60100200 ppipr'"" DNEVNIK poštnina plačana v gotovini Abb. postale I grupot Cena 200 lir Leto XXXIII. Št. 100 (9708) TRST, sreda, 4, maja 1977 »'cSPS SSJIS 'f ??“'.“S?'*” ' T?‘“ li ”!la l945> njes<” PASTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vas! Zakriž nad Cerknim, raamnožen na ciklostil. Od 5. do II. septembra 1944 se Je tiskal v uskara! .Doberdoba p ^renjl ^reDusi, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. JUTRI DVOSTRANSKA POGAJANJA ZA SESTAVO NOVEGA VLADNEGA PROGRAMA KO ŠE NI IZOBLIKOVALA SVOJEGA STALIŠČA LEVICA ZA SPREMEMBO POLITIČNEGA OKVIRA Srečanje med Berlinguerjem in Craxijem - Piccoli se je včeraj sestal s predslavniki skrajne desnice - Pritisk Vatikana proti sporazumu s komunistično partijo . |.^UW, 3. — Tudi danes so se nadaljevala srečanja med predstavniki utičnih strank, v okviru priprav za dvostranske pogovore, ki bodo ZASEDANJE ZUNANJIH MINISTROV EGS V BRUSLJU Gospodarska skupnost pripravljena poravnati dolgove revnejših držav Zahodnoevropske države naj bi prispevale v treh letih 375 milijonov dolarjev, prav toliko ZDA, ostali del pa naj bi odpadel na nekatere druge države ' četrtek. Po današnjem zaključku seje osrednjega vodstva KPI, na oh*?” 80 skleni.'i »klicati za 12. maja centralni komite, da napravijo 0 pogajanjih za sestavo skupnega programa strank ustavnega ®Ki>. se je Berlinguer danes sestal s tajnikom socialistične stranke šču?l,Pln' Tainika sta se na Moutccitoriu dolgo pogovarjala o stali-h’ ki jih bosta stranki zagovarjali na dvostranskih srečanjih za se-av° skupnega političnega in gospodarskega programa. , ® seji vodstva KPI je poslanec , „■ .... darske krize, ki bi spravila v nevarnost tudi demokracijo v državi, najvažnejši predmet pogajanj, ki se bodo nadaljevala v četrtek. CANDIDA CURZI ‘ Giulio izjavil časnikarjem, da bi Porazum med političnimi silami o ,**nib programskih točkah pomenil U(*i spremembo sedanjega poiitič-okvira- ^ato bo treba videti, 1 bo sploh prišlo do tega spora-je poudaril Di Giulio. «Mi Ihk*0 na P°gaianJ« 1 dobro voljo ® konstruktivnimi predlogi. Če bo c?tv°Ua prevladovala tudi pri •alih silah, bo prišlo v Italiji do °'efia zelo različnega položaja.)) . a^o.j po srečanju med Berlinguer-'-n Craxijem pa so socialisti po-Jb«. da se stališča levih strank ? ece.i ujemata tako glede progra->j,?’ kakor tudi glede zahteve po po-'cnem preokretu. Toda pogajanja, |!arij0 socialisti, ne bodo lahka: ■‘»"canska demokracija se bo znašla vzporednimi, stališči komuni-°v in sociahstov in pred zahtevo uovi politični večini, ki jo zago-i^fjata tudi PRI in PSDI, medtem V vrst™ ^ vedno bolj krepi Niso samo Don at Cattin in fanfa ? , v®i, ki zavirajo ugoden izid po-rla *-apj 0 novem političnem in gospo-rskem programu, ugotavljajo v sla*11!- Načelnik dentokrščanske po-uske skupine Piccoli se je danes s.i-U skupno s svojim kolegom Fer-dit ^radijem z najvišjimi vo-Dr? ■ ?naconalne demokracije*, se Dp If1 J.iudmi, ki s nedavno zapustili rt'stično MSI, Piccolijeva pote dp • se Posvctujc s člani skrajne rt?*1?6, je odkrit poskus, da bi u-7 ar'ii še pred začetkom pogajanj Ha ,mokratiomnji silami protiutež žm .“t za morebitni sporazum z film11™' 'n desničarskimi silami, v Dimi?1’ ?a ^ šli pogovori z napred p(1 io demokratičnimi strankami vodi. Vsa ta vprašanja ja treba nH???a.t' tudi z glasovi, ki se pošto 'laj.° ‘z dueva v dan glede «spo ^ Vanj.a volilnih obveznosti*. Tako 5tiflJe neka večja skupina demokri-0? n?*eih desničarskih poslancev da-tpv 10stala in sklenila, da bo zah-Hea °d strankinega vodstva, naj slijl1P0,:>usti pred zahtevami levičarske ?k- čeprav vse demokrščan-nQvit ,uje govorijo o potrebi po ob-^ločn ,sl,.ranke, se vendar mnogi o-skeE ° Zavzemaj° za utrditev sredin fetifa ‘o smernega režima, v kate-iri „,'laj bi imela še naprej edino ^eija ° besedo krščanska demo- * Prt??.’ tpga nrmo8i že izsiljujejo ta. pac?sn.'m razpustom parlamentu je‘ n'ftnijev pristaš posl. D’Arez-d°ses- ‘Zjavil' da če ne bo mogoče ska sporazuma, se bo krščan-tju: Ofnakraci.ja znašla na križpo-iiiUen, . predčasno razpustiti par* Ve, .j in sklicati predčasne volitvam!,' pa prehod v opozicijo. No-PH)l|r# ,0. pritisku, v krščanski de-«'li se pridružuje še močan ^ vseh klerikalnih krogov. fe bi]^C .očitno najbolj iz članka, ki tenie^objavljen v dnevniku «L’Av- ^ot i 0°d pomembnim naslovom: brez BRUSELJ, 3. — Predsednik Slonokoščene obale Houphouet - Boigny je dopotoval danes na uradni tridnevni obisk v Belgijo, kjer ga je dočakal kralj Baudouin v spremstvu nekaterih članov belgijske vlade. V ospredju pogovorov, ki jih bo pred-’ sednik Slonokoščene obale imel v Belgiji, so predvsem dvostranski odnosi med obema državama ter splošni položaj v Afriki. BRUSELJ, 3. — Na zasedanju zunanjih ministrov Evropske gospodarske skupnosti so obširno razpravljali o pomoči zahodnega sveta nerazvitim državam, predvsem Ustim, kt imajo visoke primanjkljaje plačilnih bilanc. Zunanji ministri so sklenili, da je EGS pripravljena dati na razpolago 375 milijonov, od tisoč milijonov dolarjev, ki bi jih lahko zahodni industrijski svet dal deželam y razvoju, da si opomorejo predvsem v sedanjih težavah, ki jih imajo pri poravnavi dolgov s tujino. Za Italijo je bil navzoč zunanji minister Forlani, ki 'sc je popolnoma strinjal s tem predlogom. Evropska deveterica, ki je tesno m ilil Bettino Craxi Enrico Berlinguer aiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiitHiiiiiiiiniiitiiiiiiiitiif n,iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiMimiiiitiiiiiiiiniiitiiiiitiitiiiiiiii,mini,iiiHiiitMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiiiiiiii, OB NAVZOČNOSTI ŠEFA POLICIJE IN POVELJNIKA KARABINJERJEV Predsednik vlade Andreotti sklical medministrsko sejo o javnem redu Odložena razprava o javnem redu v poslanski zbornici, da bi vlada mogla najprej obrazložili predsednikom poslanskih skupin, kateri so ukrepi, ki jih namerava sprejeli* ka, • ^ možne vrnitve*, vati-j* naji P°*uradno glasilo pravi, da *. kortiM?-' . nevarna pot sporazum fili -usti. čeprav bi se dogovoru. Va)V. o gospodarskem progra- * že a, anski dnevnik pravi, da V r°kah i • vsa italijanska kultura sti tisti ,omunistov, da so komuni-Sf°tikl?.-i , v°dijo radikalce in vso fšto lkalno politiko v državi. a ^aiinD tl e^a na vse to opozoriti vNih*? demokracijo,., pravi «L’ kpli\-Ce : kateri je veliko številc točr? iZrazilo zaupanje na n.sno-a obveznosti, da ne bo ni-Vl'ic|j : js(-ala na sodelovanje v Vatj k°munisti- "Dor?'1''1''1'1 krogom ni po godu ni-h ’ la ?UTI 0 gospodarskem progra-katerega gleilajo s skrajnim RIM, 3. — Vlada je trdno odločena, da prekine spiralo nasilja, k: je zajela vso državo. Zato je danes predsednik vlače Andreotti sklical medministrski sestanek, ki je posvečen v glavnem vprašanju javnega reda. Srečanje se je začelo nekaj po 17. uri v vili Ma-darna, na njem pa bodo morali .izdelati primerne operativne Ukrepe, ki bi jih lahko potem sprejeli v najkrajšem času. Andreotti je prišel v vilo Mada-ma skupaj s podtajnikom Evange-listijem, kmalu za njima po so pri šli še minister za notranje zadeve Cossiga, minister za obrambo Lat tanzi, mnister za pravosodje Bo-nifacio in minister za finance Pan- tičnimi strankami, ki so predvideni za ta teden. Vse druge politične skupine so se strinjale z vlado o potrebi po odložitvi razprave o javnem- redu, češ da je boljše, da vlada pripravi svoj operativni načrt. S tem se ,;e strinjala tudi skupščina predscdirljov pošlam.kib skupin. Pred,sedi,,ka demokrirUjauske in socialistične skupine Piccoli in Balzame .-da izrazila umrje, da bi bilo bolje, če bi razpravo o javnem redu odložili na čt* po pogovorili med strankami ustavnega loka, ki bodo v prihodnjih dneh. žaj se js odločno poslabšal, ker ni bilo usklajene politike in politične volje, da bi vprašanje tešili. Reformo policije se tako dolgo od lasali, da je sedaj najbrž zapoznela, če ni morda celo škodljiva. Politični terorizem pa se je tako razpasel, da predstavlja resno ne varnost za državo, kot nikjer drugje. Država ne sme več tolerirati dogodkov, kot je pobeg petih članov Vallanzascove tolpe, ki sme šijo ustanove in povzročajo ogorčenje javnosti. Medministrski sestanek v vili Ma- V zve-., z zadnjimi dogodki pra ; čujemo redakci.jo. Iz dobni olmriče-vi glasilo republikanske stranke nih kr((gov snll) zvedeli da ob kon. «.La voce repubblicaija*. da je pred- CII današ)lil>Ka posvetovanja ne besednik vlade pred nekaj meseci ! do objavili nobenega uradnega spo- ** Itajj:Jern- češ da bi predstavljal Vnanji ° V,‘li-° nevarnost in da bi fcistv,, “eizbezno pot v komunizem. ’ PraVi «L'Avvenire», bi spo-h^^iski V'adni*1 programskih točkah 5 Doti h W-edstav|.ial nadaljnji korak ?evnik ?ez .v*'nitvo». Zato vatikanski 5* Doti k ‘>, edstavljal nadaljnji B!'ev"ik lL>Z VTOitve*. Zato vati s s°Vaii U"dar-ia- i našla pot za izhod’ c1'* v ti„ k°sirodarske in socialne J bil i,.?OVoru z levimi silami, ki „>0,0, 1 . dogovor z delavskimi d Svojih _’kl toliko časa nosijo bJskega Ulllen'h vse breme gospo- C°'da boladOVan'ia' Zat0 je neiz’ Ja m ,, ° nrav gospodarska vpra-^'arnost zaostritve gospo- l11 Franccsco Cossiga dolfi. Uro kasneje so se jim pridružili še poveljnik karabinjerjev general Mino, poveljnik finančnih stražnikov general Giudico, šef obveščevalne službe admiral Casar-di. Posvetovanje poteka v strogi tajnosti. Prisoten ni noben časnikar in noben fotograf. Pred začetkom medministrskega sestanka je notranji minister Cossiga poslal predsedniku poslanske zbornice Ingrau pismo, v katerem sporoča odločitev vlade, da odloži razpravo o javnem redu, ki bi morala biti danes v poslanski zbornici. V svojem pismu pravi notranji minister, da ima vlada namen najprej sporočiti predsednikom poslanskih skupin, kateri so ukrep , ki jih hoče sprejeti, da bi ugotovila, ali so mogoča zbliža n ja med stališči raznih strank. Proti odložitvi je odločno nrote stiral radikalni poslanec Pannella, ki je dejal, da je vlada še tenkrat dokazala' svojo odsotnost pri tako pomembnem vprašanju, kot je problem javnega reda. Po njegovem mnenju poslanska zbornica ne more in sme poveriti izvršuj oblasti, da prouči in sklene, kakšni so u krepi, ki jih je treba sprejeti. Pannella je napadel tudi tiste skupine, še zlasti socialistično, k\ nočejo, da b' prišlo do splošne razprave o javnem redu preden bi prišlo do dvostranskih sestankov med poli- sklical nujen sestanek vseh strank, | ničila. Ministri in odgovorni za jav-da bi proučil položaj na področju i ni red so baje že sprejeli nekatere sklepe, ki zadevajo okrepitev sredstev in struktur sil, ki morajo zagotoviti javni red. (if) javnega reda. Med tem časom, pravi republikansko glasilo, se ni prav nič izboljšalo, še več. polo- povezana z nerazvitimi državami, ki razpolagajo s surovinami, želi s tem svojim visokim prispevkom načeti , vprašanje poravnave vseh dolgov držav tretjega sveta, ki jih imajo pri raznih mednarodnih denarnih u-stanovah in pri industrijskih državah. Po mnenju zunanjih ministrov gospodarske skupnosti bi ZDA lahko dale v ta namen ostalih 375 mi lijonov dolarjev, 250 milijonov dolarjev pa bi lahko dale na razpolago Japonska, Kanada, švedska, Avstralija, Švica in Španija, se pravi države, ki se bodo udeležile skorajšnje pariške konference o mednarodni gospodarski kooperaciji. Vprašanje dolgov nerazvitih oziroma držav v razvoj i je postalo izredno pereče in je začelo že močno zavirati zahodna industrijska gospodarstva, ker niso več v stanju, da bi lahko prodajala na tržišča še ne razvitih držav svoje proizvode, o-benenr pa se razpon med bogatim in revnim svetom veča, prav zaradi previsokih, dolgov revnejših držav. "Med razpravo o poravnavi dolgov revnejših držav je francoska delegacija soglašala z načelom mno gostranskega izrednega posega v prihodnjih treh letih za milijardo dolarjev, je pa ponovne postavila vprašanje bolj pra vene razdelitve te podpore. Po mnenju Francozov, bj lahko ZDA mnogo vec prispevale kot EGS. Glede notranje razdelitve podpore revnejšim državam pa ni bilo nobenih težav. Na.nečje breme bo nosila Zahodna Nemčija, ki ima tudi najvišji pribitek, tako v plačilni kot trgovinski bilanci, in sicer >0 od sto, za malenkost manj naj bi prispevala Velika Britanija, Francija naj bi dala 15 oo sto, Italija 9,7 od sto, ostale članice pa od 8 do 1 odstotek, ki naj bi se nanašat na Dansko in Luksemburg. V treh letih naj bi torej Italija prispevala 1 skoraj 34 milijonov dolarjev. Na zasedanju so zunanji ministri govorili tudi o vprašanju trgovinskih odnosov med razvitimi in nerazvitimi deželami, o katerem bo govor na prihodnji konferenci «Se-ver-Jug», ki bo v Parizu 30. maja in 1, junija. Članice gospodarske skupnosti menijo, da bi bila dolžnost ZDA, da se bolj zavzamejo za večji in pravičnejši trgovinski razvoj z nerazvitim svetom. Ministri so na zasedanju ugotovili, da mora zahodna Evropa uvažati nlnogo več surovin kot ZDA v odnosu na indu- strijsko proizvodnjo, čeprav je evropska deveterica najmočnejši trgovinski partner na svetu. To pomeni, da imajo ZDA manjše izdatke za uvoz surovin in zaiadi tega tudi lažje prodirajo na trz.šča nerazvitih držav z raznimi plačilnimi ugodnostmi, ki jih nudijo, aa lahko omogočijo čimvečji, razvoj svoje industrije. Zato so zunanji ministri gospodarske skupnosti skienili, da bodo to vprašanje< načeli m ga skušali poglobiti na srečanju državnih glavarjev in predsednikov vlad razvitih držav zahodnega sveta, kj bo prihodnji teden v Londonu. Na zasedanju so zunanji ministri govorili tudi o visokem posojilu Por- tugalski, ki naj bi znašalo milijardo in pol dolarjev. Govor je bil predvsem o odklonitvi Waslitngtona, da pooblasti mednarodni bančni konzorcij, da zbere potrebni depar za po moč lizbonski vladi. Zato so razpravljali o novem ameriškem .predlogu, ki se nanaša predvsem na to, da bi ZDA in- evropska deveterica poskrbele za uravnovešenje portugalske plačilne bilance s posegom Mednarodnega denarnega sklada. Vprašanje je torej ostalo še vedno odprto. Italijanski zunanji minister For lani pa je na zasedanju načel vprašanje uvoza grškega vina v države gospodarske skupnosti, ki bi hudo prizadel prodajo italijanskega vina na zahodnoevropskih tržiščih. Zato je Forlani izjavil, da bo rimska vlada odobrila morebitne ugodnost: za uvoz kmetijskih pridelkov iz tre tj ih držav šelt potem, ko bodo v okviru gospodarske skupnosti spreje li ukrepe, ki bodo omogočili izboljšanje kmetijstva tudi v Italiji, (si) SKUPNA IZJAVA PO SREČANJU BERLINGUER - MARCHAIS Potrjena demokratična pot v socializem v pluralistični družbi KPI in KfF za ugodni izid junijske beograjske konference rieorgc Marcbais iiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiuiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiniiitiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiimiiiiiiiiiiiiiiiii USTRAHOVALNA AKCIJA SKRAJNEŽEV OBRODILA PRVE SADOVE Proces proti samozvanim brigadistom odložen za nedoločen čas zaradi odsotnosti porotnikov Obtoženci bodo ostali v zaporu - Izredni varnostni ukrepi policije in karabinjerjev TURIN, 3. — Proces proti 53 domnevnim rdečim brigadistom, kj bi se moral danes zjutraj začeti v Turinu, so odložili za nedoločen čas. Do tega nepričakovanega razpleta je prišlo, potem ko ni bilo mogoče sestaviti porote, ker sta samo dva porotnika pristala, da se udeležita sodne obravnave. Vsi drugi so poslali predsedstvu sodišča brzojavke, v katerih se o-praviču.jejo, ker ne morejo biti prisotni, obenem pa prilagajo zdravniško spričevalo. V bistvu so vsi priznali, da se bojijo tako imenovanih rdečih brigad, ki so dokazale, da nimajo najmanjšega spoštovanja do človeškega življenja. Policij^ in karabinjerji so sprejeli vrsto izredno ostrih varnostnih ukrepov, da bi omogočili nemoten potek sodne obravnave. Na stotine agentov in karabinjerjev, ki so prišli tudi iz drugih italijanskih mest, so že navsezgodaj obkolili turinsko sodno palačo. Na vsa okna sodnije so vgradili železne kri že, povsod so bili agenti z radijskimi oddajniki in policijskimi psi Tiste, ki so hoteli slediti proce su, je policija zelo natančno preiskala. Tega postopka so bili delež ni tudi časnikarji. Promet v štirih mestnih ulicah v neposredni bližini sadne palače je bil prepovedan. Proces bi se moral začeti ob 9. uri, vendar je predsednik sodišča sporočil, da je bil prisiljen odložiti sodno obravnavo za nedoločen čas, komaj po U. uri. Med tem časom je 22 obtožencev, ki niso ,na svobodi, čakalo v varnostnih cia, Franceschinij'a, Bonavito, Fer-rarija, Bassija, Bertolazzija, Do Pontija, Sarina, Ogmbeneja, Lin-tramija, Parolija, Semerio, Pellija Mantovanija, Gugliarda, Basoneja, Iso, Fariolija, Brunellija, Galatija. Fasolija in Pedilarca. Zatem so jih zaprli v dve «marici» in jih spet odpeljali v zapor.« Pred sodno palačo je čakala skupina kakih 50 Francesco Bonifacio izvenparlamentarcev, kj so ob odhodu obeh vozil skandirali nekaj parol, na katere so iz prvega vozila odgovorili. Ko so brigadiste odpeljali, je prišlo do manjšega incidenta med policijskimi siiami in skupino prenapetežev. Prj tem naj’ omenimo, da so policiji pomagali celicah.sodne palače. Gre za,(Jur- tudi nekateri mimoidoči. Vsa za-. deva se je zaključila brez večjih težav. Miiiister za pravosodje Bonifacio je v zvezi z odložitvijo sodne obravnave proti domnevnim rdečim brigadistom izrazil mnenje, da se država ne sme predati pred izsiljevanjem in zastrahovanjem. Vlada, je dejal Bonifacio, mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da bi preprečila ustrahovanje porotnikov. Na zadnji seji ministrskega sveta so sklenili ,da za zločine, katerih so obtoženi rdeči brigadisti, ki bi jim morali soditi v Turinu, ne velja •izpustitev na začasno svobodo in prvi učinek tega sklepa je, da bodo rdeči brigadisti ostali v zaporu. Če bi se proces danes zjutraj nadaljeval, bi moral eden od obtožencev prebrati «resolucijo* ki bi obsegala tri drobno pisane strani. »Resolucijo* je policija izsledila, napisana pa je v slogu, ki je za domnevne skrajnoievičarske skupine značilna. V njej si rdeče j brigade lastijo odgovornost za u-mor predsednika turinske odvetniške zbornice Croceja, ki ga označujejo za »režimskega hlapca*, o-benem pa napovedujejo represalije proti odvetnikom, ki bi sprejeli nalogo, da zagovarjajo pripadnike samozvanih rdečih brigad pred sodiščem. Slednji so »kolaboracionisti Dosebnega sodišča* in se morajo zavedati posledic, ki jih njihov kolaboracionizem utegne povzročiti. «Resolucijo» ali sporočilo, kot ga imenujejo pripadniki rdečih brigad, je najprej podpisal Maurizio Ferrari, ki bi ga najbrž moral prebrati ,v začetku sodne obravna- ve, sledi še drugih petnajst pod pisnikov, med katerimi je tudi Re nato Curcio. h proučitve pisave naj bi kazalo, da je resolucijo napisal prav Ferrari, Pozno zvečer sta oredsedstvo in tajništvo republikanske stranke pozvali svoje člane naj se vpišejo v sezname, iz katerih žrebajo imena porotnikov, da bi tako preprečili ustrahovalno strategijo prevratniških skupin, (if) Skorajšnji obisk Mondala v Evropi NEW YORK. 3. — Carter je danes sporočil, da bo podpredsednik ZDA Mondale takoj po konferenci industrijskih zahodnih držav v Londonu odpotoval v Evropo na novo «diplcmatsko pot*, in bo obiskal Lizbono, Madrid, Beograd. Dunaj in London. Na Dunaju se bo Mondale Srečal s predsednikom vlade Južne Afrike Vorsterjem in se z. njim pogovarjal o pogajanjih za izročitev oblasti v afriških državah, kjer so sedaj belci na oblasti, domačemu prebivalstvu. DŽAKARTA. 3. — Vladna stran-ka «Golkar* si je v Indoneziji na včerajšnjih splošnih volitvah spet zagotovila absolutno večino. Po prvih podatkih si je stranka »Golkar* baje zagotovila 65 odst. glasov ter tako pridobila 3 odstotke. M isli-mani naj bi prejeli 23,4 odst. gla-' sov,'kristjani pa .6,5. RIM, 3. — Glavni tajnik francoske komunistične partije George Marchais je nocoj odpotoval ir. Rima v Parjg po petdnevnem obisku v Italiji, kjčr je ime) pogovore z Berlinguerjem in ostalimi voditelji KPI. Ob odhodu ua letališču sta ga pozdravila tajnik Ber-linguer in član vodstva stranke Segre. Pred odhodom francoskega gosta je bilo-objavljeno skupno sporočilo o pogovorih, ki jih je imel Marchais z Berlinguerjem. V dokumentu je pojasnjeno, da sta tajnika KPI in KPF podrobno proučila sodobne dogodke m perspektive v obeh državah s potrditvijo stališč in politike, ki je bila oblikovana v skupni izjavi dveh strank novembra leta 1975. KPI in KPF sta tedaj poudarili, da sta izbrali demokratično pot v socializem na osnovi demokracije in pluralizma. Izjava nadalje pravi, da stranki nameravata še naprej dati svoj prispevek pri reševanju perečih vprašanj v Italiji in Franciji, v okviru demokracije in svobode, pri utrditvi popuščanja napetosti v Evropi, za sodelovanje na pravični osnovi z državami v razvoju, ki vodijo odločen boj, da se osvobodijo podrejene vloge v odnosih s kapitalističnimi razvitimi državami. Za dosego teh življenjskih smotrov, je rečeno v dokumentu, je treba združiti vse demokratične sile in razviti odkrito soočenje v polnem spoštovanju osebnosti in avtonomije vsake politične sile. Tajnika KPI in KPF sta ponovno poudarila željo, da obe stranki aktivno prispevata pri uresničevanju enotnih dogovorov in pobud z vsemi demokratičnimi in ljudskimi silami, socialističnimi in krščanskimi, v Franciji in Italiji, v okviru zahodne Evrope za utrditev miru in napredka na vseevropski in mednarodni ravni, za dogovorjeno in nadzorovano zmanjšanje oborožitve ter za gospodarsko, znanstveno .tehnično in kulturno sodelovanje.- Obenem tajnika izražata željo, pravi sporočilo, da bi bila prihodnja beograjska konferenca, katere se bosta udeležila tudi Francija in Italija, dobro pripravljena in učinkovito prispevala k celotni uveljavitvi helsinške listine v vseh državah podpisnicah. Obe partiji se v zaključnem dokumentu obvezujeta, da bosta prispevali k čimprejšnji neposredni izvolitvi evropskega parlamenta. Pred odhodom iz Rima se jc tajnik francoske partije sestal‘danes s tajnikom PSI Craxijem. Sestanek je bil na sedežu socialistične poslanske skupine. To je bilo prvo srečanje med dvema političnima voditeljema Po sestanku je Craxi izjavil da so se dogovorili za nadaljnja srečati ia med voditelji obeh strank, v okviru splošnega izboljšanja odnosov med evropskimi levimi silami. Zato je Craxi poudaril važnost razvoja prijateljskih odnosov med strankama in izrazil francoskemu gostu voščilo, da bi levica v Franciji na prihodnjih parlamentarnih volitvah zmagala, (sl) BOČEN. 3. — Vodstvo Južnotirol-ske ljudske stranke vFolkspartei* je sklenilo odložiti kongres na 25. junija. Kongres bi mira.1 biti 21. t.m. Vodstvo pravi, da so ga odložiti iz organizacijskih raz pgov. Kongres bo v Merami. DANES PODPIS SPORAZUMA O CENI DELA RIM. 3. — Pred tremi meseci sta delegaciji sindikalne fede aci-je in Confindustrie dosegli sporazum o ceni dela. V teh devetdesetih dneh je prišlo do precejšnjh sprememb, tako v odnosih med sindikati in delodajalci, kot med sindikati in vlado. Položaj se je včasih lc zaostril, čeprav sindikati nis- preklicali svojih obveznosti. Zato s j se dogovorili, da se bodo voditelji sindikalne federacije in Confindustrie jutri sestali in podpisali sporazum o ceni dela. Napori delavcev za reševanje gospodarske krize in za večjo storilnost so že v lanskem letu rodili precejšnje uspehe, saj se je cena dela ieta 1976 povečala samo za 6 od sto. Zato sindikalna federacija je izjavila, da je to vprašanje z jutrišnjim podpisom doseženega sporazuma pred tremi meseci zanjo zaključeno Sindikati sedaj zahtevajo, da se Confindustria obveže, da bo spoštovala obljube o novih naložbah za nova delovna mesta. Sporedno s tem pa je podpredsednik Confindustrie izjavil, da zasebni delodajalci ne morejo kar tako vložiti denarja v nove dejavnosti, doklei; ne bodo «gotovi», da •ne bo prišlo v bližnji prihodnosti do zmanjšanja proizvdnje zaradi o-mejitve ljudske porabe. Industrijci čakajo, da se bo popolnoma obnovila tako imenovana -»akumulacija kapitala*, ki so jo «porabili*. tako pravijo, da so lahko v zadnjih dveh letih »ohranili delovna mesta tudi ko se je zmanjšala proizvodnja. Še napetost v Istanbulu ISTANBUL, 3. - Tanki turške vojske so obkolili \ carigrajsko mrtvašnico, kjer ležijo trupla žrtev prvomajskih neredov. Da bi preprečila morebitne, ponovne spopade. je vlada prepovedala skupen pogreb štiridesetih žrtev. Mesto je na videz mirno, vendar je občutiti dokajšnjo napetost. Predlagajo stro. ge varnostne ukrepe, da ne bi spet prišlo do političnih neredov, ki so v Turčiji v zadnjih dveh letih pov. zročili vsaj dvesto smrtnih žrtev. Prvomajske nerede je takoj izkoristila skrajna desnica, ki na ve» gla«r zahteva razpustitev sindikat ne organizacije, ki je priredil* shod, na katerem je prišlo do provokacij. Predsednik vlade Sulejman Demirel je odločno zavrnil obtožbe. češ da je vlada odgovorna za nerede. Craxi sprejel veleposlanika ZDA v Italiji RIM, 3. — Ameriški veleposlanik Gardner se je danes zjutraj sestal s tajnikom PSI Craxijem, s katerim se je zadržal v pogovoru, ki je trajal poldrugo uro. Na vprašanja časnikarjev, ali je s Craxijem govoril o italijanskem političnem položaju in ali ga je povabil v Združene države je novi ameriški »veleposlanik odgovoril zelo skrivnostno »No comment*. Po« uradnem sporočilu sodi sestanek med Craxijem in Ga"dnerjem v vrsto osebnih stikov novega ameriškega predstavnika v Italiji. V preteklih dneh se je Gardner sestal s predsednikom KD Morom, danes pa se je srečal tudi s predsednikom ustavnega sodišča Rossijem in predsednikom republikanske stranke La Malfo. V prihodnjih dneli je predviden pogovo’ s tajnikom KD Zacca-gninijem, ki jc bil v načrtu že pred časom, ki pa so ga odložili zaradi obolelosti demokristjanskega tajnika. Danes v Trijerju slovesnost ob obletnici obnovitve Marxovc hiše RIM, 3. — Tajnik PSI Crasi je nocoj odpotoval v Zahodno Nemčijo, kjer se bo jutri udeležil mednarodnega študijskega zasedanja ob 30-letnici obnovitve roj n.ie hiše Karla Marxa v Trijerju. Rojstno hišo Karla Marxa so uničili nacisti. Zasedanja se. bodo udeležile politične in kulturne osebnos'1 socialističnih gibanj iz tridesetih držav raznih kontinentov. Osrednja slovesnost bo v mestnem gledališči, kjer bo govoril predsednik soc ahstične internacionale Willy Branal na temo: «Karl Marx včeraj i.n danes*. Tajnik PSI Cra.vi, ki je podpredsednik socialistične internacionale, bo imel poročilo na temo: »Marx, socializem in svoboda*. ADIS ABEBA, 3. — Medtem ko je šef etiopskega vojaškega režima Mengistu Haile Mariam danes odpotoval v Sovjetsko zvezo, poročajo iz Etiopije, da so »likvidirali* 280 »pro-tirevolucionarjev* ob koncu dvodnevne akcije v etiopski pokrajini Sklatilo. Vladni .dnevnik «Ethiopian He-rald* pravi, da je do likvidacije prišlo prejšnji teden. Po mnenju političnih opazovalcev v Etiopiji gre za pripadnike eritrejskega osvobodilnega gibanja. V DVORANI CENTRA ZA TEORETSKO FIZIKO Od 24. do 26. junija v Trstu II. gospodarska konferenca To so napovedali na tiskovni konferenci predstavniki občine in pokrajine, ki konferenco prirejata Predstavniki koordinacijskega odbora med tržaško občino in pokrajino so včeraj na posebni tiskovni konferenci obrazložili pomen II. konference o tržaškem gospodarstvu. Kot so poudarili župan Spaccini, predsednik »tržaške pokrajine Gher-m, podpredsednik Martone in drugi predstavniki pripravljalnega odbora, bo gospodarska konferenca 24., 25 in 2fi. junija v veliki dvorani rniramarskega centra za teoretsko liziko. Na tiskovni konferenci so tudi orisali cilje, ki jih ta pobuda zasleduje ter priprave, ki so v teku. Konferenci bo predsedoval rektor tržaške univerze prof. De F»rre. Sestavili so tudi znanstveno komisijo, ki naj bi pripravila in koordinirala ANSAMBEL T P P Z se toplo zahvaljuje vsem, ki so po svojih močeh pripomogli k tako veličastnemu uspehu prvomajskega praznika v Bazovici. ODBOR miiiifitMiitiiiniimiiiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiimiiiiiiuiiit' Antiosimska provokacija Glasnik prutiosimske gonje «11 Piccolo* že nekaj tednov, zlasti pa v teh dneh, z obilnim odstopanjem prostora in objavljanjem idiličnih kraskh slik napoveduje tako imenovani «pohod na Krasu. Pri tem izrecno poudarja, da gre za protestni pohod proti industrijski prosti coni na Krasu, ki .je ena temeljnih postavk gospodarskega dela osimskega sporazuma in s tem njegove celote. Formalno — ekološko streho pohodu daje sicer tržaško' italijansko planinsko društvo «CAI XXX Ottobrc*, toda že samo dejstvo, da stoji za njo ital:jan-ski dnevnik z vso svojo protiosim-sko ihto, razkriva resnično vsebino tega pohoda, ki je .vse prej kot ekološka. Danes je pri nas že vsakomur, tudi še tako površno informiranemu spremi .je valcu dogajanj okrog osimskega sporazuma jasno, da je »ekologija* samo ena od mnogih pretvez za nasprotovanje sporazumu med Italijo in Jugoslavijo iz izključno političnih razlogov tistih krogov, povezanih v tako i-menovanem «odboru desetih*, ki so vedno nasprotovali ureditvi odnosov med sosednima državama in s tem novim perspektivam sodelovanja med njima v korist obmejnega prebivalstva, gospodarskega napredka Trsta in miru v tem delu Evrope. Po napovedih organizatorjev naj bi se tega »ekološkega* pohoda proti industrijski coni na Krasu u-deležilo kakih 5.000 ljudi. Vsa ta množica se bo valila po kraških livadah in peteh od Bazovice do Grnpade in Trebč ter puščala za seboj ekološko sled svojega bojnega pohoda. Zato je razumljivo, da so naši kraški ljudje zaskrbljeni, saj še zavedajo, da se krogi, ki stojijo za formalnim prirediteljem, nikoli niso zanimali za življenjske probleme kraškega človeka, ne za njegove gospodarske in še manj narodnostne interese. Prav tako dobro vedo, da za »ekološko* parolo nedeljskega protestnega pro*iosim-skega «pohoda» na Kras ni skrb za Kras in njegove ljudi, marveč prav nasprotno, da gre za dejanje proti življenjskim interesom kraškega slovenskega človeka in za sovražno dejanje proti Italijansko -jugoslovanskemu sporazumevanju. Pri tem je treba le obžalovati, da bo med to-množico tudi nekaj takih, ki so Iskreni ljubitelji Krasa. Toda to še zdaleč ni glavno. I-talijanski tržaški dnevnik pomenljivo piše, da bo trasa pehoda vodila na nekaterjh točkah lc tri metre od mejne črte. Kaj to pomeni si ni težko predstavljati ob lahkem predvidevanju, da bodo med udeleženci izleta tudi taki, ki nimajo z ekologijo nobene iverje, in ki bedo v pohodu sodelovali iz povsem drugačnih namenov. Kaj malo je treba tem ljudem, da izkoristijo priložnost za preračunano provokacijo. , Pohod neposredno ob meji, takn-reknč v dotiku z njo, predstavlja s svojo protosimsko vsebino pravi demonstrativni akt proti Jugoslaviji in miru ob odprti meji z nepredvidenimi posledicami. Prav tako resne posledice pa utegnejo postati tudi iz provokacij, ki bi jih del udeležencev pohoda, pa čeprav morrtt povsem neznaten, izzval od domačpga kraškega slovenskega prebivalstva, če bi prišlo do poškodovanja njegove lastnine ali znamenj, ki izpričujejo prisotnost slovenskih ljudi na Krasu in njihov hoj proti fašizmu. Prebivalci kraških vasi skozi katere, ali mimo katerih se bo valil »pohod pctfsočev*, imajo iz daljne in bližnje preteklosti dovolj izkušenj z raznimi «pohndi» na Kras, da bi mogli in smeli brez za«krbljenosti gledati tudi na nedeljskega. Kdor danes karkoli prireja proti osimskemu sporazumu, pa naj se skriva za še tako lepimi ali učenimi besedami, ne prireja tega iz ljubezni do Krasa in v interesu miru in sodelovanja ob odprti meji. Dokaz za to je že sam protislovenski, iredentistični in šovinistični glastok vseh dosedanjih protiosimskih manevrov in nastopov, in vsi tisti, ki so za njim. potek konference. Komisiji predseduje prof. Calzolari, dekan ekonomske fakultete na tržaški univerzi, sestavljajo pa jo še ekonomski izvedenci Anteni, Jannaccone in Nar dozzi s tržaške univerze, Mazzocchi z milanske katoliške univerze ter prof. Parrinelio iz Firenc, ki bo imel tudi glavno poročilo: Komisijo torej sestavljajo v veliki večini docenti . tržaške univerze, ki se tudi aktivno ukvarjajo z gospodarskimi problemi našega mesta in dežele. Ta izbira je najzgovornejši dokaz žive prisotnosti tržaškega vseučilišča pri reševanju problemov, s katerimi se sooča tukajšnje gospodarstvo, ter obenem dokaz stvarnega sodelovanja med krajevnimi upravami in tržaškim znanstvenim svetom. Glavni cilj konference je, da bi proučila sedanji gospodarski položaj, poglobila razne probleme, ki se povezujejo s splošno gospodarsko krizo v državi, ter začrtala smernice za skladnejše načrtovanje bodoče gospodarske politike s posebnim ozirom na perspektive, ki se odpirajo z osimskim sporazumom ter z njegovim gospodarskim delom. Poleg glavnega poročila bo znan stvena komisija pripravila še druga poročila. Posebna pozornost bo pri tem posvečena urbanističnim problemom. Na konferenci bodo seveda omogočeni posegi tudi drugim dejavnikom. ki delujejo na gospodarskem področju pri nas. V ta namen bodo v prihodnjih dneh začeli posvetovanja z raznimi organizacijami in u-stanovami. Dežela pripravila načrt za razdelitev šolskih okrajev Vest je včeraj potrdil predsednik deželnega odbora Comelli Na večerajšnji seji deželnega sveta je predsednik deželnega odbora Comelli potrdil, da je deželna u-prava že izdelala načrt za razdelitev dežele v šolske okraje, in napovedal, da je odbor pripravljen seznaniti deželni svet z vsebino načrta. Svoje sporočilo .je Comelli dal na poziv komunističnega svetovalca Bosarija, ki ga je spraševal, ali ustreza resnici trditev, ki .jo je se pred časom dal odbornik za šolstvo Mizzau na nekem sestanku v Vidmu. Po Co-mellijeyem sporočilu je predsednik deželnega sveta Pittoui zagotovil, da bo noskrbel, da bi tc vprašanje prišlo čim prej na dnevnj red sveta,- kov. Pri tovarni ICIM v Pesaru sta nabavila za približno 90 milijonov lir kavbojk, ki sta jih plačala z nekritimi čeki. in jih razpečala v Trstu, nato pa izginila. Upravnik tovarne ICIM ju je prijavil pretorju, ki je izdal zanju zaporni nalog, a ju karabinjerji še hišo izsledili. Priprave na vinsko razstavo v Zgoniku Med tednom se je v Zgoniku sestala občinska komisija, ki bo v dneh 3., 4. in 5. junija priredila 13. razstavo domačih vin. Med važnejšimi sklepi naj omenimo, da lahko prijavijo svoj pridelek le tisti domači vinogradniki, ki so pridelali najmanj 5 hektolitrov vina. Vsak vinogradnik, kateremu bo občina na dom dostavila poseben o-brazec bo moral najkasneje do 10 maja prijaviti najmanj 2 hektolitra belega vina, oziroma 1 hektoliter terana. Občina bo odkupila belo vino po ceni 700 lir, teran po 950 lir. Dalmatinska folklora in pesem v Trstu Folklorni ansambel »Jediustvo* iz Splita Od jutri pa vse do nedelje bomo imeli v gosteh splitski folklorni ansambel *Jedinstvo» ter oktet »Dalmacija Cement*, ki je doma iz sosednega Solina. Ansambel tJedin-stvo* je star, Ustanovljen je bil že 1919. leta in se posebno v zadnjih letih močno uveljavljal doma in v tujini, saj je odnesel prvo mesto na številnih festivalih širom po svetu, pred štirimi leti tudi v Burgasu v Bolgariji, lani pa v Gorici. Njegov zelo bogat program sestoji iz najboljšega, kar ima sicer liimiiiiiHiiimiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiiMimiiiiiiiiiHimiiiimiimiiitiliiiiiiiiliiiiimimiMimtiiiiifHtiiiitliiimHtmiliiimilimmitmHmMimiiilillilii« PRVI ZAKONSKI UKREP 0 REKONSTRUKCIJI FURLANUE m Zakon za popravljanje poškodovanih hiš v središču razprave v deželnem svetu , Leva opozitija očita osnutku zakona, da ne spoštuje nekate- rih temeljnih načel iz enotnega dokumenta deželnega sveta Deželni svet je začel včeraj obravnavati zakonski osnutek o popravilu hiš, ki jih je poškodovai lanski potres: gre za ukrep, ki dopolnjuje deželni zakon štev. 17 iz let* 1976 in ki je po soglasni, oceni vseh političnih skupin prvi zakon o rekonstrukciji, saj se ne omejuje le na predvidevanje emergenčnih ukrepov, ampak ustvarja tudi tehnične instrumente za obnovo prizadetih krajev. Zakonski osnutek pomeni zato pre-hbd od prve faze najbolj nujnih posegov k drugi fazi, k fazi rekonstrukcije, ki pa bo seveda še dolga — kot je bilo poudarjeno tudi med včerajšnjo ra^ara,- preden bi se na prizadetem območju spet vzpostavilo kolikor toliko normalno stanje. Osnutek pa odpira tudi nekatere delikatne politične probleme, saj predstavlja prvo praktično uresničitev načel, vsebovanih v skupnem dokumentu deželnega sveta o rekonstrukciji.* Tpda levičarska o-pozicija prav ob tem zakonskem o-snutku očita večini, da je spregledala nekatera osnovna načela iz skupnega dokumenta ter zahteva spremembo osnutka v tem smislu. O teh vprašanjih so že na dolgo razpravljali v komisiji, kier so vnesli nekatere znatne izboljšave, ven dar niso rešili nekaterih zelo važnih Zn 00 milijonov lir sta osleparila tovarnarja iz Pesara Pretor Trampuš je izdal zaporni nalog za 41 letnega Arnalda Ge-nuzia in za 33-letnega Fabia Mas sima Tarduccija, ki sta obtožena sleparije in izdajanja nekritih če- l*HfHlHM»»HMtMHI|H'HHIIHMtMH»MH»MMHIHHH»H«HHIH«m»»«IHII«l»MIHI»HldllHHlWIIH»H»»»HIIMMHMIIIII V TRŽAŠKEM OBČINSKEM SVETU Obrazložili načrt južne vpadnice ki bo vezaia Padriče s VII. pomolom .0 pomenu ceste je govoril župan Spaccini Projektanta predočila tehnični načrt vpadnice sledice potresa ne smejo preore točk. Gre na primer za vprašanji spoštovanja antiseizmičnih pravil pri p-pravljanju hiš ter programiranja intervencij sorazmerno s potrebami posameznih predelov. Eno od važnih načel ki jih zakonski osnutek ne spoštuje v zadostni meri, pa je načelo decentralizacije oziroma podelitve pristojnosti za rekonstrukcijo občinam in gorskim skupnostim. Prav zaradi tega, ker v komisiji ni bilo mogoče najti sporazuma, potekajo ob robu uradne razprave intenzivni pogovori med strankami u stavnega loka. Razprkva se bo nadaljevala tudi danes in jutri ter statut in nazadnje še osimski sporazumi med Italijo in Jugoslavijo zagotavljajo pravico do uživanja vseh nacionalnih pravic. Na začetku včerajšnje seje je predsednik deželnega odbora Comelli podal obširno poročilo o vladnem zakonskem osnutku za rekonstrukcijo Furlanije. Nastop pianistke Marie Pavignano Državna blagajna za pomoč glasbenikom prireja v sodelovanju z morda tudi prihodnji teden, če v tem I deželnim tajnuštvom vsedržavnega Včeraj so v tržaškem občinskem svetu obrazložili načrt za odsek hitre ceste (južno vpadnico), ki 1» povezoval križišče na Padričah s VII. pomolom. Župan Marcello Spaccini je poudaril važnost odseka za ekonomski razvoj Trsta in dežete Hitra cesta bo poveza j na z italijanskimi in z jugoslovanskimi prometnimi žilami. Omogočila .-jo tu !i razvoj tržaške luke, v katero bo .z izgradnjo hi.tre ceste prehod bistveno olajšan. Gradnja bo stala prrližno 61 milijard lir, sredstva bi mora>i prispevati tržaška občina in dežela. Osem ki-•lomctrnv in 500 metrov ceste bo zgrajene v nadvozu. Župan .je po vedal, da mso še izoblikovali načrta zb križišče na Padričah. Vsekakor naj bi že letos razpisali dražbo za izgradnjo vpadnice. Načrt južne vpadnice sta nato' podrobneje razložila projektanta prof. Tocchetti in ing. Malaspina. Oba sta poudarila, da je delovna skupna, kateri načel jujeta, upo Jlevala zahteve prebivalstva, ki sta jih izrazili občini Trst iri Do lina. upoštevali so tudi mnenje drugih teles, kot so krajevne kon-zulte. Skušali so izpeljati načrt tako, da ne bi preveč oškodoval pokrajine in da bi seveda ne bil preveč drag. Med zanimivostmi naj omenimo to. da bo imela cesta tri predore, pri Lonjerju bodo napravili jSbedor zato, da ne bi pokvarili krajinskega videza. Po razlagah obeh projektantov se je na povabilo župana Spacci-nija oglasil predsednik deželnega odbora Comelli. Dejal je, da po- Razna obvestila UPRAVA NARODNE IN STUDIJSKE KNJIŽNICE v Trstu sporoča, da Je otvoritev knjižnice v novih prostorih v Ul. sv. Frančiška 2(F1 odložena do ponedeljka, 16. mala 1977, zaradi nepredvidenih tehničnih in birokrat skih ovir. čiti deželnega razvoja gradnja ce stnega odseka spada v okvfr omenjenega razvoja. Obrazložitvi načrta južne vpadnice so prisostvovali tudi člani parlamentarne komisije za prevoze. • Skupina padalcev akrobatske enote iz vojaške šolo v Pizi bo v nedeljo zjutraj pristala na ploščadi Tržaškega velesejma. Padalci bodo pokazali, kaj znajo, ob priliki otvoritve salona «Ex-pomodel 77». Salon je posvečen letalskemu ' modelizmp. času ne bo dosežen dogovor. K be spdi se 'je ‘r>rijavilb"ŠJešfhii’jst'gdv()ri nikov, na včerajšnji seji jih, je govorilo rseth; in šičeri SjtečttŠha (KD), Comuzzi (KPI), Volpe (PSI), Ptip-pini (FG), De Ferra (MSI), Devete« (PSI), Štoka (SSk) in Boschi (MSI). Comuzzi je poudaril nujnost najširše enotnosti pri reševanju problemov rekonstrukcije in se zavzel za spoštovanje načet iz emtnega dokumenta deželnega sveta. Med drugim je dejal, da je zaman govoriti o decentralizaciji, če se zaupajo občinam nove naloge, ne da bi jim istočasno dali na razpolago tudi instrumente, zato da bodo lahko kos novim pristojnostim. Podobne kritike je izrazij tudi Volpe, ki je obžaloval, da še ni tečne slike potreb rekonstrukcije, saj deže'ni odbor zelo netočno in površno govori o »približno* 5()«do 60 tisoč poslopjih, ki bi jih bilo treba popraviti, za skupnih 500 milijard lir, vendar ne da bi te svoje račune osnovala na točnih analizah stanja na prizadetih območjih. Tudi Štoka se je zavzel za to, da bi stranke ustavnega loka našle skupen jezik pri reševanju problemov rekonstrukcije, saj bo samo z enotnostjo mogoče doseči cilj dokončne obnove prizadetih krajev, ki se danes zdi še tako oddaljen. .Voka je omenil tudi vprašanje videmske univerze in dejal, da njegova stranka podpira ustanovitev novega vseučilišča, ker izkušnja uči, da je Videm mnogo bolj dovzeten za potrebe in zahteve slovenske skupnosti, kot pa tržaška univer za, ki je do pred kratkim trdno stala na neverjetno konservativnih stališčih. Končno je predstavnik SSk poudaril, da bo treba tudi pri rekonstrukciji skrbeti za ohranitev etnično jezikovnih značilnosti področij, kier živijo pripadniki slovenske manjšine, katerim ustava, deželni • Danes bo v dvorani krožka CCA (Ul. S. Carlo 2) s pričetkom ob 19 uri razgovor o letošnji operni sezoni v Trstu. DR ur, K VRSTI NA ZADNJI STRANI H MIHI IIHIIIIIHIIIHIII MIHIH llllllltl mmiVNI SPORED PRVCSA PNC OBISKA TRŽAŠKI RAZGOVORI DELEGACIJE POSLANSKE KOMISIJE ZA PREVOZE / Obisk se bo zaključil jutri , Delegacija komisije za prevoze po-1 sednikom pokrajihe Ghersijem,. na-slanske zbornice, ki jo vodi predsed- I to pa še z goriškim županom De sindkata glasbenikov in krožka CCA tradicionalno vrsto kr ncerlov, ki želijo ovrednotiti, krajevne in vsedržavne glasbenike. Kratka koncertna sezona se bo pričela uv četrtek, 5. maja ob 19. uri v veliki dvorani CCA (Ul. S. Carlo 2). Na otvoritvenem koncertu bo nastopila mlada pianistka iz Turina Maria Grazia Pavignano, ki je z uspehom nastopala v Italiji in tujini. V programu so dela Liszta, Schumann, Bartoka in sodobnikov Quaranle in Vianella. , Na,- naslednjih koncertih bodo nastopili basist Ellore Geri, pianist Giorgio Rittmeger in dua Botta - Guerrato ter Fazzari - Pasto-rello. Vstop na končale je prost. HMIIIHIMlUlMIlUtlHIHHHnHIUIHHHMnHHMHMHMHHIHHHtHIIIIHIHIHHHIIHHIIHIIHHIIIHMIimiHIHIIMII JUTRI V KULTURNEM DOMU zelo bogata jugoslovanska folklora. Seveda goji ansambel prvenstveno domače, dalmatinske, rekli bi celo splitske plese kot na primer «šo-tič polko*, (četvorko*. amonfrin* in druge plese, ki prav gotovo odražajo tudi zahodne vplive in imajo mediteranski značaj. Ansambel ima na programu tudi vrličko kolo, ki izhaja iz dalmatinske zagore, to se pravi iz dalmatinskega zaledja Na programu so nadalje banatsko momačko kolo, kar bi. po naše pomenilo banatski fantovski ples. Nadalje več plesov iz severne Hrvaške. seveda tudi plese iz Srbije, to se pravi razna kola kot so •zrnata bašta». «moravsko kolo*, *ča čansko kolo*, «dvojnice» in druga srbska kola. cVranjska suvita* je folklorni ostanek iz dobe turške za-_ sedbe. Končno je treba omeniti še vloške plese, to se pravi 'plese s področja Zaječarja in Timoka, plese, ki so nastali kot pastirski plesi, a so se ohranili do današnjih dni in jih dekleta in fantje plešejo ob raznih svečanostih. Sicer pa za. marsikateri ples. ki smo ga že o-menili. vel:a ista ugotovitev, da gre namreč še vedno za živo folkloro, živo narodno bogastvo v številnih predelih Srbije. Bosne' Hrvaške in zalednih predelov Dalmacije, da ne govorimo o Črni gori. Poleg plesalcev se bodo v četrtek, petek, soboto in nedeljo vred stavili tudi pevci okteta Dalmacija Cement, ki bodo zapeli vrsto znanih in tudi neznanih popevk pa tudi ženska vokalna skupina, ki sicer sestavlja folklorna grupo Jedinstvo, nastopa s svojim pevskim programgm. Kakor vidimo, je program, s katerim nam prihajajo,, Dalmatinci v goste, zares zelo bogat in čeprav smo imeli doslej že veliko priložnosti spozndti jugoslovansko folklorno bogastvo, nam bo dal splitski ansambel novo potrdilo o tem bogastvu. NA ZADNJI STRANI: Pet Tržačanov mrtvih v prometni nesreči Gostovanje MGL s Hiengovo veseloigro «Večer ženinov» nik komisije posl. Lucio Libertini je imela včeraj prvo serijo razgovorov z deželam: in krajevnimi predstavniki o problemih deželnih infrastruktur (posebno cestnih in železniških zvez) ter o realnih in potencialnih sposobnostih tržaškega pristanišča. Delegacija, ki jo sestavljajo demokristjani Belci, Federico, Lucchesi, Marocco in Tombesi ter komunisti Bocchi, Ceravoio, Cuffa-ro, Pani in Tamburini, se je, najprej sestala s predsednikom deželnega sveta Pittonijem, s člani predsedstva sveta in svetovalskih komisij ter s predstavniki deželnega odbora. Sledili so razgovori s tržaškim županom Spaccinijem in s pred. Simonejem in s predsednikom go riške pokrajine Agatijem, s predstavniki deželne sindikalne federacije CGIL, CISL in UIL, z zastopni ki deželne trgovinske zbornice ter tržaške univerze. Danes bo najprej na sporedu o-bisk Arzenala Sv. Marka in tržiške ladjedelnice, nato pa razgovori s s:ndikalnimi predstavniki pomorščakov, pristaniščnikov, železničarjev in kovinarjev ter z zastopniki špediterjev, pomorskih r.gentov in brodarjev. Obisk delegacije se bo zaključil jutri z ogledom tržaškega pristanišča in srečanjem z vodstvom pristaniške ustanove ter z razgovori s predstavniki Zveze industrijcev. Zaključek letošnje sezone Stalnega slovenskega gledališča bo zaokrožen z gostovanji iz Ljubljane in Zagreba. Najprej, danes v Gorici, jutri, v četrtek, 5. maja pa s serijo ponovitev v Kulturnem domu v Trstu, nas bo obiskalo Mestno gledališče ljubljansko. Predstavili nam bodo izvirno slovensko igro (Večer ženinov*, Andreja Hienga, ki ga naše občinstvo pozna kot režiserja, dramatika in pisatelja. Že z izgubljenim sinom» se je Hieng odločil za dramsko osvetlitev našega časa, ki ga živimo in zapustil zgodovinski «španski* ciklus, s katerim se je uveljavil kot dramatik tudi izven Slovenije. V »Večeru ženinov» (pravi krst te novosti je bil pred dobrim mesecem v Beogradu, slovenska premiera pa pred prvomajskimi prazniki v Ljubljani) nadaljuje Hieng tematiko, ki jo je načel »Izpuhi jeni sin*. Bojan Štih, umetniški vodja MGL, uvaja v Gledališkem listu to najnovejše dramsko delo z vrsto vprašanj, ki čakajo na odgovor in na katera naj pravzaprav odgovori vsak gledalec sam. Takole zastavlja Štih svoje namige z vprašanji in polodgovori: Ali je ta Hien-gova igra kritični nekrolog malomeščanski družini? Ali je ta nenavadna igra s plesom in petjem res karneval z maskami in konfeti o naši sodobni človeški resničnosti? Razkrivanje častivrednega, zasluženega u-niverzitetnega profesorja in podjetnega obrtnika v stalnem, ponavljajočem se plesu pridobivanja denarja in položajev v družbi? Upodabljanje stare gospe, ki dobiva veličino ženskih oseb izpod peresa Mar-guerite Durras in Fridricba Diir-renmatta? Prilika o pijancu, ki filozofira o tem, česar ni več in česar nikoli ni bilo na tej zemeljski skorji? Podoba treh vešč, ki spreminjajo svojo barvo z uro dneva in s sekun do medčloveških napetosti in obračunov? Ali pa je to slika gostov-go-stačev, ki jih podjetniška sla po denarju premika pc socialni lestvici kot stare, zaprašene in preperele marionete? Ali pa je ta vesela igra z maškarado pisateljski poskus podali genezo dveh mladih ljudi, ki se v družbi dveh, treh ali celo štirih generacij izgubljata le zato, da bi se pogubila in izgubila? «Večer ženinov* je z igralci vodilne skupine MGL režiral Zvone Šedlbauer, kot gost pa nastopa v vlogi tašče znana prvakinja slov. gledališča Vida Juvanova. TRADICIONALNA MAJENCA IN XXI. RAZSTAVA DOMAČIH VIN 7., 8., 9. IN 10. MAJA 1977 V DOLINI Gledališča SSG Stalno slovensko gledališče v Trstu gostuje s predstavo Anonima Venezia-na »BENEČANKA* v Novi Gorici danes, 4. t.m., ob 15. uri in ob 20.15, jutri, 5. t.m., ob 16. uri in ob 20.15. V petek, 6. t.m., ob 20. uri v Portorožu s predstavo Alda Nicolaja »STARA GARDA*. VERDI Pri blagajni gledališča Verdi so na razpolago abonmaji za spomladansko simfonično sezono. Sprejemajo tudi potrditev lanskoletnih abonmajev. V redu B so predvideni posebni popusti za dijake in študente. ROSSETTI Od petka, 6. maja, izven abonmaja, Cooperativa Teatro Uomo iz Milana: «UNA MADRE* Gorkega. Igra Adriana Innocenti. Režija L. Puggelli. A-bonenti 30 odst. in 20 odst. popusta. Rezervacije pri Osrednji blagajni v Pasaži Prqtti' 2. Včeraj-danes Danes, SREDA, 4. maja FLORIJAN Sonce vzide ob 4.48 in zatone ob 19.15. — Dolžina dneva 14.27. — Luna vzide ob 20.34 in zatone ob 5.32. Jutri, ČETRTEK, 5. maja MIRAN Vreme včeraj: Najvišja temperatura 21.7 stopinje, najnižja 14,4, ob 19. uri 19,3 stopinje, zračni tlak 1015,1 mb rahlo narašča, nebo oblačno, brezvetrje, vlaga 69-odstolna, morje mimo, temperatura morja 16,4 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 3. maja 1977 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 15 oseb. UMRLI SO: 70-letna Anna Maria Pači vd. Brumat, 58-letni Otello Du. se, 69-letni Carlo Sancin, 69-letni Pie-tro Grassi, 52 letna Ivana Valencich, 86-letni Giovanni Battista Marcon, 83-letna Francesca Lonzar, 80-letna Maria Radivo vd. Savelli, 67-letna Giovanna Sandrin, 74-letna Rosa Le-govich vd. Skropeta, 62-letni Mario Davia, 85-letni Giovanni De Fado, ?1-letni Bugenio Audoli, 78-letni Matteo Pecchiari, 81-letni Giovanni Ferro. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Trg Goldoni 8, Ul. Belpoggio 4, Ul. Montorsino 9, Trg Valmaura 11. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Ul. Rossetti 33, Ul. Roma 16. Mali oglasi STALNO , SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kultnrni dom GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA ANDREJ HIENG VEČER ŽENINOV Dramaturgija Marko Slodnjak Scena Slikarska obdelava scene Kostumi Glasba Korepetitor * Jezikovno vodstvo Niko Matul Gregory Hill Alenka Barti Darijan Božič Brane Demšar Janko Moder ZVONE ŠEDLBAUER ob 16. uri Režija Jutri, 5. maja, ABONMA RED H V petek, 6. maja. ob 16. uri ABONMA RED I - ob 20.30 A-BONMA RED A-premierski in RED D-mladinski v sredo V soboto, 7. maja, ob 20.30 ABONMA REI) B-prva sobota po premieri, RED F.-mladinski v četrtek in RED F-sindikalni V nedeljo, 8. maja, ob 16. uri ABONMA RED C-prva nedelja po premieri in RED G-okoliški Sporočamo cenjenemu občinstvu, da smo bili primorani združiti nekatere abonmaje, ker ima Mestno gledališče ljubljansko tra razpolago , prekratek rok za gostovanje' pri nas. Iz istega razloga smo abonma red D prograrriirali na dan petkk, abohiVfa 'rčd E1’ pa na dan sobote. Prosimo za razumevanje. GALERIJA TORKLA DOLINA * V petek, 6. maja, ob 20.30 otvoritev razstave slikarjev amaterjev iz Brega. Sodeluje pevski zbor Valentin Vodnik. / Vabljeni Kino La Cappclla Underground 19-00 »N®-scita di una nazioue* I. del, ob 21.3® II. del. Režija D. W. Grifith. Ariston Zaprto. Mignon 16.30 «11 rr.ale*. Režija AndV Warhol. Carol Baker in Perry K inž Prepovedan mladini pod 18. letom-Nazionale 14.15 «Ben-Hur». Charlton Heston in Jack Havvkins. Barvni Giattacielo 16.30 «E la notte si tins® di sangue*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «1* collina degli stivali’-Bud Spencer in Terence Hill. Excelsior 16.00 »Autostop rosso san-gue*. Franco Nero in Corinne Clery-Prepovedan mladini pod 18. letom-Eden 15.30 «Quinto potere*. Faye Du' naway, VVillidm Holden. Peter FinJ1’ Ritz 15.30 «Rocky». Sylvester Stallonc-Aurora 16.30 «Impiccalo piu in alto*1 Clent Eastvvood. Barvni film. Capitol 17.00 «Un borghese piccoln-piccolo*. Alberto Sordi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni tilr°-Crisiallo' 16.30 »I/ultimo volo deli* aquile». Toshiro Mifune. Barvni filn1-Moderno 16.30 «Mondo porno ogŽ*’-Prepovedan mladini pod 18. letom-Barvni film. Filodranunatico 16.00 »Una Bologna** a Parigi*. Prepovedan mladini P°“ 18. letom. Barvni film. Ideale 16.00 «Immersione mortak*' David Jansen. Barvni film. In.pero 16.00 »La bisbetica domata* Elisabeth Taylor. Barvni film. . , Vittorio Vcneto 16.30 »Cattivi pensiad*' Fdwige Fenech, Ugo Tognazzi. • Pl'e povedan mladini pod 14. letom-Radio 16.00 «Cinque dita di violenza’' Warg Yu. Barvni film. Alibazia 16.00 »Operazione Cane P" lo». Jiro Tamiya, Robert Hardj' Barvni film. Astra 15.30—21.30 «Wood Stock*. Volta (Milje) 16.00 »Dudu il mag«'0; lino scattenato». Joachin Fucbsb*0-gez. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽ®* Nočna služba za zavarovance IN , in ENPAS od 22. do 7. ure: tele'1 št. 732-627 ŠZ Gaja izreka svojemu predseduj Karlu Grgiču in družini globoko sož«®* oh izgubi očeta Stanka. PD Slovan iz Padrlč izreka svojem odborniku Karlu Grgiču in članu K® kil Grgiču 1 ob smrti dragega ®eet* Stanka iskreno sožalje. Oli, smrti svojega člana Stat®1 Grgiča izreka odbor Gozdne zadrli«* iz Padrič iskreno sožalje družini. Koordinacijski odbor vzhodnega sn izreka Karlu Grgiču globoko Ije ob izgubi očeta Stanka. člani zadruge Kras izrekajo sodniku Karlu Grgiču iskreno ob izgubi očeta. Tajniku obrtniške sekcije Karl® giču in svojcem izreka ob izgubi gega očeta Stanislava Grgiča sožalje ženje. Slovensko gospodarsko Za vedno nas je* zapustil naš dragi mož. oče in nono STANKO GRGIČ Pogreb dragega pokojnika bo danes, 4. t.m., ob 13.30 iz hiš« žalosti na bazoviško pokopališče. Žalostno vest sporočajo: žena E trdili®’ sinova Karlo z ženo Savico in m®®' ma Dunjo in Dašo, Rafko z zaročenk® Mirando in drugo sorodstvo. Padriče, Bazovica. Markovščina, 4. maja 1977 Včeraj ponoči jc umrl v Genovi 83 let star dr. ANTON BARBIŠ po rodu iz Šembij. Ostal je zaveden Slovenec, čeprav je že od 1®^? 1924 živel v Genovi; bil je dolgoleten član SGZ in zvest podpornik P1' jaške matice ter reden naročnik Primorskega dnevnika, Gospod®^ stva, Novega lista in Novega Matajurja. Pokopan bo v svojih roJ’ stnih Šembijah. Za njim žalujeta hčerka dr. Carla •* sin dr. Giuliano z družinama; ®JUJ1 žalosti se pridružujejo sorodniki znanci ter še posebej družini Škrl 1 Novak Genova. Trst, Šembije, Ljubljana, 4. maja 1677 NA KRASU iščem hišo ali majhno vilo tudi za prenoviti. Plačam vna prej enoletno najemnino. Tel. 755926. ZAHVALA Globoko ganjeni ob tolikih izrazih sočutja ob izgubi naše dra«e ALEKSANDRE MANZUTT0 se iz srca zahvaljujemo dragim vaščanom s Proseka, Kontov®'®’ Opčin, Iz Briščkov. Gabrovca in Križa, ki so na razne načine P0*'® stili, njen spomin in nam bili ob strani v tem težkem trenutku. STARŠI Prosek, 4. maja 1977 STALIŠČE KMEČKE ZVEZE DO KRAŠKIH REZERVATOV Pospešiti aktivno zaščito okolja z nadaljnjim razvojem kmetijstva Ki naslovila na predsednika pristojne deželne komisije pismeno obrazložitev svojih zahtev ■ Kraške rezervate naj upravlja gorska skupnost Kmečka zveza je naslovila na predsednika pristojne 'deželne komisije daljše pismo, v kale-'rern izraža svoja stališča do kraških rezervatov ki naj bi nastali na Tržaškem in deloma na Goriškem na osnovi zakon-skeqa predloga štev. 102 iz leta 1974. Pismo se glasi: , 2eli:no Vam tudi pismeno posre-naše organizacije! rnecke zveze, v zvezi z zakonom osnutkom št. 102/74 deželnega ■nsilnegg pravilnika o naravnih j . 'h rezervatih. To stališče smo priložnost ustno izraziti na ecar.ju z Vašo komisijo dne 26. la 1977. Kmečka zveza mora še enkrat raziti svoje obžalovanje nad dej-zaa0rn’ ba 0 *-ako važnem, za pri-deto prebivalstvo pa življenjskem jPrasanju ureditve in zaščite kra-•li ■ a. naravnega okolja razprav-wjo in odločajo od zgoraj imeno-^ n* birokratski organi. Take ne-^oiokratične metode naša organi-C|ja najostreje žavrača. hr^av tako ne morejo prizadeti in u*Va^c^■ kl so povečini kmetje sta i- ^ torei v vebk' meri predli3 naša organizacija, sprejeti zeinega zak0nskega osnutka o okolia' ki so Ka Prav s valci ustvarili in ga ohranili trdim delom skozi vrsto geuera cije, predvsem, pa neposredni predstavniki krajevnih javnih ustanov, ki edine izražajo potrebe in voljo prebivalstva in edine morejo v skladu s smernicami deželnega urbanističnega načrta ter s pristojnostmi, ki jim jih priznava državni zakon o goratih področjih, skrbeti za- ureditev ozemlja in zaščito naravnega o-kolja glede na dejanske interese prizadetih skupnosti. Pri tem mislimo na konzorcije med občinami ter zlasti na gorsko skupnost, ki ima po o-menienem državnem zakonu (št. 1102/71), po deželnem zakonu št. 29/73 ter po svojem statutu pristojnosti za gospodarsko načrtovanje ter za zaščito okolja. Mislimo torej, da bi ustanova, ki na.i upravlja kra-ške rezervate, morala biti kraška gorska skupnost. Taka rešitev bi tudi preprečila vsakršne nejasnosti in konflikte glede kompetenc na urbanističnem področju ter v odnosih med krajevnimi upravami ter neumestno novo ustanovo. Slana prizadela vinograde . . u ut J; Tega 0r, dejstva danes deželne asti ne upoštevajo, saj so ustre-.1 zakonski osnutek pripravile: nc treh k* se -i™ Pri tem zdelo j s to t ,vPrašati za mnenje prizade-krajevno prebivalstvo. H* asa organizacija in vanjo včla-J?.ni kmetje so mnenja, da mora p 1 vsaka zaščita okolja aktivna, ne 2a,ZR,°tj pasivna, to je vinkulativna. sl.° .i® nujno, da se omenjeni zakon- osnutek odloži, da pa se pospeši om'Vt1a zaščita okolja, to je, da se n' .Soči razvoj tradicionalnih kme- čkih bega psčrti J-Kih dejavnosti v okviru področ-- Sa in družbeno - gospodarskega tijT^vanja, da se uresničijo kme-ptke zadružne pobude (Kraški za-dri Ztb hlev v Praprotu, Kraška za-- ,zna mlekarna na Repentabru IM P _ ^aj.b..ki edine lahko zagotovijo na-in daJ1 razvoj kmetijske dejavnosti >t(h Uzni blev Dolga krona v Dolini fnalinjikl] j>; “a se uredijo še odprta vprašanih , ebe javnih kmetijskih tehnič-ge služb ter da se uredijo tudi dru-u.^spodarske dejavnosti, ki so za Dj ko področje značilne, kot je bi t?r’rner kamnarska dejavnost, ki ra0' srne'a biti prepovedana, ampak {udariti želimo tudi, da se kradi,, Področe razteza na obeh straneh *a 5^ne meje in da bi zato posegi bira egov° zaščito morali biti koordi-h,, P' ter osnovani na meddržavnih ^ah za zaščito okolja. *a ?°. .Potrjujemo naše stališče, da ba a®dito naravnega okolja ni tre-je Uvajati birokratske ustanove, ki t^fp^videna v zakonskem osnutku, s°de]eC da mora>° 0 niei odločati ob beti °Vaniu strokovnjakov le priza-Prebivalci in njihove organiza- Pred tednom dni smo že poročali o veliki škodi, ki jo je v noči med 15. in 16. aprilom prizadejala izredno močna slana predvsem v vinogradih in v sadovnjakih. Do mači kmetovalci pravijo, da že 20 let ni bilo tako hude slane in v teh dneh se človeku nudi dokaj klavrna predstava: poganjki v 'vinogradih so oveneli, zarod pa je po zastrupitvi počrnel in odpadel. Najbolj so prizadeta področja v .nižjih oziroma na bolj odprtih legah: kaže, da so najhujšo škodo utrpeli v Samatorci, pa tudi v Saložu in Zgoniku je predvsem v južnem uelu vaških v nogradov opaziti neprecenljivo škodo. V osmici smo slišali pogovor med dvema prizadetima vinogradnikoma: «Prav vse nam je pobrala ta hudičeva slana«, je tarnal prvi, drugi pa mu je z obupanim glasom sarkastično odgovoril: »Saj ni res, da je vse pobralo, koli ob trtah so le ostali!« Naj bo tako ali drugače, lahko že šedaj napovemo da bo letošnji vinski pridelek bolj skromen, saj so se obvarovali le tisti vinogradi, ki ležijo bolj v zavetju. Vinogradniki pa se tolažijo, da bodo sicer letos trte zaradi višje sile ' «poči-vale«, vendar pa bodo prihodnje leto, seveda če jim ne bo slana spet zagodla, toliko bolj obrodile in tako poplačale njihov letošnji »prazen« trud. Prizadetim kmetovalcem svetujemo. naj se obrnejo na Kmečko zvezo, da oceni nastalo škodo in posreduje pri pokrajinskem kmetijskem nadzorništvu, da dodeli posebno podporo vsem tistim, ki so utrpeli škodo zaradi slane. —bs— PROSLAVA 30 - LETNICE ZDRUŽENJA GORIŠKIH TRGOVCEV Obstoj in razvoj goriške trgovine odvisna od dotoka kupcev iz Jugoslavije Predsednik zveze Barnaba pozitivno ocenil osimski sporazum - Najstarejsa trgovina na področju gorislie občine je slovenska gostilna A. Lavrenčiča v Standrežu iiitHliiiHiiifriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiimfiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiimtiHtiiiiiliiiiiiiiiiiifiiimiiHiMiiiiii Z OBČNEGA ZBORA CVETLIČARSKE ZADRUGE NA PROSEKU Vprašanje kmetijskega in gozdarskega nadzorništva je treba čimprej rešiti Deželna ustanova za razvoj kmetijstva premalo prisotna v naših krajih V soboto je bil v prostorih oro- I Po predložitvi obračuna za leto svetnega doma na Proseku redni ; 1976 je sledilo poročilo predsedni-letni občni zbor Cvetličarsko - vrt- j ka nadzornega odbora dr. Draga 'arske zadruge s Proseka. Poleg j Gantarja, nakar so prisotni člani številnih članov so se občnega zbo- j odobrili obračun ter izvolili nad-ra udeležili tudi Claudio Mutton | zorni odbor in razsodišče. V nad-za Deželno ustanovo za razvoj I zorni odbor sta bila potrjena pred-kmecijstva ter dr. Bruno Milto za : sednik dr. Gantar in Dušan Kodrič, Opazovalnico za rastlinske bolezni I na novo pa je bil izvoljen Srečko v Trstu. Predsednik Drago Starc 1 Štolfa. Kot člani razsodišča so bi- je v svojem poročilu orisal delovanje zadruge v pretekli poslovni dobj igr . navedel, vrsto problemov, ob katere je zadruga trčila pri svojem delovanju. Predvsem je poudaril, da sta odsotnost Deželne ustanove za Vazvoj kmetijstva in Službe za gorsko gospodarstvo ter še nerešeno vprašanje kmetijskega in gozdarskega nadzorništva dokaz brezbrižnosti deželne uprave do problemov našega kmetijstva. Ta se kaže tudi v dejstvu, da zadruga že tri leta brez uspeha zahteva srečanje z deželnim odbornikom za kmetijstvo ter v velikin zamudah pri izplačevanju deželnih prispevkov. ""'■».■i, "iiitiiiiimiiiiimiimiiiiiimHiiiiiinimiimMimmiimimmmMmiimmmimiiMiumnuiimm beneški dnevnik IZ SPETRA SLOVENOV Prof. Šumi ho zaključil beneške kulturne dneve ^redza(lnje predavanje je imel dr. S. Ilešič . Napoveda-zanimive slikarske razstave umetnikov « domačinov ru Slovenov. se zaključuje *jj ijk Beneških kulturnih dni, diža. pireja študijski center Ne-^zadnje predavanje je i-/bljepisec dr. Svetozar Ile-Slovenske akademije ftedg 1 /n umetnosti. V svojem je orisal zgodovinska a^jtijJ? Beneške Slovenije med su Preteu?okraTnami' °Pozoril 'o, hr.Povezavo med furlan-banne^ko 'n slovensko kultu-h11 7aCS ^biva Benečija nov po-?°$ti ,/radj urbanistične soodvis-Nadiškimi dolinami in Novm/'n°’ skušata se namreč po-h? Vklin*ve ^rintčji. ki ju je tre-l'0st riti v širšo evropsko stvar- eav‘tev Vanjem je bila ored-n p knjige «Slavia Italiana« ^bčni °c!r,]iki ponatisnil šturti jski v5ae?ftedi*a- /aje, l. maja bo zadnje nreda-1' ^a J Ka bo imel načelnik od-Rodovino umetnosti na K?fil to 1 fakulteti prof šumi. Go ^ki "š,0 umetniški kulturi v Be ,rir>rav] 0v^niji. Za to priložnost .apiiri',. 3 Študijski rpnter Nediža biko^;v« ;°v, p_.razstavo beneških umet- htoatia 'pravili bodo razstavo del hn'. ki s« n.aivca Giuseppa Stuli-JJlU in u Je. r0fTl v Gornjem Tar- n’ v D K’ .ie pred kratkim premi-nesreči v Čedadu, b^hi bo nredstavil umetnikov %taVan;lateli. slikar Aldo Goto. Iti 'le ,PCva v ciklusu, ki bo »’ so krajevnih umetnikov, samouki, čeprav d°segli zadovoljivo umetni hovo A«,1""- JvanovdTani Belvedere v Špetru Sl? svoi 0vabl.jena sta, da prine-sto'onQv J ,P°zdrav, župan Špetra ln predšednik gorske Z loterijo za popravilo sedeža «Dciavskega društva« Slikarska razstava v Čedadu Z govorom predsednika čedad-skega «Delavskega društva za vzajemno pomoč in izobrazbo* odv. Battoclettija so 1. maja v gostilni «Al!a Speranza« odprli slikarsko razstavo dvanajstih demokratičnih umetnikov in sicer Argentona, Ce-libertija. Coloja, Joda Bevilacque. Ceschie, Craniolinija, Madalotta, Bronta, Ciussija, Dotbola in Ta vagnacca. Razstava bo odprta do 2. junija, ko bodo izžrebal? dobit-rske slik med vsemi tistimi, ki bodo kupili srečke, ki so naprodaj tudi na sedežu Kulturnega društva Ivan Trinko, Z izkupičkom loterije bodo popravili sedež delavske ga društva ki je tudi sedež PSI, KPI in Delavske zbornice, v njem pa je tudi knjižnica in sejna dvorana, ki jo uporabljajo za razne polit/č-ne in kulturne manifestacije. Če-dadsko delavsko društvo je doslej izvedlo vrsto pobud, med ka terimi naj omenimo večerni tečaj iz risanja, ki ga je doslej uspešno opravilo že mnogo domačinov. V Čedadu predavanje o umskih boleznih Kulturni krožek »Alternativa po-polare« iz Čedada prireja danes ob 20.30 v dvorani Hotela R ima diskusijski večer na torno: Emnr-ginacija in vprašanja psihiatrije na območju Čedada in Nad'ških do lin. Uvod v razpravo bo imel Ro dolfo Tesei, zdravnjk v videmski psihiatrični bolnišnici. li potrjeni dr. Millo, dr. Vladimir Vremec in Alfonz Guštin. V razpravi, ki je sledila, je bilo še enkrat poudarjeno, da bi se deželni organi- morali bolj zavzeti za probleme kmetijstva v naši pokrajini. Odsotnost Deželne ustanove za razvoj kmetijstva je v svojem posegu poudaril zlasti Srečko Orel. Prisotni so tudi obžalovali dejstvo, da ni zadruga v večji meri soudeležena pri nastajanju kra škega cvetličarskega centra na Proseku. Ob koncu so člani zadruge raz pravljali še o predlogu Deželne ustanove za razvoj kmetijstva, da bi se zadruga udeležila cvetličarske razstave, ki bo v kraju Ro-mans ob Soči konec maja. Občni zbor je torej še enkrat potrdil pozitivno vlogo ' cvetličarske zadruge ter naglasil, da bi take pobude, ki delujejo 'v korist domačega kmetijstva, morale biti zares deležne večje podpore in razumevanja, ki ga morajo pristojne oblasti dokazati tudi z dejanji. Osem mesecev zapora zaradi kraje avtomobila Pred tržaškim kazenskim sodiščem so se morali včeraj zagovarjati 28-letni Bruno Bergamasco, doma iz S. Canzian dlsonzp a stalno naseljen v šempolaju l/a, 26-letni Giovanni Parovel iz Ul. Corridoni 9 in 25-letni Roberto Mi-raz iz Drevoreda Čampi Eliši 27, ki so bili obtoženi tatvine avta fiat 500, last Marie Marsetti Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so jih 2. aprila letos v zgornjih jutranjih urah prijeli, ko so so z malim fiatom vozili po mestu. Sodniki so oprostili Miraza in Parovela zaradi pomanjkanja dokazov, Bergamasca pa so obsodili na 8 mesecev zapora in 160.000 lir globe. Poieg tega so Bergamascu preklicali pogojno zaporno kazen leto in 8 mesecev zapora, na katero ga je zaradi ta tv'n obsodilo tržaško prizivno sodišče 26. oktobra lanskega leta: mladenič bo moral tako odsedeti skupno dve leti ir štiri mesece. Včeraj se je začelo tudi letošnje spomladansko zasedanje prizivne ga porotnega sodišča, ki mu po upokojitvi dosedanjega predsednika Mars ia predseduje dr. Egone Cor-si. Včeraj so sodniki sodili m'adi anarhistki Clari Germani ki io je prvostopenjsko sodišče lansko leto obsodilo na štiri mesece zapora zaradi žalitve policije in sodstva med neko manifestacijo leta 1972. Proti tej razsodbi je Germanijeva vložila pFiziv. ki so ga sodniki tudi osvojili, saj so dekle oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. _______'i. Nesreča pred Rdečo hišo Pred mejnim prehodom Rdeča'hiša je v jutranjih urah prišlo do trčenja dveh avtomobilov, zaradi ka terega so v bolnišnico sprejeli oba voznika. Gre za 37-letnega Renza To-rombija iz Zdravščine in 25-letnega Dragovana Kobal, iz Devina, Ul. San Giovanni 3/A. Oba se bosta zaradi lažjih poškodb zdravila 7 dni. V natrpani dvorani deželnih stanov na goriškem gradu so gor iški trgovci proslavili v ponedeljek zvečer tridesetletnico svojega združenja. Za to priliko je prišel v Gorco tudi vsedržavni predsednik konfederacije trgovcev Giuseppe Orlando, ki je na proslavi imel priložnostni govor, v katerem je nanizal vrsto vprašanj, ki zanimajo to važno in razvejano komponento gospodarstva v sedanjem trenutku. Proslava je bila v okviru gortške-ga sejma Espomego. Poleg posega vsedržavnega predsednika Orlanda velja omeniti go-,vora predsednika goriškega združenja trgovcev Gilberta Barnabe in podpredsednika deželne vlade Ne-rea Stopperja. Barnaba je v svojem posegu orisal tridesetletno pot združenja in s tem dejansko prikazal povojno problematiko Gorice, ki je tudi danes, tako je poudaril, kot v preteklosti življenjsko vezana na svoje zaledje. Potem ko je omenil razmejitev iz leta 1947, k.i je pustila brez 80.090 klientov soriško trgovino na drobno, je dejal da je videmski sporazum o maloobmejnem prometu iz leta 1955 dal kisika go-riškemu gospodarstvu in od takrat dalje so .si goriški trgovci spet opomogli prav z vsakdanjim prihodom jugoslovanske klientele, ki prihaja danes s širšega območja kot je bilo tisto, ki je pred vojno težilo na Gorico. Trgovinska osnove Gorice je zaradi tega drugačna od one v Tržiču in drugih krajih Goriške. Drugod prevladuje industrija, Gorica pa ima pretežno trgovsko vlogo posredovalca z Vzhodom, v prvi vrsti z Jugoslavijo in Slovenijo. Zaradi tega imamo danes možnost razširiti našo trgovinsko dejavnost. To v perspektivi osimskega sporazuma, je dejal Gilberto Barnaba, ki je. kakorkoli ga hočemo ocenjevati, izredni dogodek neizmerne zgodovinske. važnosti. Na podlagi tega sporazuma se bosta soočala dva različna gospodarska sistema na področju sodelovanju in integracije. Na tej mej', ki so jo nekoč imenovali »železno zaveso« bosta dva naroda sodelovala, da lahko v kar najboljši meri razvijata svojg prihodnost in bosta tako nudila svetu enkratno obliko skupr nega življenja. Na tej zemlji, je še dejal Barnaba, kjer so se tri velike kbmjkihbhte evropskega življa, Latinci, Gprmani in Slovani, srečale, sc prepirale in se tudi združile, bo treba realizirati nb-vo življenjsko stvarnost ker tipične karakteristike vsakega naroda ne smejo pomeniti razdora ampak bogatitev na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju. Govornik je še omenil, da se tr-govci dobro zavedajo te naloge in da so v prvi vrsti med tistimi ki si prizadevajo, da bi prišlo do uresničitve tega.- V nadaljevanju svojega govora je še dejal, da ima pr' nas trgovina v družinah zelo zasidrano tradicijo in dokaz za tp je, da prihaja do nagrajevanja nad 200 trgovcev med približno tremi tisoči, ki imajo neprekinjeno naj manj petdeset let delovanja. V svojem govoru pa je podpred sednik deželne vlade Nereo Štop-per omenil važnost deželne decentralizacije na gospodarskem področju. Dejal je, da se naša dežela nahaja pred izvedbo dveh važn h nalog, obnovo porušene Furlanije in izvajanjem osimskega sporazuma. S tem v. zvezi je prikaza', to kar v deželi načrtujejo, da bi sc sodelovanje z Jugoslavijo razširilo in omenil razne pobude na področju Gorice. Še prej pa je župan Pasquale De Simone pozdravil pribotne v imenu goriškega mesta. Sledilo je nagra jevanje. Pred številno publiko so diplome in zlate orliče dobili trgovci. katerih trgovine so odprte več kot sto let, vsem ostalim pa so diplome izročili brez posebnih ceremonij. Med najstarejšimi trgovinami, katerih lastniki so dobili nagrade, je tudi nekaj slovensKih. Najstarejša' trgovina na področju današnje goriške občine, ki je neprekinjeno v rokah ene in iste dru zine, je gostilna pri Berti v Štan-drežu, v Ulici. sv. Mihaela 79. V rokah Lavrenčičeve družine je ta gostilna neprekinjeno od leta IH27-. odkar jo je odprl Andrej Lavren čič, ki je takrat prišel a? štandrež z Vipavskega. Gostilno je za njim prevzela žena Marija Medvešček, zatem je gostilno prevzel sin An drej Lavrenčič. Tudi njemu je sledila žena Frančiška Mučič, leta 1941 pa je gostilno prevzel sedanji lastnik Alojz l^vrenčifl, ki ima danes 67 let, ter dela v njej skupno z žend Marijo, Od leta 1949 imajo v gostilni tudi prodajalno tobaka •in časopisov. Na goriškem gradu je diplomo in značko prevzela La-vrenčičeVa žena Marija. Nagrado sčT dobili tudi lastniki gostilne »Pri Čotovih* na Vrhu. Prevzela jo je sedanja lastnica Mihaela Devetakova. Gostilna je na Vrhu odprta od leta 1870. Takrat je v njej pričel prodajati žganje Ivan Devetak, kasneje so pričeli v njej prodajati tudi vino, danes pa tudi želo dobro kuhajo. Obrtni-ce so bile po Ivanu na ime Ma-rize Devetakove, Tereze Devetakove, Renata Devetaka, sedaj pa gospodinji Mihaela Devetakova. SINDIKALNA KRONIKA’ Ustanovljeno enotno središče sindikalnih patronatov Pokrajinsko vodstvo enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL je na svoji zadnji seji odobrilo dokument o ustanovitvi enotnega središča sindikalnih patronatov INČA . CGIL, INAS - CISL, ITAL - UIL. V dokumentu je posebej poudarjeno, da so OBVESTILO Komisija za doraščajočo mladino pil SKGZ obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za letovanje otrok v Savudriji, Gorjah pri Bledu in na Vranskem. Podrobnejša pojasnila boste dobili na sedežu Mladinskega centra (v dijaškem domu) na Svetogorski cesti 84. patronati struktura sindikata in kot taki soudeleženi pri odločitvah organizacije glede uresničevanja zdravstvene reforme, socialnega skrbstva, reforme javne uprave itd. Zaključil se je tudi pokrajinski kongres sindikata SILTE - CISL, ki združuje delavce zaposlene v podjetjih, ki se bav/jo s telefonijo. Na kongresu so izvolili novo vodstvo in določili delegate za deželni in državni kongres ter delegata za kongres pokrajinske sindikalne zveze CISL. Predstavniki Italcanticri pri odborniku Stopperju Danes dopoldne bo deželni odbornik /e. industrijo Stopper sprejel delegacijo tržiške ladjedelnice Italcantieri. Beseda bo tekla o vprašanju premostitve sedanjih težav, ki so nastale v trži-ški ladjedelnici. Danes in jutri zaprt mejni prehod Miren Zaradi del na jugoslovanski strani meje, bo mejni prehod v Mirnu danes in jutri zaprt za ves promet. S slovesnosti na goriškem gradu Med nagrajenci sta bili t^idi Mihaela Devetak- (na zgornji) in Marija Lav* renčič (na spodnji sliki) Drevi v Verdiju nastop ljubljanskih gledališčnikov Drevi bo v Verdijevem gledališču redna slovenska abonmajska gledališka predstava. Prireditelj, SSG iz Trsta, nam je tbkrat pripravil o-bisk igralcev Mestnega gledališča ljubljanskega, ki.nam bodo prikazali Andreja Hienga igro «Večer ženi-nov», v režiji Zvoneta Šeldabuerja. Zaradi znanih težav se je letošnja sezona odvijala nekam neredno, v tem mesecu pa bomo imeli v Gorici še dve slovenski gledališki predstavi, med temi eno znanega zagrebškega gledališča «Komedija». SEJEM PRIVLAČI VSAK DAN NA TISOČE OBISKOVALCEV Danes na sejmu Espomego v Gorici dan posvečen sosedni Jugoslaviji Na obisk k trgovinski zbornici pridejo člani gospodarskih zbornic Slovenije in Hrvatske - Drevi slovenski kulturni večer na sejmišču «Dan Jugoslavije« bo danes na j Manufaktura iz Nove Gorice pa pri-goriškem mednarodnem sejmu E- j redi modno revijo. Napovedovala SPOMEGO. To bo prvi med štiri- j bo Bruna Alessio od koprske telč-mi dnevi/ ki bodo v naslednjih dneh l vizije. Na sejmišču bo delovala tu-posvečeni še Poljski, Koroški in \ di slovenska narodna kuhinja. Madžarski. Med štirimi pa bo naj-j Popoldne; od 15. ure dalje, bodo pomembnejši prav današnji, saj so > v kinodvorani Centrale predvajali j razstavišču je .vsak dan 187 oseb,; jugoslovanska podjetja najbolj za- j jugoslovanski film »Kozara«. Vstop j ki skrbi za stike z obiskovalci in stopana na goriškem sejmu in pri- je brezplačen, vstopnice j^ moč i predstavlja razstravljeno blago. To- dvignili v jugoslovanskem paviljo- hti kar lepo število oseb. Tom pa je fooKn »AelJfoli 1 ' čo i/drrmetnrt hncnn liko ljudi dela tudi v dveh gostinskih obratih, kjer gostom postrežejo z dvema vrstama hrane: italijanski menu stane 2500 lir, ob večerih pa je na razpolago madžarski menu, ki je sicer nekoliko dražji. Na de-danes v Gorico, precej uglednih gos po da r s tyen i ko v iz Slovenije in jz. Hrvatske. T"' • * Gospodarstvenike bosta vodila predsednik Gospodarske zbornice Slovenije A. Verbič in podpredsednik Privredne komore Hrvatske R. Kurelič. V slovenski delegaciji bodo še člana izvršnega sveta za zu- nu Lspomcga. . , , , . ;>>?> J').i!inr: « Medtem ko m predviden prihod večjih delegacij iz Poljske in Koroške, organizatorji menijo, da pride večja gospodarska delegacija iz Madžarske v Gorico v soboto. Madžari se namreč zanimajo za pristanišče v Tržiču in za prehod s to- nanje zadeve M. Osolnik, predsed- j vornjaki čez goriški obmejni pretok odbora za stike z zamejstvom; hod. Vest postaja še bolj zanimiva S. Rozman, funkcionarja gospodarske zbornice Slovenije J. Miklavec in L. Botenc, direktor gospodarske zbornice v Novi Gorici M. Furlan, direktorji nekaterih večjiR sloven- trenutku, ko poročajo o skorajšnjem obisku avstrijskega zunanjega ministra v Rimu in o vedno večjem zanimanju avstrijske vlade in pvstriiskih gospodarskih krogov za OBVESTILO SKPD obvešča, da napovedanega predavanja dr. Koršiča o potresnih pojavih danes zaradi nastopa ljubljanskega gledališča ne bo. Predavanje so odložili na sredo, 11 maja, ob isti uri v istih prostorih. skih podjetij, ki razstavljajo na go-1 uporabo pristanišča v Trstu. Seve-riškem sejmu. Iz Hrvatske je napo-]čla je treba te vastj združiti tudi vedan prihod predsednika Privred-' z vestmi o velikih izdatkih za grad ne komore z Reke Stipčiča in di- njo avtoceste iz Vidma proti Avstri-rektorja Intercommerca iz Umaga ji in za izboljšanje železniške po-Kovačiča. j vezave med Trstom, Vidmom in Ob 10. url se bodo gostje iz Slo-, Beljakom. . venije sestali s člani 'iriške trgo- j Obiskovalec letošnjega sejma E vinske zbornice, ob 11.30 bodo 0-! sp»> bo prav gotovo opazil da biskali županstvo v Gorici, pnpold- j Je prireditev kat se tiče otgam-ne ob 15.30 pa si bodo ogledali se- za«je, lepo uspela. To je bilo mogo-jemski prostor. Ob 18. uri bo, na1 ^ doseči tudi zaradi razpoložl.uvo- povabilo zbornic iz Ljubljane in Zagreba, sprejem v dvorani deželnih stanov na goriškem gradu, ob 20. uri pa bo v jugoslovanskem paviljonu na Espomegu kulturni večer. Nastopili bodo Goriški oktet iz Nove Gorice, ansambel narodne glasbe Veseli planšarji, podjetje sti novih prostorov na razstavišču pri ločniškem mostu. Organizacija pa ne gre tako sama od sebe. Vsak dan ima posredno ali neposredno opravka s sejmom nad 250 ljudi. 30 oseb je stalno nameščenih in skrbijo za vhode, popravila, informacije, itd. Skoraj to- OBČNI ZBOR KONZORCIJA ZA 4. PROMETNO PODROČJE Nakazane smernice za novo ureditev cestnega prometa Potrjen obračun lanskega poslovanja -17 milijonov prihranka Opustiti dosedanji način ozko podjetniškega upravljanja V Tržiču je bil . ob navzočnosti predstavnikov, občin, redni občni zbor konzorcija za 4. prometno področje, ki obsega tržaško ia goriško pokrajino. Uvodoma je deželni odbornik za prevoze Cocianni, izrekel dosedanjemu vodstvu konzorcija priznanje za prizadevanja pri uresničevanju reforme cestnega prometa v deželi. Občni zbor pa je nadalje seznanil z načrtom, ki ga je že pred dobrim mesecem sprejel deželni odbor in po katerem bo prišlo v kratkem, najbrž v teku meseca julija, do ponovne preosnove prometne ureditve. Načrt namreč predvideva ustanovitev področnih u-pravnih teles, ki bi skrbela za cestni prevoz na lastnih območjih. Predsednik konzorcija Ferrari je nato pojasnil cilje, ki jih bo treba doseči s tako ureditvijo, od določit ve posameznih območij, do ustanovitve upravnih teles ter priprave finančno ekonomskega proračuna poslovanja ob Upoštevanju popreč nih stroškov in prevoznih tarif, ki jih predvideva deželni načrt. V področna upravna telesa bodo vključena tudi občinska prevozna podjetja. Vsekakor, je dejal prof. Ferrari, bo treba za dosego teh ciljev opu stiti dosedanji način podjetniškega gledanja, kajti samo tako bomo lah ko zgradili sistem cestnih prevozov, ki bo dejansko predstavljal prido bitev za celotno družbo. Na občnem zboru so tudi pregledali obračun poslovanja v lanskem letu, iz katerega izhaja, da je u-. pravni odbor prištedil kar 17 milijonov lir od kvot, ki jih morajo plačati občine. Obračun so soglasno odobrili. Pred zaključkom pa so se ukvarjali še z nekaterimi vprašanji admi nistrativnega značaja. Tako so potrdili imenovanje Roberta Patruna iz Milj na mesto Paola Zaninija iz Trsta, ki se je odpovedal svojemu mestu v odboru zaradi drugih obveznosti. Ob koncu se je razvila tehtna razprava, v katero je posegel tudi arh. Costa, ki je priporočil, naj bi področne upravne enote pripravile u-ravnovešene proračune. Odločila se je za usodni korak Včeraj dopoldne je verjetrlo v trenutku obupa 69-letna Terzilia Moc-chiutti iz Krmina skočila pod vlak na progi Gorica-Videm. Ženska je bila pri priči mrtva. Promet na progi je bil ustavljen približno eno uro. treba prišteti še varnostno nočno 'Altlžbo, ki jo opravljajo trije zapriseženi stražarji. V Dornberku gradijo novo šolo V Dornberku, središču spodnje Vipavske doline, so začeli zidati novo osnovno šolo. Na slovesnosti ob postavitvi temeljnega kamna za h-x!oči vzgojno izobraževalni zavod je govoril tudi član Predsedstva Zyeze komunistov Jugoslavije Miha Ravnik. Pogoji, v katerih sedaj deluje osnovna šola, so slabi, saj ima 260 otrok pouk v dveh, med seboj oddaljenih poslopjih, ki pa sta tudi premajhni oziroma neprimerni. V Dornberku imajo pet učilnic za šest oddelkov, v Zaležčah pa tri učilni ce za pet šolskih oddelkov. V zgrad bah nimajo prostorov, ki jih zahte vata sodobna vzgoja in izobraževa nje, denimo za kabinete, za tehnič no vzgojo, za pouk gospodinjstva, za pogovore s starši in tudi ne primernih prostorov za upravo šole. V novi šoli — začeli so jo graditi v počastitev rojstnega dne pred-' sednika Tita in jubilejev Komunistične partije Jugoslavije oziroma Slovenije — bo prostora za 350 učencev. Objekt pa je zasnovan tako, da bodo šolo po potrebi lahko večali in širili. Ob dograditvi v začetku prihodnjega šolskega leta bo imela 13 učilnic za razredni in predmetni pouk in delavnico za tehnično vzgojo. Predviden je tudi večji prostor za razne potrebe, ki ga bodo uporabljali tudi za jedilnico. Omeniti velja še, da bosta v okviru šole delovali sodobno opremljena kuhinja in čitalnica. Slednja bo namenjena vsem prebivalcem Dornberka. Neposredno ob šoli bodo zgradili tudi telovadnico. V bližini nove šole je že določena tudi lokacija za zgraditev otroškega vrtca in plavalnega bazena. Tako bodo v Dornberku, kjer bodo prihodnje leto slavili 120-letnico ustanovitve redne osnovne šole, postopno razvili pedagoško središče na skupaj dveh hektarih površine. Gradnjo šole bodo financirali iz samoprispevka, ki ga prebivalci novogoriške občine vplačujejo za razvoj otroškega varstva in osnovnega šolstva. Stroški zidave in opreme prostorov bodo. znašali okrog 2 milijardi 800 milijonov starih dinarjev. Ob začetku gradnje nove šole je v Dornberku izšla posebna številka njihovega krajevnega glasila «Dom-berški razglas«. O vlogi šole za vzgojo in izobraževanje in tudi za kulturno življenje v tem predelu spodnje' Vipavske doline, sta napisala priložnostni sestavek tudi predsednik tamkajšnje Krajevne skupnosti Anton Saksida in novogoriš ki župan Jože šušmelj. STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU D SLOVENSKA PROSVETNA. ZVEZA V GORICI in ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice GOSTOVANJE MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBI,JANŠKEGA Andrej Hieng VEČER ŽENINOV Dramaturgija Marko Slodnjak Scena Slikarska obde!ava scene Kostumi Glasba Korepetitor Jezikovno vodstvo Niko Matul Gregory Hill Alenka Bartl Darijan Božič Brane Demšar Janko Moder Režija ZVONE ŠEDLBAUER Danes, 4. maja. ob 20.30 v gledališču «G. Verdi« v GORICI (goriški abonma) Odhod avtobusa za okoliški a-bonma: Vrh ob 19.30 gostilni Devetak - Grilj, Poljane ob 19.30 gostilna Peric; Doberdob ob 19.35 pred občino; Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor; Dol ob 20. uri — Ru-pa - Peč. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go rici dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89 - tel. 24-43. Gledališča SSG V Novi Gorici gostuje nocoj ob 20.15 SSG iz Trsta s komedijo neznanega beneškega avtorja »Benečanka«. Abonmajska predstava za red S-torek. Izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo 8. maja zimski vzpon na 2rd v Kaninskem pogorju. Dostop iz Rezije. Odhod ob 4. uri zjutraj s postajališča pri Rdeči hiši. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vzpon »je zahtevan in je obvezna zimska oprema. Vodstvo izleta: PD Nova Gorica. Kino Gorica VFRDI 20.30 Gostovanje Mestnega gledališča ljubljanskega z delom Andreja Hienga »Večer ženinov«. CORSO 17.00-22.00 «11 sole nella pol-vere«. B. Cunningham in M. Schell. Mladini pod 18. letom prepovedan. MODERN1SSIMO 17.20- 22.00 »Morte a Venezia«. D. S. Mangana CENTRALE 15.30-21.30 »Kozara«. Jugoslovanski film. s \IT TORI A 17.00-22.00 «La modella«. J. C. Brialy in N. Courvall. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan. Tržiti PRINCIPE 17.30—22.00 »Robin e Mir-yam». Barvni film. EXCELSIOR 16.30-22.00 »Ladultera*. Barvni film. Nova Gorica in okolica SOČA »Avanture srečne Lady* — Ameriški film ob 18.00 in 20.00. SVOBODA «Mož iz doline« — ameriški film ob 18.00 in 22.00. DESKLE Prosto. mladi o sebi - mladi o sebi - mladi o sebi - mladi o sebi - mladi o sebi - mladi o seb ii »Mladi o sebi« sipo naslovili to pisano in upajmo pestro stran, na kateri smo zbrali vrsto prispevkov, ki pričajo o željah, težnjah, delovanju mladih na najrazličnejših področjih in pa seve o težavah, na katere naletijo, ko skušajo svoje zamisli in hotenja uresničiti. Nikakor pa noče in ni to pregled delovanja zamejske mladine, saj so nekatere zvrsti, kjer se udejstvuje veliko mladine, kot je na primer šport, le bežno omenjene. Težili smo pač k temu, da bi načeli predvsem vprašanje zakaj sc, oziroma Zakaj se mladi ne posvečajo določenim aktivnostim ter vzbudili odziv med širšim občinstvom, mladim in ne. Nekoliko več pozornosti smo posvetili tistim zvrstem, ki so bolj' neobičajne in se n njih manj razpravlja, čeprav prihajajo nekoliko ', v drugih organizacijah. Večina dijakov si je tako organizirala »življenje* izven šole. kar je pravilno ib celo nujno: ni pa prav, ne z administrativnimi posegi in i da dijaki sprejemajo šolo tako, -------1.: - --*• ' i---. • i jg jn se tolažijo ob misli, da I bodo prej ali slej itak študije do-' konegli. Izven šole si je torej popravki, univerza našla izhod iz krize in postala središče, kjer se (demokratično in kvalificirano) soočajo mnenja, središče, v katerem se srečujejo družbene s le, središče za permanentno izobraževanje, kjer bomo lahko vsi. tudi po končanem študiju, iskali in skupno ustvarjali nove poti in za to neobhodno potrebno znanje. Tako bomo lahko tudi bolje oliva njali v svojem delu vsaj nekaj življenjskosti in človeškega sodelovanja; ne bomo se zabubili, čakali, da nam drugi pripravijo ■ recepte® za vse probleme: se bali stopiti z že izhojenih poti, in izgubili korak z razvojem znanja in potrebami skiipnosti; ne bomo pri delu, pri študiju < in tudi v družbenem udejstvovanju' prisiljenj v taki meri puščati sebe in svoje probleme pred vrati. Maria Ivasit Pomen delovanja v dijaškem gibanju Le malo manjka do konca šolskega leta, za naju maturantki pa — seveda, če bo šlo vse prav —, tudi do konca študija na slovenskem klasičnem liceju. V šolskih klopeh na Vrdelski cesti sva presedeli 5 let. to se pravi kar dobršen del življenja. Zato je nujno, da potegneva zdaj zaključke o tem, kar sva v tem času pridobili. Kaj je nama dal pouk sam na sebi, kaj so nama nudili profesorji? Seveda znava sedaj od raznih predmetov kaj več kot pred 5 leti, a vendar kakšno je to znanje?! Vtis imava, da ga bova v življenju lahko le redkokdaj rabili. Gol nocionizem ni namreč primeren za praktično rabo. To, kar sva v šoli poslušali iz profesorjevih ust in ponavljali pri spraševanju, bo najbrž malo koristilo za izoblikovanje dejavnega člana družbe. Pasivnost ne more proizvajati aktivnosti. In tako sva začeli delovati v dijaškem gibanju, kar se je zdela edina možnost za najino aktivno Sodelovanje v okviru šole in ni nama žal. da sva si jo izbrali. Ob najinem delovanju v dijaškem gibanju nama je šola postajala vedno manj tuja. Pravi drugi dom nama je postala med letošnjo zasedbo in to ne zato, ker v niej • devet dni ni bilo pouka, ampak vsakdo ooiskal sebi najustreznejšo zaposlitev. V prejšnjih letih je bilo veliko mladine tudi v taborniški organizaciji, o kateri je vredno spregovoriti malo več. Ta boroiki imajo namreč velike težave, predvsem zato, ker veliko članov zapušča organizacijo, ko dopolni štirinajsto al! petnajsto leto starosti. Ti člani so tako od taboru kov samo »prejemali* in jim ne vračajo ničesar Taborniki torej samo pripravljajo mladino na življenje v družbi, pri tem pa nimajo nobene koristi ali priznanja. Dovolj je, da se ozremo po naših' drugih organizacijah in hitro vidimo, da so povsod na vodilnih mestih tudi bivši člani taborniške organizacije. Taki organizaciji, ki je v tolikšni meri prispevala 1: razvoju naše skupno-' sti, bi morali vsi pomagati in v njej sodelovati. Pozanimal sem se zakaj mladi določene starosti ne sodelujejo več in v glavnem dobil sledeče odgovore: ... imamo druge dejavnosti, ki so za nas važnejše; ... ker si hočemo prosti čas organizirati sami: ... ker poznamo tabornike že dolgo časa in sipo se jih naveličali; ... Mladi za ohranjanje starih šeg in tradicij Oživljeno zanimanje za folklorne skupine V zadnjih, predvsem v povojnih letih, se je skoraj po vsem svetu pojavilo izredno zanimanje za folkloro; ne samo za folklorne ple: se, temveč za vse, kar »diši* po folklori: trgovine so natrpane s folklornimi predmeti, kot so plošče, ogniice, kipci, slike, ipci. Se: veda iie gre tu še zdaleč za cisto, folkloro, vendar je slutiti v vsem tem neko težnjo po obnovitvi nečesa, kar je bilo v preteklosti in ki danes izumira pod pritiskom tehnike in industrije, ki je žal zavojevala sodobno družbo. Mediji množične kulture so povzročili precejšnje spremembe v načinu življenja sodobnega človeka in ne spreminjajo le delovnih navad, ampak vplivajo tudi na človekovo duševno življenje. Kljub tenu pa, da je človek prisiljen s*opiti v korak s sodobnim načinom življenja, čuti v sebi potrebo po ohra nitvi. tega, kar je bilo nekoč, želi si obnavljati stare običaje in navade; toži se mu po preprostem in umirjenem življenju naših pradedov, ki niso poznali e lektranskih strojev ne vesoljskih raket in jim je bila beseda živčni zlom tuja." Morda je iskati prav v tem vzrok silnega razmaha tega širokega pojma, ki mu z eno besedo pravimo folklora. Tiste, ki se v največji meri potegujejo za to, da ne bi izumila preprosta ljudska kultura, so folklorne skupine, ki gojijo in prenašajo stare ljudske običaje in ljudska izročila iz roda v rod. V zadnjih letih je teh skupin vedno več, danes pa deluje naša Tržaška folklorna skupina že štiri leta in šteje kar lepo število članov. Značilnost, ki jo zasledimo skoraj pri vseh skupinah je, da se vanje vključuje mladina. Marsikdo si postavlja vprašanje, kako to, da so mladi rod zanima za take stvari, ,ko ima na razpolago nešteto drugih razvedril, kot so šport, plošče, ipd. Laura, ki je v skupino prišla malo za mano, je takole odgovorila: «Najbrž me je pritegnila vesela družba fantov in deklet, katere sem vsako nedeljo srečevala na.kraških veselicah in ki so mi tako navdušeno pripovedovali o svojih nastopih. Zame je novo delovanje pomenilo razposajenost in razvedrilo. Toda pristop k slovenski folklorni skupini ni bilo samo srečanje z novim' ljudmi, temveč je bilo sre Čanje s slovenskimi običaji in s tistim duhom preteklosti, ki zrcali pristnost in preprostost slovenske-. ga naroda. Koliko nagajivosti in naivnosti se skriva v tržaških in gorenjskih pesmih! Saj je ples navsezadnje ne le prikazovanje nekega načina umetnosti, ampak tudi razvedrilo, izraz veselja, sproščenosti, skratka izraz tega, kar si želi sleherni mladi človek. Zakaj so nam všeč prav take vrste plesi, pa mislim da je vznik v tem, da jih čutimo bolj &naše». saj so nam starši in družba privzgojili ljubezen do slovenske besede, slovenskih tradicij in — zakaj ne — tudi do naših plesov. Neva Ferluga Beneška mladina ljubi ljudsko pesem Vprašanja, s katerimi se mladi spoprijemajo povsod po Svetu, so prisotna tudi pri nas v Beneški Sloveniji, na .področju, ki je gm spoaarsko zelo slabo razvito in' hote zapostavljeno. Vendar pa izredno 'občuten pojav izseljevanja v industrijska središča severne Italije in 'zahodne Kvfope ni popolnoma uničil starih običajev, ki jih zadnje čase ponovno obujajo zlasti mladi. Ne sprejemajo namreč več življenjskih nazorov, ki so jih vsiljevali in podpirali krajevni vodilni krogi in si sami ustvarjajo nove, njihovim- potrebam in času bolj ustrezajoče. Zato so se posvetili vsem političnim in kulturnim dejavnostim, ki so se razvile v Benečiji. Med najznačilnejše izraze naše kulture prav gotovo sodi ljudska pesem, katero so beneški $1°' venci gojili od nekdaj. Ravno k tej najstarejši obliki se sedaj o-bračajo mladi, zato da bi jo P,r iioviio obudili, deloma prenovili, predvsem pa, da bi jo razširili med čim širše občinstvo, tuje ia domače. Pred približno dvema letoma Pa smo ustanovili krožek Nova srečanja (Club nuovo incontro), ki združuje mlade iz v.seh občin Beneške Slovenije in razvija športno rekreacijsko dejavnost. Od tu ugotovitev, da hočejo mladi pristopiti in se družbeno udejstvovati. Tovrstne dejavnosti, ki mlade zbližujejo in jim nudijo možnost, da se spoznajo in skupna pogovorijo o svojih težavah zahtevah, so izrednega pomena-Šele v zadnjih letih se jč njihovo število pomnožilo in tako tud' možnosti, da se mladi osvestijo j” dojamejo vlogo, ki jo imajo že sedaj in ki jo bodo lahko imrt’ 'V"prihbdn.je za uspešen razvoj Beneške -Slovenije. . Lucia Costaperari* , Še vedno težave ženski v javnem udejstvovanj« enostavno iz lenobe. VValter Švara Kakšne in kolikšne so težave, ki jih srečuje mlada žena, ki se aktivno udejstvuje v politiki? Mirng duše lahko rečemo, da niso nič manj številne in manjše težave, ki jih srečuje vsaka ženska, ki se hoče kakorkoli izživljati tudi izven doma. Žal je že od vzgoje v družini odvisno dejstvo, da ‘pade večji del bremena na rame ženske. Če sedaj pomislimo na ženo, ki se udejstvuje v politiki; ki terja veliko odsotnosti od doma, je jasno, da se ta žena srečuje vsak dan z mnogimi, včasih tudi nepremostljivimi težavami. Sestanki se vrstijo ne samo dan za dnem, ampak celo drug za drugim v enem dnevu. Žena, ki mora, v službo, skrbeli za dom in dobiti nekoga, ki naj skrbi za o-troke, se znajde večkrat v škripcih. V takih trenutkih občuti največkrat jezo nad svojim položajem. jezo nad svojo nemočjo, da bi rešila tako situacijo, jezo. nad družbo, ki ne poskrbi za primerne ‘ socialne službe, jezo nad celotnim družbenim ustrojem, ki terja od nje same rešitve za take osebne, pa vendar zelo splošne probleme. Nehote se sprašuje, čemu se trudi, saj bi bilo bolje in lažje sprejeti tisto tradicionalno vlogo, ki so ji jo vedno prisojali; varuha domačega ognjišča. Vendar se danes vsaka žena za- veda, da ne more in ne sme spre jeti take vloge. Vse smo si . svesti, da moramo uresničiti svoj osebnost, kakor jo je do danf lahko uresničeval moški. Prav z?" to v trenutkih, ko bi,se najra)* vdala, pomisli na to in jasno Je’ da je doprinos k rešitvi problemov tudi doprinos k rešitvi M® ’nih problemov. Obstaja pa še velika težava, saj se mora žensk mnogo bolj potruditi,, da v te|” uspe, kakor pa moški. Žal eno« še danes premostiti tisto, lsh*. rečemo naravno nezaupanje, * ga ima do nje moški, še tako 11 prodni moški namreč podzavest” vidijo v ženski še vedno le, rt1010 in ženo. Danes, ko se je ženska osvest la svojega položaja, ko se je * čela osvobajati, ko se zaveda, 0 je enakovredna moškemu in ho® doseči enakopravnost z njim. vedno ostreje spopada s temi P’ • blemi. Prvi uspehi so že kakor so vidna tudi nekatera P tiravanja, saj se je boj za erm) kopravnost v nekaterih prime' sprevrgel v boj proti moške”1 ' Mimo tega pa je pozitivno de.) vo, da se je ženska sploh PreBw dila in pričela svoj boj, ki ka . gotovo izbojevala, čeprav se V veda, da bo boj še dolg m P° ogromnih težav. Majda Ter*«11 Zdrav duh v zdravem telesu je genio, ki je veljalo v klasiki in velja tudi danes, šport je med našo 11. dino močno razvit, začenši pri najmlajših. Tek v naravi pa je prva stopnja športnega izživUaW nogomet POLFINALE POKALA UEFA V tekmi z Atleticom Turinčani favoriti Nogometaši Juvcntusa so trenutno v odlični formi retejšnje zanimanje vlada za dre-URFa ^rvo f'na'no tekmo pokala su ki jo bodo odigrali na turin-h.M* 1 2 stadionu med domačim Juven-tn španskim moštvom Atleti- co Bilbao. n ,sa razpoložljiva mesta so že zdav-jrazprodali, tako da je blagajnik maeega društva pospravil kar 320 aJ0«** lir, kar je za turinski sta-f«^nov rekor<* Haiivfi • ^Hsjsterioi bosta nastopili z DnVi u ?ma Postavama, zato lahko _ akujemo lepo tekmo. Špansko v?n.je celo na svoji zadnji pr-ostveni tekmi nastopilo z mnogi-lahi!'ezervnimi igralci,, tako da bodo *^0 StflfirlarHni nncfnmofoži i tla« ,^tanciardni nogometaši nocoj jj “tali bolj spočiti. Juventus se tekmo dobro pripravil; vsi i|> n S°- trenutno v odlični formi Prepričani v zmago'z vsaj dve-. goloma razlike, ki bi jim dala Dovest zaigrati bolj sproščeno v rli!tnem srečanju, dil se bo pričela ob 20.30, so-Pa bo Nizozemec Corver. ^rt nogometaša J^CAMO, 3. - Po 36 dneh ago-(v n6 v Alcamu umrl 16-letni dijak td(Jla> katerega je ml nogometno i neki njegov soigralec nehote rJ6 * * *?,om sunil v trebuh, li *cejj 3 Je obiskoval 3. razred * * * Hj^^NA, 3. — Med nekim nogo- Jtn srečanjem 3. amaterske lige tari ie Pre vendar je zaradi bolj-Nln t e v g°bb prvo mesto pri-slta °, Jug°slaviji; druga je Madžar-’ ‘retja pa Romunija. H?šarka SINOČI V SPLITU ^rdic se je poslovil ^ipa Evrope zmajala tiL p^kklnjem poslovilnem sreča-l^rie ta Tvrdiča od košarkarske re je selekcija Evrope zaslu-jjdgPremagala Jugoplastikp (o-* Delibašičem in Dalipagi-dobj,' ^reb tekmo je Rato Tvrdič to AVe!*ko število nagrad. Tvrdiču in spitali košarkarski, ' "politični tOdj5r?rtni delavci, rtied katerimi W»v« predsednik FIBA Jones, bi) splitske prireditve je Stane Dolanc. ^2*59 JugoplBstik* 116:108 'i^KCIJA EVROPE: Bertolot-1 2o’ o erts, Flores 6, Della Fio-’ Bariviera 28, !2, igrati i 3lJU^°PL^ . Kos 2, Corba-Rullan 21, Brabenec 11, !^ti 6, Golomejev. ■ blVr ASTIKA: Tudor, Jerkov It, r , bašič 10, Macura 1, Tvrdič «n j 1“"an 20, Krstulovič 13, Gr-j tJalipagjc 16, Manovič, Du ta h^lKA: Czifra (Madžarska) (ZRN). H 25'3gt,VroPa 18:28, Jugoplasti-Brabenec. 0gj!'ern°vcl v Genovi jjj^^OVA, 3, _ Legendarna ame-Poklicna košarkarska ekipa Harlem Globe' Trotters, katero sestavljajo najboljši ameriški črnski košarkarji, bo v petek in soboto gostovala v Genovi. Za nastop teh izrednih košarkarjev vlada v Genovi tako zanimanje, da bodo verjetno že jutri v predprodaji razprodal; vse vstopnice. ŠPORT NA TV RIM, 3. — Mednarodno nogometno srečanje za pokal UEFA Juventus-Atietico Bilbao bo italijanska televizija neposredno prenašala (v barvah) po drugem sporedu. Začetek prenosa ob 20.30. ORIENTACIJSKI POHOD V STEVERJANU Za tačke se je potegovalo letos več kot trideset ekip Vseh tekmovalcev pa je bilo 150 - Pohod je potekal v nočnih urah V Okviru prvomajskega praznovanja v Števerjanu je prosvetno društvo . «Briški grič* priredilo v soboto, v sodelovanju s taborniki RMV, nočni pohod. Tekmovanje je za števerjan že tradicionalno, saj je bilo na sporedu osmič ali devetič. Bistvena novost pa je bila v tem, da je tokrat bilo t: e'oa tekmovati ponoči. Ker je nočni pohod bil prvič na Goriškem, so prireditelji poskrbeli za lažjo progo in za tehnično manj zahtevne naloge. Do dvajsete ure se je vpisalo rekordno število ekip: 5 mladinskih, ki so morale biti sestavljene iz tekmovalcev pod petnajstim letom starosti, in 27 članskih, ki niso imele starostnih omejitev. Skupno je šlo na. progo. 150 tekmovalcev, ki so mo- iiNiiifi*i«itiiiiii«aMiiaiiaaiiiaviiiaiiMgaltt«iiMiiatl«>ia,,aB>«auli,llilBBlllllitllllKllalaMlglflllaillll|aaaliaitaiaaf iavtalB|( EHSSZHflHHii V 3. moški diviziji Prva letošnja zmaga borovcev Goriški Dom jc zmajal tudi v zadnji tekmi Bor — Solaris 3:0 (15:8, 15:10, 16:14) BOR: Drasič, Škabar, Koren, Bu-fon, Krebelj, Pertot, Obersnel, Mi-kac, Kalc. V zadnjem kolu prvega dela prvenstva- 3. divizije je mlada Borova postava osvojila prvo letošnjo prvenstveno zmago. Borovci so se tako oddolžili za zaslužen po raz v derbiju s Krasom in so brez težav premagali sicer šibkega nasprotnika. Solaris namreč ni bil skoraj nikoli kos slovenskim predstavnikom, ki so tokrat ie zaigrali tako. kot znajo, od prvega pa do zadnjega trenutka. V vseh treh nizih je bilo stanje izenačeno do rezultata 8:8, borovci pa so biii na koncu uspešnejši. \ Težje delo so imeli «plavi» le v zaključnem nizu, ko so sicer že vodili s 14:10. Takrat je nastopila trema med vrstami Drašičevih varovancev, ki so bili na pragu prve zmage in Solaris je izenačil. «Pla-vi» pa so bili le prisebnejši in so osvojili tudi tretji niz tekme, ki je trajala eno uro. A. K. Dom — Mossa 3:0 (15:10, 15:4, 15:11) DOM (Gorica): Petejan, Prinčič (ki, Černič, Nanut, Cotič in Komel. GSP MOSSA: Peressin, Famea, Chipris, Pellizzon, Zorzenon, Famea II., Persoglia (k), Prinčič in Vinci. Sodnik: Breggan Marco; zapisnikar: Del Tjegan Renzo (oba iz Gorice). Dom je zaključil prvi del prvenstva 3. moške divizije nepremagan, saj je v vseh desetih tekmah brez velikih težav izbojeval zmago. Pri tem pa moramo omeniti še, da so domovci v celotnem prvenstvu izgubili le tri sete, kar pravzaprav dokazuje, da so bili naši fantje za razred boljši od yseh ostalih ekip V zadnji tekmi, ki so jo odigrali «belo-rdeči» v soboto v Koprivnem proti ekipi iz Muša, je tudi prišla do izraza domovska premoč, saj se je srečanje zaključilo v 35 minutah. Pri predvidevanju o poteku srečanja smo bili prepričani, da-bo ekipa iz Muša mnogo bolj nevaren nasprotnik, saj bi se z 'zmago lahko tudi ona uvrstila v finalni del 3. MD. Na igrišču pa se to predvidevanje ni uresničilo. Le v tretjem setu so domačini pogumnejše pritisnili in spravili v težave «belo-rde-če». V ostalih setih pa je nastopala na igrišču «le ena ekipa*. Sedaj čaka domovce finalni del prvenstva. Poleg Doma se je v B skupino uvrstila tudi ekipa LiBerta-sa iz Krmina. Iz A skupine 3. MD pa sta se uvrstili Časa dePLampa-dario (Torriana) iz Gradišča in Vol-!ey Gradež. Goriška odbojkarska federacija bi morala prav te dni objaviti koledar finalnih tekem, ki se bodo odvijale po sistemu vsak z vsakim, toda le v enem srečanju. I. K. "'"iiiHitiiintiiiiiititHiiiiiiititiinittimMfiituiiiiamtHiimiiiiMiiiiiiimmitiiiiiiiiiiiitiiiiitti H^TALKANJE V NEDELJO V TRSTU V pokrajinskem prvenstvu poletovci le zadovoljili ^ tekmovanju dvojk pa so Opend dokaj razočarali V * je bilo v Trstu pokra-Vet'stvo v kotalkanju za TURNIR PRIJATELJSTVA IZIDA / 01ympia - Kras 2:1 (—9, 7, 10) Bor - 01ympia 2:1 (—11, 4, 8) ATLETIKA MILAN, 3: — Na mednarodni a-tletski prireditvi «Atletova Velika noč*, katero bodo priredili že 31., bo tudi letos sodelovalo več tekmovalcev .iz raznih držav. V soboto bo namreč nastopil med drugimi tudi svetovni rekorder v teku na 1.500 m Bayi (skupno s katerim bo morda nastopil tudi Grippo). Mennea bo tekel na nekoliko nenavadni razdalji 300 m, za nasprotnike pa bo imel nekatere izvrstne tuje tekače, kot Amerikanca Taylorja, Josepha s Tritedada itd. Na 100 m dolgi progi bo nastopil tudi Amerikanec Riddick, njegov rojak F oster > bo naskočil visoke ovire, na 10 km pa bosta star-tala tudi dva izvrstna tuja dolgoprogaša Tanzanijec Nyambui in še vzhodni Nemec Uhelmann. To je pa, seveda, samo nekaj imen, ki dokazujejo, da bo to tekmovanje tudi letos za ljubitelje atletike res prava poslastica. raji slediti, papirnatim znakom in se javiti dvema kontrolama. Na kontrolnih mestih so ekipe morale- odgovarjati na postavljena vprašanja s področja živalstva, rastlinstva, športa temmanjšinske problematike. Tako se je ob točkovanju sodniškemu zboru kazala zanimiva statistična razpredelnica znanja različnih snovi. Ker so bili tekmovalci omenjenih 32 ekip od vsepovsod in so predstavljali 14 društev ali krožkov, lahko trdimo, da je vzorec zadovoljivo reprezentančen in verodostojen pokazatelj. Zato se moramo zamisliti ob takih dejstvih kot npr. da je 14 ekip vedelo, kateri člen J. osimskega soprazuma obravnava na-' šo zaščito, da jih je le 10 vedelo kdaj je bil podpisan, samo 9 kdaj je Beneška Slovenija bila priključena Italiji in le 5 ekipam je beJ seda Čebine nekaj pomenila. Treba pa je priznati, da je 28 ekipi poznalo imeni jugoslovanskega in italijanskega košarkarskega prvaka ter 20 ekip pravilna imena za plod hrasta in bukve. Vreme je bilo ugodno, jasno nebo pa je pripomoglo, da je luna lepo osvetljevala pokrajino. Po tem prvem uspelem poskusu bodo prireditelji lahko mislili na ponovitev ob težjih pogojih in s težjimi nalogami. Lestvici uvrščenih ekipi: MLADINCI 1. Dom A —8 2. SPDG B 23 3. SPDG A ‘27 4. RMV B 30 5. Briški grič Č 36 ČLANI 1. RMV A -72 2. Mladinski krožek GO /—51 3. Naš prapor B —44 4. RMV C -38 5. Dom B —34 6. Mladinski odsek iz Štandreža A —20 7. Kraški krti C ' -26 8. Briški grič B —25 9. Mlad. od. štandrež č —12 10. Mlad. od. štandfež B —10 11. Mlad. od. Štandrei C —9 12. Skupina 75 —9 13. Paglavec B »n 14. Kras A 0 pomlajena Poletiva ekipa uvrstila na odlično tretje mesto. Za vstop v fjnale je izgubila s Hrastom iz Kobjeglave 1399, potem ko so že Poletovci vodili z 9:6. V finalu za tretje in četrto mesto so Openci gladko odpravili Tolmin z rezultatom 13:0. LESTVICA 1. Hrast (Kobjeglava) 2. Železničar (Postojna) 3. Polet (Opčine) 4. Tolmin EKR HOKEJ NA KOTALKAH REUS, 3. — V Reusu bo 7. in 8. maja mednarodni turnir v hokeju na kotalkah, s sodelovanjem Španije, Italije, Portugalske in ZRN. Odbojkarice Sloge igrajo tudi v drugem delu prve divizije zelo uspešno. Na sliki: posnetek s tekme Sloga - Virtus tiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiaiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiimmiHiiiiia NOGOMET V SOBOTO IN NEDELJO V MLADINSKIH PRVENSTVIH tki^oriV 'CIISlV0 v kotalkanju za n^>nco ,naraščajnikov, državnih d* talin,V ‘n Parov istih kategorij. »v“Vanje je priredilo športno 2tahov . erroviario. Organizacija Ptišlnrf 2e Bila tokrat dobra, saj in u, n'kakršnih zastojev, če: ,,10 število tekmovalcev ‘Sli Tudi sodniki so dobro o-A^° nalogo, s, • JnuJe v nedeljo nastopilo 7 K Trie?5' Bolisportiva, Pattinag-Jtat jn i?0. Edera, Grandi Motori, „>v *err'’v>an°. Po končanem H. 5: D so se ekipe tako uvr-!Wmesl° ie osvoji1 Jolly, taJ a^vori°Vc‘ iokrat dokaj smole. *i je ~®mo primer Alde Sosič, C8r*iha izvajanjem prostega '‘Vršni p°*kodovala in se je ta- Vrstila a na zadnje mesto. IZIDI 1 Iškim Naroščajniki 2 ^enar" -- tekmovalcev) 3! S<*k " J bS s3' ® Slf/ LC ? (Polct) b«iv0vca n^jStiivama sta — ™ ha Pridobila možnost nasto-®zelnem prvenstvu. 1 Isklln ara*eain’Ce :• Il-i- PRO 3(1 IpLmnvalL) oba 1 ŽS ADLFj 36 tekmovalk) , LF) Wolly) 3. Alenka Gorkič (Polet) 5. Adrijana Sosič (Polet) 10. Erika Purič (Polet) 11. Saša-Ban (Polet) 15. Elena Škabar (Polet) 16. Elena Prašelj (Polet) 18. Erika Cibic (Polet) Med naraščajnicami jc bila torej najboljša od poletovk Alenka por-, kič, ki je izvedla najboljši prosti program od vseh tekmovalk in je tako tudi nadoknadila, kar je izgubila v obveznih likih. Prvih 15 uvrščenih tekmovalk ima pravico nastopanja na deželnem prvenstvu. Mladinci (skupno 3 tekmovalci) 1. Cucihella (Jolly) 2. Menichini (Jolly) 3. Sedmak (Polet) Mladinke (skupno 6 tekmovalk) 1. Coslovich (DLF) 2. Semez (DLF) 3. Jadranka Košuta (Polet) 5. Morana Sosič (Polet) 6. Alda Sosič (Polet) V kategoriji mladincev sta se ta- ko od poletovcev uvrstila za deželno prvenstvo samo Andrej Sedmak in Jadranka Košuta. Med pari pa so poletovci dokaj razočarali. Prj naraščajnikih se je dvojica Sosič - Renar uvrstila na 5. mesto, medtem ko so vse tri Pole-tove dvojice v kategoriji mladincev zasedle zadnja tri mesta. EKR MLADINSKE IGRE Finalna izida pokrajinskega dela mladinskih iger FINALE ZA 3. MESTO Gregorčič - Levstik 2:0 (7, 12) FINALE ZA-1. MESTO Bor - C. Elisi 2:0 (14, 9) • INKA HOKEJ Italijanska državna reprezeinaiica v hokeju na travi je v srečanju z Anglijo B dosegla remi 1:1, kar predstavlja zanjo dejansko velik uspeh. VODNO SMUČANJE MILAN, 3. — Letošnje svetovno prvenstvo v smučanju na vodi bo od 29. avgusta do 4. septembra na milanskem hidroskalu. Nastopilo bo 30 držav, med katerimi bo (poleg Italije, seveda, in drugih) tudi Jugoslavija. Svetovna smučarska prvenstva na vodi prirejajo vsak, dve leti. Na letošnjem prvenstvu bo nastopalo s.ku.mo nad. 200 tekmovalcev. KOLESARSTVO LAS FUENTAS, 3. — Na današnji etapi krožne dirke po Španiji- je zopet zmagal Freddy Maertehs. Tudi na skupni lestvici še vedno vodi svetovni prvak, ki ima 50 sekund prednosti pred domačinom Laso. 15. Kras C 7 16. Kraški krti A 8 17. ANPI Podgora 8 18. Pevma 9 19. Naš prapor A 15 20. Sovodnje 16 21. Briški grič C 20 22. Kras B 24 23. Kraški krti B . 25 24. Kraški krti Č , 26 25. Briški grič A 28 26. Kras Č1 39 27. Paglavec C 40 V razlago sodelujočim naj še napišemo, da ;e zmagala ekipa, ki je nabrala najmanj kazenskih točk oz., ki je nabrala največ nagradnih in jih je potem sodniški zbor odštel. Zato negativni predznaki pri točkovanju. R.A. BALINANJE V N Ep LIJ O V KOMNU Tudi tokrat skromna bera naših ekip Zadovoljili so le Bregovi začetniki in najmlajši zastopniki proseškega Primorja NARAŠČAJNIKI Chiarbola — Primorje 4:2 (2:1) PRIMORJE: Adamič. Majovski, Zupin, Andreini, Verša, Terčič, Lan-za, Cattonar, Štoka. STRELCA ZA PRIMORJE: Zupin in Štoka. OPOMBE: v 51. min. izključen Verša (P) zaradi ugovarjanja. ■ Naraščajniki Primorja ’ so v gosteh izgubili z - etygo Chiarbola. Zmago so si domačini popolnoma zaslužili, čeprav so Prosečani stopili na igrišče le v desetih in takoj v začetku drugega polčasa je moral iz igrišča tudi Verša zaradi izključitve, kmalu nato pa še Štoka zaradi poškodbe. Tako so Prosečani i-grali skoraj ves drugi polčas s sedmimi nogometaši, kar so seveda do-bfo izkoristili Tržačani, ki so brez težav prišli do zadetkov. H. V Blue star — Primorec 0:0 PRIMOREC: Crevatin, R. Malalan, Kralj, Cibic, Sarazin, D. Malalan, Vitale, Lanza, Maruzza, Šker-lavaj, Stranščak. V zadnji tekmi naraščajniškega prvenstva je trebenski Primorec igral neodločeno. Neodločen izid so trebenski predstavniki zaslužili, saj so skozi vso tekmo igrali bolj zagrizeno od Tržačanov. Moramo upoštevati, da sta bila tokrat v treben-skih vrstah odsotna dva najboljša igralca. Manjkala sta namreč Edvin in Marko Kralj. Cibic Polet tretji V Komnu je bil v nedeljo tradicionalni prvomajski turnir v balinanju, ki ga je organiziralo domače društvo. Na tekmovanje se je prijavilo 8 ekip. Tri iz zamejstva: Gaja, Doberdob in Polet, iz Slovenije pa: Tolmin, Hrast, Železničar in domača ekipa. Polet je tokrat nastopil s pomlajeno ekipo, saj je bil edini član Fausto Tavčar, medtem ko so Robi' Carli, Aleksander Daneu, Pavel Rauber in Aleksij Gulič še mladin- Primorje — Sonetni 0:4 (0:1) PRIMORJE: Ostrouška, Rupel, S. Sedmak, Ražem, Bukavec, Blažon, Meden, Sardoč, Tognietti, Zankolič. Na proseškem igrišču so začetniki Primorja v soboto doživeli visok poraz proti močnejši in bolj izkušeni ekipi Soncini. Zmago so si gostje priborili brez večjih težav, saj so skozi vso tekmo popolnoma gospodarili na igrišču. Tudi do zadetkov so gostje prišli s precejšnjo lahkoto. H. V. Breg —' Zaule 0:4 BREG: Mauri, Klabjan, Grizonič, Ražem, Pavletič, Arduini (Kocjan- čič), Prašel, Kalin, Zonta, Kraljič. V zaključni tekmi naraščajniškega prvenstva so Brežani sprejeli v goste vodečo ekipo Zaule. Poraz je bil predviden, saj so v prvem delu prvenstva «plavi» izgubili kar z 11 goli razlike. Dejanskp premoč so gostje dokazali na igrišču, kjer so se jim lahko Brežani upirali le z izredno dobro voljo In borbenostjo. «Pla-vim» pa se pozna, da premalo trenirajo. Jolo ZAČETNIKI Primorje — Rozzol 0:5 (0:2) „ PRIMORJE: Ostrouška, Rupel, S. Sedmak, A. Sedmak, Ražem, Bukavec, Liva, Meden, Sardoč, Tognietti, Antoni. Po visokem porazu nad tržaško e-kipo Soncini so Prosečani doživeli v nedeljo še hujši poraz in tokrat proti enajsterici Rozzola. Prosečani niso bili kos močnejši tržaški ekipi, ki je bila stalno v napadu in diktirala svoj tempo igre. H. V. Breg — Zaule 1:0 BREG: Milkovič, Tedesco, Oblak (Kovačič), Žerjal«d.,ii:Nfondoi' Tul, Kraljič,/ Lovriha, Žerjal H., Pieri, Grison. loik-,« U-i&C STRELEC: Florjan Žerjal. V lepi tekmi pred domačo publiko so začetniki Brega želi prvo zmago, ki je prinesla v tabor teh igralcev veliko mero navdušenja in neizmerno veselje. Po nedeljskem težkem porazu proti Esperii ni bilo pričakovati ■ takega podviga. Vsi zaslužijo pohvalo, vendar sa se odlikovali: Milkovič v vratih, Tedesco v obrambi, Lovriha na sredini, ter Mondo, ki je dal živahnemu Florjanu Žerjalu žogo za zmagoviti gol. «Plavi» so bili absolutno boljši in so bili prikrajšani vsaj" s<. za eno enajstmetrovko. Jolo NAJMLAJŠI Stock — Primorje 2:3 (0:1) PRIMORJE: . Bukavec, Tafuro, O-livetti, E. Fonda, Milič, Candotti, Dolce, Huez, Košuta, D. Fonda, Brizzi. STRELCI ZA PRIMORJE: Olivetti, Brizzi in Candotti (iz 11-me-trovke). Po dveh zaporednih porazih so naj- ci. Kljub ostri konkurenci se je ta ČUDNI RAZPLETI OB FINALU V TRŽIČU MINIBASKET Dom 46:29 Ane A (23:9) DOM: Pisk, D. Orzan, Petejan, N. Orzan 10, Komel 5, Bavcon, Košuta 12, Gergolet 2, Cej. Proti višjim nasprotnikom Dom ni mogel računati na zmago. Kljub temu- pa so Domovi minikošarkarji dobro igrali in bili zlasti v drugem polčasu celo boljše moštvo na igrišču. Domovce n je pokopal prvi polčas. Prihodnjo tekmo igra Dom že danes, 4. 5.. proti moštvu iz Koprivnega. Tekma bo v šolski telovadnici v Stažicah, s pričetkom ob 15. uri. Vili Prinčič ' Razen za zmagovalno ekipo je kadetsko prvenstvo m področju Trsta in Gorice za leto 1976-77 končano. Na finalnem turnirju v Tržiču je kot ena izmed štirih finalistov sodelovala tudi ekipa ŠD Kon-tovel. V prvi tekmi je ta ekipa premagala vrstnike iz Gorice, v finalni tekmi pa je Kontovelove kadete premagalo moštvo Hurlingham iz Trsta. Kakor vse finalne tekme, ne samo v košarki in v različnih kategorijah, je bila tudi ta v Tržiču odigrana z veliko mero nervoze, nerazumljivih napak in obratov v trenutnem odnosu moči. Igralci obeh ekip so se zavedali pomembnosti tekme, v poštenem in borbenem merjenju sil na igrišču pa so. kljub tej pomembnosti, priredili številnim gledalcem veliko športnega užitka. Mladim predstavnikom obeh ekip veljajo vse čestitke. Dokazali so, da jim je športni motiv edino vodilo pri dokazovanju, kdo je boljši in kdo se bo uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Žal, pa se s tem konča vse. kar se da lepega in pozitivnega napisati o tej prireditvi. Že večkrat smo bili priča, da vmešavanje s strani, starejših v določenih primerih ni dobrodošlo. Posebej še. če tako vmešavanje nima prav dosti zveze s športnim tekmovanjem, če šport nekateri uporabijo kot kuliso za katero se skrivajo nizkotne težnje. Kronološko bom nanizal razvoj dogajanj, ki so svoj vrh dosegla na omenjeni zaključni tekmi. Kot trener sem prevzel kadetsko ekipo ŠD Kontovel pred začetkom tekmovalne sezone 76-77. Od italijanske košarkarske federacije sem dobil licenco spremljevalca te ekipe, kar pomeni, da mi je dovoljena prisotnost na klopi za rezervne igraice-V šestih mesecih, (medtem smo odi- grali IS 'prvenstvenih tekem) sem bil prisoten na večini od njih in ni prišlo niti enkrat do protesta nasprotne ekipe ali sodnikov zaradi moje prisotnosti. Prav tako tudi s sedeža federacije v Gorici nisem dobil ustreznih pismenih pripomb, kar smem in česa ne, kot košar karski trener jugoslovanskega državljanstva. Zakaj je bilo torej potrebno čakati finalno tekmo tega prvenstva za omenjeno okrožje in mi omejiti določene svoboščine, ki so mi prej bile na voljo. Sem trener z dolgoletno prakso v Jugoslaviji in vodil sem klubske ekipe ter republiške reprezentance na pomembnih tekmovanjih. Torej mi osebno dokazovanje ni več potreb no in tudi od uspeha ekip, s katerimi trenutno delam, ni odvisna moja koeksistenca. Verjetno boste vsi. ki vas šport navdušuje, spoznali, da so bili kaznovani in prizadeti sami mladi športniki, ki so bili vajeni -mojega vodenja in so vodenja tudi potrebni. Da bi bila krivica še večja, sta sodnika, nod vplivom sivih eminenc iz federacije okrožja in sumljivih emisarjev nasprotnega tabora, izključila iz igre tudi uradnega trenerja naše ekipe. Le visoki zavesti igralcev obeh taborov se imamo zahvalili, da se prireditev vsaj na igrišču ni izrodila, čeprav sem mnenja, da je bila . zaradi interesnih vmešavavi s strani, večina prisotnih gledalcev, ne glede na narodnostno pripadnost, prikrajšana za res neokrnjen športni užitek. Dovolil bi si navesti še eno misel, ki me bega. Vodim tudi ekipo Jadran, ki nastopa v promocijskem prvenstvu ih se bori za osvojitev prvega mesta. Prav zadnja tekma bo verjetna odločala o prvaku in podobna usoda, kot mlajše vrstnike v nedeljo v Tržiču. To samo v opomin odgovornim Na koncu še enkrat čestitam 'oral cem obeh ekip, ki so s svojim nastopom pokazali, da so prepadi med ljudmi različnih narodnosti umetno 'povzročeni ■ in da jih poglabljajo ljudje, v katerih poštenost upravičeno dvomim. Med njimi so vaši sinovi, bodoči kreatorji življenja na tem majhnem prostoru, kjer živita drug ob drugem dva naroda. Ne delajte s svojim slabim zgledom iž njih izkrivljene sonarodnjake. Trener P Brumen MINIBASKET V NEDELJO, 8. MAJA mlajši predstavniki Primorja dosegli na tujem zasluženo zmago in tako obdržali četrto mesto na lestvici. Tekma je bila vseskozi zelo lepa in zanimiva. V prvem polčasu so «rdeče-rume-ni» zasluženo vodili z golom prednosti. V nadaljevanju so takoj po začetnih udarcih imeli večjo pobudo domačini, katerim je uspelo tudi izenačiti. Toda Primorje je takoj dobro reagiralo, re podalo v napad irr v to minutah realiziralo kar dva gola. H. V. Primorec — Opicina Super- caffe' 0:1 (0:1) PRIMOREC: Vidali, -M. Kralj, Kalc, Finessi, Malalan, Grgič, Mule’, Salvi, F. Kralj, F. Milkovič, I. Milkovič. STRELEC: Dioni. V nedeljo je najmlajša ekipa Primorca odšla iz igrišča praznih, rok, čeprav z minimalno razliko. Nasprotnik je bil tokrat precej močna ekipa Opicjna Supercaffe’. Skozi vsp tekmo sta bili ekipi enakovredni. V prvih minutah igre so gostje 'povedli z, lepite Strelom Dinoja in ta rezultat so obdržali 'do konca tekme. Cibic San Sergio — Brecj 1:0 BREG: Tul, Albertini, Coretti, Smotlak, Savron, Bandi, Coretti, Kofol. Scheriani, Guštini, Rapotec. Priča smo bili dobri tekmi, ki je vsaj v prvem delu dobro obetala za Brežane, ki so v prvem polčasu lepo igrali, in glavni pobudnik je bil Bandi, toda napadalci so bili premalo spretni. Najboljša sta v tem delu tekme bila Smotlak in vratar "Tul. , Jolo Kontovel prireja še drugi turnir V okviru praznovanj svoje 10-let-nice ustanovitve bo ŠD Kontovel v nedeljo,, 8. maja, priredilo turnir v minibasketu za igralce letnika 1965 in mlajše. Turnirja se bo udeležilo pet slovenskih društev. SKUPINA A Kontovel A, Sokol in Polet SKUPINA B Breg, Bor in Kontovel B Spored Igrišče na Odprtem 8.30: Kontovel A — Polet 9.15: Ifolet - Sokol 10.00: Sokol — Kontovel A V telovadnici 8.30: Bor — Kontovel B 9.15: Breg — Kontovel B 10.00: Bor — Breg Finalne tekme bodo na odprtem i-grišču, s pričetkom ob 10.45. 2. AL NA GORIŠKEM Katastrofa Juventme Ločnik — Juventina 5:0 (3:0) JUVENTINA: .Plesničar, Marson, Zin. E. Tabaj, Mikluš, Lorenzon, Montico, Russo (Čevdek), Marvin, E. Nanut, Gomišček. V predzadnjen kolu tega prvenstva je prišlo do velikega presenečenja, saj je štandreška Juventina gladko klonila v Ločniku proti do mači istoimenski ekipi in je s tem (»razom izgubila stik z vrhom le stvice. Juventina je tokrat razočarala, predvsem s prikazano igro in ros škoda je, da so «belo-rdeči» zapravili v zadnjih tekmah dober položaj na lestvici. Bila je to prava spomladanska tekma predvsem s strani go stov in sodnika, ki so naredili celo vrsto napak. Ločnik pa je končno pokazal, da je bil edini razlog za njegove slabe prejšnje nastope pomanjkanje borbenosti. Domačini to zaigrali izredno zagrizeno in z lah koto spravili na kolena «turiste» iz Štandreža. Domačini so zaigrali to krat tako, kot znajo. Poleg tega je Radikon zelo duhovito in pametno igral v napadu, v vlogi centra in polnil je nasprotnikov i vrata na vse mogoče načine, če dodamo še po manjkanje volje do igre posamez nih igralcev Juventine, lahko imamo točno sliko tega, kar so počenjali domačini' na igrišču. Skratka, katastrofalna tekma Juventine. P. D. KOŠARKA MLADINCI Servolana — Bor 67:66 (33:38) BOR: Ražem 21, Parovel 5, Perca 6, Marassi 4, Kneipp, Lukša 3, Ukmar 12, Žerjal, 15. SODNIKA: Fomasari in Stefi. PM: Bor 12:19. V prvi zaostali tekmi so borovci klonili v Skednju domači Servolani z eno točko razlike. Tekma je bila vseskozi izenačena z rahlo premočjo Bora. «Playi» so bili v prvem pol času vedno v vodstvu, imeli pa so težave z višjimi nasprotniki predvsem v obrambi. V drugem delu so igralci Servolane prevzeli pobudo v svoje roke in z učinkovitimi proti napadi prešli celo v vodstvo. Že je kazalo, da se bodo borovci vdali, ko so z zadnjimi močmi le reagirali in ponovno prehiteli nasprotnike. 30 sekund pred končnim žvižgom so i-meli borovci še točko prednosti in žogo v svoji posesti, vendar-<60 slednjo nerodno izgubili in tako si zapravili zmago. ' Peter 1 DIVIZIJA S. Sergio — Jadran B 76:71 (29:33) JADRAN B: Vatovec 12 (4:4), Tavčar 6, Košuta I. 2, Kravos, Sosič 24 (4:8), Oblak (k) 4, Kapič 5 (1:5), Parovel 12 (2:9), .Rudes, Percu 6 (0:3). SODNIKA: Perisinotto in Grafi-sati iz Trsta. PM: Jadran 11:27, S. Sergio 10:23 Jadran B je doživel svoj četrti zaporedni poraz. Tudi tokrat gr$ poraz pripisati slabi igri v obrambi in predvsem pomanjkljivemu skoku na odbit h žogah. Treba je' sicer upoštevati, da so manjkali trije standardni igralci, ki se odlikujejo z dobrim skokom, tako v obrambi kot v napadu. Predvsem se je poznala odsotnost visokega centra, čeprav je Parovel, zaigral zelo zanesljivo. Poleg njega se je kot običajno izkazal Sosič. Marko «PCMLADy Polet — Breg 113:22 (48:15) PQLET: Filipčič 2, Piccini 15 (1:3), Berdon lt) (2:2), Benčina 24 (2:7), Sosič (k) 16 (2:3), Vitez 24 v2:4), Lemsa 2, Volpi, Bratož 2, Hrovatin 8 (4:9). BREG: Male, Čok 2, Debernardi 4, Barut 5 (1:4), Pasinato, Mene-gheiU (k) (0:6), Pertot 11 (3:6), Slavec. V slovenskem derbiju prvenstva /pomlad« so v nedeljo na Opčinah po predvidevanjih zmagali poletovci, ki se še borijo za prvo mesto v svoji skupini. Pri Bregu je manjkal center Loris Zobec, vendar to še ne more opravičili medle, zmeden.: in nehoibene igre Brežanov, ki so bili prelahek plen za pnle-tovce. Tekma sama je bila monolog Opencev, ki se že zdaj pripravljajo za odločilno tekmo z Interjem 1904, in s: zato morali igrati zbrano in borbeno v nedeljo, da lahko o-pravijo koristen trening. Polet j* igral dobro na začetku, ko je z veliko lahkoto prestrezal žoge neizkušenim Brežanom in dosegal kose v protinapadu, tako da je bil izid v 13.'minuti kar 44:0 za Polet. Od tedaj naprej so poletovci nekoliko popustili, predvsem zato, ker je trener poslal na igrišče vse razpoložljive igralce, teko da je Breg u-speval tudi tu pa tam doseči kak koš. Pri • Poletu bi omenili dobro igro Davida Benčine, ki je bil končno malo točnejši v metih na koš, in Branka Hrovatina, mladega playmakerja (letnik '64), ki se je dobro znašel proti starejšim in višjim nasprotnikom. Pri Bregu bi edinole rešili Rajka Pertota, _ medtem ko so vsi ostali krepko' razočarali. Sergij Tavčar TURNIR «STELLA» (dečki) Ferrovlario — Polet 102:65 (48:4l) POLET: Hrovatin 16, Leniša 12, Sergij Sosič. David Sosič, Vremec 4, Taučer, Pisani 10. Kalc 23. V drugem kolu turnirja »Steli a» za dečke, ki ga organizira društvo Saba, je Polet visoko izgubil proti | zelo močni peterki Ferroviariu, ki je verjetno najboljša ekipa te kategorije v Trstu. Poletovci pa, nasprotno s tem, kar kaže končni i-zid, niso odigrali podrejene vloge, ampak so v prvem polčasu celo resno ogrožali nasprotnike. V drugem polčasu pa sta velika vročina in sonce močno utrudila ključne Poletove igralce, predvsem beka Lenišo in Hrovatina, tako da so nasprotniki z lahkoto dosegali koše iz protinapadov. Vsekakor pa ie treba imeti igro Poleta kot obetajočo in pozitivno, saj so Openci v glavnem zelo mladi in hitro napredujejo. V tej tekmi je bil gotovo najboljši Pavel Kalc, ki je igral borbeno v obrambi in zelo pozitivno v napjadu Polet igra' zadnjo tekmo v četrtek proti Interju 1904 in tudi tu ni realno pričakovati zmage. Sergij Tavčar I Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, ' TRST, Ul. Montaechi 6 PR 559 - Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 ■ Podrutnica Gorica. Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 • 57 23 Naročnina Mesečno 2.500 lir —- vnaprej plačana celotna 25.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 38.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 2,50 din, ob nedeljah 3,00 din, za zasebnike mesečno 35,00 letno 350.00 din, za organizacije in podjetja mesečno 47,00, letno 470,00 din PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «AD!T» • DZS . 61000 Llubljanl- Gradišče 10/11 nsd. telefon 22207 Oglasi Trgovski 1 modulus (širina 1 stolpec, višina 43 mm) ob d»’ lavnikih 13.000, ob praznikih 15.000. Finančno-upravni 500, legalni 500, osmrtnice In sožalja 250 lir za mm vi5in* v širini 1 stolpca. Mali oglasi 100 lir beseda. IVA 14%, Oglasi za tržaško jjj goriško pokrajino se naročaje pri oglasnem oddelku alt upravi Iz vseh drug"1 ookrajin Italije pri SPI. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 4. maja 1977 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska ••H zn Trst Član italijanske 2veza časop.snih založnikov flEG VČERAJ ZJUTRAJ RAZMEROMA HITRO IN NEMOTENO PET ČLANOV VALLANZASCOVE TOLPE POBEGNILO IZ MILANSKEGA ZAPORA Podvig jetnikov, med katerimi je di Pola, ki ni sodeloval z roparsko tolpo, ponovno postavlja v razpravo pomanjkanje pazniškega osebja in preureditev kaznilnic ljudi dobila vtis, da je iz milanskega zapora izredno lahko pobegniti. Pazniki so celo pripominjali, da so v današnjih razmerah mogoči množični pobeg. Oglejmo si le nekaj podatkov: v kaznilnici San Vittore je trenutno okoli 1.300 zapornikov, agentov pa 357, od katerih jih je dejansko dnevno v službi le. okoli 250, ponoči pa se število paznikov . zmanjša na približno deset. Vendar pa ta uspeli pobe e ne postavlja ponovno v o-spredje samo vprašanja pomanjkanja osebja v zaporih, temveč tudi neizvajanje že dogovorjenega združevanja tako imenovanih nevarnejših zapornikov v nekatere, bolj zastražene zapore. V tem smislu so nekatere parlamentarne skupine že naslovile vprašanja na pravosodno ministrstvo, ki je že odredilo preiskavo o morebitni soudeležb’ pazniškega osebja pri pobegu ali pripravah nanj. čeprav je dinamika podviga več ali manj znana, ob- MILAN, 3. — Pet "lanov zloglasne roparske tolpe Vallanzasca in neki obsojenec zaradi umora so danes okoli sedme zjutraj pobegnili iz kaznlnice San Vittore. Anlonio Colia, Antonio Rossi, Enrico Mana Merlo, Franco Careccia, Vito Pešce, ti so sestavljali bando Vallanzasca, in Vinec n/c di PaLa so bili zaprti v isti celic, v št. 315 prvega oddelka kaznilnice. Pripomniti je treba, da je do nedavnega bil v isti celici zaprt tudi Rossano Cochis, "desna roka* Val-lanzasce, ki pa so ga pred pribl ižno ' desetimi dnevi premestili. Vendar pa je med pobeglimi vseeno en "Uglednejši* član roparske tolpe, kajti 29-letnega Antonia Co-lio štejejo za "stratega* skupine. Današnji je že njegov drugi uspeli pobeg, pri prvem iz 'kazn lnice v 1 odi ju. mu je baje pomagal sarm Vallanzasca. Tudi Merlo in Rossi imata za sabo. poleg drugih Jcazni-■> ih podvigov, pobeg iz kaznilnice in sicer iz Lecca; ponovno so ju zajeli skupaj s Cochisom, ko so kmalu po Vallanascovj aretaciji skušali zbežati v severno Italijo. Oba najmlajša člana. 26-letnega Franca Careccio in 27-letnega Vita Pe-sceja, pa so zaprb novembra lani pod obtožbo umora in drugih manjših zločinov, ki bremenijo Vinten-za di Pala. edinega, ki ni bil vključen v Vallamzascovo tolpo. Potek pobega so po krajši raziskavi in zaslišanju očividcev orisali takole: zaporniki so ponoči prežagali rešetke na vratih celice, počakal' do jutra, ko so na hodniku presenetili dva paznika .in jima odvzeli ključe vrat, ki vodijo ig oddelka. Komaj so prišli s prvega oddelka so se pridružili skupini zapornikov, ki vsak dan hodijo iz kaznilnice na delo in prisilili edinega paznika, ki jih je spremljal, . da jim je odprl vhodna vrata. Izpred San Vittoreja pa se jih je nekaj odpeljalo z vozilom "opel '2000», ki je čakalo na zunaj zaposlene zapornike, ostali, verjetno dva, pa z «mini minorjem*, ki je slučajno privozil mimo. Vse se ie odvijalo razmeroma hitro in brez zapletljajev; upoštevati je treba, da je bila šesterica o-borožena z dvema revolverjema P 38, z dvema drugima samokresoma in z nožem, tako da je večina ČE SMEMO VERJETI IZJAVAM OBTOŽENCA GlUSEPPfl PICCINIJfl Bombni atentat na TrguArnaldo v Brescii naj bi pomenil samo «diverzantsko dejanje» roparjev Kljub temu ostaja sum, da je šlo za politični terorizem staja mnogo neznank kako je prišlo do načrta in kasnejše izvedbe V tej zvezi je treba poleg tehničnih plati (n.pr. kako so zaporniki prišli do orožja) naglasiti tudi dejstvi, da so Colio šele pred kratkim iz Perugie premestili v Milan in da je še nekaj dni nazaj celica št. 315 imela posebnega paznika. NUORO, 3. — Javna tožilca v Nuo-ru in Lanusei sta sprožita sodni postopek proti približno 100-tim delavkam na področju poljedelstva in proti lažnim delodajalcem, ki naj bi oškodovali INAM in INPS za približno 1 milijardo lir. Dosedanje raziskave so osvetlile način, kako je toliko delavk prejemale prispevke ob resničnih in namišljenih porodniških dopustih. Z raznimi izjavami so jih namreč vpisovali v' seznam sezonskih delavk, v enem letu je dovoj 51 zaporednih delovnih dni, in tako so dobile pravico do prispevkov in socialne oskrbe. SILNA ZAOSTRITEV 1E TAKO NAPETIH ODNOSOV MED VLADAMA Kairski tisk obtožuje Gedafija, da hoče s sodelovanjem Kubancev napasti Egipt Na libijskem ozemlju naj bi bilo kakih 7.000 kubanskih vojakov in približno ravno toliko vojaških izvedencev Sl, a v Tobruku naj bi se zbirale sovjetske vojne ladje KAIRO, 3. — Odnosi med Egiptom in Libijo se od dneva do dneva bolj slabšajo. K temu je v zadnjem času pripomogel, kakor znano, sklep polkovnika Gedafija o izgonu vseh egiptovskih delavcev in drugih egiptovskih državljanov, ki so zaposleni na libijskem ozemlju. Gre za kakih 200 - 220.000 oseb, ki pa jim je treba prišteti še okoli 300.000 begun-tev, ki so pred časom skrivaj pobegnili iz Egipta v sosedno deželo. To,pomeni, da bo moral Sadat predvidoma do 1. julija sprejeti pol milijona ljudi, ki zagotovo ne bodo našli zaposlitve ter bo njihov povratek v domovino še zaostril izredno težke družbenogospodarske razmere v tej državi. Ne gre namreč pozabiti, da je položaj gospodarstva v Egiptu naravnost katastrofalen in da stotisoči revežev še kruha nimajo. To je naravna posledica zgrešene Sadatove politike (notranje in zunanje), s katero so šle v nekaj letih po vodi vse s težavo priborjene pridobitve; od tod med drugim ponovno obujanje Naserjevega mita. Sadat je zadal hud udarec domačemu gospodarstvu tudi s predpisi glede inozemskih naložb v Egiptu: tuja denarna sredstva, ki se stekajo v deželo, sploh niso pod nadzorstvom pristojnih dejavnikov, razen tega izdelki oz. polizdelki iz tovarn s tujim kapitalom niso namenjeni egiptovskemu trgu, marveč jih izvažajo. Odnosi med Libijo in Egiptom so se pokvarili 1. 1973, ko je Sadat odklonil Gadafijev predlog o združitvi obeh držav. Od tedaj se je stopnjevanje napetosti med Tripolisom in Kairom nezadržno dvigalo ter se izrodilo v hude obtožbe in protiobtož-be, češ da Libija kuje zaroto proti egiptovski vladavini in obratno. Trenje je doseglo vrhunec te dni, ko naj bi Gedafi po pisanju kairskega tiska pripravljal oborožen napad na Egipt, in to ob podpori. kubanskih vojakov ter zaslombi sovjetskih vo- TRAGIČNA USODA STRLA DVE, MLADI TRŽAŠKI DRUŽINI STRAHOVITA PROMETNA NESREČA PRI TREVISU: TOVORNJAK «ZMLEL» MAJHEN TRŽAŠKI AVTO Potniki v avtu - dva zakonska para in osem let stara deklica - so pri priči izgubili življenje TREVISO, 3. — Pet Tržačanov je izgubilo ž:vljenje v trahoviti prometni nesreči, ki se je pripetila danes doppldne v bližini Trevisa. Gre za dva mlada zakonska para in za 8 let staro deklico; vsi so po rodu iz Istre, a so že vrsto let stalno naseljeni v Trstu.. Nesreča se je pripetila v vas1 Ba-doere nedaleč od Trevisa v dokaj pojasnjenih okoliščinah. 43-letni ladijski strojnik Ottavio Degrassi iz Trsta, Ul. D’Alvlano 90/1 je upravljal svoj avto opel kadett z evidenčno tablico TS 132529 skozi Badoere. Z njim so se peljali 38-letna žena Ida Fragiacomo ter njegov prijatelj BRESCIA. 3. na Trgu Arnaldo, pri katerem je bila 10. decembra lani ubita prof. Bianca Gritti Daller (nadaljnjih o-sem oseb je bilo ranjenih, mfed temi karabinjerski brigadir Giovanni Lai), naj ne bi imel političnega pečata, temveč naj bi ga izvršili navadni hudodelci. To izhaja iz prvih vesti o poteku zasliševanja Giuseppa Piccini-ja. Kakor znano, je bil možakar prijet 25. aprila v nekem hotelu v kraju Par, potem ko je semptembra lani pobegnil iz kaznilnice. Zasliševanje, ki so mu prisostvovali namestnik državnega pravdnika. dr. Lisciotto, obtoženčev branilec od v. Cazzuli in zastopnika zasebnih strank, je trajalo od sinoči do davi, vodil pa ga je preiskovalni sodnik Michele Besson. Piccim je zaprt v Piacenzi. Obtoženec je pojasnil, da s pajdašem Italom Dorinijem. ki je zaprt v Tridentu zaradi drugih prekrškov. ni nameraval izvršiti atentata v pravem smislu, temveč je bila v njunih namenih — tako sem«zatrjuje — nekakšna diverzantska akcija: eksplozija naj bi privabila- policijske agente in karabinjerje, onadva pa bi medtem nemoteno lahko izropala neko zlatarno v mestnem središču. Tritola tudi sicer nisva midva namestila, tako je nadaljeval svojo pripoved preiskovalnemu sodniku Piccini, temveč neki «Giorgio». Naročila sva mu, naj aktovko z zasilno pripravljenim peklenskim strojem položi k drevesnemu deblu v borovem gozdiču, ki se nahaja ravno nasproti trafike, kjer je bomba dejansko počila. »Giorgro* je to hotel storiti, vendar se je ustrašil prihoda skupine karabifjerjev. ki so nekaj trenutkov poprej zapustili bližnje poveljstvo. Atilov ko je žara di tega pustil v neoosicdni bližini prodajalne časopisov m jo pobrisal. Kaj se je |x>tem pripetilo, je znano. Piccini je med zasliševanjem tudi razbremenil vsake odgovornosti pri atentatu Achilleja Danteja, ki se nahpia v kaznilnici v Farmi. V dneh neposredno po tragičnem dogodku, pa vse do nedavnega je prevladovalo prepričan ie da je šlo 16. decembra lani za nov poskus množičnega pokola v ukviru strategije napetosti, ki traja že od 1. 19G9, ko so podobni atentati skrajnode-shičarskih morilcev dosegli vrhunec z decembrskim pokolom v milanski Bombni atentat, Kmečki banki. Vtisa, da je na Trgu Arnaldo res šlo za politični atentat, se kljub Piccini je vim "izpbvedim* le šg ne moremo otresti, in to do trenutka, ko bodo preiskovalci stoodstotno rezčistilj ozadje kriminalnega dejanja, (dg) PORDENON, 3. — Popoldne se je pripetila v predmestju prometna nesreča, pri kateri je izgubil življenje komaj 17-letni Alberto Sordillo. Nadaljnjih pet mladincev, je bilo ranjenih, od tega dva hudo. Avtomobil, s katerim se je vozila šesterica, je na ovinku zaneslo, tako da je silovito trčil v cementni drog električne napeljave. 37-letni Claudio Morsut, prav tako iz Trsta, Ul. Castiglioni 11, z 28-letno ženo Marjno Parma in 8 let staro hčerko Moreno. Cesta je široka, vreme je bilo lepo in Degrassi po vsej verjetnosti sploh ni opazil znaka za obvezno dajanje prednost/ ter mimo zavozil skozi križišče. Prav v tistem trenutku — ura je bila natanko 9.45 — je pu glavni cesti privozil tovornjak beneške registracije, last nekega krajevnega gradbenega .podjetja. .Voznik, 34-letni Giovanni Santello iz Panige pri Benetkah je v zadnjem trenutku opazil avto pred seboj in trčenju se ni več mogel izogniti. Tovornjak je dobesedno zmlel krhki opel in nadaljeval divjo vožnjo kakih 15 metrov dalje. Pri tem pa ga je zaneslo na levo stran cestišča in je oplazil nasproti vozeči avto peugeot in službeni avto telefonske družbe SIP. Vseh pet potnikov tržaškega avta je pri priči izgubilo življenje. Lažje je bil ranjen tudi sopotnik v peugeotu 55-letni Sebastiano Vanina, ki so ga prepeljali v krajevno bolnišnico, medtem ko voznik tovornjaka ni u-trpel telesnih poškodb, a so ga morali kljub temu zaradi močnega šoka prepeljati v bolnišnico. Preiska-vo o nesreči vodijo karabinjerji iz Istrane, vendar pa je, kot kaže, vse že popolnoma pojasnjeno. Cesta, po kateri je vozil Degrassi je precej široka in čeprav je znak «stop» velik in dobro viden, voznik, ki ne pozna krajev, sploh ne pomisli na možnost, da bi n taki cesti, ki je vse do 'tistega križišča prednostna, moral dajati prednost vozilom z druge ceste. Sicer pa je na križišču vidljivost slaba in Degrassi ni mo/ gel videti tovornjaka. Baje se je na tistem križišču pripetilo že več prometnih nesreč, vendar pa ni nobena terjala tako tragičnega človeškega obračuna. V današnji nesreči sta se 'zrušili dve mladi družini. Življenje je izgubila celotna družina Morsut, medtem ko Degrassijeva zapuščata 17-letno hčerko Alessandro, ki je sinoči od potovala iz Trsta v Treviso, da u-radno prepozna trupla Staršev. Obe družini sta bili na krajšem izletu za prvomajske praznike in sta se verjetno vračali domov. Trenutek nepazljivosti je bil zanju usoden. Trupla so prepeljali v mrtvašnico krajevnega pokopališča, kjer so na razpolago sodnim oblastem. Glede na dejstvo, da nc more biti dvoma o ^ipamjlfj,, nesreče, bodo ve-jetno že jutri tudi uradno zaključili preiskavo, nakar bodo prepeljali, trupla vseh petih žrtev v Trst in jih pokopali na pokopališču pri Sv. Ani. Aretirali osumljenca atentata na Bubacka BONN, 3. — V Singenu blizu Konstance so nemški policijski v dramatičnih okoliščinah zajeli Guen-therja Sonnenberga, osumljenega, da je sodeloval pri aientatu na javnega tožilca Sigfrieda Bubacka in Vereno Becker. V obojestranskem obstreljevanju sta bila namreč Son-nenberg in 1 agent luiflO’ 'ranjena, medtem ko sta bile skrajna levičarka Beckerjeva in 1 policist lažje poškodovana. •MiiiiiiiimiHtiiimiiiiniMMiiiniiiiHiimiiiimMiiiMmiHimiHMiHHMMiiiitiiiMiiiiiiniiiuiiiiiiiiiHiiiimiiii OB PRVEM ZASEDANJU SOCIALISTIČNIH SINDIKATOV Mario Soares: Komunistična partija izkorišča delavstvo Glavni tajnik PSP zavrača vsakršno sodelovanje s komunisti, pač pa je naklonjen socialnodemokratski stranki LIZBONA, 3. - V Oportu je bilo danes prvo zasedanje sindikalnih organizacij, ki združujejo pripadnike in simpatizerje portugalske socialistične stranke (PSP). Navzoča sta bila tudi glavni tajnik stranke in predsednik vlade Mario Soares ter minister za delo Maldonado Gonelha, Udeleženci srečanja, ki je bilo na vsedržavni ravni, so obravnavali dokument o sindikalnih razmerah v državi, ki ga je sestavil minister Gonelha in ki ga bodo 14. maja predložili v odobritev tako imenovani državni politični komisiji PSP. Na zasedanju je prišlo jasno do izraza dejstvo, da socialistična stranka pravzaprav ne razpolaga z učin- PO PISANJU AMERIŠKE REVIJE «AV1ATI0N WEEK AND SPACE TECHN0L0GY» Sovjeti lahko z žarkom uničijo vsak ameriški raketni izstrelek WASHINGTON, 3. — Ameriška specializirana revija «Aviation Week and Space Technology» je v zadnji številki priobčila zanimiv sestavek, iz katerega je razvidno, da so sovjetski znanstveniki naravnost pregazili kolege v ZDA, kolikor zadeva najsodobnejše, rekli bi celo "fantastično* oboroževanje. Članek vsebuje vrsto tehtnih podatkov in pričevanj ter je hudo vzburil -vvashing-tonske kroge, tako zlasti vojno ministrstvo, ki je, kakor zatrjujejo nekateri, celo skušalo "cenzurirati* pisanje revije. Kaj pravi člankar? V bistvu to, da razpolagajo Sovjeti s posebnimi napravami, ki sprašujejo smrtonosne oziroma vseuničujoče žarke, tako tudi visokoenergijske laserske žarke. Ti lahko uničijo kateri koli ameriški raketni izstrelek z eno ali več jedrskimi konicami ne glede na to, ali gre za medcelinskega ali pa izstrelek, ki ga spusti podmornica na atomski pogon. Tovrstne žarke naj bi Sovjeti lahko spraševali tako s kopnega kakor tudi s posebnih, v ta namen zgrajenih satelitov in vesoljskih ladij. Ameriška revija trdi v tej zvezi, da so sovjetski znanstveniki na tem področju oboroževanja preskočili kar celo generacijo tehnoloških pridobitev. Pripominja sicer, da so sedanje naprave za spraševanje uničujočih žarkov še zgolj preizkusne narave, vendar se bodo že čez kakšno leto spremenile v redno vojaško opremo. ' Funkcionarji ameriškega vojnega ministrstva naglašajo, da trditvam revije «Aviation Week and Space Technology» nikakor ne gre verjeti, češ da gre za golo fantaziranje. Nekateri pribijajo celo, da pomeni pisanje revije naravnost izzivanje oomačih znanstvenikov in tehnoloških izvedencev. Za vsemi temi o-strimi reakcijami se kajpak skriva neprijetni občutek «manjvrednosti» nasproti Sovjetom, predvsem pa a-meriški strokovnjaki ne morejo skriti nejevolje spričo sovjetskih uspe hov. Omenjena revija piše, da se Amerikanci nočejo sprijazniti z dejstvi bodisi, ker so bili vse doslej globoko prepričani, da jih nihče ne more prekositi v tehnološkem razvoju, pa tudi, ker so starejši znan- stveniki v ZDA še danes uverjeni-, da po dosedanjem vrtoglavem napredovanju vesoljske in drugih tehnologij dejansko ni več mogoče pričakovati novih «senzacionalnih» odkritij. V resnici pomenijo izjave ameriške revije hud udarec za vvashing-tonsko zvezno upravo in za Carterja ter njegove sodelavce. Ameriški predsednik je ravno te dni izjavil nekemu italijanskemu časnikarju, da nekako z zmernim optimizmom gleda na prihodnjo fazo pogajanj s Sovjeti glede omejeva: nja strateškega orožja v okviru sporazuma Salt, ki zapade .oktobra letos. V luči pisanja omenjene revije lahko mirno trdimo, da je Carterjev optimizem splahnel, sicer pa tudi ne gre pozabiti,' da je novoizvoljeni predsednik obljubil nedavno Kitajski obilo strateškega orožja, kar je dejansko v nasprotju z načeli Salt. Nenazadnje gre Carterjevo potezo "opravičiti*, saj se povsem sklada s protisovjetsko politiko, ki je zadnja leta našla dobro oporo v Pekingu, (dg). ,< kovitim sindikalnim ustrojem, pa tudi ne z ustrezno organizacijo, ki je potrebna za takšen aparat. Dejansko bo morala stranka šele postaviti temeljni kamen sindikalni zgradbi ,z druge strani pa dobesedno «u-stvariti* sindikalne voditelje, saj jih sedaj nima; zdajšnje sindikalne organizacije PSP, če jih lahko tako imenujemo, so le senca pravega sindikata, takega, ki naj bi po željah Maria Soaresa ušpešno kljuboval bolj razvitemu in močnejšemu’ CG TP/IN — Confederacao general dos trabalhadores portugueses / Intersin-dical nacional (splošna medsindikaL na vsedržavna zveza portugalskih delavcev). Po sodbi glavnega tajni ka socialistične stranke gre za izrazito protidemokratično in totalitarno organizacijo, kj ne brani stvarnih interesov delavstva. V govoru ob koncu zasedanja je Soares potrdil protikomunistično politiko PSP in šel celo tako daleč, da je komunistična partijo (PCP) označil kot stranko, ki «manipulira» ter izkorišča portugalsko delavstvo. Nekateri ugotavljajo v tej zvezi, da Soares tudi ne mor; drugače, saj se lizbonska vlada ravnokar pogaja z vvashingtonsko glede zajetnih dolarskih posojil... Tbd:i siefer pa je bilo na 'zasedanju v Oportu sklenjeno, da se portugalski socialisti že načeloma niti v bodoče ne bodo koalizirali s komunisti; to velja tudi za področje sindikalnih bojev. Pač pa proučuje PSP možnbst takšnih koalicij s socialnodemokratsko stranko (PSD). V tej zvezi je značilno, da prosocia-listično gibanje «Carta aberta*. s pomočjo katerega skuša PSP razviti široko organizacijo socialističnih sindikatov, že dalj časa «dvori» socialnim demokratom in da se z droge strani ni udeležilo prvomajskih proslav 'in shodov v priredbi CGTP/IN. Teli se je na vsem Portugalskem udeležilo nad milijon delavcev, (dg) LONDON, 3. -i Bombnik tipa Canberra je danes strmoglavil na skupino stanovanjskih poslopij v bližini letalskega oporišča v Huntingdonu (Cambridgeshire). Pri tem je bilo ubitih pet oseb, in sicer pilot letala in neki drugi član posadke ter trije otroki. Po padcu letala je nastal še požar, ki je povzročil velikansko gmot-iio škodo. jaških svetovalcev. Egiptovski dnevnik «A1 Gomhouri-ya» piše npr., da se nahaja na libijskem ozemlju okoli 7.000 kubanskih vojakov in približno ravno toliko sovjetskih vojaških izvedencev. Kubanske čete naj bi ravno sedaj korakale proti Mossaedu, libijski vasi, ki leži samih 30 km od meje z Egiptom. Razen tega naj bi se pri Tobruku (160 km zahodno od egiptovske meje) urili libijski in kubanski padalci, a v pristanišču Tobruka. tako piše kairski list, naj bi se' zbirale sovjetske vojne ladje. "Libija je dejansko postala prava sovjetsko - kubanska utrdba na Sre- Don Kihot Odvetnik Nino Musio Salc, ki je bil lani izvoljen na listi no-vofašističnega misovskega gi-banja-nacionalne desnice (MSI-DN) in sedi v genovskem občinskem svetu, je obtožil ministra za zdravstvo Dal Falca nič manj kakor opuščanja službenih dolžnosti (omissione di atti cPufficio). Zakaj? Ker ni dal zapleniti na vsem državnem o-zemlju cigar, cigaret in drugih tobačnih izdelkov. Te označuje naš don Kihot kot "uzakonjeno mamilo«. Musio Salc je ministra prijavil genovskemu sodstvu v svoj-stvu predsednika fantomatične-ga ugibanja za državljanske pravice«. Dobre volje v boju proti kajenju, ki je človeškemu zdravju brez dvoma škodljivo, mu seveda nc moremo tajiti. Pač pa bi odvetniku svetovali, naj bi se za sedaj omejil na preganjanje fašističnih mladincev, ki pred dalijanskimi šolami ponujajo dijakom mamila. dozemlju,* poroča dalje egiptovski tisk, ki seveda žolčno napada. Moskvo, češ da hoče "kolonizirati* a-friško celino. Iz "bojazni pred sovjetsko nevarnostjo-; se je Sadat, kot znano, docela obrnil na Zahod (ZDA), njegova najnovejša poteza pa je zavezništvo š Sudanom in Zairom’ v okviru zaostritve odnosov z Etiopijo in raznimi demokratičnimi deželami afriške celine. Med glavnimi cilji tovrstne koalicije je strateško zavojevanje Rdečega morja, ki ga zahodnjaki pač ne bi radi, prepustili sovjetski' premoči, (da) KI DNEVNIK Počastitev jubileja slikarja J. Cesarja Sedemdesetletnico našega tržaškega slovenskega slikarja in scenografa Jožeta Cesarja je sinoči počastila Slovenska kulturno - gospodarska zveza z intimnim srečanjem s slikarjem. V ožjem krogu je predsednik SKGZ Boris Race v strnjenih besedah prikazal delež Jožeta Cesarja v slovenski likovni umetnosti v Trstu in posebej š- v ieherojski» dobi našega gledališča, ko mu je bil tako rekoč hišni sceno ga]. Prikazal je tudi Cesarjev delež v narodnoosvobodilnem boju in njegovo aktivistično delo v Trstu, omenil njegovo življenjsko energijo, ki mu je pomagala premostiti marsikateri težki trenutek v življenju, in tudi niegov kritični, tako rekoč oporečniški duh, s katerim je marsikdaj opozarjal na pomanjkljivosti ali tudi na napake v našem delu. Jubilant se je za besede in za priložnostno darilo zahvalil z njemu lastno skromnostjo, vendar ganjen ob izkazani mu pozornosti. Srečanje na deželi $ predstavniki Bloch Predstavništvo tržaškega obrata Calza Bloch se je v spremstvu sindikalnih zastopnikov ter članov solidarnostnega odbora krajevnih u prav včeraj spet sestalo s člani de želne skupščine, katerim je orisalo sedanji položaj podjetja. Posebej so zahtevali prisotnost deželnega odbornika Stopperja na današnjem srečanju v Rimu z vladnimi predstav niki. Pri tem so izrazili željo, da bi s srečanja v Rimu izšel sklep, da bi ostala finančna sredstva, ’ ki so jih nakazali podjetju Bloch na pod lagi zakona 464, na razpolago do obnovitve proizvodne dejavnosti v vseh štirih obratih, podjetja. Stopper je zagotovil svojo prisotnost ter posredovanje, da bi vladni organi o-menjeno zahtevo sprejeli. Trst kandidat za univerzo OZN Podtajnik ministrstva za zunanje zadeve Radi je izjavil, da je bila sprejeta kandidatura Trsta za sedež univerze za osnovne znanosti OZN. Za državo in deželo Furlanijo-Julijsko krajino bo univerza pomenila precejšnje stroške. Pristojni ministri so že dosegli potrebne dogovore, da se dodeli za univerzo OZN milijon 250 tisoč dolarjev. ElIiE 21.45 12.30 13.00 13.30 17.00 17.25 18.00 18.20 18.30 19.00 19.10 20.40 SREDA, 4. MAJA 1977 ITALIJANSKA TELEVIZIJA Prvi kanal 12.30 Argumenti: Rojstvo mesta 13.00 Biseri sedme celine 13.30 DNEVNIK in Danes v parlamentu 14.10 Jezilc za vsakogar: Francoščina 17.00 Gioco - citta 18.00 Argumenti 18.30 Simfonični koncert 19.00 DNEVNIK 1 - Kronike 19.20 ORZOWEI - šesto nadaljevanje. Orzovvei ni srečen med Boeri. Kot ga Črni sovražijo, ker jc bele polti, ga sovražijo tudi belopolti ljudje, ker je pač "divje ga izvora*. In prav tedaj se vse naokoli njega začne boj,1 kajt' kolonisti skušajo osvojiti novo zemljo, nova področja za obdelovanje, proti temu pa so domači Zuluji, ki jim preprečujej0 krčenje gozdov in obdelovanje zemlje. 19.45 Almanah'in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Nanni Lop predstavlja: POTOVANJE V 2. RAZREDU Nanni Loy pogosto spremeni smer svoje vožnje v drugem razredu. Toda ne vozi se za to, da bi nekam prišel, kajti name" njegove vožnje ni priti na določen cilj, pač pa srečavati se * ljudmi, s potniki, ki mu povedo marsikaj, ne vedoč, da vse njihove izjave Nanni Loy registrira in posname na trak. Se veda ne gre za skrivno snemanje, ki bi bilo le sebi namen. Gi’e za ugotavljanje dejanskih razmer v deželi. Športna sreda Ob zaključku DNEVNIK, Danes v parlamentu Drugi kanal O tem je zdaj govor Dnevnik 2 - OB 13. URI Vzgoja in dežele Program za mladino: VOJNA TOMA GRATTANA Trideset minut za mladino Laboratorij 4 Iz parlamenta Program pristopanja k TV Dnevnik 2 — šport IL CANTAPOSTA Na koncu Vremenska napoved ČEVLJAR IZ VIGEVANA — TV pripoved Film "Čevljar iz Vigevana* je režiral Edino Fenoglio. Zgodb0 poznamo, vendar jo bomo na kratko obnovili. Vigeva.o je n,e steče, ki je znano po svoji čevljarski industriji. Mario in Luis* se poženeta na delo in garata noč in dan, da bi postavila "8 noge svojo majhno "tovarno*. Toda prav tedaj, ko sta že dobri poti, izbruhne vojna in Mario mora na bojišče. Luisa 8,e sicer neka; časa še upira, pa jo izigrajo in celo poženejo ** tovarne. 21.55 Katoličani in anglikanci 22.45 SERGIO CENTI IN "TUTTA ROMA* Ob koncu DNEVNIK 2 - ZADNJE VESTI JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA Ljubljana 8.10, 9.00, 14.00 TV V ŠOLI: Elektronika, Kulturni spomenik, Slorinica, Kocka, Boj za obstani Deklica Delfina in lisica Zvitorepka Dunaj: Hokej na leclu V odmoru OBZORNIK 1 hisanha.,^ . i m m ivv-\ji.'i/ 19.30 DNEVNTK 20.00 Film tedna: LJUBI DOMEK Belgijski film, ki ga je režiral Benoit Lamy. V glavnih viol8'1 igrajo Claude Jade, Jacques Perrin, Marcel Josz, Elise Merte"8' V domu sv. Margerite se vse začne nekega dne, ko pride 4 zavod nova stanovalka Flore in prinese s seboj nekaj «zunanje* svežine. Med vsemi gojenci je spremembe najbolj potreben Ju'c.-in razmere v domu sc začnejo korenito spreminjati. Dotedai'1' red se začne majati in direktorica doma za "onemogle*, ki more več slediti dogodkom, pokliče občinske može, ki pridri" pod nadzorstvom šefa policije, da bi odstranili Julesa — cff" ovco. Toda ostali so vendarle solidarni in tega ne dopusti,'0' Nasprotno začne se prava revolucija, dogodki se bliskov'10 prehitevajo, glavni "podpihovalec* pa je seveda Jules. 21.40 DNEVNIK 21.55 Nogometni finale za pokal UEFA: JUVENTUS — ATLETI^ Koper — barvna 19.55 Otroški kotiček 20.05 Nogometni finale za pokal UEFA 21.55 Zvezde gledajo z neba, drugo nadaljevanje 22.50 Hokej na ledu Zagreb 17.55 DNEVNIK 17.45 Od doma do šole 18.15 Znanost: Pilula ni karamela 18.45 Narodna glasba 19.30 DNEVNIK 20.00 Dokumentarna oddaja 20.25 Nogomet: JUVENTUS — ATLETICf Švicarska barvna TV 18.00 Program za najmlajše 18.55 Srečanja 19.30 /DNEVNIK 19.45 Argumenti ' \ / 20.45 DNEVNIK 21.00 Zdravstveno danes: ALKOHOLIZEM 22.10 Danes v federalnih kamerah 22.15 športna sreda 23.30 Dnevnik 16.40 16.55 19.15 TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 13.00, 14.00. 13.30 17.00, 18.00, 19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro: 8.05, 9.05 Glasba za kramljanje: 9.30 Rojstna hiša naših velemož; 9.40 Koncert: 10.05 Predpoldanski omnibus: 11.40 Šolske oddaje; 12.00 Glas ba po željah; 13.15 Glasbeni almanah: 14.05 Koncert folk: 14.30 Mladina v zrcalu časa: 14.40 Glasba na našem valu: 15.35 Klasični album: 16.05-Od melodije do melod.je; 16.30 Za najmlajše: 17.05 Deželni solisti: 17.20 Glasbena panorama; 18.05 "Bunker*, radijska igra. KOPER 6.30. 7.30, 12.30, 13.30. 14.30. 16.30, 18.30, 20.30 Poročila; 3.05. 7.00 Glasba za dobro jutro: 6.35 Glasbena galerija: 10.10 Otroški kotiček: 10.45 Glasba in nasveti: 11.15 "Bjelo Dugme*: '12.05 Glasba do željah; 14.10 Plošče: 14.45 Armandov kot; 15.00 V svetu znanosti; 15.05 Pogovori o glasbi; 16.10 Zbor iz Mužca; 16.45, Med rojaki v zamejstvu;. 17.00 Po samoupravni poti; 17.10 Izložba h1 tov; 17.30 Primorski dnevnik: 17.45 Zabavna glasba: 18 00 Progresivna glasba: 18.35 Iz priljubljenih oper; 20.00 Zbori: 21.00 Čitajmo. RADIO 1 7.00. 8.00, 10.00. 12.00, 13.00. 14.00. 15.00, 16.00. 18 00, 19.00. 21.00 Poročila; 6.00 Jutranja '-.t ba; 9.00 Vi in jaz: 12.30 Saf% ja: 14.05 Slovnica; 14.20 Ddoj satire: 14.30 Radiomurales; *?2 Glasbeni grehi: 15.45 Pr lino 20.15 Poje Franco Tortora; ^ L'ngue tagliate; 22.30 ,Dal rojstva; 23.15 Lahko noč. SLOVENIJA 6.00, ,7.00, 8.00, 9.00, 10.00. 1)^ 12.00. 14.00, 15.00. 18.00. Vjl Poročila: 6.20 Rekreacija: Dobro jutroi otroci! 7.20 da na današnji dan; 7.30 ^' A šili sporedov: 8.08 Glasil«"1 nV,]f ne ja; 9.05 Za mlade radov^ji že: 9.25 Zapojmo pesem'. Aktualni' problemi marks'?.r,j 10.45 Turistični napotki: m Po svetu glasbe: 12.10 k8 c glasbg za opoldne; 12.30 ^ tijski nasveti: 12.4 Pihalne h (i be; 13.30 Priporočajo vam...' m|I Ob izvirih ljudske glasbene ture; 14.30 Glasba po 15.30 Glasbeni intermezzo' * V Spomini in pisma;, 16-00