jrffk N D f~yusteče..* NO. 205 *k ieri^ka Domovina [" III T(i 1 AM6RICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY tieivirig Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING, OCTOBER 24, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV r vzhodnem delu Zaliva Za Oljem bodo vrtali V j Ugrabitelji letala se ¥ Boliviji predali LA PAZ, Bol. — Štirje Tupa-mari, dva moška in dve dekleti, ki so ugrabili potniško letalo Boeing 737 v Argentini in hoteli odleteti na Kubo, so zapustili Argentino, ko jim Peron ni dovolil dati gasolina na nadaljni polet, in pristali na malem letališču Yacuiba v Boliviji. Peron je pozval predsednika Bolivije Banzerja, naj ne da u- Zvezna vlada s'e je odločila dovoliti iskanje olja tudi v vzhodnem delu Mehiškega zaliva ob obali Floride, Mississippija in Alabame. WASHINGTON, D .C. - Zaradi težav pri oskrbi dežele z oljem se je zvezna vlada odločila iti mimo ugovorov zagovor-j gorjva za letalo. Le- hikov prirodnega okolja in do- z ugrabitelji in potniki je Voliti vrtanje za oljem tudi v obtičalo na letališču in začela so Vzhodnem delu Mehiškega zali- se pogajanja med njimi in vlado va, kot je bilo to uspešno storjeno v njegovem zahodnem delu. Bolivije. Predsednik Banzer je ugrabiteljem obljubil, da jim bo dovolil prost odhod iz Bolivije, , Zagovorniki prirodnega okolja | če izpuste potnike. Ti so jih v in njegove ohranitve svarijo, da'nedeljo dejansko izpustili 40, ob-htegne izkoriščanje podmorskih j držali pa so tri in posadko v u-ležišč olja privesti do onesnaže-' panju, da bodo morda le mogli hja obal, ki jih vsako leto obi-' odleteti. šče na sto tisoče izletnikov in V ponedeljek so se končno po- > dali in izpustili še preostale Japonska in ZSSR se pogajala o ribolovu Japonsko zastopstvo je prišlo v Moskvo na razgovore o pravicah japonskih ribičev pri lovu v bližini južnih Kurilov. MOSKVA, ZSSR. - Ko je bil zadnjič predsednik japonske vlade Tanaka v Moskvi, mu ni uspelo doseči sporazuma s sovjetskim vodniki o štirih južnih otočjih v Kurilih. Sovjetska zveza je ta otočja zasedla oib koncu druge svetovne vojne in jih Japonski noče vrniti, četudi so bila del Japonske še pred rusko-japonsko vojno v letih 1903-1905. Brežnjev je menda ponudil Tanaki vrnitev dveh izmed spornih otokov, kot je to storil že pred njim nekdaj Hruščev. Tanaka je vztrajal na vrnitvi vseh štirih in do dogovora hi prišlo. Obe strani sta se vendar sporazumeli, naj se začno pogajanja o letoviščarjev. Geološka preiskava področja talce, pa dobili zato prosto pot kaže, da naj bi pod vzhodnim1 na Kubo. Tupamari so mestni delom Zaliva bilo v zemlji pod gverilci v Urugvaju, kjer pa jim pravicah japonskih ribičev za Gorskim dnom do 3 bilijone so-!je postalo zaradi ostrega nasto- iov v okolici teh otokov. Od ča- doy olja. Dnevno bi ga bilo mo-j pa vojske proti njim prevroče in | sa do časa se namreč dogodi, da goče načrpati do 590,000 sodov, | zato beže arugam. Več sto naj bi sovjetske mejne straže presene-to je nekako polovico tega, kar j jih prebežalo v Argentino, med ga zdaj dobijo izpod morja v njimi omenjena četvorka. Ladja se vnela na Atlantiku NEW YORK, N.Y. - V ponedeljek se je vnela na Atlantiku kakih 340 milj jugovzhodno od Halifaxa v Novi Škotski grška tovorna ladja. Ko ognja ni bilo mogoče pogasiti, so mornarji ladjo zapustili. Ameriška oceanografska ladja Hayes je rešila 36 mornarjev, med tem ko jih je 5 našlo smrt na ladji. Enega mornarja so pogrešali in so. ga poleg Hayesa pomagale iskati še druge ladje, med njimi potniška ladja Michelangelo. Spremembe podnebja nevarne m m svet Povečana nesnaga v ozračju je kriva ohlajevanja podnebja. WASHINGTON, D.C. - Spremembe v podnebju, ki jih povzroča nesnaga v ozračju, ogr o- v. . . žajo sposobnosti Združenih dr- ^C1jnah’ ^ 30 ^ ^ Privedle' žav za zadostne pridelek doma- Predsednikova odločitev je kom NIXON BO IZROČIL SIRiCI POSNETKE RAZGOVOROV Predsednik Richard Nixon je včeraj nepričakovano spremenil svoje stališče in sporočil zveznemu sodniku, da. mu ho v nekaj dneh izročil posnetke razgovorov s svojimi sodelavci v Beli hiši, kar je skozi tri mesece vztrajno odklanjal. WASHINGTON. D.C. — Pod pritiskom javnega mnenja se je predsednik “po bolečih in tesnobnih razpravah” odločil predati sodniku J. Sirici posnetke razgovorov v Beli hiši s svojimi sodelavci, v kolikor se nanašajo na Watergate zadeve. A, Haig, načelnik Nixonovega glavnega stana v Beli hiši, je dejal, da se Nixon ni odločil za to zaradi groženj z odstavitvijo, ampak v glavnem, da “pomiri domači vihar nasprotovanja” in okrepi vladno roko v urejanju mednarodnega položaja, ki je “težak”. Iz Clevelanda in okolice Bela hiša je objavila kasneje včeraj, da bo nocoj ob devetih predsednik Nixon preko televizije in radia govoril o svoji odločitvi, njenih vzrokih in oko- čemu prebivalstvu in milijonom čala tri mesece trajajoči boj za ljudi drugod po svetu, trdi stro- te P°Snetke’ ki.^ vznemirjal de-, zelo in ustvarjal negotovost, ko sodišče je njegovo odločitev potrdilo. Ko je prišel včeraj popoldne glavni predsednikov pravni zastopnik v tem ustavnem sporu pred sodnika Sirico, je dejal, da je Bela hiša upala, da bo v petek Pozdravi iz Floride— Marie in Ed Kovačič s Hecker Avenue pošiljata prijateljem in znancem pozdrave iz Miami Beach v Floridi. Asesment— Tajnica Podružnice št. 25 SŽZ bo pobirala v četrtek, 25. oktobra, od 5.30 do 8- zvečer asesment v šoli sv. Vida. Štirideset let— G. Max in ga. Mary Gerl, 923 E. 222 St., sta obhajala 21. oktobra 40-letnico svoje poroke. Na domu njune hčerke in zeta Mr. in Mrs. Stanley Kebe, 245 E. 272 St. so se za to priložnost poleg njiju zbrali še sin in shaha Mr. in Mrs. Michael Gerl ter hčerka in zet Mr. in Mrs. Donald Douglas. čestitamo in želimo še obilo veselih in zadovoljnih obletnic! Le še en županski vpisan kandidat— Okrajni sodnik G. J. McMona- Louisiani in v Teksasu. Polno izkoriščanje ležišč olja izpod friorja bi zahtevalo okoli 4500 globokih vrtin. Več članov Kongresa iz Floride je pozvalo predsednika Nixo-naj zadrži oddajo tega področja v zakup za iskanje petroleja, pa predsednik tega ni storil, ker smatra, da potreba po domačih virih olja tega ne dopušča. v Notranje tajništvo izdeluje in študira načrte tudi za iskanje olja pred obalo južne Kaliforni-le> v Aljaščanskem zalivu in Judje v ZDA za pomoč Izraelu NEW YORK, N.Y. — The U-nited Jewish Appeal je objavil, da je začel kampanjo za nabirko 750 milijonov dolarjev kot pomoč Izraelu in za druge humanitarne dejavnosti: Nixon potrebuje božjo pomoč MILWAUKEE, Wis. — Ko so tu vprašali znanega evangelijskega pridigarja rev. B. Gr aba- ku. „ ------- — na j ma, če bi svetoval svojemu pri- ^ °ntinentalni plošči v Atlanti-' j atelju Nixonu, da naj odstopi, je Graham odgovoril, da potrebuje Nixon “božjo pomoč”. V razpravo o Nixonu in njegovem položaju se Graham ni maral spustiti. ^tlersen nsialjefa! ®oxev@ prekšisjeiss i!@l§ WASHINGTON, D.C. — Posle vodeči pravosodni tajnik Ro-ert Bork je izročil nadaljevanje preiskav o Watergate zade-^ah, ki jih je vodil do zadnje so-°te posebni javni tožilec A. p°x, Henryju E. Petersenu, načelniku kazenskega oddelka v taJništvu. R- Bork je pripomnil, da bo °n sam ohranil končno besedo kB preiskavi, da pa bodo to “na-^Ijevali s polno vnemo” po na-^°čilu predsednika Nixona. Pri ern se bodo posluževali osobja, 1 ga je zbral A. Cox, in tudi gradiva, ki je doslej zbrano. H. E. Petersen bo imel poleg 6§a na razpolago tudi drugo o-“0hje pravosodnega tajništva, v ulikor ga bo potreboval, da pre-s avo nrived e d n uspešnega tijo japonske ribiče v bližini tokov in jih primejo ter odpeljejo. To povzroča stalna trenja in spore. Japonska delegacija, ki je prišla ta teden v Moskvo, je začela razgovore, ki naj določijo pravice japonskih ribičev do lova v okolju spornih otokov ter preprečijo nove spore. Moskva je posebno nejevoljna, ker skuša spod med njo in Tokiom izrabiti Peking. Spor seveda onemogoča tudi vsako gospodarsko sodelovanje med Japonsko in Sovjetsko zvezo. Zadnja bi rada dosegla japonsko sodelovanje pri izkoriščanju prirodnih Sibirije. Sovjetsko zvezo zastopa pri razgovorih ribiški minister A-leksander A. Iškov, Japonsko pa kovnjak za okolja dr. Reid Bryson. Senatovema pododboroma za poljedelstvo je razlagal zadnji teden: Izgleda, da smo na kraju dobe presežkov in ugodnega podnebja. Obilna znamenja jasno kažejo, da se podnebje na zemlji spreminja v smeri, ki ne obeta nič dobrega. Od leta 1940 je nekaj krivo da kapi mrzlega zraka nad tečajema rasteta ... Od leta 1930 je nesnaga v o-zračju močno porastla, zrak je postal manj prozoren in propusten za toploto sončnih žarkov. To nesnago je spravil v ozračje človek, nekaj so jo poslali vanj tudi obsežni izbruhi ognjenikov, bogastev | katerih dejavnost je po letu 1955 narastla. Predno se prah in druga nesnaga iz ozračja spusti na zemljo, mine več let. Na to smo pre- minister za poljedelstvo in goz-' malo pazili in posledice niso izo-darstvo Yoschic Sakurauchi. j stale. je povečeval sum v predsednika in njegovo delo. Predsednik je vstrajal na . stališču, da morajo posnetki razgovorov v Beli hiši ostati tajni, ker so to njegova osebna last in so bili v prvi vrsti napravljeni za zgodovinski arhiv in ne za sedanjo rabo. Njihova objava bi utegnila škodovati državnim koristim in otežila razgovore ž domačini še bolj pa s tujimi vodniki. Jasno je, da človek govori čisto drugače, če je prepričan, da je razgovore strogo zaupen, I kot če ve, da razgovor posnema- izdelam m predloženi kompro- gle je odredil( da mora Volivni mis končal ustavno krizo, da pa ' odbor namesto Jamesa Carneyja so “dogodki preko konca tedna | dati na ŽUpansko volivnico ime pokazali, da jo ni.” Alan1 bo na razpolago jo na trak in javnosti- Nixonovo stališče ni prevladalo pred zveznim sodnikom J. Sirico in ne pred zveznim prizivnim sodiščem. Sirica je zahteval posnetke, da jih sam pregleda in odloči, kaj je primerno i javnost in kaj ne. Prizivno NIX0N IZGUBLJA DALJE ZAUPANJE IN S TEM MOŽNOST VODSTVA ko: privede nca. Petersen je vodil vso ktoiskavo o Watergate zadevah, ^°kler ni tega posla prevzel A. k°x, ki je foil za to nalogo pose-Je3 imenovan v soglasju s Sena-to. Sedaj so po vrnili v njego-Ve roke. žabcem se je zamerila BEIRUT, Lib. — Igralka Liza Velnelli Je pretekli teden napo-e ala, da pojde v Izrael nasto-to pred vojaki, utrujenimi od v°^evanja- Nekaterim arabskim Pr je kilo to dovolj, da so e Gžili bojkot njenih filmov. rerncnski prerok Sončno in toplo. Najvišja tern Peratura okoli 75 F (24 C). WASHINGTON, D.C. — Predsednik Richard Nixon je bil lani v novembru izvoljen z ogromno večino za predsednika ZDA. Volivci so se izrekli zanj v dobri meri, ker so odklanjali premočno na levo usmerjenega demokratskega kandidata sen. G. McGo-verna, pa tudi zato, ker so u-pali, da bo uspešno zaključil vietnamsko vojno in nadaljeval pomirjevanje s komunističnim svetom, ki naj bi zagotovilo vojne siti deželi mir za vsaj en rod, če ne že za več, kot je kandidat Nixon o-betal. Zdi se, da so oni časi strašno daleč od nas. Nixonov u-gled in zaupanje v javnosti sta padla hudo nizko. Pri zadnjem povpraševanju preteklo soboto je bilo od povprašanih z njegovim vodenjem dežele zadovoljnih le še 22%! Kar 58'/'i jih je izjavilo, da Nixon postopa “diktatorsko”, 75% jih je obsodilo njegovo odstavitev posebnega javnega tožilca A. Coxa. Predsednik Nixon se je sam spravil v tako neugoden položaj. Ves čas, od kar je prišla v javnost zadeva Watergate, se je izmikal in obnašal tako, kot da nekaj skriva, zagovarjal in branil je svoje sodelavce v Beli hiši in hvalil njihovo zvestobo — sebi. In vendar ni ta tako važna, kot je važna zvestoba deželi in njenim zakonom. Te so ljudje iz naj ožje Nixonove okolice vse prevečkrat kršili v “preveliki vnemi” za svojega gospodarja. Čeprav je odklanjanje predaje posnetkov predsednikovih razgovorov v Beli hiši sodniku in senatnemu odboru utemeljeno, je Nixon pri tem postopal tako, da je poveča-val sum, da so v teh posnetkih dokazi za njegov “delež” v Watergate aferi. Ko je ta afera poleti razburjala javnost, je predsednik imenoval E. Richardsona za pravosodnega tajnika in ta je v sporazumu z njim izbral za posebnega javnega tožilca A. Coxa, demokrata in nekdanjega generalnega solicitor j a v času predsednika J. F. Ken-nedyja. Zajamčena mu je bila polna svoboda pri preiskavi. Ko je Cox zahteval od Bele hiše posnetke predsednikovih razgovorov in je zvezni sodnik J. Sirica to zahtevo spremenil v toliko, da naj posnetke izroče njemu samemu, je prišlo do odprtega spora z Belo hišo. Nixon je vlažil priziv na višje zvezno sodišče, ki pa je v glavnem potrdilo odločitev sodnika J. Sirice. Namesto, da bi se predsednik obrnil na Vrhovno zvezno sodišče, kot so preje napovedovali, da bo storil, se je začel pogajati z A. Coxom preko pravosodnega tajnika. Ponudil je obsežen pregled vseh posnetkov in izbral sen. J. Stennisa, da pregled primerja s samimi posnetki in ugotovi njegovo točnost. Posnetke je ponudil tudi senatnemu odboru, ki preiskuje Watergate zadeve. Sen. Ervin in Baker sta predlog sprejela, posebni tožilec A. Cox ga je odklonil. Na tiskovni konferenci je izjavil, da se bo dalje zavzemal pred sodiščem za predajo posnetkov, četudi mu je predsednik Nixon ukazal, da s tem preneha. Nixon se je postavil na stališče, da se je Cox uprl njegovi avtoriteti in je zato ukazal njegov odpust. Pravo-sodnik tajnik Richardson in njegov namestnik Ruckels-house sta rajše odstopila, kot bi Coxa odpustila. To je storil nato B. Bork, ki je prevzel vodstvo pravosodnega tajništva po odstopu prvih dveh. Nixon je bil pri svojem odločanju prehiter in nepremišljen. Namesto, da je ukazal Coxu, naj preneha zahtevati posnetke, bi bil svoj predlog prepustil v odločitev sodniku J. Sirici. če bi ta odločil ne- godno zanj, bi imel še vedno možnost pritožbe na višje sodišče. Nihče bi mu ne mogel očitati “diktatorskega” postopanja. Nasprotniki predsednika so komaj kaj bolj preudarni, kot je bil on v postopanju s Coxom. Kličejo k odstavitvi Nixona kot predsednika in namigujejo, da je bil Cox odstavljen zato, ker je prišel na sled dokazom za Nixonovo krivdo, ki bi naj nujno privedli do njegove odstavitve. Kongres ima pravico po u-stavi, da vso reč preišče in potem odloči, če je dovolj vzroka za postopek proti predsedniku. Naj Kongres gre na delo in dokler ne ugotovi nič trdnega, naj opravlja svoje delo in omogoči predsedniku Nixonu, da bo reševal nujna vprašanja v domači in mednarodni politiki. Uničevanje predsednikovega že tako pičlega ugleda in zaupanja je škodljivo vsej deželi, posebno v svetu, in je zato treba z njim prenehati. Od treznih, modrih vodnikov človek pričakuje trezno in mirno sodbo, ne pa prazne pozive in kričanje! Naši politiki, delavski in drugi vodniki vse prečesto pozabljajo staro temeljno pravno vodilo — Državno dobro je najvišji zakon! Wright je nato zaključil, da četudi bi bil Sirica sprejel kompromis, “bi bili taki, ki bi trdili, da se predsednk upira zakonom”. “Ta predsednik se ne upira zakonom,” je izjavil A. Wright. Nato je sodniku dejal, da bo dobil posnetke v nekaj dneh, kakor hitro bo to možno urediti. Presenečenje je bilo popolno, nihče namreč ni pričakoval, da se bo predsednik odločil za pre-! dajo posnetkov sodišču, ko je ! preje tako odločno branil svoje stališče in se pri tem opiral na koristi vse dežele in ohranitve iuspešnosti predsednikovega dela in poslovanja. Alexander Haig, Nixonov načelnik glavnega stana v Beli hiši, je kasneje razlagal, da se predsednik ni odločil za predajo posnetkov toliko zaradi groženj v Kongresu z začetkom postopka za njegovo odstavitev, kot za to, da bi napravil “konec domačim sporom” in okrepil roko zvezne vlade v mednarodni politiki, kjer je položaj trenutno “nekam težek”. novega kandidata, ki ga morajo do jutri popoldne ob 4. predložiti isti, ki so predložili odstopi vsega J. Carneyja. Dekle streljalo na fanta— Učenka Shaker Heights High School, ki se je sporazumela s fantom, učencem iste šole, da gresta vsak svojo pot, je kasneje v šoli streljala nanj iz neposredne bližine. Fant je bil resno ranjen poslan v bolnišnico, 16 let staro dekle pa so poslali v Dom ža mladostne zločince. Strel na učitelja— V višji šoli v Barber tonu je šolar, ki ga je upravitelj grajal zaradi izostajanja od pouka, potegnil iz žepa revolver in streljal na upravitelja Fredericka T. Crewse, ki so ga težko ranjenega odpeljali v bolnišnico, šolar je pobegnil in ga policija išče. Zadnje vesti j WASHINGTON, D.C. — Kljub predsednikovi odločitvi, da Socialni demokrati zborujejo v Berlinu BERLIN, Nem. — Kancler Willy Brandt je vodil parlamentarno delegacijo svoje stranke v Reichstag v Zahodnem Berlinu prvič v več kot treh letih, da bi poudaril opravičenost takega zborovanja v Zahodnem Berlinu. Vzhodna Nemčija, Sovjetska | zveza in njeni evropski sateliti i še vedno nočejo priznati vezi j med Zahodno Nemčijo in Za-Berlinom, med tem ko preda posnetke sodniku Sirici, sta Predstavniški dom in Senat sklenila, naj njuni sodni odbori pregledajo, če obstoja | W’chhm kak razlog za začetek postopL zah°dne sile, ZDA, Britanija in ka proti predsedniku Nixonu k1ranc^a’ P°dpirajo stališče Bon-za odstavitev z vodstva dežele, ina’ da 50 toke vezi bistvene in v Glavna teža preiskave in raz- to-viru sporazumov štirih sil tudi dovoljene. Spor zaradi tega je privedel do zastoja razgovorov Bonna s Prago, Budimpešto in Sofijo o ureditvi rednih diplomatskih odnosov. pravljanja bo na odstavitvi A. Coxa in vzrokov, ki so do nje privedli- ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Varnostni svet je včeraj sprejel novo resolucijo, v kateri je zahteval ustavitev sovražnosti na Srednjem vzhodu in vrnitev obeh strani na položaje ob sprejemu prvega premirja v ponedeljek ob 12.52 popoldne. To premirje ni dejansko nikdar stopilo v veljavo, ker so ga tako Egipčani kot Izraelci kršili, Sirija pa ga sploh ni sprejela. Novo resolucijo so sprejeli vsi prizadeti in vesti s Srednjega vzhoda trdijo, da so sovražnosti ustavljene. PARIZ, Fr. — Le Due Tho je objavil, da ne more sprejeti No- J belove mirovne nagrade, dok- ’ ler v Indokini ni miru. Mirov-! no nagrado je dobil skupno z | dr- H. Kissingerjem v priznanje za dogovor o končanju vietnamske vojne. WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik H. Kissinger je včeraj objavil, da je odložil svojo pot na Kitajsko, da bi lahko posvetil več pozornosti Srednjemu vzhodu, kjer prvo pre-mire ni obveljalo. NEW YORK, N.Y. — Bivši clevelandski župan Carl Stokes, ki je vodil večerno oddajo novic na NBC v New Yorku, je bil zamanjen, ko je bila ta oddaja na zadnjem mestu v tekmi z drugimi postajami. /»■IVIJE RI e/%■ m—H O/Vi E 6U7 St. Clair Ave. m „ ^ meriko. Ko je ameriški poslanik protestiral radi tega napa- /a!yiiEMl3>i£/lL POyOWilU/t 1 Pri španskem ministru za zunanje zadeve, je dobil od- govor, da avtor ni več član španske vlade, istočasno pa mu je sporočil, da želi govoriti z njim sam general Franko. Ko je bil ameriški poslanik sprejet pri Franku, je očividno prvič zvedel za Kennedyjev sestanek s španskimi revolucionarji in ga samo vprašal: “Ali tako postopate s svojimi prijatelji?” (Dalje sledi) 4311-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily Saturdays, Sundays, Holidays and 1st weejs of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Z* Združene države: S18.0G na leto; $9,00 za pol leta; $5„5G za 3 meseca Ca Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES; United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.59 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months: $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND. OHIO No. 205 Weds., Oct. 24, 1973 Š. R.: Nemčija in Amerika I BESEDA M NARODA H IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — Lepo je in- roke. Lahko sta ponosna na svo-dijansko poletje. Letos je kar jo družino.. Vsi trije fantje: dr. prijetno grelo stare kosti. Pa bo Peter, zdravnik, dr. Andrej, pro-kmalu postalo bolj zimsko, sajjfesor, Tomaž, učitelj, in Mojca, so blizu Vsi sveti. Doma je bilo ki se je letos poročila, tudi uči-v tej dobi večkrat kar preveč | teljica, so v ponos obema. Do-sivo nebo in listje se je v vseh j bro sta jih vzgojila. Otroci se barvah vsipalo na tla. Tudi tu- niso potepali okrog, ampak mar-kaj dobiva drevje lep okrasjljivo študirali. Sin dr. Andrej predno bo mrzel veter zapihal sedaj poučuje na Kennedy-Mar-okrog oglov. tin Luther King College. In še Slovenci obhajamo 29. oktob- nekaj je lepo: njegov glas krep-ra svoj narodni praznik — dan ko doni s kora naše slovenske narodnega osvobojenja, ko je katedrale. zgodovina zapisala mrtvaški list j Ob smrti pok. Johna Jericha isimiie slovenske šole na Soriškem v novem šolskem letu n. Prijateljstvo Allena Dullesa in generala Gehlena se je izkazalo dragoceno, ko se je ob Adenauerjevem obisku v Ameriki na banketu v nemškem poslaništvu Adenauerju v _ ........ , približal ameriški general Trudean, šef vojaške špijonaže, j mačehovski Avstriji. . Majhen smo brali v angleških listih, a in ga pozval, naj spravi v red svojo hišo, odpusti Gehlena ! slovenski narod, stisnjen med, je pisal v jugoslovanskem j ezi-in razpusti njegovo organizacijo. Adenauer je presenečen j ^he, Nemce in Madžare, je iz-ku”. Kje le neki so iznašli naši nad netaktnostjo ameriškega generala temu mirno odgo- i powdal, da noče biti več hla-| brihtni novinarji jugoslovanski voril, da banket ni kraj, kjer bi se te vrste problemi reše- (Pec Nemcem, niti nikomur dru- jezik”. Gotovo jim je to natve-vali, in ga je pozval, naj se vrne prihodnji dan. Med tem 1 gemu. žal, zgodilo se je obratno, je Adenauer obvestil brata Dullesa, ki sta se nemudoma o-j Preveč smo verjeli lepim bese-brnila na predsednika Eisenhowerja in zahtevala, da žrtvu-1darn— je nasprotnega ameriškega generala. Končni uspeh te ak-j navadno je Slovenska Radij-cije je bil, da je general Trudean izgubil svoje mesto v Wa- ska ura, ki letos slavi 23. oblet-shingtonu in bil premeščen na Korejo, general Gehlen pajnico obstanka, priredila temu je ostal na svojem mestu Druga zanimivost Gehlenove delavnosti je dejstvo, da je po sporu s Stalinom, Gehlen dejansko rešil življenje Titu. Gehlenova organizacija je namreč uspela v Celovcu prestreči sovjetskega agenta, po rodu Madžara, ki je bil poslan v Jugoslavijo z namenom, da ubije Tita. Gehlen je poslal v Celovec nekega madžarskega oficirja, ki je služil v njegovem štabu. Temu oficirju se je posrečilo odkriti v prazniku primerno p r osi avo. Guverner in župan mesta Ohi- zel kak slovenski “jugoslovč-nar”. G. Jerich-Regerčan bi se dvakrat obrnil v grobu, ko bi to zvedel. Čakal sem pred hišo s svojo palico, da koga vsekam po trdi butici. Skoraj ga bi. Mimo je prišel možakar srednjih let. caga sta proglasila “Slovenski j Razgovor j ala sva se o tem in o-dan”. Letos je drugih proslav, nem. Bil je pristen Amerikanec dovolj, zato bo odpadla tudi ta seveda, ki o prilikah v Evropi proslava. Bo pa, ako Bog da, sejnima pojma. “Kakšne narodno-lepša prihodnje leto. Slovenska sti pa si?” me je vprašal. “Sem radijska ura vabi že sedaj na Slovenec,” sem mu povedal. Celovcu tega sovjetskega agenta. Ponudil mu je tisoč , do-' veselo silvestrovanje v veliko j “Torej German?” Ne!” me je larjev in za to ceno je agent ne samo opustil namero, da1 farno dvorano. Če smo že pri! ujezilo. “Pa Soj ni mnogo raz- prekorači jugoslovansko mejo in ubije Tita, ampak je verjetno tudi vstopil v Gehlenovo organizacijo. Tito se je Geh-lenu pozneje oddolžil na zanimiv način. Ko je Hruščev imel na kongresu Sovjetske Komunistične stranke znani govor, v katerem je napadel Stalina, je jugoslovanska vlada poskrbela, da je prišel ta govor najprej v Gehlenove roke, nato pa potom Gehlena v Ameriko. Slovenski radijski oddaji, moramo omeniti, da so jo osnovali in jo še danes vodijo slovenski no- like,’ je trdil trmasto po svoje. O, seveda! “Gutten Morgen — “Dobro jutro”, v tem je razlika. vonaseljenci, ki so prišli sem po, “What is this?” Pomeni eno in letu 1949. Če bi teh ne bilo, bi isto: “Good morning.” Ali vidiš tudi ne bilo slovenskih oddaj. sedaj razliko? “Zakaj ni samo V AD je S. T. primerjal naše- en jezik na svetu,” je žalostno Pred letom dni je general Gehlen izdal spomine. Knji-!sa predsednika Nixona cesarju vzdihnil in odšel, jaz pa sem že ga nosi naslov “Der Dienst” (Služba). V tej knjigi sporni-j Francu Jožefu L, ki je rekel: držal palico, da ga kresnem po nov je Gehlen postavil lep spomenik svojemu ameriškemu j “Nioesar mi ni bilo v življenju zadnji plati... prijatelju Allenu Dullesu in njegovim nedvomnim sposob- prihranjenega.” Ženo so mu u- ■ Čez en teden, če bo g. urednik nostim, posebno sposobnosti trezno presojati dogodke. Bi-;bili anarhisti. Sin Rudolf, preč dobre volje, spet kaj. Lepo Vas la Sta Si popolnoma različna po značaju. ^ stolonaslednik, se je ustrelil,'pozdravlja Allen Dulles je ljubil družbo in glasno zabavo, — mo- ’ njegov nečak, prestolonaslednik goče je v tem presegal Gehlena, kajti kdo bi pač slutil špi- Franc Ferdinand, je bil z fženo jona v človeku, ki se rad glasno zabava in ki ljubi bučno ubit v Sarajevu. Našemu pred- sedniku in njegovi družini se ni zgodilo ničesar takega. Da je zašel v razne homatije, npr. Watergate, je njegova krivda. To- “Toti štajerc” r0 kiSflll pri Mariji Wuebwzati raste in dozori v zavednih slovenskih družinah. Kjer je materin jezik, naša naj dražja dota, CLEVELAND, O. — Lepo vreme je vplivalo na ljudi, da so veselo razpoloženi se odzvali povabilu Oltarnega društva in na- tih Vstopnicah se je videlo, da je prišlo na to kurjo in govejo pečenko polnih 461 duš. To je družbo. Gehlen je živel skrito življenje in niti v Pullachu ga ogroma večina uslužbencev ni poznala. Hrano so mu nosili v njegov urad. Nekoč ga je Dulles ^vprašal, zakaj živi kot puščavnik in zakaj nikoli ne vabi ljudi v svojo hišo. Gehlen mu je te-|rei nesmiselna primerjava... daj priznal, da nima sredstev, da bi si kupil hišo. Allen j Kako bo s slovenstvom v bo- ___________ ................- Dulles mu je takrat omen,I da bi se to moglo kako urediti, doče? To je odvisno od nas sa-i polnili minulo nedeljo, 21. okt. Ko je bila vzpostavljena Nemška Zvezna Republika dn ,e mih. ,Sjovcnska narodna zavest LSo šolsko dvOTan0, Po prežte. nemška vlada prevzela Gehlenovo organizacijo, mu je Allen Dulles poklonil skoraj četrt milijona nemških mark in mu naročil, naj si kupi hišo v bavarskih gorah. General Gehlen je vzel naročilo dobesedno in si kupil hišo blizu Starnberškega jezera. Svojega načina življenja vseeno ni spremenil, na hiši so še vedno spuščene zavese na oknih. Allen Dulles je pozneje postal žrtev neuspešne invazije Kube, čeprav je krivdo dejansko nosil predsednik Kennedy, ker je napadalcem odklonil pomoč ameriškega letal-siva. Allen Dulles je molče vzel krivdo nase in se umaknil iz javnega življenja. S tem je potrdil misel, ki jo je v svojih Spominih tako lepo izrazil Slovenec, generalštabni polkovnik Vauhnik, bivši jugoslovanski vojni zastopnik v Berlinu, da namreč v življenju vojaškega obveščevalca ni mesta za slavo. Toda takrat so se nemško-ameriški odnosi že začeli ki smo jo prejeli od svojih star-; razveseljivo lepo število, še so šev, stalno občevalno sredstvo v! bili, ki bi radi prišli, pa se je družini, kjer so doma na polici prenehalo s prodajo vstopnic. Za slovenske knjige, predvsem Mo- kaj več ljudi bi bilo treba peč horjevke, kjer so naročeni na za par komolcev potegniti in še katoliške slove nske časopise, par loncev prikupiti. Ameriško Domovino, Ave Mari- V kolikor sem jaz prisluhnil, jo itd., kjer obiskujejo sloven- so bili gostje s kvaliteto in paško mašo*, slovenske prireditve, strežbo . zadovdljni — seveda, kjer starši pošiljajo svoje otro- med tolikšno družino je lahko ke v sobotne slovenske šole (v kje kakšen pogrešek — ali se Chicagu imamo Slomškovo slo- nekdo najde, ki ni bil še nikoli krhati. Amerikanci, ki so Nemce razumeli in cenifi njiho-!vensko sobotno šolo), tam bo in nikjer zadovoljen, ve sposobnosti, so bili ali mrtvi ali pa so se že umaknili ;z s ovenstvo se živelo. Ce bedo Bom tukaj povedal, kako se je javnega življenja i h1-112*116 odpovedale, kako naj v naši hiši počutil — nekdaj ze- Izvolitev rajnega predsednika Kennedyja je nepriča-i sl°vens!vo še ŽM? lo skromni moi Petelj, kovano doprinesla k poslabšanju odnosov z Nemčijo Ken-' Ta ucence vlS]lh so1 imam0 So že daleč tista leta’ odkar nedy, čeprav praktičen katoličan, je bil tipičen produkt ze pouk sloven^ine: Pouk sva se z mojo ženo povezala v harvardske vzgoje, salonski levičar, ki si je skušal utrditi JevP^vzel Profesor dr-Jože Gor- sedmega. Leto pozneje se mi svoj sloves v rušenjem tistih, ki so bili po prepričanju in fC' ]N'amen le prikazati učencem povabi moj prijatelj (je bil še interesih tradicionalni zavezniki Amerike. epoto slovenske besede in naše samskega stanu) k nama na po- Treba je samo pomisliti na tragično usodo predsedni-j sl°venske pisatel''e- ; čitnice. Ga je gnala radovednost, ka Diema iz Južnega Vietnama in njegove družine, kakor! .KrardU umrl S- Luka kakšno ženo imam in kako vozi- jo je V vsej tragiki razkrila objava Ellsbergove knjige. I •BurJek- Za Delavski dan se je va skupaj. Že po par dneh v na-Podobno je bilo s Španijo, kjer ima Amerika vojaške i?3 stalno poslovil iz Chicaga z jmi hiši (bil je gost teden dni) baze. Ob svojem obisku v Braziliji se je predsednik Kenne-jženo in družino Pavleta Burjek. je dal glasno vedeti, da imamo dy sestal s španskimi revolucionarji, nasprotniki generala | Dočakal ie 75 let življenja. Iz- stopnice pregoste, solata je pre-Franka, k' živijo tam v emigraciji. Ob tej priliki jim je ob-jpcdnda se mu i6 želja, da “v kisla, sladoled premrzel, voda ljubil, da bo delal za zlom Frankovega režima. Ta sestanek domači mu truplo leži”, premokra in ne vem, kaj še vse je bil očividno in filtriran od Španske špijonaže, ki je nemu- Preostalim naše sožalje! mu ni bilo prav. Tako vidite, da doma obvestila generala Franka. Franko je poklical enega' G- dr- Alfred Fishinger in se včasih dobi človek, ki mu ne svojih ministrov in ga pozval, naj izstopi iz vlade in isto- n.ie'g°va dobra ženka sta pred moreš prav pod milim soncem časno objavi v enem izmed španskih časopisov napad na A- kratkim obhajala 38-letnico po- postreči. otrok. In vendar štejejo samo Sovodnje tisoč prebivalcev. So-vodenjci gradijo novo šolo. Toda če bodo pri njih rojstva tako padala, bo šola služila drugim o-trokom in ne njihovim. Podobno bi človek rekel glede Števerjana in Jazbin. Tudi tam je nekaj manj kot tisoč prebivalcev, a samo sedem otrok v prvem razredu. Ali bodo te naše najbolj slovenske vasi izumrle same od sebe? Problem enorazrednic Za zaključek še ena misel. Na slovenskih šolah je preveč enorazrednic oziroma dvorazrednic. To so šole, kjer ima en sam učitelj otroke iz vseh petih razredov ali vsaj iz več razredov skupaj. Take šole so dediščina iz preteklosti, ko je šlo za to, da petem Tma vsaka vas svojo šolo, četu-j di enorazredno. Moderna šola pa stremi za tem, da ima vsak razred svojega učitelja oziroma učiteljico. Pouk v takem razredu je namreč polno uspešen. Marsikje so zaradi tega začeli združevati šole tako, da dobijo zadostno število o-trok za petrazredno šolo. Otroke zaradi tega prevažajo iz več vasi v eno osrednjo šolo. V ponedeljek, 1. oktobra, se je s šolsko mašo začelo novo šolsko leto na vseh šolah. Poglejmo, kakšna je podoba na slovenskih osnovnih šolah na Goriškem. Na ljudski šoli v ul. Gorice v Gorici bo v novem šolskem letu 95 učencev (lani 82), v ul. Ran-daocio, prav tako v Gorici, pa 41 (39). V štandrežu bo šolo o-biskovalo 54 otrok (lani 43), v Podgori 22 (19), v Pevmi 18 (19), v Stmavru 10 (8), v Šte-verjanu 44 (48), v Plešivem 5 (4), v Škrljevem 1 (2), v Doberdobu 74 (69), v Jamljah 23 (23), v Dolu 18 (15), v Sovodnjah 46 (47), v Rupi 33 (31) in na Vrhu 19 (25). Skupno je letos vpisanih 503 otrok (lani 475) in sicer 107 v prvem, 106 v drugem, 108 v tretjem, 95 v četrtem in 86 v razredu. Rekorden vpis je bil letos v prvi razred na osnovni šoli v u-lici Croce v Gorici. Od 19 lani vpisanih je poskočilo število na 29 letos. To povzroča problem pouka v tako številnem razredu. Po zakonu bi marali razred razpoloviti in imeti paralelko. Toda primerne nove učilnice ni. Zato predlagajo, naj bi določeno število otrok iz ulice Croce vozili v prvi razred v ulico Randaccio, kjer je samo šest otrok v prvem razredu. Padlo je število otrok v 1. razredu v Doberdobu in Sovodnj ah, povečalo se je v štandrežu. V celoti vzeto je v prvih razredih osnovnih šol letos 1 otrok več vpisan kot pa prejšnje leto. V vseh razredih osnovnih šol je pa 28 otrok več kot lani. To je do-' postojank, od tega 134 oskrbo-bro znamenje, saj smo presegli vanih, ostale pa so le zavetišča število 500 vpisanih otrok. ali bivaki. Od vseh oskrbovanil. Vprašanje, zase so učne moči. koč je le 58 takih, v katerih sc Povečalo sč je njih število v Go- oskrbniki v rednem delovnem rici v ulici Randaccio, kjer ima- razmerju s posameznimi planin-po letos štiri učne moči, lani tri. skimi društvi. Večina teh koč je Eno učno moč več imajo letos težko ali popolnoma nedostopne tudi v Jamljah (3) in Rupi (4), z avtomobili, zato je njihova o-eno manj na Vrhu (2), ker se je skrha težavno in naporno delo. zmanjšalo število otrok od 25 na Zato imajo oskrbniki posebne 19. i dodatke in zaslužijo povprečne Ob primerjanju števila otrok okoli 3,500 dinarjev mesečno po raznih šolah pa zbodejo člo- Kljub vsemu je oskrbnike težke veka nekatera dejstva. V Škr- dobiti, ker so večji del zaposlen: Ijevem je vpisana samo še ena le nekaj mesecev in tako tud: deklica in sicer v 4. razredu. Kaj plačani. Nekateri so v času, kc bo s to šolo? V šoli na Plešivem so njihove koče zaprte, plačan: je letos pet otrok. Ali ni to pre-1 kot običajni gostinci brez dodat-malo za tako veliko naselje kot kov. je Plešivo z ostalimi zaselki pod' Vse to povzroča, da se oskrb-Medano? . miki naglo menjajo in tudi po- Pokazali bi tudi na problem, strežba v planinskih kočah ni Sovodenj. Tam imajo združeno taka, kot bi bilo želeti. Tako se šolo za Sovodnje in Gabrje. V .dogaja, da dajejo planinska dru-prvem razredu je samo sedem štva koče v najem ali v zakup, pri čemer se prenekatera izmak- Tako delajo v Sloveniji, tako so začeli delati v Furlaniji. Tam SO' ukinili že večje število enorazrednic in več razrednic ter ustanovili petrazredne šole Nam naj bližji primer je v Za- graju. Tam so združili šole iz Martinščine, Zagraja in Zdrav-ščine in ustanovili močno petrazredno šolo s celodnevnim P°' ukom. Kaj pa na naših šolah? Ali bomo zmeraj vztrajali na enoraz-rednicah in večrazrednicah kot do sedaj? Poskuse združevanja so napravili tudi na naših šolah. V Števerjanu so združili enoraz-rednico v Jazbinah s šolo v Števerjanu in dobili petrazredno šolo s polnim poukom. V sovo-denjski občini so združili enorazredno šolo v Gabrjah s šolo v Sovodnjah in dobili prav tako pet razredno šolo. Vendar so bile pri tem težave od strani staršev, ki hočejo imeti “svojo“ šolo v vasi, četudi enorazredno. Takšne šole pa s°’ znova poudarjeno, p e d a g oško manj učinkovite kot šole s petimi razredi. Zaradi tega je naše mnenje, da bi tudi na slovenskih šolah morali stremeti za tem, da se po pameti združijo manjše šole v večje šole, če mogoče v polne petrazrednice. Takšne šole imajo bodočnost. Naj bi o tem prizadeti razmišljali! K. G. Planinske koče prehajajo v pridobitniške roke V Sloveniji je 163 planinski! Tudi v mojem imenu ta veliki ne iZ:Pod nadzora planinskih dru-“kranjsld Bog-lonaj” vsem, ki štev- Nekdaj so bili oskrbnik! ste se povabilu odzvali - potem Planinskih koč v njih cela de-še prav vsem, ki so pri tem far- setletja in več. Med njimi in o-nem kosilu kjerkoli in kakorkoli biskovalci planin se je razvil po-pomagali - posebna pohvala in seben Prijateljski odnos, ki je zahvala pa gre glavni kuharici gospe Tončki Urankar. Pregovor pravi: Če se v kot postaviš, v kotu ostaneš. Jaz sem se rinil v ospredje, za kako pomembnejše in vidnejše delo — članice Oltarnega društva pa so me lepo poučile — so blage duše. Rekle so mi: V hrbtu te nekaj drži in z nogo nekaj šantaš, nisi za kakšno težje, pomembnejše delo. Če ti je prav, muziko bi prevzel v oskrbo. Tam gori v onemle kotu postavi svoj “orkester”. In sem res sviral na vse pre-tege cele 3 ure. G. Petrič me je večkrat opozoril, da sem pregla-san. Jaz nisem več mlad in moj gramofon tudi ne. Je na premog — ko pa se pošteno razgreje, daje od sebe lepe ‘Štirne’. Še tole pripomnim, predno naredim zadnjo piko — kadar boste spet kuhale, povabite me, da bom spet okrogle igral — in drugi vsi se spet povabilu Oltarnega društva cdzovite. In moj pozdrav vsem, ki bodo! te vrstice čitali. J. P. napravljal obiske v planinskih kočah tako prijetne. Sedaj tega ni več ali skoraj ne več, prav tako v teh kočah ni več nekdanje domačnosti in občutja skupnosti prijateljev in ljubiteljev gol’a, oskrbnikov planinskih koč in njiovih rednih obiskovalcev! Hram naše besede Slavistično društvo Slovenije si prizadeva, da bi Slovenci dobili svoj osrednji literarnozgodovinski muzej, kot jih imajo tudi mnogi drugi narodi (najbolj znanega imajo Čehi v Pragi). V zadnjih letih je projekt idejno dozorel in društvo je zdaj o njem obvestilo prosvetno-kulturni zbor slovenske skupščine, kulturno skupnost Slovenije, republiško izobraževalno skupnost in skupščino mesta Ljubljane ter jih prosilo za mnenj e. Muzej naj bi nazorno prikazoval našo slovstveno zgodovino od pismenstva v srednjem veku do naj novejšega časa. Posamezna doba in njeni avtorji naj bi bili prikazani z rokopisi, knjigami, publikacijami, fikami, osebnimi predmeti in drugim gradivom. Upoštevani naj bi bili tudi jezikoslovci in Jovstveni zgodovinarji. Med pomembnimi nalogami muzeja naj bi bil odkup celotne napuščine pomembnejših ustvai alcev z vsemi rokopisi, knjižni-:o, pohištvom in osebnimi pred .neti. V sklopu muzeja bi ivtorji dobili svoje posebne so ;e. Zapuščina bi bila tako vselej tudijsko dostopna. Muzej bi naj torej seznanjm javnost z našim preteklim slov^ tvenim delom in olajševa .nanstveno raziskavanje. Izdaj naj bi tudi ustrezne publikacij6 i svojega področja. Tretja P° nembna naloga muzeja bi bda’ da bi. vodil pregled in nadzor nad krajevnimi muzeji, spomii1 ;kimi sobami, grobovi, spome liki in ploščami literarnozgod0 /inskega in jezikoslovnega 2na čaja. Kot najprimernejša stavba Zc- muzej se ponuja Zoisova pala6a v Ljubljani ob Ljubljani61 (Breg 22). Stavba je prostorna, obdaja jo kulturnozgodovinski lij in v njeni bližini so P° membne nacionalne kulturn6 institucije. Predlagatelj je v svojem P^ smu omenjenim institucijam lZ razil željo, da bi dobil moraln0 in materialno podporo za ureS ničen j e svojega načrta in meni, da je slovenski literarnozgod0 vinski muzej imperativ naše na rodne kulture in znanosti. Obalno cesto so zaceli graditi Ta teden so začeli s priprav Ijalnimi deli na novi obalni ce sti. Skupnost cest Slovenije se je v avgustu letos sporazum6^ s predstavniki koprske občin6’ kako naj bi gradili prvo te ceste, ki zajema območje 0 ankarskega križišča do Kopr3’ vključno križišče pri BivJu' Prva pripravljalna dela so za6e" li z izkopi pri ustju Rižane. Za vojaške šole ni veseli3 Znano je dejstvo, da se mlacb na v Sloveniji ne zanima za jaški poklic in ji ni do vojaški1 šol. Na posvetu republiškega ocb bora zveze rezervnih častnik°v Slovenije so sklenili, naj si postavi za nalogo tudi “skrb za vključevanje dijakov v vojašk6 šole”. S1P Jurčič: CVET IN SAD Izviren roman ~ *■ ~ ~ A ~ -ž. ~~ A~~A - 1)va\ajsto POGLAVJE. Le Pred ulnjakom , in prijeten jesenski dan ^ solnce; čigar žarki že nekaj s abevajo, nagnilo se je proti ^im sivim goram. vinogradih je živo gibanje, V trgatev. a> s skrbjo, strahom in ve- Trt; ai upanjem pomladi obreza-p’Guljena, prignojena in oko-(jU a’.n^ prevarila kmetiča, obro-dek ^ °bilo. Brdke, polnolične Rr If6 naLirajo lepo, dozorelo 2(j . .^e v svoje posode, šegavo ja' ln 2 glasnim smehom odbi-pre° ^a§ajivosti in strižejo ne-Sobmi!ijene besede mladeničev sedoaČeV; Z<^a‘' z0Pe^ s ^ho be-p0 uLrepajo mej seboj skriv- iw ne re^i 0 tem in tem, ne baš , regrdem fantinu, o oni prija-nožek z grozdjem, nadeto ■ ^CL Zadovoljen stari možek brentm nosi upognen pod težkim bre- teze mej obranimi braj brarr na^L;reber proti vinskemu dost, dami Poje in uka vesela mla-2im v0n^ 3tarec pak, se veseli ^S.e uedelje, ko bode s klju-pQ malo lodrico v roči gazil kra^e^u iz vasi semkaj gori v Vrv, Z^° kapljo pokušat. Vf Vin°gradov st°ji majhna " S a hiša, ne daleč od nje del; vftu kih ulnjak, skoro poln bu- Oi ^I '.P^jev. Na sprednji stra-Ogj^Uka je kakor podaljšek na kla[j P^^osta klop iz hrastove kl°pe nareiena. Moža, ki na tej koj tSedi> spoznal bi čitalec ta-Ujejp stl je, ki smo ga v prejš-ki ga poglavju ž, njim seznanili, bjejp te Leon po njegovem, vna-dega J2načaju poznal kot mla- Pvofesc —sorja. eitaj v kateri je menda prej Locas0dložil je na stran in zdaj it iu polagoma vleče dim °LaZirS0CeVne PiPe' Zamišljeno dokopv6.2ctaj bučele, ki so že ^ te še 6 SVDt° jesensko biro kjgy Poredkoma letajo iz pa- H; rumeč Vv.panie; zdaj ogleduje t'ode • 6 ctvkajoče vrabce, ki se klejj Vrvrajo v bližnji živi do gr Veje do veje, od grma tn. se brez dela in skrbi ŽQPet °’ Ovijanja vesele; zdaj Vinrf0sluša Petje, ki se čuje p ^adov pod njim. ^ tzati 21 Za mej0 vtdt človeka ^ tejp 5e' "Lakoj spozna Leona, v'd SesiCasu’ ^ar sta se bila v pr-de Večj,5’ ^tskal ga je bil Leon klej in naredila se je bila ^Ijskg11Tla neLa ožja vez prija-seznanja. S premisle-?kapjaravim: prijateljskega se-^eklr,e-v ^akaj prijateljstvo v du, ka^Sern> drugačnem pome-sWoh I,_Pr to imenovanje svet br»„ rabi, mej njima ni bilo Oflctuka0^0^e' Prijateljstvo je le n5§to skleneno, kjer je *ii Po^p1 življenju, vsaj v skraj-^ja, j r,.0St vzajemnega mišlje-teh harmonija. Da Li tw, Veh ni mej mladeničem, *k cloy^f611’ 2 dobro vero v svet , ?0retGjv5Vo tu stoji, in mej do- j •6^§Ub'i rnozem> ki je morda 111 duc}a 1 0srečevalni vid v srečo ■ v6 na0betat°čo prihodnost, ki ! C^°Veka Vjdd tooiti človeštvo od Szega p3 jedno sovraži in le iuLi, to se mi zdi prav ^atUra , S03ebno pa, če jima je ^tičnp llcne talente in izreja vi Leon potem, ko se po navadnem pozdravu usede zraven profesorja. “To je prav pametno,” pravi ta. — “Mravlje in bučele so človeku, ki se v svojem egoizmu imenuje gospodarja vsega stvarjenja, najbližje. Ptica pod nebom, podlasica v meji in večina druzega, kar živi, brezskrbno zaupa materi naturi. In res se mi zdi, da jim je ta boljša mati ko nam in bučelam. Človek in bučelica morata trdo delati za zimo, in če se slaba letina primeri, hudo je obema- Jaz bi mislii, da imamo to živalco ravno zaradi tega radi, ker smo tako nekako po usodi v rodu ž njo.” “Ta sorodbina se da še dalje razpeljati, gospod profesor; celo v politiko pridemo od bučel.” “To pa raje pustiva, o tem jaz ne govorim rad. človeka denaš-nji dan mora srce boleti, če misli na politiko,” pravi profesor. “Jaz ne mislim tako. Morda nisem prav povedal, namesto na politiko bi bolje dejal na zgodovino, na ustavo človeške družbe.” “A, tako mislite? Monarhija pri bučelah, kaj ne?” “Da, to sem mislil.” “Res je, temu se moramo čuditi. Tudi jaz sem že to premišljal, kako je to, da tako pridna živalca ne more brez matice ali kraljice živeti- Prav mislite, tudi v tej reči ima panj bučel s človeško družbo nekaj enacega.” “Še ena misel mi pride, gospod profesor! Videl bom, kaj boste na to rekli. ..” “Tako je prav! Začeta reč se mora do konca dognati,” pravi profesor smehljaje se in v drugič tlači pipo. “Jeden mojih učiteljev je trdil, da se vsa zgodovina suče okrog vprašanja: kaj je ideja države, in je pristavil, da se še denašnji dan vsa filozofična politika peča samo s tem: katera oblika države je najboljša; ali monarhična, republikanska, ustavna itd. Če je to res in pa če je tudi res, kar se dostikrat izgovarja, da je človek najbolj srečen, če se naturi ne odtuji, tedaj bi tisti, ki bi hotel monarhijo zagovarjati, prav dobro zadel, ko bi dejal: po analogiji z naturo se da samo monarhija opravičiti, kajti kjer je natura vlado postavila, to je pri bučelah, tu je monarhična.” Mladenič, tacih pogovorov ne veliko vajen, bil je te svoje izpeljave vesel, kakor se mu je na obrazu videlo. Profesor kake tri pote iz pipe potegne in reče smeje se: “Pravi svobodnjak ste, če tako mislite!” “Ne pravim, da jaz tako mislim; ali logično se bi mi zdelo, ko bi kdo tako sklepal,” odgovori Leon- (Dalje prihodnjič) Kansaške drobtinice Lo bo star, 4načaje podelila. Je V7Leon tudi čutil, dasirav- osh.2r?k°v iskal v neiednaki v%i l' Nek SOU BEuevg TWO O'ClOOt? n. IF VOU'P TURMED THE CLOCK BACK, IT'P BE ONLY ONE^Z DAYLIGHT SAVINGS TIME ENDS 2 A.M, Sunday, Oct. 28 domačega duha pod hišnim podom. Ne enkrat, večkrat ga je videla z njegovo šilasto kapo in v kratkih hlačah. In tako se ne more slabo skončati. Nekega dne bo' vse dobro. Zgodi se, da otroci jokajo od lakote, ko ni v hiši niti skorjice kruha- Ona pa jih tolaži z naj-mehkejjšimi besedami, pomoč se vendar mora najti. Samo do jutri počakajte. “Mati, jaz moram imeti nove hlače, saj moram v šolo,” pravi eden izmed fantov. In mati mu pritrdi: “Počakaj, pomoč se mora najti.” “V tvojem hlevu je strašno,” ji pravi, soseda, ko je videla, kako je Karen 3edla pri molzenju na pru-čico Sredi vode. “To je že res,” ji odgovori Karen, “pa saj bomo kmalu sezidali nov hlev, pomoč se mora najti,” “Uboga Karen!” so govorili ljudje velikokrat, a nihče ni pomiloval Kala. Sicer tudi on ni hodil po samih rožicah, o ne. Vendar, bil je pravi lahkoživec, smejal se je in bahal, po malem goljufal in po malem kradel, samo lenobe ni pasel. Slovel je na daleč med lofotskimi ribiči, ali slaba leta so se kar vrstila in nazadnje1 je prišel Ebbe in mu vzel čoln in ribe. “E kaj, se vsaj ne bo treba ubijati s tem,” je rekel Kal in se popraskal po šopu las pod brado. Šel je v tujem čolnu na lov, za polovico plena- Ali rib zato ni bilo nič \ eč in na :.pomlad se je vrnil pa saj p0m0(5 se mora najti.” brez beliča v žepu. Nazadnje ! Bbbe je nato pobesil eno stran mu ni maral nihče posoditi več ustnic in se nakremžil. Potem niti za morske škornje in braš- se je pričela molitev. no. “Imenitno,” je rekel Kal, “mi vsaj nil treba več tvegati življenja na morju.” Zemlje pjri koči je bilo malo, pridelalo ste ni veliko, in tako je bilo treba hoditi po zaslužku. V žaganju mu ni bil nihče kos, a od dvanajstih šilingov na dan ni še nihče obogatel. Prehudo je bil zadolžen, če je danes zaslužil en šiling, je moral jutri plačati dva. Ko je prišel ves zbit od dela domov, in so se drugi ljudje odpravili spat, se je za Kala pričel nov dan. Vzel je sani, pa naj je bila še tako temna zimska noč, in gazil v hrib po drva- Ko se je danilo in so drugi ljudje vstajali, je pridrčal po rebrih k tovorom drv, in ni se splačalo spraševati, kje jih je vzel. Vendar, ali je kaj zaleglo. Mojstrsko se je naučil po malem lagati, po malem jemati na posodo in po malem goljufati. V svetlih pomladnih in poletnih nočeh je odhajal z doma in je iz malih kotanj med skalami poskušal napraviti polja in travnike. Zemlja ni bila njegova, ampak gojil jo je, kolikor je mogel. V vrečah je nosil mel iz ba-pretenka. Kolena so se mu upognila od bremen, hodil je krivo. divo in se ustopil pred mater. Naj le pride kdo in si ji upa kaj storiti. Ebbe je stopil k njej in se zahvalil za zadnjikrat. Karen od same bledote ni mogla bolj po-bledeti- Njene oči niso mogle biti bolj preplašene, vsa njena postava ni mogla biti bolj uboga. “Torej vi ste na poti,” je spregovorila s težavo in mirila mali deklici. “Dajte, sedite!” Ebbe je položil torbo na mizo in izvlekel protokol. Vendar ni takoj pričel z domačo molitvijo, čeprav je bila na njegovem o-brazu sama resnoba. Ogledoval se je. Staro leseno posteljo, napolnjeno s cunjami, je že prej nekoč precenil. Zunaj v kamri je še ena prav taka in na podstrešju zaboj s slamo, kjer spita fanta. Vse to ne zaleže nič. Utrgana ura na steni, v kuhinji nekaj posede in sajasti kotel niso vredni počenega groša- Obleka? Te sploh ni. Kal ni imel več nedeljskih hlač in ali ima Karen kako nedeljsko obleko ali ne, Ebbe ni mogel uganiti. Ne, samo eno stvar je lahko vzel: kravo. Ko je bral protokol, je Karen stala s sklonjenim hrbtom, kakor da pada nanjo toča. Nazadnje jo je vprašal, če ima še kaj drugega razen krave. Karen je pogledala po otrocih, kakor da jih hoče vse obraniti nečesa hudega. “Moj Bog,” je rekla, “nič drugega nimamo. V BLAS SPOMIN OB PRVI OBLETNICI SMRTI NAŠEGA LJUBEGA SOPROGA, OČETA, OČIMA Frank Lužar ki je umrl 24. oktobra 1972 Eno leto je minulo, odkar zapustil si nas Ti. Oh kake je žalostno življenje, ker Te več med nami ni. Na grob Tvoj cvetlice sadimo in obljubo držimo. Počivaj mirno v tihem grobu, pri Bogu večno veseli se. Žalujoči: FRANCES, soproga in družina Gary, Ind. 24. oktobra 1973. bi morala biti vsaki slovenski hiši COMPUTER ADVICE PUT TO WORK— increase efficiency by going to*bigger ma-Technology from space age computers is chines. He replaced two 8-row no-till plant-bemg put to work on the nation’s farms ers with one 12-row planter, and went to a these days. Guided by advice from Purdue more powerful 165-h.p. tractor. Here Rolfe University’s “automatic crop budget” com- plants corn with his new equipment in an puter propram, Farmer Dick Rolfe of Sa- alfalfa field. mna, O., found he could save money and