24. številka. Ljubljana, četrtek 30. januarja. XII. leto, 1879.
bhaja vnuk dan, izvzeniSi ponedeljke m dnovo po pra/.uikili, ter velja po pošti pn-jemaii M a v h tr o ■ o k o r s k o doželo M celo I«t0 Id jr|d., M pot l ta H gl., U četrt leta 4 tfld. —  Z» Ljuldjano brez  pošiljanja na dom  za  i-elo leto l;; <_d(|., ZJi ..trt let* .! ^Id. -o kr., /.a en inesee. 1 «ld   K) kr.   Za poftiljnnjn na duui »o raouna 10 kr. za inesee, &0 kr. za eetrt leta. — Za tuj« dežele toliku \,r,  kolikor poštnina iinaia,        Za gOtpođc u Q i t. o 1 j o na ljudskih Aolali in ta dijaku volja znižana eeiiu in steer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld, Hi) kr.,  po posti prejeunm /,n četrt leta .1 rIiI.        Za' oznanila ne plačajo od četinstopn« petit-vrste ti kr., ču se oznanilo enkrat, tiska, f> kr., če se dvakrat, lil 4 kr., čo ho tri- ali vefkrat tiska. Dopisi naj ho izvidu Irankirati. — Rokopisi ho no v ranijo.       I redni siv,, j,. v Ljubljani v Frane. Kobnanovej luAi At. .'t „uloilalifika stnlba". Oprav niAtvo, na katero naj se blagovolijo poAijati namerimo, reklamacije, Otnanlfa, t. j.' adininistniti v no reei, jo v „Narodnoj tiskanu" v Kolmanovoj hifii.
njeni roškem Povolžji prikazala so, in, kakor ruska poročilu pravijo, uže ponehuje celo tam.
Kozaška naselbina Vctljanka, kjer se je kuga pokazala, je celili 4 66 milj oddaljena od Ljubljane, (aiicin pa, kamor je tudi kuga zanesena bila, pa 144 milj! Kaka daljava! Z onimi kraji, kjer je kuga, nij skoro nobene trgovine. Ruska vlada jo polog tegft vse storila: poslala zdravnike, z vojaki obkolila okužene vasi, da ne sme nihče notri nihče ven iti.
Nij torej čisto nio verjetno, du bi se kuga razširiti mogla. Poleg toga je še dobro, da je zdaj zima. V Rusiji imajo 14 stopinj mraza. Mraz je pa najboljši zatiralelj kužnih boleznij in njih ruzšh je vanju.
Ako ruska vlada poroča, da kuga pone-1111,0, da od 21. t. m. nij n.h'e več /boki, da je vse proti njej storjeno, da »c njeneg i raz širjenja nij bati, — smemo verovati z dobrim razlogom, da ruska vlada resnico govori, in da se n.j bati.
Če pa nemški dunajski listi silno na ve liki boben bijejo, ljudi strašijo in na Rusijo Vpijejo, da bode /daj, ko je pariški traktat Evropi raztrgan pod noge vrgla, le kugo K v ropi po.-. LI a, — nij to nič druzega, nego stara nemško judovsko-poljska strast, slepo in nepravično sovraštvo do Rusije, kateremu je VSakOi še tako podlo in grdo orodje dobro, če more le zoper Rusijo in Slavjanc ščuvati.
Da smemo Rusiji in njenim olicijalnini po ročiloiu verjeti, a da nemškim senzaeijskim nc viuum in njih poročilom proti Uusiji namerje uim, nij prav nič verjeti, — to vendar iz skušnje zadnje vojske vemo    Ali se nij so vsa ruska olicijalna poročila kot p o polnem resnična izkazal a V Narobe pa, kako more Nemce, M.igjare, Angleže iu druge
take zdaj sram biti, če pomislijo, koliko so lažnjivih telegramov, poročil in dopisov zoper Ruse nalagali, pa vendar nij nič pomagalo niti njim, niti njih varovanki Turčiji. Torej varovati se je treba, da ne jemljemo hudobnega hujskanja proti Rusiji za istino.
Če se izvoz iz Rusije na mejah zapri;, bode to trgovini dalo strašen udarec, ki bode zadel vso Kvropo, najbolj pu narodno gospodarstvene interese ruske. Kakor je torej treba vse preskrbeti za obrambo razširjanja kolere, tako bi bil prenagel in brezpotiehen popoln zapor ruskih mej, in za ekt nomske in lina nci jalne zadeve silno škodljiv. To Čutijo in kažejo asu borze pri nas in drugod v I! v ropi uže zdaj.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 27. jan. [Izv. dop.] Po štirinajstdnevnej debati smo vendar le prišli do konca. Pa kdor je po prejšnjih viharnih sejah pričakoval, da bode v poslednje) še jeilcnkrnt prav hudo zugrmelo, ta se je motil. Ilerbst jo svoj predlog Hlabeje branil in pohlevnejše govoril, nogo kodaj. Udrihal je sicer po Auspit/u, spuščal se v nasprotne govornike, a poznalo se mu je, da nij imel prave srčnosti, ker je uže zanaproj vedel, da za njim ne stoji večina zbornice, kakor je bil dozdaj razvajen, da še mej uatavoverno stranko samo je v manjšini. Pritrjevala mu je le skrajna levica, nekdaj njegovi največji protivniki bo mu denes „bravo" klicali, stnra garda, ki mu je dozdaj zvento služila, je ali molčala, ali rolo h i k a I a.
Po Merbstu je fie govoril Silss, kot poročevalec večine, ter kbeal vso ustavoverce zopet in zopet k jedinosti, ako hočejo obdržati to moč iu veljavo v državi, kakor doz laj.
/. f/f/. naročnikom.
Upravni odbor „narodne ti&kartis" f kot latinice našega listu, je. d/eni/ V zadnjej seji r nedeljo, da sme <td ministrari/a „S/orrnski;/'( ,\<t-tvt/a" ta list samo onim naročnikom pošiljati, ki se z naročnino uaroce, f. j. denar pošljejo. To se je zyodilo zarad tet/ii, ker je le tako mogoče red rzdržarati. 'Vnko rarnajo tinti ćaso/n'si dru*ih narodov. I'ronimo torej nujno one (/(/. naročnike, ki BO nam narurnino še na dolou. tla JO nam ncmtidoimt /»ošljejo, ker r osmih dneh imamo ukaz vtttććmu fumi i ja a je ttaftga Usta usta-Titi, ki nij naročnine fthtčat.
Administracija ,tSltw. Maroda*'.
Kuga in sovražniki Rusije.
Najstrašnejše zlo, ki more priti nad človeka, je kuga. V litanijah zatorej užu.moliinn, da nas Uog obvaruj pred kugo, vojsko in lakoto. V Evropi je užo dolgo nij bilo; davno so uže pomrli starci, ki so de o njej pripovedovati slišali. Ali kar nam knjiga in pismo povesta O kugah, katere so v srednjem veku in še kasneje divjale mej človeštvom, to je sama groza in velik strah.
Nij tedaj Čudno, da se je vsa Evropa pretresla, ko je po novinah glas počil, da se je v Rusiji, tam na reki Volgi, v nekih vaseh pokazala nalezljiva hitiomortia bolezen, v ka-terej so izpoznali kugo. Precej je vse klicalo vlade na pomoč, naj se stori vse, da se zabrani razširjenje te bolezni, ki je v stanu silno več ljudij pomoriti in bede prouzročiti nego dolgoletne vojske in vse drugo trpljenje.
Vendar je dan denes ui veliki strah za rajširjenje kuge neopravičen, sosebno zdaj se, ko je samo v nekaterih vaseh v dalj-
Metek*
Pot v gornje strani.
Pisma Stanka Vraza Dragojili Štau-duarki, roj. Krizmanice vej.
(Poslovenil Andrej F o k on j a.) (Daljo.) II.
V Kranju doe 14. aprila 1. 1841, Draga moja posestrima! Ptica odleti, ko začenja jug topleje pihati, proti jugu tekat spomladi, a jaz neumna ptica, ko sem videl spomlad, kder se je priselila v Hrvat Bko, zapustil sem Hrvatsko za pleči, kakor da iščem /.mio. Tu li je zares tnka zima, da me tudi v sunni treje. Velike planine, katere okolo toga mesta stoje, snegom bo prek m prek pokrite. Nebo jo namrduolo lice, kakor da že le hoče adanti. A sever — hus — huš — hus! Iz
mail, dovršeni Ugled marljivosti, sedi pri mizi, piše in pide. „A što Vy tak grm»tr,y, Stanislav OsipovičV" Ah, tega vam jaz dopovedati ne morem, I/mail Ivanovic! Prašajte ptico, katero je burja odnesla iz toplega južnega kraja mej severne planine. — Denes tu vse od veselja .n radosti igra; denes je velika noč. hi-r.i BO po udeah tekimijo s pisankami, knčejo, vičejo, mnejejo, krohočejo. Zdaj za-škropocejo konji in voz po tlaku; rog zahuči. Ah, poštni voz gre mimo! jaz skočim k oknu. Nekake stare babe gugajo se na sedaiu, ali veudar bi jaz raje /i j plauol na ulico, sedel pri njih — kajti podta ide proti jugu. Ti se bodeš smejala tet rekla zopet:   Moj človek
ti si zaljubljen. Lchen Sie uur, gniiiige Frau! no, jaz DJjaem zatiubljea, au (ako ti je draže) jaz strni zaljubljen, pa niti v Iftlico aitj v PavliniCO, uiti v Minico in ti v Mat.ulico, nego v — (Lachen S;e nitht, gottdig Ir.u'j celo Hrvatsko.   Hrvatska se je meni prilju-
bda kot mati, priljubila kot sestra, priljubila kot ljubica. Ne morem nikder mirno misliti, nego v Hrvatskoj, nikder mirno spati, nego v Hrvatskej. Naš pregovor pravi: ndaleft od očij, daleč od srca", ali: nčesar oko ne v di, srce ne [ioŽeliu. Ali to je laž. Ako je tudi pri kom resnica, pri meni nij. Meni je Hrvatska čim dalje od očij, tem bližja srci. Povej ti to solncu Hrvatskemu, oblakom Hrvatskim in vetrom Hrvatskim, in vsemu, kar je Hrvatsko. Jaz sem ti pisal jedcu Ust is Ljub Ijinie, ali revež pozabil, da ga zapečatim in odnesem na po.Ho. L/.rok teinu bila je naglosC* s katero smo otšli iz Ljubljane, ter s.tn i se na vrat na no« stlačil v omaro, mej tO tudi svoj list. No, pojutrašnjem vrnoli se bodemo zopet v Ljubljano, ter bodem jaz takoj vse preobrnol, dokler ne naletim na tvoj list, pa ga bodem takoj odposlal. Tako bodeš ti menda obe Jcremijadi na jelen uau v r^ke dobila. No, odpusti svojemu Jeremij za ta dvakrat^
Pa njegov glas je ostal glas vpijočega v pu-Sčavi, kakor se je pokazalo pri glasovanji.
Za predlog skrajne levice, da se naj o berlinBkej nagodbi preide na dnevni red, je glasovalo samo 58 proti 203 poslancem. Za predlog Poljakov in pravne stranke, da se na
tiskovnih razmerah ne bi smeli tiskati, ko bi
peticija v državnem zboru brana ne bila. Glasi se:
Visoka zbornica! Mnogo nerodovitnih let, mraz,  toča in povodnji zakrivile so pri nas na kmetih tako
godba samo na znanje vzame, je bilo 90 j siromaštvo, da se večje uže misliti ne more. glasov — Poljaki, pravna Btranka b S 1 o- V teku teh let nerodovitnih so posestniki svoja venci, vsi ministri, in nekaj velikih po-1 posestva v hranilnicah in drugače zadolždi, a sestnikov in uradnikov — proti 181, mej temi he malo posestnikov pridobilo j'od b^ojih po tudi Rusini, o katerih se je šalilo, da je to [sautva toliko, da BO čimž ali olstotke od po gotovi dokaz pada miuisterstva, ako g» celo s>jda odrajtali. Vsled takih nesreč jeli so ne le ti matnelnki zapuste. Predlog večine, da se navadni posojilcl, n-ego tud hranilnice /.a svoj potrdi berlinska nagodba, je  p.tem  bil   pri [denar tožiti.
imenskem glasovanji sprejet s 154 proti 112 Vsled pritiska tibularnih posojilcev se je
glasom ustavovercev „fortschrittsklubau,lIerbst-1 v minolih treh letih veliko posestva in sicer janerjev, pa tudi mnogim iz velice-a posestva. Ztt polovico manjšo ceno in menj nego se je Ko bi pravna stranka bila proti glaso- cenilo, prodalo. Ker pa posestva nič dobička vala, pa bi bil padel ta predlog; tedaj se ne dajejo in se kar v množici prodajajo, izgu vlada in Audrassv le tej stranki imata zahva- bila so za to bvojo vrednost, in vsak pos?st liti, d t nijsta doživela take blamaže v zboru. njk, komur se posestvo na dražbi proda, pO« Herbstov predlog, s katerim izreče ne-1 stane berač, ker v najredkejših slučajih se za zaupnico vnanjej politiki, dobil je komaj 78 njegovo posestvo toliko ponudi, da se dolgovi glasov proti 193. I splačajo.
S tem je stvar v državnem zboru do- Ti Blabi časi poklicali so uže kmotiški gnana, in zdaj pridejo lehko spet de le g a- proletarijat — siromake — na dan, in kaže cije na vrsto, da dovolijo potrebni kredit zaLe, da postane to stanje še Blabše, ker je bil Bosno. Zdaj je tudi piišel tolikokrat nazna- heta 1878, ko so posestva nekoliko done3la, njeni čas, da končno odstopi to ministerstvo. pride'ek brez cme, tako da posestnik tudi za Kdo pride na njegovo mesto, o tem se pač veliko sadeža nij dobil toliko, da bi poplačal veliko ugiblje, a gotovega se nič ne ve. M .ogi odstotke intabuliranih do'gov, ter davke in bo, ki mislijo, da ostanejo ministri Se tako I priklade, ki uže večji ne morejo biti. dolgo, da se državni budget privoli. M igoče, N,j ge toroj Cu,liti) (la preti poseatništvo pa ne verjetno, ker bi se teško našla večina, I popolnem poginiti, posestaištvo, ki daje državi
avi davkovskib izterjevalcev postal mnog© ostrejši, da davkoplačevalce stanejo zdai ru-bežnji mnogo več, ker izterjevalec nij tačas državni sluga, nego uradnik, ter se morejo Tračuniti tudi njegovi stroški. To svedoči čisti dohodek rubljenj v okraju št. Leoartskem zA I. 1878 z okolo 2500 gld.
Pod tem navalom okolnosti j stoka kmeti   o prebivalstvo, in zastopniki okrajnega za-Rtopa  so   ho   večkrat opominjali,   naj prosi isofro vlado, da naj ta posestnike malo varuje in ne rubi bre/ozirno.
Podpisani okrajni odbor stavi tedaj proSnjoT „Visoka zbornica naj 8 pri/mnjem gospo-dujočega uboštva mej kmetištvom temu blagovoli olajšanja izprositi pri izterjavanju davkov." Okrajni odbor v št. Lenartu 9. jan. 1879.
ki bi za celo leto privolila budget provizo-ričnej vladi.
"Vaš deželni glavar in vodja nemškutarjev J t tjem jivtž.
največ davkov, največ vojakov, kije poklicano da daje mestom in velikim obrtniškim pod
na Kranjskem, Kaltenegger, je uže kacib 4 ali 5 duij tukaj, zakaj? Ker gre za nado-mestavatije pl. God la, tukajšnjega finančnega prokuratorja, kateri je designiran za sekej-Bkega šifa v vnanjtm ministerstvu. Njega! mesto ima dobiti  Kaltenegger. Deželni
Država se za posestnike še nikdar mj tolikanj zanimala nego za velika obrtniška podjetja, kojini je piel časom po-odila veliko milijonov« A usmiljenje najde posestnik le redkokrat pri visokem eraru. Akopram je vi sokej vladi znano, da so posestniki obubožali
glavar kranjski pa ima postati, ako se bodo (Ja je zemljišče izgubilo svojo ceno, da deželn te spremembe še pod  to vlado z g p-1 pridelki se  ne morejo prodati, ipak pritisk
dile, in ako kranjski deželni zbor ne bode prej razpuJčen,  ljubljanski župan L ase ha n.
posestnika.   Posestva se radi davkov in pri klad nalagajo z aksekutivno zastavno pravico ali pa tudi radi malih svot sekvestrirajo, orodj se eksekutivno rubi in po slepe) ceni prodaje ; pri tem se pa navadno ne splačajo niti davki,
Težave kmetskega stanu.
Okrajni  odbor št. lenartski jo držav ne mu zboru  poslal peticijo, ki je bila v I nego le stroški rubežuji
seji 15. t. m. brana, in ki tako dobro obra/loži j       Kinetiški pogin je tedaj  neizogiben, ter težave in bremena kmetskoga stanu po S 1 o I se zove lehko uže dovršena stvar, venskem,   kakor bi  jih  mi  v današnjih I       Omeniti je, da je meč rubljenja po npe
Politični razgled.
V Ljubljani 29. januarja. Fzm. Fitipnvić pride 1. febr. na Dunaj kjer sa zopet žično voiniška posvetovanja. Reševane bodo menda tudi prošnje za terezij-ski orden
Iz W'e.fte se poroča, da bode poslanik Zichy iz Carigrada odpoklican in da Rtopf Kallay na njegovo mesto. Kallay, prej konzul v R 1-jradu, ie zdaj ud evropske, vzhodno-ru-melijske komisije.
Odsek ?a vprašanie priklopljenja fipfre Dalmaciji je sklenil posvetovanje o tem vprušanji tako dolgo olložiti, da bode berlinski dogovor tudi v gospodskoj zbornici odobren.
% II VI lilo <!■•>«» V 4'.
.!/#>>#»ifi so poslali v C irgrad deputacijo, katera od porte zahteva, da brez dovoljenja albanske bge ne sme noben sultanov nsmestnik v Alban ji nnstavljen biti, noben nov davek razpisan in noben del te provincije odstopljen.
O hoMgu§-s? em vprašanji se piše V nTimesu 23 t. m. iz Tr.ovega, da je ustavo za Bolgarijo car potrdil. Ker je ta obširni spis treba prevesti na bolgarski jezik in v francoski, da se izroči tudi evropskim zastopnikom, zakasnila se bode bolgarska narodna skupščina prej na 18. jan. napovedana, zopet še za kacih deset duij.
Car je potrdil postavo o bolgarskej na-rodnej voiski. Po tej ima biti vsak Bolgar od 20 do 30 leta vojak, brez ra?loka vere. V vsacem okraji «e naredi jedna „druž na" (bataljon). Stroški za boluarsko vojsko se iz davkov plačujejo. Dj zdaj s > Rusi plačevali, a se iim bode kasaeje iz bolgarske kase povrnilo« Narodna vojska ima peJce, konjike, artileriste in g«'u;jce, razdeljeno ii določeno po okrtjih. Ena družina šteje 1000 mož.
Drugikrat (obečujem ti) prišel bode Salomon.
— A prišel je dr. Krobat,  ter naju vabi, da gremo v jedno ves, da vidimo, kako tam ljud atvo živi. Z Bogom, draga Dragojila 1 —
Na velikonočni ponedeljek.
Dobro jutro ! Suoči smo pozno prišli domu.
— V vesi smo se toliko načudili in nasmejali, da me še denes (po I^maelski) život bob. Tu ti po veidb. uže tako dobro ilirski govorijo, da tudi ti glasovita Ilirka ničesar razumela ne bi. N. pr.: da bi ti kateri kranjs »i ljub kavec rekel:  Jest te  lbim!  ti  pri najboljej volji ne bi mogla uganoti, kaj te besede po menijo,  lzmu.il se je čudil, razinol usta, na posled Uklical:  „Ni čorta ne panimaju!" Tu Be namreč skoro vsaki samoglasnik preskoči na katerem povdarka (acceut) nij. N. pr.: sv't (svet), k'p (kup), v's (ves), p'd (pes), s'u (sin) cTr (dveri), Ipd (lepo), st'rit' (storiti) itd. Škoda
Pavlom zakličati:  Vsa učenost je neči |jik požrli, tedaj se je (haa !) talil pravi poto-
iii ur u a!  Vendar to vse preobrača se po na ravskem načinu, katerega lega, podnebje itd. soboj donašajo.   Samo  treba ključ najti, pa tedaj se takoj pouči, da je oni isti jezik, katerega govorijo ostali Iliri.
Primorali sva dve dekleti, kateri sti nam hočeš nečeš morali nekoliko pesen zapeti. No, to ti je šlo tako teško, dokler jih nijsmo pripravili  na to po  njihovem   mnenju grešno delo.   Uzrok tega mnenja so tukajšnji sredo večui (mittelaltei lich in beider Badeutung) duhovniki, kateri vsako pesno preklinjajo, v ka-terej nij ali Jezusa ali Marije. Tako isto tudi pri vas.   No, stari so častivredni, tolerant, a mladi vsi skoro rodoljubi.   Zopet  kakor pri vas. Samo Bredina torej ima povsod z vragom posla. Pa da pridem na prvo.  Kakor sti de kleti privolili in /apel-, to ti je bil sam Jezus in sama Marija. Po tem še le komaj, ko ste
da nij nekaterih učenih Ilirov tu, morali bi s| vse Jezuse in Marije zrezali, a mi siromaki
čec narodne poezije, od katerega smo mi nekoliko kapljic v  najine  kupice in vedra pobrali. Sedel je pri mizi tudi nekakov po lica sodeč t;uh človek. Pa ko ste dekleti začeli nekatere šaljive pesme peti,  začel Be je on na-smehevati itd.   Mi  ga vprašamo:  zakaj se smeje? A dekleti nam odgovoriti: „De bi on£ tiga prasnil, on jih vej, de jih nebi en cew daa priek pvvota zmetali "   (Ne zameri, ka sam ti tu prevel.   Znam, da ti vse razumeš; pa menda bi rad tudi  gospod Onkel čital, a ne bi vae razumeti mogel.) — No! mi Brno ga poprosili, ali on nij hotel povedati. Mi ga prosimo in prosimo.   A on,  ker bo mu uže prošnje bile sitne, vBtane ter začne nekaj pri-vedovati.   A to ti je bilo tako nenredno, da človek nij znal ni za rep, ni za glavo. Za tem Doktoru pade na um, ter on veli prinesti polit vina.   Naš budala začne piti.   Odpre se rafl dobro pitnik, a s pituikom tudi usta. Od bu-
Po poročilu „Pol. Corr.a je angtefkei vlada izrekoma izpovedala svoje mnenje glede podaljšanja pooblaščeni a vzbodnje rumelijske komisije tako, da ge jej izročeno dogovarjanje o tacem podaljšanji nepotrebno zdi, ker se to podaljšanje daje uže iz berlinskege dogovora izvajati. Tedaj Angleži se delajo ve likodu^ne tam, kjer se upirati več ne upajo Afganci in kri de no jih zmehčali.
Na f'V««•*« so po zadnjih vo lit.vab  v senat, sicer reakcjonarci ali različni monarhisti potrti, vendar do miru še nij pri Slo.   Republikanci terjajo,   kakor  znano, da naj se vsi tisti uradniki in glavni povelj Biki v vojski, ki bo zoper republiko, odstavijo in odpravijo. Zopnr poslednje, zoper odstavljenje  vitjih   vojakov  se  je v zadnjej seji  ministerskega  sveta vzdignil   sam Mac Mahon in rekel,   da prej on odstopi, predno bi to dovolil.
Mt4il*jeitt.9ki uradni list prinaša 27. jan. kraljev ukaz, da se morajo zavoljo kuje v V Astrahnnu vse italijanske ladije, ki pridejo iz ruskih luk v Črnem in Azov-kem morji, pred »h >dom v italske luke, desinficrati.
RlanššM rajhstng v Berlinu je sklican sa 12. februarja.
Pooblaščenec zaradi Finkehiburg je prišel 27 polu dne je uže dotična sejo imela.
naredeb proti kugi jan. v Berlin, in po-protikužna komisija
Dop
ISI.
Je VtpfftTe 27. jan. [Izv. dop.] Pri nas je bil 23. t. m. shod tistih učiteljev, ki so k t.iko „dobre nade" nosečemu nemšku tarshemu nzweigverei<iu" pristopili. Predst'do doval jim je nekdanji rodoljub Hrabroslav Perne. Kakor se čuje, boli jih uže srce, ker so svojo pamet tako dober kup prodali, kajti zbralo pe jih je veliko (Če se uemotim cela j,dva" Vnaojal) Le tako dalje, bomo kmalu zopet tam, kjer smo bdi prej, ko se ta Hlavni „vereiu" še rodil nij bil. — Kočevskej okolici bi se bolj prilegal nego vipavskej, ker kakor so uže moji predniki pravili, so Vipavci svo jej majki Slavi zvesti; in valjda jih ta „zweig< ▼erein" ne bode spremenil. Drugo, ko bo ta „zvveigverein11 sad, t. j. „cimbore" rodil, bom uže povedal, v posebnem ohširnišem dopisu
% VrllliiU«' 27. januarja. [Izv. dop.] Da nij bilo mv i no odgovarjati dopisu, kate rega je prinesel lažnjivi „Laibacher TagVlitt" 12. t. m., s katerim je zasmehoval vrhuiško mi rod no društvo, društvenega dop snika in ve-lecenjeni „Slovenski Narod", pokazala je naša čitalnica z molčanjem, kajti „Laib. Tagblatt"
dale postal je Salomon.   On začne tako raz ločno in umno pripovedovati, kakor da bi i/, knjige čital. Mi smo se dobro nasmejali. Pri-povesti so bile polne jalerne satire, dovtipov, smešnic in drugih svobodnih mislij.   No, brez Tina nij besede.   Tako  se tuli tu Iliri skla dajo. Nek glasovit kralj, kateri je z Iliri boj bojeval, rekel je:   Zlati ključ vsaka vrata odpre. Bolje bi bil rekel: Vinski ključ vse odpira. — No,   z druge  strani ne skladajo se Kranjci s Hrvati (Bezjaki).   Kranjska hiša je vsa lepa,  vsa sna/.na.   Mize,   stoli, klopi, celo i stene omite so, kder so lesene. A Kra-njica,  kadar gre v nedeljo v cerkev,  lepo ti je in snažno oblečena, kakor gospa Verlandica (brez zamere govoreč), kadar pride k g. sod niku tožit. Kranjski niožki n s nijso lepo oblečeni,  a  temu   so krive one proklete nemške Crne usnjate hlače  in  oni  še  bolj prokleti flkornji, v katerih malo ne pol Kranjca stoji. — No, dvanajst ura bije.   Juha je na miz*. Dober tek, draga posestrima!
(Dalje prih.)
in njegov dopisnik imata kratke noge; — saj se poznamo. — Obupati nij treba narodnemu društvu na Vrhniki, kajti razprtija ne bode trajala večno, in lepemu vrhniškemu trgu bode jedenkrnt gotovo zarja narodne omike in kul ture izhaiala. Ves up pe stavi na vrhniške pošteno narodnjake, posebno na mladino.
Tudi v Borovnici narodnost, t. j ljubezen do milega in lepega domaČega sloven skega jezika vrlo svoje peroti razvija. Torej „živih" borovniški narodnjaki!
Dalje se sme tudi priporočiti narodni ži • vinozdravnik France Polianšek, ki je pred nekaterimi dnevi prišel iz Cerknice na Vrhniko, kjer je uže poprej živino zdravil. On je izvrsten živino7dravnik. ki umeje svoj posel po polnem, ter ie uže marsikateremu posestniku na Vrhniki bolno živino v kratkem časi ozdravil.
Iz ]40t»nrl«lil 27. jan. [Izv. dop.] Če nam ne pošlje nebo v polletnem času dolgo dežja, potem molče pobe^aio cvetice avoje gla vice, vedoče, da se jim bliža konec njihovega življenja. Tako Be godi tudi prebivalcem goratega tolminskega glavarstva ob Soči, katero obsega tri sodniške okraje,  in šteje okolo 40.000 duš. tačas če ne dobivajo redno dela na tu;em. Bovca ni iščejo zaslužka  po Nemškem, Češkem in Ogerskem, kot pohišni prodajalci, Irugi pa kot železnocestni delavci. Po zgodo vinsko zramenitem letu 1873. Be je enim in dragim trdo godilo, — kupčije so bile medle, del« pri železnici ae nij moglo najti. ReRno ho začeli ljudje premišljevati v preteklem polletju, kako da dodo plačevali davke, in kako da pridejo drug'm domačim potrebam v okom. Večkrat sem slišal besede iz  ust premožnih mož: Imam premoženja dovolj, denarja pa ne, nij mi mogoče dobiti na posodo 10 gl. V tej mtri ne bi nadlegovale morilne skrbi naših liudij. Če bi se resno popri jeli umne Živino-in 8adjereje, in Če bi se vsaj nekoliko pečali I pridelovanjem domaČega obrtniškega blaga. — Na enkrat jih pelje zvezda v Bosno. Vse, kar se je moglo le gibati, šlo je uže meseca septembra in oktobra preteklega leta tie na delo. Tam se jim je — pravijo — dobro godilo. Zaslužki so iznašali od 2—3 gl. na dan. Delo nij bilo težavno.   Meso, moka, vino in žganje so bili njih živež. Dneva se nijso bali, če so tudi gazili cel dan do kolen po blatu. Pred nočjo so pa imeli tak Btrah, kot pred smrtjo, ker ho morali spati na golih lužastih tleh; posebno o slabem vremenu so po noči močno trpeli, ker je padal dež na nje zarad slabe h šne strehe, katera je bda navRdno z praporom ali z bečjem pokrita. Nij torej čuda. da so se jih bolezni  polastile.   Največ bo tožili, da se jim je motilo v glavi, da so jim noge omrtvele, in da jih je krvava grčija tr pinčila.   Na tej bolezni so tudi nekateri doma in v Bosni  umrli.    Vsem je dopadala lepa, rodovitna Bosna in obžalovali so, da netnajo oni t"ke zemlje doma, a čudili so se tudi prvotnemu slabemu pohištvu, in hisnej nesnagi Okolo božičnih praznikov   so bili skoraj vsi uže doma. Nekatere so k temu prisilile bo lezni, druge strah pred mrazcm, še druge pa donioto?.not. Iz naših hribov je bilo nad 2000 ljudij v Bosni, in ti so bili raztreseni od Broda do Sarajeva.   Povprek je vsak zaslutil v teh treh mesecih Čistih 100 gl., boljše se je godilo črevljarjem,  kolurjem, jermenarjem, me sarjem in pekom, nekateri teh so si prihra niti do 4000 gl. Največie dohodke pa so imel nadzoro\alci delavcev. Ti so imeli 100 do 400 mož pod soboj, katere bo  preskrbljevali  z ži
vežem in pijačo. Marsikateri teh je pridobil v tem kratkem času več, kot iznaša letna uradniška plača. Tega se vesele posebno kupče-valci in gostilničarji. Marsikje se Bliši: Bosna je plačala denes stari, zarjaveli dolg. —
Komaj so Re nekoliko opočili v Bvojem rojstnem kraji, uže obžalujejo, da so prišli domu. ker dobro vedo da takih zaslužkov nij bilo, in ne bode nikoli več. Odpravljaio se zopet na pot, a ne več mimo bele Ljubljane do Broda, ampak v Hercegovino in v zapadno Bosno. Zdaj nastaja vprašanje, ali bodo vseh Želja izpolnene? Ali se ne bode morala večina vrniti zarad pomanikanja dela V Kdo ve, ali potrebujejo zdaj tam toliko delavcev? Naročil sem zanesljivim možem, naj mi hitro poročijo, če sprejmejo vse v delo, in če se jim uresničijo njih želje. Ko odgovor vdobira, vam vse razjasnim. Po mojem mnenji bi moralo namestništvo alt pa glavarstvo za to Bkr-beti, da pogostoma naznanja ljudem, kje je treba v novopridobljenih deželah delavcev, da ne bodo ti škode trpeli. O italijanskih voznikih in delavcih se naše ljudstvo močno pritožuje, trde da smo le mi s hvojo krvio in s svojim denarjem si ti deželi prisvojili in no tujci. Ti prenesejo obilo denarja v Italijo, s katerim začnejo vnovič rogoviliti zoper našo državo, ker brez denarja se ne more misliti na ro-goviljenje. Nekaj resnice leži v teh besedah. Bratovski pozdrav pošilja vsem dobrim ljudem — kobaridski samotar. —
Domače stvari.
— (Samomor.) Včeraj smo poročali, da je bil posestnik graščine Volčji potok v kameniškem okraji, manpiis Gozani. mrtev najden. Denes se nam od raznih stranij novica dopolnjuje, da se je ustrelil sam. Neugodne denarne razmere mu nijso dale več živeti.
— (Sokolova  maškerada na pu-
stni vtorek) bode^Pfubljanskej čitalnici tudi letos sijajna. Včeraj zvečer je imel pomnoženi odbor sejo, v katerej bq je posvetovalo o priredbah za ta večer
— (Ljubljanska čitalnica) ima svečano besedo in velik ples dne 2. februarja. Program je: 1. Tovačovski — „Straža na Vy-Šehradu", moški zbor. 2. Alfred Jaell — Parafraze iz opere „Trovatore", igra na glasoviru gospica Emilija Zetinovii-h. 3. Verdi — Arija z zborom iz opere „BiTo in mascbera", poje g. J. Meden z zborom in spremljevanjem glasovira. 4. L'st — „Faustwalzeru, igra na glasoviru gospica Emilija Zetinovich. 5. Bazin
— „Križari", veliki moški zbor. Potem ples. Pri plesu svira gledališki orkester. Veliki kotillon arang;ra gospod JuvanČiČ. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za društvenike 50 kr., za goste po društvenikih vpeljane 1 gl.
— (Plesi.) Veterani imajo svoj ples 2. febr. v kazinskej restavraciji. — Delavski ples je S>. febr. v restavraciji v hotelu „Evropa."
— Požarna straža napravi 9. februarja ples v starem strelišči. Dohodek je namenjen bolniškemu fondu tega društva.
— („1 versteh' net slovenisch") Pod tem naslovom se nam piše od tu: Tak6 se mi je odrezal na ljubljanske) pošti uradnik, ko sem ga bil vprašal slovenBO. Osupnilo me je tako bese lovauje na prvi mah, in nehote mi je šinila v glavo misel, ali Bem v Ljubljani ali morebiti v Trippstrillu, ali v »blaženem* nemškem „rajbu.u Javno si uso-]ain vprašati poštno vodstvo: ali mar nij spo-
»Zelje-", G „Kje
Bobnih slovenskih uradnikov,  ki bi mogli z ljudmi občevati v domaČem jeziku?
—  (Narodna   čitalnica v Šentvidu nad Ljubljano) napravi veselico dne 2.  februarja   1879   po   sledečem programu: 1, .Tombola" s primernimi dobitki. 2. „Slav nostni govor na čast dr. Janezu Blenveisu-, govori go.^pa Lucija O ilazkova. 3. „Moj dom", (Km. Vu-ak), poje moški čveterospev. 4. „Ša Ijivi govor", govori g. Podgorski. 5 (Ant. Nedved), poje g. Jakob Jovan dom je moj,"  (J. Skraup), poje mešani čve teroapev. 7. „Vo.aška", (B. Ipavic), poje moški čveterospev. 8. „Garibaldi", veseloigra v jed-nem dejanji. Začetek ob 6. uri zvečer.  K tej veBelici uljudno vabi odbor.
— (Združena županija v Štanjelu) pa Krasu, napravi v nedeljo 2. februarja do-drcdelno veselico za ranjen vojake ia siro mašne družine reaevistov s tombolo, z govori in s petjem, pri katerej veselici bodo iz gostoljubnosti sodelovali tržaški pevci pod vodstvom g. pevovodja Bartlja. Veselica bode pri J. Kočevarju začetek ob 6. uri zvečer.
Odsek za veselico.
— (Iz Sežane) 28. t. m. se nam piše: V nedeljo je imela naša čitalnica veseiico s tombolo in plesom. Sviral je septet cerkuiških godcev. Dne 2. svečana napravi čitalnica zo pet zabavo — v Hotel Skatamga s tombolo in plesom. Nadejamo se nbilne udeležbe.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Naša ljutomerska čitalnica bode imela dne 2. febr. občni zbor v svojej sobi ob 3. uri popoludne Program: 1. Nagovor predsednika in podpred seimka.  2. Sporočilo blagajnika in pregled računov. 3. Poročilo tajnikove. 4. Volitev no Vega odbora. 5. Razni predlogi. Na veter bode zabava.
— (Konjski in kravji tat.) Martin Srebor iz gorenje Košane, postonjskega okraja 20 let star kmetsk fant, ukral je po leti na semnji v Sežani kobilo 23 gld. vredno; jesen je ukral v Senožečem kravo s paše vredno 100 gld., v Gropadi pri Bazovici kravo vredno 80 gld. tudi b paše. Za to je bil 21. t. m. v Trstu obsojen na 15 mesecev.
— (Družba sv. Mohor a.) Ker je ,, Besednik J, ki je dozdaj donašal novice o družbi sv. Mohora, nehal izhajati, je to nalogo sprejel spet celovški cerkveni, večjidel pridige donašajofci list, „Slovenski Prijatelj", in bode kakor nekdaj donašal, razglasoval iu obravna val vse, kar družbo bv. Mohora zadeva. — To svojo nalogo pričenja „Slovenski Prijatelj" izpeljevati s tem, da vse gg. poverjemke, vse gg. duhovnike in vse gg. domorodce prav lepo prosi, naj Bi na vso moč prizadevajo podpirati imenovano družbo. Ona nastopi letos svoj XXVII. tečaj. Zares s ponosom sme se ozreti nazaj na svoje delovanje v minulih letih. Šte vilo udov naraščalo je vsako leto. Nas Sio vencev še nij dva milijona — in lani je bilo vpisanih 24.424 družben kov, letos pa se druz bene knjige tiskajo v 2G.000 iztisih. To je ogromno veliko, tako veliko, da se tudi tujci zavzemajo in zadosti načuditi ne mogo. So Avstriji in zunaj Avstrije veliko večji narodi, kakor je slovenski, ali mi ne nahajamo pri njih pobožne družbe, katera bi se v primeri z našim malim narodom le od daleč meriti mogla z družbo sv. Mohora. Ta prikazen pač tolaži, pač navdušuje vsakega rodoljuba, ter mu izbuja upanje, da vendar boljša pri-kodnjoet  čaka   ljubljeni   narod slo-
venski. Veličastno število udov, ki vsako leto še narašča, priča vsemu svetu, da se narod vzbuja, da koprni po zdrave) omiki, da Slovenci poginiti nehte, in da nad vse cenijo najžlahtnejši svetinji: vero in narodnost svojih očetov. Leta 1879 dobodo gg. družbeniki le te kujige: 1. „Slovenski Gufhue", II. snopič.. Ureduje L. Ferčuik, dek<.n v Žabnicah. 2. „Šniaruice presv. Jezusovega srca". Sjdsuje slavnozuani pisatelj g. Janez Volčič, župnik v Šmarjeti. 3. „Spisovnik za Slovence". Sestavil Audrej Praprotnik, nadučitelj in ravnatelj I. mestne BOle v Ljubljani. 4. „Občna zgodovina". Spisu,e g. prof. Josip Staie. 5. „Slovenske večermce. Obsegale bodo po vesti. 6. „Koledar za leto 1880." Družbena darila se bodo debla takole: a) Sto in štirideset gold. za štiri krajše izvirne povesti, vaakej po 35 gold., v obsegu vsaj Va tiskane pole, in b) Sto in štirideset gold. za štiri po učne spise raznega zapopadka, vsakemu po 35 gold. v obdegu Va tiskane pole.
— (V Trstu rojeni, umrli in po ročeni leta 187 8.) V stolnej fari pri sv. Justu je bilo rojenih 392, umrlih 283, poročenih GO parov; pri fari Marije Veiike (pri jezuitih) rojenih G57, umrlih 4G9, poročenih 158 parov; pri novem bv. Antonu roje o. h 15G9, umrlih 1191, poročeuih 364 parov; pri starem sv. Antonu rojenih 207, umrlih 17G, poročenih 73 parov; pri sv. Jakobu rojenih 7G9, umrlih 542, poročenih 142 parov; pri sv. Ivanu rojenih 197, umrlih 133, poročenih 28 parov; pri bv. Mohoru rojenih 222, umnih 133, poročenih 24 parov; v deželnej bolnici rojenih 243, umrlih 1033, poročenih 12 parov; v siromašnici umrlih 87. Skupno število rojenih 4256, umrlih 4047, poročenih 861 parov. — Leta 1878. se jih je 80 več rodilo in 210 več umrlo, kot leta 1877., poročenih je pa obe leti jednako število, namreč po 861 parov.
„Dau."
vrglo iz strmine, 9 (mej temi 2 ženski) si jih je Žile prerezalo, in jeden se je dal razkole-liti, Največ se jih je usmrtilo meseca julija, najmenj septembra.
* (.Koliko zdravnikov imajo velike države.) V sledečih državah so razmere mej številom prebivalcev in zdravnikov te le: V sjedinjenih drž »vab pride na 44,874.814 prebivalcev G2.383 zdravnikov, torej jeden zdravnik na GOO prebivalcev; na Francoskem na 36,100 000 prebivalcev 19.902 zdravnika* tore) jedtn zdravnik na 1814 prebivalcev; na Angleškem pride na 32 412.000 prebivalcev 19385 zdiavmkov, torej j*den zdravnik na 1672 prebivalcev; v Avstriji na 35,904.435 prebivalcev 143G0 zdravnikov, torej jeden zdravu k na 25O0 prebivalcev ; na Nemškem na 41,0GO.!)5G prebivalcev 13.f.8G zdravnikov, torej jeden zdravnik na 3000 prebivalcev.
* (Potovanje okolo sveta v 6$ dneh.) Julius Verue nam pripoveda v svojem znanem romanu, da je mogoče svet preiomati v 80 dioh. Z laj se pa čuje, da je mr. de Hara, amerikanski konzul v Aleksondriji celi svet obhodil v G3 dneh Potoval je od Alek-sandrije v Nnvvork irtz Briudisi, Pariš, London in Liverpool 20 dni), toliko Časa tudi od Newyorka v Sau Francisco, Vokohama in Hong-kong; na Ceylon 10 duii, 12 od Galle v Suec, in malo ur potem je bil zopet v Aleksandri ju
Ra7,ne vesti.
* (Slavjanski dobrodelni komitet) v Peterburgu je lani potrosil 265.000 rubljev za podporo Slavjauom, skoro izključivo pravoslavnim, mej temi nuj več Črnogorcem 100.206 rubljev. Za slovansko literaturo 12.861 rubljev.
* (Zdravniki na Ruskem.) Dozdaj je bilo v Evropi skoraj jedino le na Švicarskem dovoljeno ženskam študirati medicino, iu posvetiti se zdravniškemu stanu. Letošnje leto se je ta zadeva od mediciualnega oddelka v ruskem rainisterstvu v pretres vzela, in se je sklenilo na podlogi referata medicinske fakul teti priporočati ministerstvu, da se tudi žen ske pripuščajo k študijam medicine, in pozneje kot zdravnice pnpozuajo.
(Koliko ljudi se je leta 1878 na Dunaj i samih usmrtilo.) V tem letu si je samo v tem nieatu 295 ljudij življenje vzelo, 19 meuj kot leta 1877. Najmlajši samomorilec je štel 13, najstarši 82 let. V naj večjih slučajih je bila revščina nagib samo umora. Žensk se je usmrtilo 53. Od 295 samomorilcev se jih je 111 obesilo (mej njimi lu žensk), 64 (mej temi 10 žensx) se jih je Donavi utopilo, 55 (moj teini 3 ženske) se jih je ustrelilo, 38 (mej tenu 15 žensk) so jih je ostrupilo, 17 (mej temi 12 žensk) se jih je
J* O J.IN lili O.
Podpisani izrekamo tu javno, da sta tista dva gospoda iz naše srede, ki sta gospodu prof. II. o priliki njegovega odlikovanja šla čestitat, storila to v svojem, a ne v imena celega razreda, po omenjenem g. proi. večkrat žaljenega.
V Ljubljani 28. januarja 1879.
Oumošolci tukajšnjega gimnazija.
Cjumii v M «i »»Minili.
'28. januarja: Jakop Gačnik, pekovski mojster. 70 I., v hiralnici v kravjej doliui št. 11, vsled uirt-vice n;t živcih.
.-' a. * lijaka, bor.Hk	29 januarja.			
(Iivtrua ■■ .grafično porodilo.)				
£nor.nl dri. dol« v bankovcih	.   ,   61 gld. 20			kr.
Enotni dri. dolg v srebru .	.   . 62	|»	40	t>'
/.bi: a routa.......	.   . 73	ff	80	
'8(»0 dri. posojilo ....	.   . 113	n	75	m
\kcijo nslrodne banke   . .	.   . 772		—	
rtrodttne akcijo.....	.   . 213	n	10	fi
		n	45	
		n	33	ar1
0« kr. c. -kini . ......	.   . 5		52	p,
irobro........	.   . 100	n	—	
		fi	60	
katera jo vredna okolo 10.000 gold., pa nese 6 do-7 procontov na leto čistega doliodka.
Tistim, ki so Nini kup i, povč iz prijaznosti' več uredništvo „»Siovotiskega Naroda" od 11. do 12-uro dopotudoe. (27—1)
,7n-u i: £ESWir empfohlttn^-       .»»cnutEt. ::
iu Hesles unči Preisvviinlinstes
Die Regenmiintel
NVajrondecken (Bacben), Belleiplagen, Zrlisiulfo
•Irr k. W. j.r Fabrik
vo*i M. J. Eisinger & Sohne
in Wien, Neubatt, ZollerfrnRse 2,
l.ie K
ferafltCfl dci k. und k. KrieEaministerlums, Sr. Maj. I CriMSfntrint, vir It HumanitUtsanstalten etc. etc. '
„Solide Firmen als Vertreter erwiinsclil„
.UHoVIkn n/U.......BlMMHIMiai
{ is.*—1: H)
Tiajcl.
29. januarja: Pri Nlouu: Bllitfli.'lult
iz Dunaja. — dr. I avčar iz Kranja. — GentUomo II Trsta — Junij iz Doline. — SchlosH u Dunaju.
i i iii.ii* ii unb ii Dunaja. — Prici li Gradcu.
In bavar»ltt'ui dvoru: Vatoveo iz Materije.
:   mr Prodaja konj. ~mt §
• 114» konj. i <i<» o ivi ■tarlla« većinom Bparjenin • X za vožnjo, 15 do Ki pestij viBokih, bode {»robno 2 I 8. In t>. rebraaavja (28—1) 5
• v Ljubljani, na cesarja Jotefa trgu, na javnej dražbi. ••acaooa»»a«G^g^««a^^ c^a>«>«jQgi'»e^^»cca»aat«a>»ae
izdate 1 j in nrconlJi Josip JurCic.
Lastnina in u.-u „Narodne tiskarne'
24