na milost in nemilost, ker ima v rokah vašo čast. _ In žalibog, dobro ime žene je bilo in bo vedno izročeno na milost in nemilost lopovom, — je pripomnil Andre. Vikomtesa de Bois-d'Ardon je znova poskusila protestirati. _ O, vi pretiravate in vidite strahove, ki jih ni. — 2al ne, — je odgovoril de Breulh. — Kaj če poreče markiz de Croisenois jutri v svojem klubu: — Ta Bois-d' Ardon me stane mnogo denarja! in pokaže vaš račun na dvajset tisoč frankov, plačan pod njegovim imenom? — Kaj sd bo mislila o tem javnost? — Mislim, da mi bo verjela ... — Ne, Klotilda, ne bo vam verjela. Kdo bi pa verjel, da je to samo posojilo? Ljudje poreko: — Ta mila vikomtesa je strašno koketna. Ker ji ne zadostuje denar, ki ga dobi vsak mesec od moža, je začela izžemati Croisenoi-sa. In ljudje se bodo smejali. In če bo ta falot hotel, pridejo te govorice čez teden dni na uho vašemu možu. Nesrečna vikomtesa je obupno sklepala roke. — Kako torej najti izhod iz tega groznega položaja, ljubi Gontrane? Obmolknila je, kajti vrnil se je slu ga, poslan po denar. Po njegovem od- hodu je vzel baron dvajset barikovoev in jih ponudil mladi dami, rekoč: — Evo, s tem denarjem plačajte Croisenoisu, kar ste mu dolžni, draga Klotikia. Storite pa najbolje, če mu pošljete denar še danes obenem z ljubeznivim pisemcem... — Hvala, Gontrane, ravnala se bom po vašem nasvetu. — Ne smete pa pozabiti sporočiti mu, da ga predstavite Sabininemu očetu. Kaj misli o tem naš Andre? Toda Andre je bil zamišljen. — Mislim, — je odgovoril končno, — da bi bik) vse v redu. če bi mogli dobiti od Crosenoisa potrdilo, da je denar res prejel. In obrnjen k vikomtesi de Bois d* Ardon je pripomnil: — Ali ima gospa vikomtesa zvito komornico... — Imam premeteno. —- No torej, ali bi ji ne mogli dati pisma in bankovcev posebej? Bila bi že vnaprej poučena, kako naj se vede. Pri Croisenoisu bi strmela nad tolikim denarjem, ki mu ga je prinesla, počela bi vse mogoče, da pokaže svojo nerodnost in smešno nezaupanje, nazadnje bi ga pa prosila, naj ji da potrdilo. — Da, to se da napraviti. — In storjeno bo tako. za to vara jamčim, — je zatrjevala vikomtesa. — V igranju komedije Josefina nama para. In pa, — je pripomnila. — kar se tiče Croisenoisa. mi lahko zaupate. V štirinajstih dneh bom njegova zaupnica in zvedeli boste seveda vse, kar mi pove. XXV. Ko je prišel oče Tarrtaine v Masca-rotovem imenu prosit dr. Hortebiza, naj sprejme pod streho Paula Violaina, ni niti slutil, kako neprijetno bo ljubi doktor presenečen. ZiveJ je udobno in prijetno življenje starega samca v razkošno opremljenem stanovanju, zdaj naj ga pa deli z drugim. Zato je kar prebledel in mraz ga je spreletel, toda glasno ugovarjati se ni upal. Mascaro-tovi načrti so mu bili točno znani in vedel je, da bo strogo nadzorstvo nad Paulom prve dni nujno potrebno. Udal se je torej v svojo usodo in Paul je našel v njem zelo prijetnega družabnika. Celih pet dni sta tičala skupaj, obedovat sta hodila v velike restavracije, izprehajala sta se po Bou Ionskem gozdu, večerjala sta pa v zdravnikovem klubu. Njuni večeri so bili oddani. Preživljala sta jih pri Marti n-Riga-hi. Doktor je igral z bankirjem, če je bil doma, Paul je pa kramljal s Flavijo ali pa se posvečal glasbi. Toda vse na svetu je minljivo. Petega dne se je pojavil bodri Tan-taine, češ, da prihaja po Paula in njegovo prtljago. — Našel in opremil sem vam naj-razkošnejše stanovanje, o kakršnem ste mogli sanjati. Inn, tako lepo sicer ni, kakor tu, udobno je pa zares. — Kje pa je to stanovanje? Bodri mož se je zasmejal in odgovoril: — Smilili so se mi vaši čevlji; samo nekaj korakov od monsieura Mar-tin-Rigala je, — Pojdiva torej! — je vzkliknil Parni v nepremagljivi radovednosti. Med prijateljicami. — Se spominjaš moža, ki te je prvič ipolJTibil? — Ne, niti zadnjega se ne spominjam več dobro. Zdravniki in pravniki proti evtanaziji Zakonito dovoljeno usmrčanj kovo prošnjo M se e iz sočutja in na bolni lahko zlorabljalo Nedavno smo poročali, da namerava vlada severoameriške države Illinois predložiti parlamentu osnutek zakona o usmrčaruru neozdravljivo bornih ljudi. Podlaga osnutka je spomenica, ki so jo izročile guvernerju vse zdravniške korporacije te ameriške države. Pri nas taka ves* ne najde odziva, ker smo postali za pereče socijalne ta kulturne probleme a>a*£n drugod po sve-u pa ljudje budno zasledujejo vsako prizadevanje pomagati človeštvu do lažjega in boHS*^ea življenja. Tudi češkoslovaški zdravniki so sprejeli vest o tem važnem koraku vlade severoameriške države Illinois z živahnim zanimanjem. Sotrudnik »(Narodnih Listov« se je obrnil v te i zadevi na šefa kirurgicne kM-nike v Pragi prof. dr. Jirasfca. ki mu ie vprašanje evtanazije podrobno pojasnil. Ali ima čkrvdk pravico usmrtiti človeka, čeprav na njegovo lastno prošnjo in iz sočutja? Ali je zloraba evta-nazije iziključena? To je izredno važen problem in lahko pride čas, ko se bo tikal vsakega izmed nas. Od tod tudi veliko zanimanje, ki vlada po svetu za evtanazijo. Usmrčanje ljudi na prošnjo in iz sočutja ima mnogo privržencev, pa tudi odločnih nasprotnikov. Vprašanje evtanazdje so češki zdravniki razpravljali že 1. 1929. Takrat je predaval prof. dr. A. Mirička o evtanaziji po češkem kazenskem zakonu. Avstrijsfki osnutek iz l 1912. se oc zadovoljuje samo s prošnjo doticnega, ki bi bil rad usmrčen, temveč zahteva, da mora biti dovolj silna volja in želja pomagati bližnjemu v trpljenju na strani onega, na katerega se trpeči obrne. Ruski zakon rz leta 1903. je zahteval, da mora trpeči svojo usmrtitev naravnost zahtevati, dotični, ki ga usmrti, pa imeti z njim globoko sočutje. Norveški kazenski zakon pa privilegira pri kazni deloma usmrtitev na zahtevo, deloma pa tudi primere, ko človek rz usmiljenja in sočutja usmrti bresjupno odnosno težko bornega ali če pri tem sodeluje. Osnutek češkoslovaškega kazenskega zakona iz 1. 1926. nima posebne določbe o u smrčanju na zahtevo odnosno prošnjo. Osnutek iz § 271 obsega način določbe o usmrčanju iz sočutja, po kateri more sodišče kazen izredno znižati ali pa jo sploh opustiti, če usmrti krivec človeka namenoma iz sočutja, da bi pospešil njegovo neizogibno in že bližajočo se smrt ter ga tako reši silnih muk, ki jih povzroča neozdravljiva bolezen, proti kateri m nobenega teka. Prof. dr. Mifička je ▼ svojem referatu izjavil, da priča vprašanje usmr-čanja v historičnem razvoju o tem, da življenje ohrani in podaljša. Pravnik se vedno bolj uveljavljajo subjektivni momenti. Posebne norme, ki določajo milejšo kazen za usmrčanje na prošnjo in iz sočutja, so baš posledica tega razvoja. Dr. Miffčka sam ie proti evtanaziji. Zelo jasna je sodba šefa praske interne klinike prof. dr. Pen ara. Do prvotnega nesporazuma med zdravnikom in pravnikom pride lahko, ker gleda vsak na vprašanje evtanazije z drugačnega vidika. Zdravnik vidi v prvi vrsti bolnika, o katerem iz izkušnje ve, da si smrti ne želi, pa naj jo še tako kHče. Na dnu prestrašene duše ima skrito hrepenenje po nadaljnjem življenju. Zdravnik se boji, da bi te oblike bomikove prošnje, ki je samo neke vrste tarnanje pod vplivom hudih bolečin, ne zlorabil človek, čigar morala in vest nista dovolj odporni proti družabnim izkušnjavam in gmotnim koristim. Zdravnik se krčevito brani možnosti, da bi življenje pretrgal, ko gre vse njegovo prizadevanje za tem, da zopet vidi v prvi vrsti obtoženca in sojeno dejanje. On razmišlja o stopnji krivde pri dejanju ki samo po sebi ni umor, po zakonu pa ne more biti nič drugega. Seveda se išče taka formulacija zakona ki bi omogočila sodniku sodfti po zakonu, obenem pa pravično. Zelo jasna in nekompromisna ie tudi sodba šefa praške kirurgicne klinike prof. dr. Jiraska. On pravi, da je treba rešiti to vprašanje iz kirurgičme-ga vidika enako, to se pravi, da evta-nazija pod nobenim pogojem ni dopustna in sioer zato ne, ker poznamo mnogo primerov, ko so že vsi znaki kazali, da bo bolnik umrl, pa je vendar kljub vsemu strokovnemu in upravičenemu pričakovantju ostal živ. Vsak Okusen kirurg pozna take primere. Dr. Jirasek se sam spominja primera lek^ga zdravnika, ki je bil med vojno ranjen v glavo tako, da so bili možgani močno poškodovani. Zdravniki so bili napravili čezenj križ, med njimi se je pa vendar našel eden, ki se je za nesrečneža zavzel in težko ranjeni zdravnik je okreval. Taki primeri so znani tudi na polju trebušne kirurgije. Dt. Jirasek je apeliral nekoč nekega dečka in bil je trdno prepričan, da dela operacijo samo kot izraz dolžnosti. Toda deček ie proti vsemu pričakovanju okreval. Sicer pa rudi če bi bila možna absolutno zanesljiva prognoza v tak h težkih primerih ni mogoče odločati o smrti človeka, dokler more dotičnik, ki odloča, pod-leči raznim zunanjim činiteljem in vplivom. Iz vsega tega je razvidno, da pravniki in zdravniki niso za uzakonitev avtanazije. Stališče modernih sociologov je pa seveda čisto drugačno. Casanova o angleškem funtu Slavni pustolovec Casanova se je mudil L 1762. v Londonu. V nekem krabu je igral whist, izgubil je 15 gvinej in jih takoj plačal. Opozorili so ga pa, da je zagrešil težak prestopek proti angleškim običajem. Plačal je namreč v zlatu, dočim bi moral po nazorih takratne družbe plačati v bankovcih. Casanovi se je zdela ta družabna zahteva nerazumljiva Pojasnil mu jo je njegov rojak Martinelli in Casanova je poročal o tem takole: »Za mizo mi je predstavil Martinelli odlično družbo. Ker so mi očitali netaktnost, ki nad bi jo bil zakrivil s tem, da sem namesto z bankovci plačal s krasnimi zlatniki, me je poučil o kreditu naroda in me še posebno opozoril na to, da so taki običaji najboljši dokaz splošnega blagostanja. Angleži dajejo baje prednost svojim bankovcem pred zlatom zato, ker jim neomajno zaupajo. To zaupanje je naravnost sveto, lahko se pa bridko maščuje, kajti vlada ima možnost poverjeno ji bogastvo enostavno razmnožiti. Ce bi prišlo do tega, kar ni izključeno, ali če bi država izgubila nesrečno vojno, bi nastal državni bankrot z nedoslednimi posledicami. Žalostna obletnica Anglija in Francija sta proslavili predzadnjo nedeljo žalostno obletnico katastrofe velikega angleškega zrakoplova R 101 s spominsko svečanostjo v Veauvaisu. Tri francoska letala so krožila med svečanostjo nad krajem, kjer je lani 5. oktobra ogromni zrakoplov v nekaj minutah zgorel. Letalci so vrgH šopke svežega cvetja na kraj katastrofe, kjer je našlo smrt 48 Angležev, med njimi minister letalstva lord Thomson, ravnateb' civilne avijatike sir Brm-cker in drugi. Kraj katastrofe je s*daj angleška lest. Francija je namreč u'>-darila dotično zemljišče Angliji v zna« sočutja in prijateljstva. Angleži postavijo žrtvam strahovite katastrofe krasen spomenik Zdaj nadomesttrje spomenik jablana, stoječa dobrih 10 korakov od kraja katastrofe. To je edino, kar je ostalo daleč naokrog. Obžgane veje so še sedaj brez listov, kakor so bile usodnega jutra. Vse naokrog je bilo sežgano, staro drevo pa še stoji. Cez gole veje so vrgli za spominsko svečanost angleško in francosko zastavo. Edini očividec katastrofe je bil divji lovec Re-boulle, ki je baš prežal na zajca, ko se je zrakoplov vnel in treščil na tla. Ob spominski svečanosti je bil on prvi, ki je položil h koreninam stare jablane šopek krizantem s svojega vrta. Ko so ga angleški novinarji vprašali, če je šd divji lovec, se je samo nasmehnil. Seveda je še, samo da se orožnikov ne boji več kakor prej. Spominska svečanost je bila skromna, nekaj besed so izpregovorih* samo predstavniki obeh držav. Najbolj ganljiv je bil pogled na šopke poljskega cvetja, ki so jih prinesli kmetje in kmetice iz sosednih vasi. Svečanost je zaključilo francosko letalo, ki je trikrat zakrožik) nad staro jablano. NOG AVKE z 2.I60M Najbolje, naftrajne^e. «ato U oajceneišei OCARINJEN JE vseh uvoznih in izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). — Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. ^^^^ _ ? -O«7* *>. ^ > mM ali o£fast< Vsaka beseda SO par- Plača me lahko ta od&ovor znamko I — Na vprašanja —_ nđenmirlan*a. - KahnaniB oglas Wm V0 -o, ^7 OSVALD DOBEIC Ljubljana PRED ŠKOFIJO ŠTEV. 15 priporoča svojo bogato zalogo galanterijskega, kratkega in modnega blaga po najnižjih cenah. Velika izbira vseh vrst nogavic, D. M. C. in C. M. S. predmetov. NA DEBELO! NA DROBNO: KUPUJEMO volnene in bombaž aste dečje kapice, telovnike in puloverje, ženske, moške in otroške. Nujne ponudbe z vzorci poslati na »Trikotažo« L. Pollak, Zagreb, Hica 160. 2831 TRGOVSKEGA POMOČNIKA špecerista, ki ima veeslje do manufakture, poštenega in solidnega, kateri se ne boji nobenega dela, — sprejme Franjo Cvetko, trgovina mešanega blaga, Sv. Trojica v Slovenskih goricah. 2830 UGODNA PRILIKA se vam nudi, da si takoj nabavite za zimo jabolka še po ceni 1.50 Din in kostanj po Din 1.40 kilogram franko M* m« pe<* — Jabolka so kisla, trpežna in obrana. Adolf Remic, Mirna peč. 2829 SPALNICE smrekove, poljubno ples kane za ceno Din 2600.— kompletne in iz trdega lesa politirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročilu TRGOVSKI POMOĆNIK z dobrimi referencami, odličen prodajalec izložbeni aranžer 8 tečajem, vešč v vseh strokah trgovske obrti, ieli premeniti svoje mesto. Reflektira res samo na dobro in stalno mesto Nastop po dogovoru. CenJ dopise je poslati pod >Zaneslj!v< na upravo >Sk>v. Nar.«. 2S02 Sveze najfinejše norveško ribje olje iz lekarne Dr. G. PICCOU-ja v Ljubljani se priporoča bledim in slabotnim osebam. PRŠUTE (prekajene surove sunke) pravi domači dalmatinski proizvod odlične kakovosti razpošiljamo po Din 40.— za kilogram franko-franko. A* Mitrović 1 sinovi, Split. 2744 POZOR! POZOR! Goveje meso se bo od srede 14. t. m dalje prodajalo pri mesarju Jagodic Frane na stojnici v Šolskem drevoredu in v mesnici v Mostah, Zaloška cesta št. 29 — in sicer po Din 8 in Din 10.— za kilogram. 2821 VELIKO IZBIRO DAMSKIH KLOBUKOV po nizkih cenah dobite v modnem salonu Pavla Ogrtač, Miklošičeva cesta 28. — Sprejemajo se vsakovrstna popravila; žalni klobuki vedno v zalogi. 2819 /THft h- u- iPTPIPTFTFI ŽIMO a modrece -»d najcenejše do najfinejše po tovarniških cenah prodaja RUDOLF SEVER, Ljubljana, Marijin trg ttev. 2 Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo-sendorfer, Steinway, Fbrster, Petrof, Holzl, Stingi original, ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno to sodni izvedenec ta bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posoje valni ca. Lovske puške floberte, brownlng pištole, pištole za s trošenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. R* KAISEF miškar. Ljubljana Kongresni t~° štev. o VALET EXPRES se je preselil na Mestni trg 5, II. nadstr Lika, kemično čisti, posije, modernizira; tudi obrne dam-sko ali moško garderobo. — Likanje Din 18.—, obračanje Din 280-—. —- Poseben oddelek za uniformiranje, likanje in popravljanje uniform gg. častnikom in uradnikom. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda BOJU je neobhodno potrebna knjiga Doc dr. Iv. Matko: Protitiiberkulozni dispenzar v •tožbi socialno - hisriienske borbe nroti f etiki kot fltadski in kužni bolezni« Veliko delo, ki obsega 810 strani, velja broširano Din 270.—, vezano 300.—. Naročila točno izvršuje Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenburgova ulica štev. Urejuje Josip Zupančič. — Za >Narodno tiskarno« Fran Jezeriek. — Za opravo m insoratni del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani