Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejeman veljii: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman volji: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/,6. uri popoludne.
Štev. l^sa.
7 Ljubljani, v petek 13. avgusta 1886.
Letnik XIV.
Sv. Oče in Kitaj.
Večkrat smo že v »Slovencu" omenili razmere med sv. Očetom in Kitajem zarad zastopanja katoliških interesov na Pekingskem dvoru. Znano je našim bralcem, da je sv. Frančišek Ksav. iz reda Jezusovega prvi prišel v Kitaj, ter tam sv. vero ozna-noval in umrl. Pozneje so Jezuiti bili priljubljeni na kitajskem dvoru kot astronomi (zvezdogledi) in tudi v drugih opravilih. Na Kitajskem ima veljavo le tisto, kar pride od cesarskega dvora. V očigled temu je katoliška cerkev napredovala le toliko, kolikor je bila tudi uradno dovoljena. V najnovejših časih je Kitaj nekaj bolj odprt tujcem, a tudi Kitajcem drug svet, ter je v sedanjosti Francoska zastopala katolike na Kitajskem. Po okoliščinah je pa to varstvo postalo osodepolno kitajskim katolikom; v poslednji vojski smatrali so vse katolike kakor državne sovražnike; sv. Oče so že od nekdaj spoznali, kako bi bilo tukaj dobro ločiti vero od politike in prizadevali so si za dobre odnošaje na Kitajskem, in hvala Bogu, posrečilo se je. „Osservatore Romano1* naznanja sklep Rimske stolice, da bode katoliška cerkev diplomatično zastopana v Kitaji in razlaga bolj obširno, kaj se je vse zgodilo, preden so stvari tako daleč dozorele.
„Osservatore Romano" pa začnč z 1. 1881; takrat je veliki tajnik Li-Hung-Kang opozoril Rimsko stolico na stanje katolikov v Kitaji in izražena je bila želja po diplomatiški zvezi med Vatikanom in nebeškim (kitajskim) cesarstvom. Prvi pogovori so bili brezvspešni, a sv. Oče so preteklo leto lastnoročno pisali kitajskemu cesarju, ker tačas so kristjane zopet preganjali v ti deželi. Kineški cesar je odgovoril prav vljudno in vsled tega začeli so se pogovori med državnim tajnikom Rimske stolice in med poslancem kitajskega cesarja g. Dunna.
Francoski vladi, ko izvč to pogajanje, ni bilo to ljubo, ter je zahtevala, naj se zastopniku v Kitaji ne prizmi, diplomatiški značaj, marveč le edino značaj apostolskega delegata. Od tega časa so se začeli pogovori med sveto stolico in francosko vlado. — Francoska vlada ni hotla prijenjati in je bila tega mnenja, da Rimska stolica ne sm^ poslati v Kitaj delegata s diplomatiškim značajem in poslanec mora biti samo izvanreden. Rimska stolica je toraj pretrgala daljne pogovore s Francosko, izvršila svoj prvotni namen, da bode diplomatiško zastopana v Pekingu. Prvi apostolski nuncij na kitajskem dvoru ima biti monsgr. Agliardi, ki ima oditi vsaki čas v Peking.
„Osservatore Romano" opravičuje ta odločni korak Rimske stolice proti ugovorom francoske vlade ter pravi:
1. Rimska stolica v tem vprašanji ni določila ničesa, preden ni tega naznanila francoski vladi. 2. Rimska stolica je izjavila, da se noče mešati v odnošaje med Francosko in Kino dogovorjene pred imenovanjem nuncija. 3. Pač pa je ona izrazila željo proti kitajski vladi, da naj ostanejo določila med Kino in Francosko v polni moči. 4. Rimska stolica je očitno izrekla, da hoče, kar se nje tiče, spoštovati dogovore uganjene med Kitajem in Francosko. 5. Poslednjič izjavlja, da naj papežev poslanec postopa v porazumljenji z zastopnikom Francoske v Kini ter se nadeja, da bode to porazumljenje na korist obeh vlasti.
Leon XIII. so hotli opravičiti se pred vsem svetom ter odvrniti od sebe vsako sumničenje, kakor da bi hotli neprijateljsko postopati proti Francoski. Vsakdo mora priznati, da so sv. oče tukaj postopali popolno korektno.
Ta odločni in opravičeni korak sv. očeta je žalil francosko vlado, in nektere francoske novice pravijo, da republikanska vlada misli pretrgati vse diploma-tične odnošaje s sveto stolico.
To bi bilo gotovo na škodo katoliški veri v Kitaji in na Francoskem, a zgodilo se menda ne bode. Republika si je nakopala dosti neprijateljev s svojim brezverskim prizadevanjem. Francoski narod je v veliki večini katoliški, in boj francoske republike s sveto stolico bi duhovne še bolj odtujil. Javno mnenje katolikov bode vlado prisililo, da najde način pora-zumljenja s sv. stolico, kakor pravimo „modus vi-vendi"; saj že tako žuga radikalstvo v socijalnih in verskih vprašanjih republiko dovesti do propada, toliko bolj, ker se monarhični duh čedalje bolj razširja v deželi. Katoliški svet pa z zaupanjem in začudenjem gleda v Rim, v glavni sedež katoliške cerkve, kjer naslednik sv. Petra tako modro in previdno in s tako odločnostjo skrbi za katoliško cerkev tudi v najbolj oddaljenih krajih sveta. Ako pride v tem važnem vprašanji do razprtije in do boja med Rimom in Francosko, bode sprevidel izobražen svet, da rimska kurija v tem prepiru zastopa pravo omiko, a francoska republika, v kteri vlada verski radika-lizem ter hoče ovirati in vstavljati razvoj evropske kulture na Kitajskem, zastopa le surovost in pagan-stvo. Ali mar ni to največa hinavščina: doma krščanstvo sama sebi podkopati, toraj spodkopavati pogoje svojega obstanka, na Kitajskem pa se za krščanstvo potegovati? Strahovito je preganjanje kristjanov v Tonkingu in Anamu, francoska vlada pač ni brez zadolženja; prav lahko bi bila marsikaj vstavila, a ni se brigala za to in sedaj hoče v Kitaji vero podpirati in krščansko omiko pospeševati? Celi svet ji tega ne bo verjel. Framasonstvo se briga za katolike le toliko in le takrat, kolikor in kadar je v njegovo korist in političen dobiček. Zato pa tudi mislimo, da je žuganje, kakor da bi framasonska francoska vlada hotla vso diplomatično zvezo z Rimom pretrgati, le hinavščina, ker v njeno korist bi to gotovo ne bilo, ampak bi propad republike le še bolj pospešilo.
Kaj pa sedaj?
Ogerski narod je slišal besede svojega kralja, nihče ne bode več dvomil, kaKo mu je soditi o znanih homatijah na Ogerskem, sedaj, ko je spregovoril prvi in najviši sodnik v deželi. Kaj pa sedaj? Podložni so slišali besede svojega deželnega očeta in kralja, bodo jih razumeli in tudi po njih ravnali? Od tega je tudi zavisno, kako se bodo stvari na Ogerskem dalje razvijale. Ali se bodo spametovali prebivalci glavnega mesta, ker po njih se ravnajo radi prebivalci manjših mest, kar se je videlo pri sklepanji raznih resolucij.
Pred vsem imajo prenehati ljudski shodi, kjer se je že tako toliko govorilo zoper vojno, da tega nihče, naj bode še tak prijatelj prostodušnim iz-jemom, ne more opravičevati. V modernih državah, v sedanjem času, se ni slišalo kaj tacega, kajti mo-
derne vojske so ljudske vojske; kdor dela zoper vojno» dela zoper samega sebe, in iz tega pride nevarnost, ki preti vsi državi. Lahko je vojna razkačena in pride do razkola med vojno in meščanstvom.
Ako so pa ljudski shodi v tej stvari javnemu miru nevarni, so pa tudi resolucije in peticije po zbirališčih v komitatih neopravičene, toraj več ko nepotrebne. Kraljevo pismo do Tisze prav brez vseh ovinkov pravi, da ni ga vprašanja zarad vojne. V ti stvari naj pa sedanja ogerska vlada svojo vest spraša; nekteri listi so priznali, da so take resolucije po komitatih opravičene; bodo li sedaj tudi še to trdili? Resolucije, ki so jih sklepali po županijah. (komitatih) so bile sicer v obliki bolj krotke, tembolj so bile pa nevarne, ker so se ogrinjale nekako s plaščem postavnosti.
Kratko malo, to mora vse prenehati, kraljevo pismo naravnost pove, da spremembe v vojni, jki so bile povod takim agitacijem, niso oškodovale vstavnih pravic, in da ni najmanjšega povoda, da bi se klicalo: čast ogerske dežele in vstavne pravice so razžaljene; nihče se tega ni dotaknil; žu-panije nimajo najmanjšega povoda več sklepati takih resolucij; ako jih pa vendar sklepajo, ne morejo reči, da tako zahteva ogerska vlada, ker je kralj prvi gospodar v državi in se vlada le v njegovem imenu.
Pa zadostenje ogerski časti 1 Kdo bode pa dal armadi zadostenje, ko je bila razžaljena po druhali, ki se je zbirala po ulicah, po ljudskih shodih, ker so razžaljivo o nji govorili, po županijskih shodih, kjer so jo ošabno obsojevali?
Svitli vladar sam dal je vojni sijajno zadostenje, ker pravi, da vodi vojno tisti dub, tisti mir, ki navdaja tudi najvišega vojnega poveljnika. Ta duh pa gotovo ne zahteva druzega, kakor blagor in srečo Avstrije, krepko in mirno vlado doma in zunaj države. Svitli vladar je tukaj tudi izrekel, da so napadi na vojno veleizdaja. Vojna je lahko ponosna na svojega najvišega gospoda, a tudi narodi Habsburške države dobro spoznajo veljavo teh cesarskih besedi, saj je tudi nje žalilo, ko je bila vojna zaničevana.
Kaj pa poreče na to ogerski ministerski predsednik? Kraljevo pismo je on podpisal, in tam se pa bere tudi, da svitli vladar njemu zaupa, da odobri njegove nazore in da se nadeja, da poneha na Ogerskem hujskanje zoper vojno.
Ob enem s Tiszo je prišel tudi v Budapešt general Pejačevič, poveljnik IV. vojnega oddelka (kora). Saj to ljudem lahko oči odpre iu jim pokaže, v kaki zvezi je kraljevo pismo in prihod vojnega poveljnika, generala Pejačeviča. —. Kralj se namreč nadeja, da bode Tiszi mogoče, duhove, ktere je on sklical ali vsaj od kraja jim razgrajati dopustil, zopet ukrotiti. Ko bi pa to ne bilo mogoče, naj pa zadene stroga kazen, te, ki hečejo ogenj zapaliti po vsi deželi, gorje in nesrečo priklicati na deželo in narod. Kraljevo pismo je nekako zadnja očetovska beseda do — Tisze in do oger-.skega naroda — kajti gosposka nosi meč, in kjer lepa beseda ne pomaga, tam naj pa nastopi kazen po zadolženji — da se odvrne hujši zleg od dežele.
V Ljubljani, 18. avgusta. [Notranje dežele.
Državni zbor se ima začeti 25. septembra, posvetovanje bo trajalo dov konca oktobra in potem se umakne delegacijam, Češki poslanci so večkrat sklicevali volilce skupaj; v Senftenbergu so votirali poslancu Adamek-u zaupnico in sklenili so resolucijo, v kteri povdarjajo, da se imajo poslanci krepko držati, kedar pride na vrsto obravnava zarad „nem-škega državnega jezika" in zarad pogodbe z Ogersko, isto tako imajo se čvrsto poganjati za opravičene tirjatve češkega naroda; tudi takrat, ako pride tako daleč, da bi Čehi morali zapustiti državni zbor.
Resolucija, ki so jo na češkem učiteljskem shodu v Pragi sklenili se glasi: „Da se češko šolstvo odtegne narodnostnim in verskim prepirom; da se češkemu šolstvu podil prilika samostojno razvijati se, kakor to njegova kulturna naloga zahteva; da se učiteljstvu zagotovi spodobno mesto pri šolskem upraviteljstvu — zahteva učiteljski shod dne 9. avgusta 1886 v Pragi zbran, sklicevaje se na svoje sklepe leta 1870 in 1880: 1. Vse češke ljudske iu meščanske šole podredijo naj se izključljivo le češkim šolskim svetom; posebno pa naj se a) češki krajni šolski sveti povsod ondi, kjer v eni občin^ skupaj prebivajo čehi in Nemci, sostavljajo le iz čehov. b) Vse tiste češke ljudske in meščanske šole, kjer čehi in Nemci skupno prebivajo, naj ne dobodo le samo češkega c. kr. okrajnega šolskega nadzornika, temveč naj se tudi podrede c. kr. sosednjemu okrajnemu šolskemu svetu, ako bi bil c. kr. okrajni šolski svet v domačem okraji iz nemških ljudi sostavljen. 2. Ljudski in meščanski učitelji naj bi bili zastopani po vseh šolskih svetih in to a) v krajnem šolskem svetu po oskrbniku ali ravnatelju krajne šole; b) v okrajnem šolskem svetu pa po treh članovih, kteri se na učiteljskem shodu izvolijo in sicer v tem smislu, da sta dva člana voljena iz ljudskih, eden pa iz meščanskih učiteljev. Učiteljem po učiteljiščih naj bi se tu ne pripoznala volilna pravica; c) v deželnem šolskem svetu po svojih članih izvoljeni izmed ljudskih in meščanskih učiteljev. 3. Za okrajne šolske nadzornike naj se pokličejo: a) za ljudske šole edino le ljudski učitelji; b) za meščanske šole pa zopet le izključljivo učitelji na meščanskih šolah. V nadzorstvo vseh meščanskih šol naj se pa več okrajnih nadzornikov izvoli; c) vsak šolski nadzornik ima dolžnost o nadzorovanji šole spisati zapisnik, kterega ob enem podpiše tudi dotični učitelj. Ta protokol bode naj za podlago ocenam, ki jih daje okrajni šolski nadzornik o učiteljstvu." — Kakor je očividno, napir-jena ja resolucija proti nemštvu in enako tudi proti cerkvi. Noben Nemec in noben duhovnik ne sme biti voljen v kakoršen-koli šolski svet. Učitelji dali so se po strasti zapeljati na očitno krivično pot; potem pa ni treba Nemcem enakega očitati. Glavno načelo nam mora povsod biti: „Vsakemu svoje" — „Kar sebi ne želiš, ne stori drugim." Kar zlasti katoliško cerkev zadene, je tako postopanje čez vse krivično. Kdo pa je v najhujših časih ohranil narodu — češkemu, slovenskemu in drugim — vero, jezik, narodnost itd. Niti učitelji, niti uradniki, niti odvetniki, niti zdravniki, ampak edino le duhovščina. Je-li toraj zaslužila, da se ji sedaj šolska vrata zapro? Mar li mislijo učitelji narodu ohraniti narodnost in omiko? Prazne nade! Brezverce, su-roveže in anarhiste bote pač odredili, druzega gotovo ne; nikdo ne da, kar sam nima. Kako je pa z vero, so zlasti češki učitelji pri zborih nedvom-ljivo dokazali.
Čuje se tii pa tam dostikrat trditev, da smo Slovani v avstro-ogerski državi v večini. Ta trditev, kakor je tii izrečena, ni povsem resnična; resuična je le toliko, da smo Slovani v veliki večini nasproti Nemcem in je edino le na tej podlagi tudi ta trditev nastala. Nemci namreč ob vsaki priliki kriče, da je Avstrija nemška in da mora nemška ostati. Na to smo Slovani odgovorili: Kako le je nemška, če vas Nemcev niti toliko ni, kar je nas Slovanov v državi. Kljubu temu se pa mi Slovani namreč še nismo nikdar drznili trditi, da bi bila Avstrija slovanska ali da bi vsaj morala biti; zakaj ne? Zato, ker dobro vemo, da bi bila to bedarija, prav taka, kakor je, če Nemci hočejo Avstriji nemški pečat na čelo pritisniti. Mi Slovani dobro vemo, da smo v avstro-ogerski državi nasproti drugim narodnostim v manjšini. Nas, kar je namreč Cehov, Poljakov, Rusinov, Slovakov, Slovencev, Hrvatov in Srbov, je vseh skupaj le 17,721.000 duš; drugih neslovanskih narodnosti pa, kakor so: Nemci, Madjari, Vlahi in Lahi, je pa vseh skupaj 20,183.000 duš. Da nismo v večini, zahvaliti imamo se le onstranski polovici; kajti ako ono odbijemo, pokaže se tostran Litave takoj večina na naši strani. Kljubu temu pa tudi s to ne opravimo, Bog ve kaj, ker nam prave edinosti manjka. Nemci imajo trdno podlago, jeden jezik; tega Slovani nimamo. Mi smo razcepljeni skoraj da na toliko jezikov, na kolikor narodnosti. Ce prav olikan Slovan, več ali manj, vsaj po tri ali štiri druge slovanske jezike čitaje jih razume, vendar narod tega ni še zmožen. Ali bo kedaj ali sploh nikdar ne, to le Bog ve. Človeška pamet tu silno težko sodi zarad prevelike od-
daljenosti in tujega klina, ki je med nami in Severoslovani.
Na Ogerskem so bili v nedeljo ljudski shodi po raznih mestih. Bili so dobro obiskovani; vdeležilo se jih je po 10—15.000 ljudi. Vladni listi sicer pravijo, da so bili to le radikalci, a kje se bodo vzeli, ker po nekterih krajih, kjer so bili ljudski shodi, je komaj po 25—30.000 ljudi. Vsaki drugi človek saj ni radikalec na Ogerskem, bodisi že, da jih je veliko! Po nekterih krajih so izročevali resolucije državnemu tajniku Barosu, po nekterih grofu Emanuelu Andrasjr-ju, to nam do dobrega pove, kakošnjih ljudi je bilo največ pri zborih. Najbolj zanimive so bile izjave v Velikem Varaždinu, kjer se je sešla ogromna množica ljudi. Britko so zasmehovali duh armade, sicer pa sklenili adreso, po kteri so izrekali kralju neoroajljivo zvestobo, a vendar tirjali zadostenja (?) in so govorili za samostalno armado. Zbor so sklenili, odpevši „Szozat eljen" „Košut" in „Abzug-Janski". V Gjuru (Rab) je bilo vdeleževanje ogromno. Sprejeli so tisto resolucijo, kakor v Budapeštu in Baros jo bode predložil parlamentu. Peli so k sklepu „Kossuth Lajos azt izente" (Košut Lajos nam sporoča). V Vesprimu je govoril Karol Eotvos, znan iz shoda v Budapeštu. Resolucija je bila podobna tej, ktero so sprejeli v Budapeštu. Navzočih je bilo kakih 10.000 ljudi. — V Ostrogonu (Gran-u) je govoril poslanec Polonyi zoper „tradicijonalni duh v armadi." Tukaj so še govorili o Radetzkyjevem spominku. Resolucija enaka oni v Budapeštu. Shodi so bili tudi v Roženavu in v Ko-mornu. Po drugih mestih bodo še zborovali in gotovo se Avstriji nič prijazniši obnašali, če se reč ne .poleže ali ne omeji v kratkem, se nam bližajo žalostni časi, ker vse to so žalostna znamnja ljudske dušne pijanosti, podnetene po hudobnih zapeljivcih,
Vnanje države.
Na Srbskem pečajo se s preosnovo državne uprave. V to izdelal je finančni minister Mijatovič načrt postave, kterega je že skupščini predložil, da ga potrdi za postavo. Preosnova bo odpravila mnogo državnih uradov in sodnij prve instance (okrajnih uradov in okrajnih sodnij), kterih je sedaj mnogo preveč po deželi in nimajo zadostnega posla. Vsi taki uradi, o kterih se bo dokazalo, da nimajo zadosti dela, se bodo na predlog ministra in na podlagi kraljevega ukaza opustili, njihova opravila razdelila se bodo pa med sosednje urade enake vrste in dostojanstva. Če bi se kasneje potreba pokazala, da bi bilo dobro kak tak opuščen urad zopet ustanoviti, bo potreba za to privoljenja skupščine. Uradnikom, ki bodo vsled tega odveč, dala se bode pokojnina, ali pa jih bo država prevzela na razpolaganje. To je, dotični bo dobival eno tretjino svoje plače tako dolgo, dokler ga vlada zopet ne pokliče na njemu primerno mesto v službo, kar se na Srbskem dostikrat zgodi. Da, celo generali in ministri prestavijo se v položaj „na razpolaganje", da jim ni treba velike pokojnine plačevati. Ta korak srbske vlade, namreč opustitev nekterih nepotrebnih državnih uradov prve vrste ima dvojen namen. Prvič se bodo državni stroški zdatno znižali, drugič pojde pa delo hitreje spod rok. Moramo reči, da ta preosnova je jako pametna in potrebna za Srbijo. Potrebna bi bila pa tudi za marsiktero drugo državo. Tudi naša Avstrija bi si lahko sosednjo Srbijo za izgled vzela, če prav ne v tem smislu, da bi imeli morda preveč uradov, pač pa imamo na vsak način mnogo preveč uradnikov v državni službi in to ne le v enem uradu, temveč po vseh od prvega do zadnjega. Naša misel je: Uradniki naj bodo dobro plačani, da jih ne bode v delu ovirala mučna skrb za življenje; a zato naj imajo stanovnega dela tudi po celi dan, kakor vsak drugi človek. Prav lahko bi se to vkrenilo, dasi bi se nikomur sila ali krivica ne delala. Kterega tu ni treba, naj se drugam premesti; kadar kdo odmrje ali nastopi višjo službo, naj se njegovo mesto prazno pusti in v malih letih bi bilo lahko vse preosnovano brez sile in krivice.
O pruskih častnikih v Rusiji je vedno več in vedno bolj zanimivih novic, ki pa vse od kraja potrjujejo neznosno oholost nemškega rodu. Povsod prvi in gospod; če se mu pa pove, kar mu gre, pav javka, da ga ne morejo trpeti in da ga zatirajo. Živ dokaz tega je bil tudi prusk častnik na Ruskem v Sergijevem Posadu že več časa bivajoč v eni hiši z rusko družino. K tisti družini prišla je odlična ruska gospA (bližnja sorodnica) letošnje poletje na počitnice, čez teden dni sošla sta se v družini z omenjenim pruskim častnikom, ki je bil zadosti breztakten in nesramen, da je v pričo ruske družine, pod čegar streho je stanoval, prav robato zabavljal čez samostan, v kterem je tudi več njegovih tovarišev slovansko gostoljubnost vživalo; ob enem je pa tudi jako razžaljivo govoril o ruskem narodu in ruski vojski. „Jako se Rusi motijo", rekel je še konečno, „če mislijo, da svoje zapadne pokrajine bolje poznajo, nego jih že mi Nemci poznamo, če tudi niso še naše. Toda kar ni — zml še biti!" Tolika nesramnost je pa zgoraj imenovano gospo tudi silno razdražila, da je nesramnemu in brezobzirnemu Nemcu kar v oči povedala, kar mu je šlo, na kar je pa ta zopet razžaljen vskliknil: „0 sedaj še le vidim, kako da nas sovražite!" Tista noč ga je vzela „auf's Niemehrvviedersehen". Resnica je, da so Nemci povsod zabavljivi, kjer se nahajajo. Izjeme med njimi so tako redke, kakor
bele vrane med črnimi. Ce jih pa Človek dostojno zavrne, je pa sam grd in tožijo, da jih zatira. To vse izvira iz bolehne pa tudi ohole domišljije nemškega naroda, da je Bog svet le za Nemce vstvaril.
Najvažnejša novica iz Azije semkaj dospevša je ta, da se Rusi od Turkestana Indiji bližajo. Ruski poslanec došel je letos v Taš-Kurgan, glavno mesto kanata Wahanskega, kjer se je pri mestnem glavarji oglasil in povedal, kdo da je, od kod in kaj da bi rad. Koj na to sklical je mestni glavar Jethugrul Khan vseh sedemnajst poveljnikov iz celega kanata in pa štiri najimenitneje duhovnike (ulemas), ter jim je povedal, kaj da tujec hoče. „Kaj hočemo, rekel je mestni glavar, ker nas je tako malo v primeri z nebrojnimi četami belega cara? Pa tudi, ko bi nas več bilo, nič ne opravimo proti caru, ker nimamo ne tvrdnjav in ne današnjemu času primernega orožja, s kterim bi se smeli in mogli z Rusi meriti. Edini, ki bi nam lahko na pomoč prihiteli, bili bi Angleži; toda kje so oni, kje pa mi! Visoke nepristopne gore dvigajo se med njimi in nami. Poleg tega je pa tudi še jako dvomljivo, če bi jim Badahšauski kan dovolil preko svojega sveta nam na pomoč hiteti". Tako je govoril modri mož in poveljniki so zlato resnico v teh besedah takoj spoznali ter rekli: „Modri Jethugrul Khan! prav si govoril. Pošljimo Rusom v Taškend, ki je tamkaj nekje v Turkestanu sedaj njihov glavni tabor poslanstvo, ktero naj jim naznani pogoje, s kterimi se jim prostovoljno podvržemo". Kakoršni so bili pogoji in ali je deputacija že odšla, se še ne ve. Glavni povod do tega koraka tičal bo pa prej ko ne v nezaupnosti, ki jo imajo azijatske narodnosti do Angležev vidoč, kako slabo se jim v Birmi godi. Ondi namreč so se domačini proti njim dvignili in jim več sitnosti delajo, kakor pa jo morejo sploh Angleži prenašati. Najhuje pri vsem tem je pa še to, da si pomagati ne morejo, ker jih je premalo,, ustašev pa od dne do dne več. Angležem ne bo druzega kazalo, kakor svoje moči v Birmi pomnožiti, ali pa s potepeno zopet oditi.
Ker se več ali manj cela Evropa pečil z vojaškimi preosnovami, tudi Turčija misli, da ne sme zaostajati. Zato je pa tudi minister notranjih zadev sledeče spremembe v turški vojni organizaciji zaukazal. Kakor je na Turškem vse narobe, tako je tudi to, da se s preosnovo vojske pečil minister notranjih zadev, ne pa minister „seraskijer", t. j. vojni minister. No, pa naj že bo to, kakor hoče, minister notranjih zadev je toraj določil, da mora od slej nadalje oborožena aktivna turška moč v Evropi znašati 60.000 mož; batalijonom je pa po 600 mož določil. Služiti mora vsak evropsk turšk podanik dejanski dve leti; potrjevali se bodo pa moški od 18. do svojega 40. leta. Potrjeni se bodo vežbali v domačih okrajih in bodo imeli nalogo z arabskimi in azijatskimi vojaki vzajemno državne meje varovati. V ta namen se bodo po vseh središčih napravila vojaška založišča. Nerazumljivo pa je postopanje visoke porte v Solunu, kjer z nepo-pisljivo hitrostjo kar h krati dva stalna armadna kora skupaj spravlja. Rezervisti iz Prištine, Soluna in Monastirja morajo skupaj. Ali se res visoka porta Srbov ob južni meji pri vojaških vajah zbranih boji? Ali pa Bolgarom ne veruje, ki bodo tudi sedaj svoje vaje v orožji pričeli. Nekaj že mora biti, sicer bi lena Turčija ne zbirala vojakov.
Parnelovei na Irskem mislijo se nasproti novi vladi poprijeti stare taktike, t. j. staro pesem mislijo pričeti od prvega konca.v »United Ireland" v tem smisla sledeče piše: »Žalostno pričenja se nam naloga, angleške državnike prepričati, da ni druge pogodbe memo koncesije, s ktero bi angleška oblast na Irskem kaj druzega postala, kakor krvava zgodovina, pisana z bajoneti, zapečatena pa z okovi na rokah. Pod drugimi pogoji ne bomo nikdar miru sklepali! S tem, da je lord Aberdeen odšel, nehil Gladstone in Castlereagh nastopi. Mi bomo pa kljubu temu skoraj gotovo še več dobili, kakor nam je Gladstone iz svoje proste volje obetal, ker manj ravno noben irski zastopnik vzeti ne sme, kakor tudi se ne sme drzniti za manj pogajati se; kajti Angleži se bodo konečno, kedar bodo za nekaj žalostnih skušenj bogateji, vendar-le odločili in nam dali, kar nam gre. Dokler nam pa ta dan ne napoči, se bodo pa Castlereaghi vadili z bajoneti, smodnikom in svinčenkami Irce krotiti. Edino s čemur nam vlada do živega more, je sila in edino, kar nam še ostane, je pa sovraštvo do Angležev, s kterim se jim hočemo povsod vpirati, s kterim jim hočemo povsod štreno mešati in vse načrte podirati. Kakošen bo konec takega življenja, naslika si ga lahko vsak sam iz listov sedemstoletne dobe trpljenja našega in angleškega prizadevanja, da bi nas in naše napore zatrli, ki so zraščeni z našim srcem." Kakor se vidi, se bo na zelenem otoku v resnici zopet stara pesem pričela.
Izvirni dopisi.
Iz Škofje Loke, 11. avgusta. Včeraj okoli dveh popoludne je začelo v mestu plat zvona biti. „Gori", je začelo klicati prebivalstvo po ulicah ter drlo na
kraj pogorišča. Gorelo je na Suhi pri Slugi. Ogenj I je bil hud ter je pokončal dva kozolca s snopjem, god, hlev, šupo, drvarnico in majhno bajto. Slama na strehah je bila suha, da se je drobila, ravno tako žito in seno, zato se je ogenj kar h krati razširil. Hvala Bogu, da ni bilo hudega vetra, sicer bi pogorela lahko cela vas. Javno zahvalo zasluži tudi tukajšnja požarna bramba, ki je bila urno na kraju nesreče ter je z velikim trudom omejila ogenj ter rešila gospodarju-pogorelcu vsaj hišo. G. župan je prihitel tudi na pogorišče, tudi žandarmerija se je zavedala svoje naloge. Ljudstvo pa je pomagalo pridno gasiti, da si je pripekala dvojna vročina, solnčna in ognjeva.
Gospodar ni bil zavarovan, zato ga je nesreča občutljivo zadela. Zgorel mu je ves pridelek, živež in klaja. Mož je usmiljenja vreden. Kako je ogenj nastal, se ne ve gotovo. Nekteri so videli jokajočega otroka bežati od kozolca. Bržkone je on zažgal.
Tujcev imamo letos tukaj toliko, kolikor jih ni videla že dolgo Loška priljubljena okolica. Stanovanj skoraj primanjkuje. Vse se boji kolere ter išče zavetja v našem zdravem ozračji.
Iz Ribnice, 8. avgusta. (Nova maša.) Današnji dan je bil tudi za ribniško faro dan velicega veselja. Imeli smo dvojno cerkveno slovesnost. Daroval je svojo prvo sv. mašo č. gosp. Janez Lesar, domil iz poštene in trdne kmetiške hiše v vasi Jur-jevica. Ob enem se je praznoval god cerkvenega patrona, sv. Štefana, pap. in mart. Lepo vreme je bilo toliko ljudstva iz cele ribniške doline skupaj privabilo, da je bila prostorna ribniška cerkev skoraj čisto napolnjena. Cerkev, ki je že sama na sebi tako krasna in veličastna, da se jej popotni tujci naču-diti ne morejo, je bila ta dan z zelenjem in cvetlicami še bolj olepšana. Mogočno je donel po dolini glas novega velicega zvona, ko se je sprevod duhovščine pomikal med množico vernega ljudstva proti cerkvi. Novomašnika je spremljalo 10 duhovnikov in dva bogoslovca. Da ni ravno ta dan nove sv. maše tudi na Blokah ni pri stari cerkvi na Kočevskem, bi bilo gotovo mnogo več duhovnikov in bo-goslovcev prišlo k tej lepi slavnosti.
Govor v cerkvi je imel sorodnik novomašnikov, škof. tajnik, g. dr. Josip Lesar, ki je bil tudi stariše njegove pregovoril, da so nadepolnega g. Janeza v šolo poslali in danes to veliko veselje doživeli. Gosp. dr. Lesar je govoril o imenitnosti mašniške službe in kako naj se proti njej vede katoliški kristjan v obče, še posebej pa ribniški farani. V jedrnatih stavkih je podajal svojim rojakom zlate nauke o svetosti in častitljivosti mašnikovih opravil, pa tudi izpodbujal jih k veselju v Gospodu, ker je fara ribniška zopet vrlega duhovna dala Ljubljanski škofiji. Pohvalno gre omenjati tudi petja na koru, ki je bilo z malo izjemami strogo po cerkvenih predpisih. Vsa čast orgljavcu in pevcem, »naprej!" po tej poti!
Pogostovanje povabljenih gostov se je po končanem cerkvenem opravilu vršilo v farovžu in v gostilni pri »Lčnetu." Po litanijah pa so tudi gosp. duhovniki prišli počastit kmetiške povabljence. Med veselimi razgovori in popevanjem narodnih pesmic, kterih malokje toliko nahajaš kakor v ribniški dolini, je hitro potekel dan in večer. Novomašniku iz srca kličemo: »mnoga leta!"
Z Golega, 12. avgusta. Redko, da skoraj nikdar se ne zgubi dopis iz našega griča v predale Vašega lista, dasi nismo ravno toliko oddaljeni od glavnega mesta. Tu na griču opazujemo meglice, ki s svojim plaščem odevajo belo Ljubljano, od tii gledamo žarke vzhajajočega in zahajajočega solnca, ki zlate nebotične Kamniške planine. Ko smo danes iz griča zrli tudi tje gori k kranjskemu velikanu, Triglavu, dozdevalo se nam je, kakor bi se nam bil nasmehnil triglavni starec, rekoč: „Tudi Vi ste se danes zbrali na Golem, da bi obhajali trojno slavnost." V resnici je temu tako.
Letos preteklo je sto let, kar se je ločila mala hčerka Golska župnija od svoje matere Ižanske župnije in postala samostojna. Letos je minulo petindvajset let, kar so naš čast. g. župnik, Lovro Mencinger, darovali prvo sv. daritev, in dvajset let, kar so naš dušni pastir na Golem.
Gospodje sošolci zbrali so se v Žalini, da proslave dan petindvajsetletnega delovanja v vinogradu Gospodovem. Naš gospod župnik se zarad nekoliko razrušenega zdravja niso vdeležili te skupne slavnosti. Pozvali so dan po sv. Lovrencu (svojega godu) sosedne gospode duhovnike, da so v tem ožjem krogu praznovali to slavnost.
Dvajset let je vtonilo v globočini morja, kar biva gospod v naši sredini. In koliko sprememb vršilo se je na Golem! Peščen, nerodoviten grič spremenil se je v pravi raj. Bela cesta z zasajenim sadonosnim drevjem ob desni in levi privede nas do gradiču podobnega farnega poslopja. Načrt za zgradbo izgotovila je lastna roka župnikova. Okoli poslopja se vrste drevoredi požlahtnenega sadnega drevja. Tu dozore sko.aj preje kakor v Vipavi debele črešnje ceplenke in s časom drugo plemenito sadje.
To nevtrudno delovanje g. župnika v sadjereji ni ostalo skrito. G. župnik so bili dvakrat odlikovani od sadjarske šole na Dunaji in v Klosterneuburgu z zlato in srebrno svetinjo. Pretečeno leto so pa prejeli nagrado kranjskega sadjarskega društva za novo izumljeno sušilnico. A letos vidiš zopet malo novo poslopje nasproti župniji — novo sušilnico. Bistri um izumil je novo, po dosedaj nikjer ne navedenih načrtih, jako pripravno sušilnico. Upamo, da nas naše „Novice" osrečijo z opisom in obrisom te res vrle iznajdbe, in pokažejo sadjarjem, kako se z malimi novci, da, res malimi stroški prav fino in okusno sadje posušiti zamore.
Ne nameravam naštevati vseh zaslug g. župnika za napredek naroda, za povzdigo naše fare in županije. Preobile so. Omenim le še nove ceste od Studenca do Golega, ki bo kmalo zvršena. Da se bo ta cesta izpeljala, so prvi pripomogli k temu g. župnik. Sprožili so namreč prvi to misel in cesti narisali tudi nekoliko teka. Ako veljajo komu pesnikove besede: „Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan", veljajo gotovo Golskemu čast. gospodu.
Ko smo se dne 11. t. m. v dan petindvajset-letnice zbrali hvaležni farani v cerkvi k sv. maši, pošiljali smo gorko zahvalo k Bogu, da nam je Bog ohranil gosp. župnika kot vnetega dušnega pastirja toliko let. Z gorečo svojo molitvijo strinjali smo pa željo in prošnjo: »Da bi jih Vsegamogočni varoval še petindvajset let, da bi v naši sredi obhajali zlato mašo in nas slednjič vse pripeljali srečne k Njemu, od kterega so nam bili poslani. V to pomozi Bog!"
Iz Podgrada, 5. avgusta. Ustanovila se je podružnica sv. Cirila in Metoda Podgradom v Istriji in je imela dne 2. t. m. I. občni zbor. Naj o tem zborovanji tudi »Slovenec" kaj pove.
Na poziv začasnega odbora, na čelu mu za narodno stvar neumorno delavni deželni poslanec g. SI. Jenko, se je sešlo 21 udov iz obširnih občin Podgradske, Materijske in Jelšanske. Zborovalo se je na prostem, sicer ne pod »lipo", vendar pa v senci pod košatim orehom, človeku, stopivšemu v družbo, je srce veselja zaigralo vidivši toliko zbranih in sieer nekterih iz jako oddaljenih krajev druinikov. Niso bile kake omahljive osebe, ampak v resnici zavedni možje, na kterih si na prvi pogled zapaziti moral moški pogum in trdno voljo za narodno stvar kaj storiti.
G. SI. Jenko je tudi v nagovoru svoje veselje izrazil in zahvalo izrekel za tako obilo vdeležbo. Kratko je omenil sploh važen pomen ustanovitve matere družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, posebej pa Podgradske podružnice, rekoč, da Slovani pač ne smemo rok križem držati, ko nas naši narodni nasprotniki tako vstrajno napadajo, Nemci namreč s svojim „SchuIvereinom" in Lahi s svojim društvom »pro Patria". Živahno se je njegov nagovor odobraval. Potem predlaga, naj navzoči za današnjo sejo izvolijo predsednika in sicer v. č. g. Jan. Benedik-a, župnika Brezovškega. S splošnem »živio" se odobri predlog. Prečitajo se potem pravila družbe matere in podružnice — vse se odobri.
Hitro in enoglasno se je vršila izvolitev predsednika, tajnika iu blagajnika podružnice. Za predsednika je bil izvoljen prečast. gosp. Ant. Rogač, dekan v Hrušici, za njegovega namestnika pa č. g. Anselm Zajec, kaplan, za tajnika bil je izvoljen g. SI. Jenko in za blagajnika pa g. Pr. Waišel, učitelj v Hrušici, namestnika njegova pa sta v. č. g. župnik Jan. Benedik in Makarovič, nadučitelj Jelšanski. G. dekan se zahvali za skazano mu zaupanje, pa ugovarja, da častnega mesta ne more prevzeti, ker obila službena opravila ne bodo dopustila vspešno delati za prevažno družbo. Ali vdal se je na prošnjo družnikov ter prevzel to častno mesto zlasti, ker je bil za tajnika izvoljen pogumni in neumorno delavni g. SI. Jenko.
Bil je končan dnevni red zborovanja, do kterem je bila prosta zabava. Lepo vbrano petje gg. učiteljev, kakoršno ima človek le reakodaj priložnost
poslušati, je dobrodejno vplivalo na srce in jezik. Začelo se je nazdravljati in odzdravljati. Novoizvoljeni predsednik napije navzočemu blag. g. vitezu Vicco-tu, kterega naj bi Bog ohranil, da bi še dalje dobrote delil in slabotne podpiral, kakor je storil družbi sv. Cirila in Metoda darovavši njej kot pokrovitelj 100 gld., potem g. Jenkotu, naj mu Bog ohrani trdno, železno, slovenskim poslancem čez vse potrebno voljo, s ktero bo napade sovražnikov pogumno odbijal in izvrševal, karkoli narodu k blagostanju pripomore. Konečno navduševal je navzoče k složnemu delovanju in svaril pred navadnim grehom Slovanov nesloge. Vse napitnice so bile živahno sprejete in se je primerno odzdravljalo.
Vsi stanovi namreč: duhovski, učiteljski, obrtniški in tudi kmetski stan so bili obilo zastopani, dokaj pičlo pa uradniški.
Do sedaj šteje podružnica Podgradska 38 udov, in sicer 1 pokrovitelja, 2 ustanovnika, 29 letnikov in 6 podpornikov, pa prav zanesljivo se sme upati, da se število udov v kratkem času zdatno pomnoži.
Gosp. Martelanc, učitelj Brezovški, je naredil prav dobro kupčijo s prodajo mark za »Narodni Dom". Menim, da je vso robo spečal.
Domače novice.
(Prečast. g. o. Jerko Barborič). vitez Franc-Jožefovega reda, biva in ostane kacih deset dni v Ljubljani. Poslan je od svojih višjih zbirat pomočkov za zidanje cerkve in samostana v Fojnici. Potrebni so ondi toliko bolj podpore, ker ubožna duhovnija imela je že do krova dozidano novo cerkev; iz Sarajeva poslana komisija pa je spoznala, da podlaga iu vse ozidje je preslabo ter nikakor ni varno krova staviti na to, in moralo se je toraj vse podreti in zidati na novo podlagi. Naj bi toraj Ljubljančani priljudni sprejemali vrlega o. Jerkota (Jeronima) Barboriča in blagodušno pripomogli k zidanji ondotne farne cerkve sv. Duha, kdor kaj premore. Cesarjev častni red je dobil, ker se je pri osvobodovanji Bosne Avstriji prijazno odlikoval.
(Umrla je) v cvetu svoje dobe gospica Minka pl. Bleiweis-Trsteniška 17 let stara včeraj popoludne ob V4 na 2 za pljučnico. Pogreb bode jutri popoludne. Milo se stori človeku stopivšemu k na-kitenemu odru blede smrti, kjer počiva tako mlada žrtev njena, vsa v cvetji, zelenji in med krasnimi trakovi, poslednjim spominom in dokazom presrčne ljubezni starišev, sorodnikov in prijateljev. Bog ji daj večno luč!
(Umrl je) danes zjutraj c. kr. državnega pravd-nika namestnik g. Miihleisen. Naj počiva v miru!
(Umrl je) tukaj včeraj popoludne ob 3/46 v 68. letu svoje d6be po dolgi, mučni bolezni, previden s sv. zakramenti za umirajoče, občespoštovani gosp. Franc Eržen, oče nadepolnega, a prerano umrlega slovenskega pisatelja Viktorja Eržena in še živečega vrlega c. kr. častnika Franca Eržena. Bil je pokojnik mož poštenjak v vsakem oziru in s svojim tihim in blagim značajem prikupil se je takoj vsakemu, s komur je občeval. Družini svoji bil je skrben in ljubeznjiv oče; posebno marljivo skrbel je za odgojo svojih dveh sinov, ktera sta mu pa tudi s svojo ljubeznijo in previdnostjo po moči povračala obilni trud. Pogreb bode jutri popoludne ob B. uri s Poljanske ceste hiš. štev. 13. Naj v miru počiva!
(Tambnraši) vrnejo se, kakor čujemo drugi teden zopet v Ljubljano, kjer mislijo še jeden koncert dati. Danes so na Bledu.
(Legitimacijski listi) za znižano vožnjo v Ptuj in nazaj dobivajo se v čitalniški trafiki.
(Notarja) na Kranjskem postala sta notarska kandidata gg. Viktor Schonvvetter v Kočevji in Alfred Rud esc h v Ljubljani. Prvi gre v Tržič, drugi pa v Ilirsko Bistrico.
(Državni poslanec) g. Adolf Obreza je nevarno obolel, ter se je iz tega vzroka državno-zborskemu poslanstvu odpovedal. Vsled tega bodo na Notranjskem nove volitve za v državni zbor.
(Tat je vlomil) v noči od 7. do 8. t. m. v kapelo Matere Božje pri podružni cerkvi sv. Križa, v Poljanski fari pri Škofji Loki. Poskušal je najprej skozi okno za altarjem notri priti; a tii se mu je menda previsoko zdelo in pa okno premajhno, zato je potem poskusil svojo srečo pri oknu na evangeljski strani, kar je tudi izvršil, ker mrežo iz navadnega
„drata" je lahko snel in šipe potrl. „In zdaj bomo pa kar s periščem denar grabili", tako si je gotovo mislil ta ponočni molivec; toda goljufal se je, ker dasiravno je obe »kupi" (puščici) pregledal, eno je še celo stri, ker je ni mogel drugače odpreti, vender ni dobil ne enega soldanotri, vzeli so ravno pred par dnevi venkaj. Vsak delavec je vreden plačila, škoda da ga ta ni dobil za svoj trud, s kterim je vse to izvršil; naj bi bil počakal in bi mu sodnija odmerila njegovemu djanju primerno. To bi se bilo tudi skoro zgodilo, ker skozi okno nazaj ni mogel, ker je previsoko od notranje strani; pa „sila kola lomi", tako pri našem ponočnjaku — vrata: ker skozi okno ni mogel nazaj, potrl je pri vratih ključavnico. S tem si je pripravil izhod, in ube-žal pravici; zato se bo pa tudi težko izvedelo, kdo da je bil, zlasti ker nič vzel ni, ktero bi ga bilo s časoma izdalo.
(Kolera) se bliža, kakor se nam poroča tudi v Ribniške kraje. Obolel in umrl je na nagloma nek iz Ricmanov došli delavec v vasi Hrib pri Loškem potoku. Zdravniki so bolezen spoznali za kolero. Raztelesenje mrliča 11. t. m. bo še natančniše pokazalo, je li bolnik umrl za pravo azijaško kolero, ali kako drugo podobno boleznijo.
(Kolera v Trstu) hvala Bogu pojema in se je nadjati, da jo bo konec, če ne bo ta in drugi mesec preveč vlage. Kolikor je do sedaj znano iz raznih opazovanj, se kolera najbolj o vlažnem vremenu širi, ker je taisto razvoju glivic najbolj ugodno. Nesnaga je pa menda ne pospešuje tolikanj, sicer bi jih bila morala v Trstu največ v starem mestu pobrati, kar se je pa prav nasprotno zgodilo. V starem mestu, kjer je gnjezdo nesnage in grdobije, jih je primeroma jako malo pomrlo proti mnogobolj zračnemu Bošketu in Sv. Ivanu. Bog daj, da bi jo skoraj povsod kmalu konec bilo.
(Za kolero) zbolele so v Trstu v poslednjih 24 urah 4 osebe, umrla je pa ena.
Narodno gospodarstvo.
Mlekarska zadruga v Ljubljani.
(Dalje.)
Potrebo takega združenja kmetovalcev v namen razprodaje mleka dokazujem tudi s tem, da posamezen, tudi če ve, da se zamore prodajati mleko tako dobro v imenovanih mestih, ne more si pomagati, ker nima znanja v onih mestih — vsakemu zaupati je pa silno nevarno, saj to prav naši kranjski kmetski trgovci dobro vedo; tudi nima znanja potrebnega, kako se mleko za tako daljno pot ali vožnjo pripravlja, posebno o poletnem toplem času. Združenim gospodarjem pa bo vse to mogoče. Da potrebo še nadalje dokažem, navajam le, da oni gospodar, ki zamore mleko liter po 8 kr. spečati, sme se srečnega šteti, ker nobena stroka njegovega kmetijskega gospodarstva mu ne more s primeroma malimi stroški toliko čistega dohodka donašati, kakor mlekarstvo. Istina je, da Ie one velike kmetije, ki zamorejo prodajati mleko, ali da imajo vredjene mlekarije, še shajajo, vse druge pa, ki se vbijajo s pridelovanjem žita, propadajo. Mleko in iz tega izdelani pridelki, posebno fino maslo in dober sir najde še vedno primernih kupcev, ko se žito komaj zamore res po prav slepi ceni prodajati.
Koliko je kmetijskih gospodarjev in velikih posestnikov po deželi, ki bi se srečne šteli, da bi zamogli prodajati mleto star bokal le po 10 kr.! Prav za to nasvetujem to zadrugo, da se vsaj nekterim gospodarjem ponudi prilika pomagati si.
Ostaja mi še o koristi take zadruge govoriti. Tudi to dokazujejo že marsikteri stavki tega spisa. Da bo vspeh gotov, smemo za trdno upati, ako bo zadruga previdno in vestno ravnala, ker, če tudi bi se mleko prodajalo v Trstu in Pulju (Pola) liter le po 12 do 14 soldov, očividen je dobiček in vspeh, ker pri litru preostajalo bi 4 do 6 soldov za stroške prevožnjo in razprodaje, tako, da bi se liter zadrugi splačeval uajmanje čisto po 8 soldov, toraj star bokal po 12 kr., in to je neovrgljivo lepa cena ter gospodar, kojemu je mogoče spečati bokal mleka po 12 kr., sme biti jako zadovoljen.
S sledečim računom hočem še na dalje dokazovati korist take zadruge, sploh razprodaje mleka. Vzemimo srednjega kmetskega gospodarja, kakoršni se po naši domovini večinoma nahajajo, ki redi po 10 glav živine. Oe ima njegovo gospodarstvo le namen, izrejevati ali spodrejati mlado živino, mora kaj
dobro paziti, da iz takega hleva vsako leto skupi 200 gold. za prodano spodrejeno živino.
Ko bi pa ta gospodar, ki ima krme za 10 glav, namesto za spodrejevanje juncev — voličev porabil večinoma seno za molzne krave, redil bi jih vsaj 5, in ko bi jih res umno oskrboval, dobil bi od njih gotovo nad 500 gold., če bi se mu tudi liter mleka splačeval le po 7 kr., toraj bokal krog 10 kr. Ra-čunimo, da bi krava, primerno oskrbovana, dala na leto le 1000 bokalov mleka, bi to že znašala 100 goldinarjev, zraven pa bi še za tele skupil 15 do 20 gld. Poleg petih krav imel bi lahko še par volov in troje telic ali junčkov za spodrejo.
Zato sem trdnega prepričanja o veliki koristi združenja živinorejcev v namen skupnega podelo-vanja mleka in razprodaje mlekarskih izdelkov tudi po vseh večjih vaseh, kjer se nahajajo posestniki, ki redijo veliko živine. Saj tudi po Bohinjskem skupno delujejo mlekarske zadruge ne le za časa planinske paše, ampak tudi po zimi, in kar se tako dobro sponaša našim Bohinjcem, zakaj bi se ne drugim. In tako je tudi drugod, na pr. na Tirolskem, po Švicarskem itd.
(Dalje prih.)
Telegrami.
Zagreb, 12. avgusta. Presvitli cesar poslal je kardinalu Mihaloviču ob njegovi 50 letnici mašništva iz Gasteina lastnoročno pismo dne 9. t. m., v kterem mu jako naklonjeno vosi srečo. Vsi tukajšnji uradi, oblastnije in korporacije med poslednjimi tudi židovska verska občina čestitali so kardinalu brzojavno.
Berolin, 13. aprila. „Nordd. Allg." piše o dvocarskem letošnjem shodu v Gasteinu in pa o slovesnosti, ki ga je obdajala, da je napravila najboljši vtis na Nemce, kakor tudi na avstro-ogerske narode. Ne, da bi slovesnost hoteli na kako demonstrativno stran nagibati, jo bodo vendar-le povsod z veseljem pozdravljali, ter si bodo čestitali, kjer jim je kaj na ohranenji miru ležeče, da se je so-stanek tako lepo izvršil; kajti on ne označuje le, da je mir stalno vtrjen, temveč tudi, da se bodo vtrdile tudi prijatelske razmere na podlagi nasprotnega sporazumljenja.
Vremensko sporočilo.
t: ■ s	Čas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrakomera v mm	toplomera po Celziju			
12.	7. u. zjut. 2. u. pop. 9. u. zvee.	731-3 i 735-05 736-85	+18-7 +11-7 +10-8	si. szap. sr. zap. sr. szap.	oblačno dež jasno	10-5 dež
Dopoludne čedalje bolj oblačno, proti poludnevu v daljavi grom. Ob 1 vlil se jo gost dež in pa bliskalo se je po malem. Ob štirih se jo jelo jasni ti. Po planinah je padel sneg, po planem jo pa prav prijetno hladno postalo. Temperatura se je skrčila od 22-1° C. na 11-0° C. Srednja temperatura 13-7° C. za 6'1° pod normalom.
Dunajska borza	.		
(Telegrafično poročilo.)			
13. avgusta			
Papirna renta 5°h po 100 gl. (s 16% davka)	85 gl.		70 kr.
Sreberna „ 5% ., 100 „ (s 16% davka)	86		50 „
4lo avstr. zlata renta, davka prosta	121		15 „
Papirna renta, davka prosta	102		25 ,.
Akeije avstr.-ogerske banke	871		—
	281		30 „
	126		10 „
Srebro .......	—		
Francoski napoleond......	10	n	00'/, „
	5		94 n
Nemške marke .....	61	„	80 „
X^OOK>DOOODOOOCX>DCX>OODDOOOC?ODDOOCX
V našem založništvu je izšla in se dobiva po vseh knjigo-tržnicah knjiga: v
Šaljivi Slovenec.
Zbirka najboljših kratkolasnic ia vseh stanov. .
Nabral
Anton Brezovnik, uiiteij. 12 pSl v 8°. Mehko vezana 6okr., franko po pošti 6$ kr.
Gospod pisatelj, oziroma zbiratelj, mnogo dozdaj še nenatis-nenih kratkolasnic gotovo ni imel malo truda pri zbiranji teh kratkolasnic in smešnic, predno je vse nabral, jih opilil in potem primerno razvrstil za vsak stan posebe. Gotovo mu bode vsakdo hvaležen za njegovo delo, saj bode litajol podane smešnice preživel marsikatero uro veselo, zginila mu bode za trenotek skrb za vsakdanji pilli kruh, razvedrilo se mu bode lice in telo njegovo pro-šinjeno bode nove moli. Kar je sol jedilom, to je humor (šalaj življenju. «Humor zgubljen, življenje zgubljeno*, pravi K. Biihler.
Ig. pl. Kleinmayr H Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani na Kongresnem trgu.
>^XCCCOXCO?dxccodxoccccccooco:
3 H
C fe .2
■s 5
a gg
3 .£. >!s3 rt*
« N w
a)
- %
b
•
a> >?« '/ '3 s® a N es
M rf
H
M JS cs rs ESJ C
« M
a s i % i -a"
a

-M
'S
>
© jxS oj
„ _ š5 £ ^ .s cS
^ O Ž -9
P o > ®
ce >
fe o
oh ja
a>
JS >
«
o C
t-> £ Mi £ C
3 .2
O M
a
o H
4*
>CO g
S, w
*	'I-	S
•	S	^ o HS
_ c	«
a -o	h
o ©	s
5 «	i
N	8
u,
a
g O -S ® s :2
^ S.-g
„ - N .2 o
G 2
■iS ^ '2 h d
P 0> bo
s o s.
Is"
e« S 'S rt •£> 2
§ , M
S .-a
« g
rt f« m
jr c cm
•ž, ^ ■ P4
■S S c ««
M) o
ci
S
i-i	ml	.
c	®
I	-2	-
1	«2	fe
.	N	>
«	—'	S.
JA	.C«
»H	Ja,
V	O
•2	°	o
S	& 2
oj	a	—
>S3
v
7
H
oj
- rt -rs
rS a 'S
S O S o -S
tn N t/2 |
■ rt
O >Z)
-C
u. o. rt
S> o
M - 3
•S • o
— M
-i sS	js
M) a	js
£3 a>	«3
w W	4
05 ®
• uT
CL,
°	C
c?	-ts
^	.-t:
a>
Z- ®
'3 rt
0	t0 60 "
1	S
C*
N J 6
r. ~ O)
s «
9 e c
S! --2 3
X.
rt — Q
S ®
- s .3
9
a> S ^ ■
.a a
T3 — 3
g m
5	.3 rt
6	a
o - >
>v o ;g bo i i

n
Ml .
a; .s.
-o rt
J
bo g 'a O
| .S
a —	c ~
^ S	e
? S	fč ^
^ 33	6H «
M Š a
2 I
H §
.2 35
C rt O,
3 — « _T
. -3
S ° ■3 ca
g
b Sc
a a rt a
(M
X3 a
T t I i X I X I; I t. X X X r
mr Brevir v najnovejši izdaji.
BREVIARIUM ROMANUM.
Editio typica S. Rituum Congregationis.
4 zvezki mala 8°. Kogcnsburg 1880.
Velja gld. 14-88. Oblika vezane knjige je 18 X 12 cm.
I. Vezan v ovčino z rudečo obrezo.....gld.
II.	„	„ z zlato obrezo......„
III.	„ v pravi šagrin z rudečo obrezo . . . „
IV.	„ „ „ z zlato obrezo .... „ V. „ „ „ ter pozlačenimi robovi in platnicami........ 31*—
VI. Vezan v rusko juhtovino z zlato obrezo . . . „ 37-20
Prav ta izdaja, s ktero se glede izvirnosti nobena druga ne more meriti, smatrati sme se za izvor vsim bodočim brevirjem, ter naj se po njej rešujejo vsakojaki dvomi glede berila tega ali onega.
O vsebini tega brevirja izjavila se je kongregacija sv. obredov v posebnem dekretu s sledečimi besedami:
.jDecretuin approbationis". Praesens Breviarii Romani editio ad normam Bubricarum aceuratissime re-dacta, uti tjpica habenda est, cique futurac editioiies conforinari debcut.
Ex Seeretaria Saerorum Bituum Congregationis hac die 12. septembris 1885.
23-56
24-80
27-28
28-52
L. S.
To je pač zadosti poroštva, da je ta novi in prekrasni brevir v vsakem oziru in v resnici vzorna izdaja. Pa tudi redakcija si je pri urejevanji vse prizadela, da je priredila knjigo kolikor moč zložno in priročno tistemu, ki moli na njo. Citatov je tako malo, da skoraj vredno ni o njih govoriti. Druga, jako znamenita prijetna lastnost knjige so ji pridani nevezani listi, ki obsegajo: „Responsoria I., II. et III. noeturni, Commemo-rationes et Suflragia Sanctorum, Antiphonae et Versiculi, Psalmi ad Laudes, Magnificat, Benedictus, Venite exultemus et Te Deum." Razume se, da se je ozir jemal tudi na najnovejše praznike, Officia votiva in extenso itd. itd.
Naročila na to izdajo brevirja, ki so jo mnogi že zdavnej pričakovali, kakor na druge liturgične knjige : Missale, Eorae ets. etc. sprejema
Katoliška Bukvama v Ljubljani.