Srnina plai*** t gat«rioi. \v 4251)4 V LJUBLJANI, in ?. faauarja 1925. / LETO 1H. Glasilo »Samostojne gp kmetijske stranka za ' ovenUo". Naročnina i Mlaletso »lalctn« §rtrtl«t*» P9&MU •fcrrtlka . Ii» Ut*— . »ia 18- . Din 7-50 . Din !•— I Kmet pomagal si sam, In svoie stališča v državi uravnal si sam I faserati i mali »gla*i d« 9 petlt vrst...........i Din S S® večji laserati od 10 petlt vrst naprej.......4 DIo fr— notic«, tt?«ve, poslano, rekiamt petit vrsta . . . . ft Dla teSSzSafiSB Urednlitvo in upraTulitTO lUta )g v Ljubljani, Kolodvorska ulica 7, ▼ hifti ,.Ekonoma". Moje mišljenje o volilnem boju. (Dopis.) Poklic imam tak, da stalno potujem po celi Sloveniji, posebno med kmečkim ljudstvom. Zato precej dobro vidim in spoznam razpoloženje volilcev in ljudstva sploh. Na podlagi svojih opazovanj bi Vam z ozirom na bodoče volitve v narodno skupščino mogel povedati sledeče: Klerikalci bodo na vsak način nazadovali. Menda se klerikalna stranka tega tudi sama zaveda, vendar mislim, da si ni dovoljno na jasnem, kako daleč bo šlo njeno nazadovanje in kako zelo se ji majejo tla pod nogami. Tudi doslej najbolj zakrknjeni klerikalni volilci so jezni, ker so klerikalni kandidatje 1. 1923. pri skupščinskih volitvah premnogo obljubo-vali, a storili niso nič, dasiravno so imeli celo pet ministrstev. Drugi vzrok za jezo pri klerikalnih kmečkih pristaših je v tem, ker je sedaj na klerikalnih listah premalo kmetov, pa preveč gospode. Ta okolnost bo klerikalcem istotako zelo škodovala. Klerikalci bodo nazadovali, vendar opozarjam, da klerikalni aparat (politikujoči duhovniki) z vso silo pritiska na volilce in bo z vsemi dovoljenimi in nedovoljenimi sredstvi skušal rešiti za svojo stranko čim največ. Kar se tiče demokratov oziroma tiacijonalnega bloka, se kar čudim širokoustnosti te stranke, ko pripoveduje po svojih časopisih in ljudeh, da pričakuje 6 do 8 mandatov v Slo-venni. Ker poznam razmere, trdim, i da Žerjav na Kranjskem ne bo izvo- j ljen, a dr. Pivkova izvolitev na Sta- i jerskem je zelo dvomljiva. Kmet, po- > »ebno na Kranjskem še slišati ne , mara ničesar o demokratih in nacijo- nalnem bloku. Zelo se varajo oni, ki si stanje predstavljajo drugače. Celi veliki okraji so, ki niti 50 glasov ne bodo dali za Žerjavovo listo. Že poprej je bilo polno razlogov, ki so kmeta odgnali od te stranke. V zadnjem času pa kmetsko ljudstvo demokratom posebno zameri zvezo z radikali. Koliko so demokratje vpili v svojih listih in na shodih o korupciji, pokvarjenosti radikalov, a sedaj so z njimi v najlepšem prijateljstvu. Če zdravo jabolko položiš k gnilemu, se še zdravo pokvari! Tako je tudi v politiki in zato narod demokrate da-j nes bolj sovraži, kakor kedaj poprej. | Prihajajo še drugi razlogi. Pred ' vsem se narodu gnusi nasilje vladi-! nih strank, najbolj pa poskusi pod-| kupovanja agitatorjev in volilcev. j kmet hitro zapazi vsako materijali-stično nagnenje, zato pri takih pod-i kupovanjih takoj razume, da podku-i povalcu v politiki gre edinole za kšeft in ne za kake narodne ideale. Ponavljam še enkrat, da Žerjav ne bo izvoljen! Z ozirom na take razmere bi jaz kmečki stranki priporočal, da naj ves svoj volilni boj naperi proti klerikalcem. Demokr. sploh ne prihajajo v po-štev in je škoda za moči, ki se porabijo s pobijanjem nacijonalnega bloka. Klerikalci pa so, dasiravno bodo nazadovali, zelo žilavi, imajo dober aparat in dosti sredstev. Te je treba pobijati. Kmetska stranka naj naperi vse strele proti klerikalcem. Isto pa priporočam tudi demokratom. Ne po- j bijajte kmečko stranko, nego borite se proti klerikalcem, ako ste res tako veliki naprednjaki, kakor pripovedujete v svojih časopisih! j narjem od njih podpiranih bank se ! je gospoda pripeljala na lepo breži-j ško polje, da razbije enotno kmečko ! vojsko in zasužnji kmeta zopet za na-daljnih sto let. Toda to pot sreča gospodi ni bila mila. Kmet je od časov Gubca napredoval in se ne da vjeti ' več, gospoda pa je nazadovala in mesto ponosnega Jošta Turna je gosposki četi poveljeval »mali parlamenta-rec<, kakor je »Jutro« ironično imenovalo bivšega tov. Drofenika, dokler je še pošeno služil kmetski ideji. Za v »Kmetijskem listu« sklicani sestanek vseh pravih pristašev SKS je vladalo v celem brežiškem okraju : veliko zanimanje. Iz Ljubljane sta prišla tov. Pucelj in strankin tajnik tov. Bukovec, iz Maribora tov. Mer-molja, kot član glavnega odbora stranke in iz Ptuja tov. Simonič. Kraj. org. JDS v Brežicah je razposlala nekaterim pristašem SKS pa tu-! di JDS naslednje vabilo: Brežice, dat 2?. dee. 1924. Velecenjeni gospodi Za v torek dne 30. decembra 1924 dopoldne ob 10. uri sklieuje g. Pucelj zaupni sestanek v Narodnem domu v Brežicah. Da se razmere v stranki in postopanju v volilnem boju popolnoma razčistijo, je nujno potrebno, da se tega sestanka udeleže vsi pristaši SKS, ki želijo enotnega postopanja naprednih sil pri bodočih volitvah. Na shod pride tudi g. Drofenik, da pojasni svoje stališče. V imenu g. Drofenika in v imenu dobre stvari Vas prav vljudno prosimo, da se tega sestanka gotovo udeležite, ler Vas pozdravljamo. Krajevna organizacija JDS, Brežice. Točno ob 10. uri je otvoril zborovanje tov. Cetin. Pozdravil je navzoče in podal besedo tov. Puclju, ki je v poldrugournem govoru podal poroči- Obrnjena karika Jura I Drofenikijada v Brežicah. Brežiee so znamenit kraj v zgodovini kmečkih bojev. Na brežiškem polju so pred 351. leti pobili težki oklopniki oholih nemških baronov nesrečno in slabo oboroženo vojsko Matije Gubca. In na to lepo brežiško polje so se zapodili potomci nekdanjih tlačiteljev kmečkega stanu, da- nes organizirani v bankarski in advokatski stranki, da bi zopet zatlačanili kmeta. To pot niso vodili vojske sami in ni bilo oklopnikov, kakor nekdaj z nemškimi graščaki, pač pa se je moderna mora kmečkega stanu po-služila laži in izdajstva. Z lažjo in sladkimi besedami in pa malo z de- Copjright by Dr. Isak Seriou. Made in Jntrovo. SAMOSTOJNEŽ: „Kaj pa tako mirno sediš PUCELJ: „Dr. Žerjav me je naprosil, da fo mesto za 8. februarja". tukaj?' mu rezerviram in držim Kmečka povest iz predvojne dobe. Spisal Metod Dalene. L Vdova Miea Ščetinka je vstopila v občinsko pisarno pri županu »očetu Rožancu«. »Oče« so mu rekli. Bil je tudi v resnici oče občine šentlovren-»ke. Dvaindvajset let vzdržema župan, vzoren gospodar, priden obrtnik, gostilničar in mesar, užival ja ugled pri gosposki in pri občanih. »Kaj bi rada, mati Ščetinka?« jo vpraša župan. Nagovor se je glasil nekam čudno. Mica je bila v resnici že blizu štiridesetih, ali bila je majhne, drobne postave in sodeč po nežnem, bledem •brazu, po velikih, lepih otroških očeh, bi ji niti trideset let ne prisodil. »Za svet sem prišla vprašat!« odgovori Ščetinka in lice ji je zardelo. Župan jo povabi, naj se vsede na klop in mu razodene, kar ji je na srcu. Ščetinka potoži, kako ji je hudo. Lani o svetem Lovrencu ji je umrl mož. Bolehal je bil poldrugo leto. Zdravniki so služili denar, lekarnar v mestu je jemal, odleči pa mu ni hotelo. Zraven pa je šlo gospodarstvo po zlu. Ona je stregla, hlapca niso mogli najeti. Štirinajstletni sin Janezek se je ubijal, pa ni šlo. Manica, desetletna, je hodila v šolo. Napravili so nekaj dolga pri posojilnici. Mož je umrl, iežina je bila slaba, treba je bilo napraviti nov dolg. Kdo je zadnjič posodil,« vpraša župan, ne iz radovednosti, ampak da izve, v kakšne roke je prišla vdova. »Štefan Žabkar iz domače vasi, na Celini. Pravil je večkrat, da je naš stric, pa ne vem, kako smo mi v sorodstvu. Menda po mačehi rajnega moža!« In Ščetinka je nadaljevala in vedno poudarjala, kako ji je hudo, ker ni gospodarja. Dolgo se je motala in kar ni mogla s pravo besedo na dan. Šele, ko jo župan vpraša ali ni prišla morda posvetovat se zastran novega gospodarja, se ji razveže jezik. »Oče,« pravi vsa zardela, »vašega hlapca Martina Baniča so mi nasvetovali!« »Kaj?! S artinka? — Kdo ti je to nasvetoval?!« vpraša začudivši se župan. »Ko ste zadnjič v zidanici na Rebru vino pretakali, se je oglasil v Žabkarjevem hramu. Cisto slučajno sem tja prišla ..., pa je ... stric Žabkar sprožil pogovor.« — ščetinka obmolkne. »No, in —?« vpraša župan, pazno jo motreč. »Jn —, in Martin je prišel zadnjo nedeljo popoldne k nam v vas ...« »In kaj si mu rekla — ti?!« »Jaz nisem dela ničesar... Kar on je govoril in pa stric Žabkar!« Županu se zgubanči čelo. Ščetinka je to takoj opazila in zaslutila, da ima župan nekaj zoper njenega snubača. »Pa obljubila jima nisem ničesar, oče župan. Rekla sem, da mi ni za možitev in da hočem preje vprašati še vas ...« Oba sta obmolknila. »Viš, mati Ščetinka,« povzame po premisleku z lo resno župan, »jaz imam Martinka čisto rad za hlapca. Mene sluša. Pri nas služi že tretje leto. Prej je bil domači hlapec pri Jagru v mestu. Tjakaj je prišel menda naravnost od doma iz Hrvaškega. Hm! — Ali povem ti, Martinek je trda glava... Že nekaj časa je govoril, da se misli kam priženiti, da bo svoj. Varčen je že, ali trda buča, rečem še enkrat, in — nagle jeze. Od Jagra v mestu je šel v prepiru. Samo zinil je gospodar, da mu nekaj manjka, menda nek koš ali ka-li! Ali ti ni šel Martinek kar tožit?! — Pravdo je izgubil in še danes kuha jezo na prejšnjega gospodarja ... Ne rečem, da bi bil napačen človek. Le to mi na njem ni po volji. Utepel si je v glavo, da postane kar čez noč sam svoj gospodar in — viš ga! — res se mu hoče po tem. Pa kaj si mu ti rekla?« Ščetinka je ne malo osupnila. Čisto nove reči je zdaj zvedela o svojem snubaču. Vroče ji je prihajalo, da si je otrla pot raz čelo. Kaj sem mu jaz rekla?« začne zmučena. Tisto nedeljo popoldan nisem ničesar rekla. Smo samo nekaj pili in jedli in Banič je pogledal živino v hlevu, pa zemljišče. Vinograd ^e hvalil zavoljo lege, toda rekel je, da bi... ali da bo on vse druge trte posadil...« »In ti bi ga vzela za moža in gospodarja?« vpraša oprezno župan. Tisto nedeljo me še ni vprašal. Ali drugi dan me je srečal Žabkar. Rekel mr je, da je Banič zadovoljen in da naj bom kar vesela, da dobim takega gospodarja. Ko sem rekla, da od mene nima še besede, se je Žabkar kar smejal. ,Bodi vesela, če te mara, ki si že vdova in ne več mlada!' Jaz pa sem mu odgovorila, da bi že rabila pridnega gospodarja pri hiši, ali moral bi tudi nekaj k domu prinesti! Žabkar pa mi pravi, da ima Martin dovolj denarja in da mu moram polovico zemljišča pripisati!« No, vidiš, Ščetinka, sedaj smo vkup! To je tisto, kar hoče Martin. Na grunt če priti, in Žabkar je njegov mešetar!« »Pa kaj mislite, oče, mari Žabkar ne misli pošteno z menoj? Vsaj je postavljen od okrajnega sodišča mojima otrokoma za jerobak (Dalje sledi.) lo o politični situaciji. Njegov govor je bil stvaren in miren, z nepobitnimi dokazi je dokazal škodljivo politiko obeh blokov za kmetski stan. V svojem govoru je tudi dokazal Drofeni-kovo izdajstvo nad kmetskim programom. Za svoja izvajanja je žel burno odobravanje. Ko je Pucelj končal, pa prosi en orjunaš, če sme tudi slučajno v Brežicah navzoči Drofenik oa zboru pojasniti svoje stališče. Dovoljenje se je s strani predsedstva dalo, nakar so Drofenika, ki se je skrival nikje na stopnjišču, poklicaii na zbo-rovalni prostor. Prvo njegovo vprašanje je bilo, kaj delate tukaj, ali imate kako zborovanje? To vprašanje bi pa slučajna navzočnost v Brežicah pojasni dovolj demokratsko vabilo na sestanek, način nastopa pa je vreden Drofenika in njegovih Pašič-Pribiče-vicevih gospodarjev. Takoj ob nastopu so padale pikre besede na Drofe-nikovo izdajalsko postopanje. Nato je Drofenik začel razvijati svoj program slično, kakor se to čita v prilogi Severne Straže od 1. januarja. Na poziv nekega tovariša, naj Drofenik pove iz katerih vzrokov se je udinjal Pašiču in Pribičeviču, je Drofenik izjavil, da bo tam gotovo izvoljen, medtem ko bi na listi SKS ne bil. Ves čas Drofenikovega govora so kmetje ogorčeno protestirali proti njegovim izvajanjem in so mu hoteli odvzeti pravico govora, ki je končal in ga je tov. Pucelj primerno zavrnil, tako kakor zasluži, je pozval tov. Bukovec, da se Drofenik s svojimi pristaši, čejih ima odstrani, ker bo sedaj zbor SKS zaupnikov zboroval o svojih zadevah. Temu se je Drofenik uprl, šeš/da so vsi zborovalci za njega, zato je bilo potrebno konstatirati koliko navzočih je za izdajalsko politiko. Glasovanje je bilo za Drofenika porazno. Pri pozivu kdo je za Pašič-Pribičevič-Drofe-nika se ni dvignila niti ena roka. Žalostno se je oziral Drofenik po zboro-valcih, pa ker nikdo roke ni dvignil, tega tudi sam ni storil. Pri pozivu kdo je za poštenost in čistost stranke in njenega programa, pa je zagrmelo živio SKS in razen treh Drofenika, Strgarja in orjunaša Janežiča so navdušeno pozdravljali tov. Puclja. Ko je Drofenik to videl je tudi on dvignil roko in klical živio Pucelj, po glasovanju pa je izjavil, da je to sugestija. Blamaža, ki jo je doživel Drofenik in ž njim JDS-sarska družba, je bila po polna, najbolj v živo zadela pa je Drofenika konstatacija, da je popolno izključeno, da bi bil izvoljen, ker je na bankarski listi po redu tretji ali četrti, znano pa je, da je za nosilca veliko vprašanje, če bo izvoljen. Zbor zaupnikov je določil nato kandidata za volilni okraj Brežice. Predlagalo se je tov. Cetina, ki pa je izjavil, da vsled rahlega zdravja tega j mesta sprejeti ne more. Tov. Cetin je nato predlagal za kandidata tovariša Mermolja. Zbor zaupnikov je soglasno sprejel kandidaturo. V odbor pa je bil izvoljen za predsednika tov. Cetin, na kar je zborovanje zaključil predsednik tov. Cetin s krasnim pozivom za delo za zmage kmečke misli. * * * Poročilo v »Jutru« o tem shodu je krona in vrhovno spričevalo celemu podjetju. Kakor je ves nastop bivšega tov. Drofenika in njegovega »nacijonalnega bloka« ena sama laž, prevara in farbarija ljudstva, tako tudi poročilo. Stopetdeset mož, odličnih, zavednih in spoštovanih mož je priča dogodku in zato tudi priča »Jutro-vim« lažem. Tako je prav, bratje ne-častiti, da se sami razkrinkate in po-kažete ljudstvu v pravi luči. Po delu vas bo sodilo. Zmagujete na papirju, slavo in zmago oznanjate, s studom in gnjevom v duši pa se od vas obračajo še tisti zadnji redki pristaši, ki st® Vsak pristaš kmečke jsri&li aaora biti naročnik »KMETIJSKEGA LISTA« ia »GRUDE« I rmar 2 fsak pristaš kmeak« misli mora biti ilaa »Kmetijske tiskovne zadrug««.! Jih z zlaganimi gesli, cukrenimi šla-gerji in ničevimi obljubami speljali v svoje naročje. Če da protikmečki kandidat Zebal v ljubljanski okolici i* bogve čegavega fonda za par litrov vina, ali če protikmečki kandidat La-pajne govori v Cerknici reci, piši in betfi pred petimi poslušalci, izmed | katerih so samo štirje pristaši; ali če ! ga ubogi Drofenik tako nesmrtno po-i "lomi, kakor j« bil to slučaj v Breži-i cah, potem namalate v od vaših bank plačane papirje kot »sijajno napredovanje nar. blokai. Le tako naprej! Z vašimi lastnimi lažmi ras bomo najlažjo zadušili!! Klerikalna nepoštenost Neznačajnost v politiki. Niž bolj nizkotnega ni, kakor ja podkupovanje volilcev in nič bolj žalostnega, kakor volilec brez značaja. P« »rcu in zdravem razumu pristal ideje in programa izda, zapeljan od moralno pokvarjenih agitatorjev dragih strank, za skledo leče svoje ideale. Svoje edino orožje, t. j. volilno kroglico, obrne proti samemu sebi in je v tem podoben samomorilcu. Omamljen in prevaran se niti ne zaveda svojega izdajalskega početja. Zave se izdajstva še le takrat, ko na lastni koži občuti posledice greha, za katerega mora prejalislej delati pokoro. Bridka je pokora za izdajalca in grsnka za njegove značajne tovariše, ker morajo tudi trpeti radi takih sla-bičov. Sama zloba nasilnežev, ki se drugače ne morejo vzdržati, kakor z nemoralnim izrabljanjem oblasti ia gmotnih sredstev, je vsakdanji povod k politični neanačajnosti in izdajstvu. Denar se trosi na debelo, da se v narodu ubija poštenje. Judeževi groši se sejejo posebno po mestih in trgih, kjer gredo bujno v klasje. Pa tudi na sami kmečki grudi semintja kali to prokleto seme. Pokvarjene elemente — podkupo-valce in take, k ise dado podkupiti — je treba iztrebiti, dokler je še čas. Žigosan naj bo na čelu vsak tak nesrečnež. Ven gnila jabolka iz naše košare, sicer s« vse okuži! Pazljivo izločimo vse, kar je pokvarjeno! Kdor bi zanemarjal tako čiščenje, je ravno tako sokriv gnilobe, v kateri bo tudi sam propadal. Ni lepšega, kakor je kmečko poštenje in nič ni tršega kot kmečki značaj. Zato s« bodo razbili ob tem kremenu vsi gnilobneži. Propadi t« neznačajneži, poštenje naj živi! 0 kranjski nevarnosti za mariborsko oblast m _ __ . .„, , tuu.. . ____• - i i i . 11»----- I^ajsm m<>>.I>.. j*.,. in S K S. Monopol za mariborsko oblast si lastijo trije možje, gg. Drofenik, Voe-njak in dr. Kukovec. Mariborska oblast je predvidena v ustavi enako z vsemi oblastmi države, ki se more ukiniti samo s spremembo ustave. Prememba ustave pa je mogoča le, če si revizijonisti pridobe dve tretjini skupščinskih poslancev. Ako do tega pride (kar je skoro izključeno), ne bode o tem odločalo par slovenskih poslancev. Strinjam se drugače s tem, da so Slovenci v mariborski oblasti samoupravni tudi po strankah, ker je tu poseben delokrog. Vse pavdarja-nje razdiralcev gg. Drofenika in Voš-njaka o mariborski oblasti in graji Kranjcev pa ne vodi briga za Štajerce, nego se to povdarja samo iz sebičnih namenov. Kranjci in Pucelj niso bili Štajercem in mariborski oblasti prav nič nevareni. Oni so le vršili dolžnost strankine organizacije. Nevaren pa je postal Pucelj Drofoni-ku, Vošnjaku in drugim. To je njih osebnim stremljenjem. Zato lop po Puclju, on je Kranjec. Bilo je lanskega leta v Celju. Ob priliki 40-letnice celjske zadružne zveze na zadružnem kongresu. Pri skupnem obedu sta bila tudi -gg. Drofenik in dr. Vošnjak. Drofenik v svoji vrtoglavosti se obrne proti &mcinu s krikom: »Kranjci nas ne bodote komandirali, dovolj je Vašega zatiranja.« Vošnjak je sedel zra-ve» kot opora. Sancin obstane in ne reagira, sram ga je bilo tovariša. Incident je bil hrupen. G. Kopač, zastopnik Gospodarskega društva za Hrvatska in Slavonijo, se odzove, ploska z rekami ter kliče: »Živiio narodno fedinstvo, tako Je prav: Kaj beograd-ski centralizem, kaj Radičev separatizem, še spor za Kranjce in Štajerce, t© je delo za narodno edinatvo.« Ia tako je šla stvar dalje. Jaz sem moral po Drofenikovem prizadevanju veljati samo za Primorca, brez prava organizatorja na Štajerskem. Drofe- nik pa je ribaril dalje, bree discipline in reda. Sklepal je kompromise in fuzije x demokrati preko vodstva stranke in mariborskega odbora. Da tudi jaz sem se resno jezil na Kranjce, pa le za to, da na vse naše prošnje, pritožbe in zahteve niso hoteli izključiti sta časa Drofenika iz stranke, ko je to tolikokrat že zaslužil. Samo ta greh, ki jim ga je težko odpustiti, so Kranjci zagrešili nad štajerskimi SKS in mariborsko oblastjo, nič drazega. Če bi tedaj to storili, bi se stranka preje izčistila, in ne bi morala vršiti to sedaj tik pred volitvami. Da gre z g. Drofenikom tudi g. dr. Vošnjak, je popolnoma prav, nikomur pri nas ne bo za njega žal. Mislili smo, da. smo se ga s Prago rešili, pa prišel je nazaj k nam samo iskati drugo Prago. Vsi smo vedeli to, a nihče mu ni hotel nič reči, samo mislil je svoje. To je: Po nas nikdar več Prage. Uvidel je zadnji čas to sam in šel iskati Prage k demokratom. Kot učenjaka in požrtvovalnega narodnega dela\'ca sem ga vedno spoštoval in cenil. Kot takega ga bodem še dalje. Kot politika ga pa pomilu-jem, posebno pa še kmečkega politika. Zehal je ob nas, ko smo razpravljali o naših gospodarskih zadevah kakor dr. Lenart. Pamflet (sramotilen spis), kakor ga je napisal dr. Vošnjak v odpadniškem listu, pa mu ne dela čast ne kot narodnjaku ali učenjaku. Namreč piše: Uprli smo se ljubljanskemu centralizmu, ki nas hoče daviti na vseh poljih itd. .............•;_ Toliko v osvetljenje o kranjski nevarnosti za Štajerce in mariborsko | oblast. Če bo nadalje potreba se spominjati teh dveh političnih veličin, ki sta v znamenju narodnakarstva, narodnega in državnega edinstva napovedala vojsko najbližjim bratom Kranjcem, rade volje postrežem. Ivan Mrmolja. Pudjevo samoljubje. Demokratarji venomer ponavljajo v. svojih od raznih bank in industrij-skik podjetij plačanih listih, da je tov. Pi»celj samo zato nasproten enotni napredni fronti, ker hoče '"iti prvi. Na to hočemo danes prav kratka odgovoriti. Pred vsem je navadna laž, da bi bM tov. Pucelj narekoval postaviti lastno listo SKS, torej proti skupni listi SKS z JDS. Pri nas take komande poedincev ne poznamo, nego v SKS odločujejo okrajne organizacije ia nato glavni odbor stranke. Le-ii argani so se izjavili proti skupnemu »astopu SKS z JDS in tov. Pucelj se je samo uklonil želji in mišljenju svojih tovarišev, ko je prevzel kandidaturo na listi SKS. Ko bi šlo tov. Puclju samo za mandat, on bi se takoj združil z drugimi strankami, posebno s takimi, ki imajo mnogo denarja...! Toda tov. Puclju ni za mandat in mu ni za denar. nego njemn je le do tega, (la enkrat pride do veljave tudi kmečka misei in da ho kmečki stan v naši državi enkrat tako upoštevan, kakor je ta potrebno z ozirom na njegovo šte-tMčho mafi in njegovo važnost r našem naroda. Za idejo, za vzvišeno idejo se bori tov. Pucelj in ne za čast, ne za mandat, ne za denar. Časti in denarja mu drugod dovoljno ponujajo, toda on tega kot poštenjak od nog do glave ne mara, nego se bori za kmečko misel, bori se za stvar, ki mu ne more dati nikakšnega bogastva, ker predobro vemo, da se denarni mogotei ne nahajajo na strani kmečke stTanke, nego so vsi na strani demokratov in klerikalcev. Boj za kmečko misel pomenja boj »a koristi revnega podeželskega ljudstva V tem boju se tov. Pucelj nahaja v prvih vrstah. In to se naj imenuje samo-ljublje? Globoko je padla puhloglava demokratarska gospoda, ki Puclju očita nečedne lastnosti radi tega, ker se bori za plemenito idejo! Razun tega vemo natančno sledeče: Če bi tov. Pucelj danes izjavil de-mokratarjem, da takoj prestopi v demokratsko stranko, ako mu plačajo za. to milijon kron, oni bi od veselja poskakali in plačali. — To tov. Puc lj dobro ve in vendar se nikdar ne bo zgodilo, da bi se dal kupiti, pa ako mu nudijo še mnogo več. To je, seveda, po mišljenju demokratarjev samo^nhlje. Tov. Puclju na takem sa-- o'jtihljii izk- eno česiitan o! Ko j« bil tov. Pucelj kmetijski minister, so klerikalci razširjali o njem laži, da je postal strašen bogataš. V Trstu ima nekoliko klavnic, na Pohorju ima štiri vile, hiš ima bogv« koliko itd. Za kogarkoli je Pucelj zvedel, da je te lazi ponavljal, vsakogar j« tožil sodišču in tako je bilo najrna-nje sto klerikalcev pri sodiščih v Sloveniji obsojenih radi častikraje. Klerikalci so pa vkljub temu govorili in pisali o >volovski aferi -: in o »svinjski aferi* in so trdili, da je Pucelj pri nemških volih zaslužil, a njegova zona, da je dobila izvoznico za 20 tisoč svinj. Dobra usoda je hotela, da so klerikalci letos zlezli v vlado z geslom: »Boj korupciji!« Kulovec, ki je po čudni usodi postal kmetijski minister, dasiravno o kmetijstvu inanje ve, kakor zajec, je takoj prvi dan v ministrstvu zahteval vse akte, ki se nanašajo na Pucljev6 »volovsko afero« češ, bomo preštudirali in napravili proti lumpu Puclju obtožbo radi korupcije, In je Kulovee zavihal rokave, zavihtel nož ter se spravil nad Puc-ljeve akte. Polno povestic je bilo v tistem času v klerikalnih listih o raznih korupcijah, toda Pucljeve ne najdete nikjer. Vkljub temu, da je Ku-love že prvi dan svojega zelo uspešnega ministrovanja začel iskati mate-rijal proti Puclju in kljub temu, da smo proti klerikalcem baš v tem času najostrejše pisali, česar se spominjajo vsi naši čitatelji. Kulovec išče mate-rijal, a ne zine niti besedice. Končno je tov. Pucelj sam napisal par člankov v naš list pod naslovom: »Minister Sušnik obtožen«; ter je vsak članek končal s pozivom, da naj vendar klerikalci tudi njega, Puclja, obtožijo, ko jim je sedaj za časa ministrovanja ves materijal na razpolago. Toda klerikalci molče, trdovratno molče, nič več ne vedo o Pucljevih goljufijah in korupcijah. i Zakaj molče? Ne moremo si nji-\ hovega molčanja tolmačiti drugače, • kakor le s tem, da bo se sicer zelo trudili odkriti kake Pucljeve lopovščine, toaa niii pri najbolj marljivem iskanju nisSlovenec« od nedelje z upravič«-nim veseljem triumfira, da je konee »Jutrove« demagogije. Škodoželjno pripoveduje, kako jih je »Jutro« podajalo in mikastilo, ko so sklenili nesrečni Markov ali zagrebački protokol, postavili in podprli nesrečno Pa-šieevo vlado, sozakrivili grozne davke, takse, strogi vojaški zakon in vse, kar nam je bila lani dala radikalna, od radikalcev podprta in postavljena večina. Zdaj pa so pri »Slovencu« rešeni tega očitanja od strani »Jutra«, ker si je nesrečni Žerjav zavezal usta in roke, ker nadaljuje tisto, kar so bili klerikalci lani začeli. Fakor je bil dr. Korošec postavil stolček lansko leto staremu Pašiču, da je splezal na vladinega konja, tako se trudi Vsak kmetovalec kupi »KMETIJSKI KOLEDAR« za leto 1925 Kmet, kupuj pa$rabi>£iae te pri staji aadrugi »EKO&Ožk r Ljubljani J 8 dr. Žerjav v družbi upravnih svetnikov Slavonske banke, da ga obdrži v staiiu in da se nadaljuje in utrdi vse, kar se je lani slabega naredilo in začelo. Zato pa imajo pri »Slovencu« tako zadovoljne in široko režeče se cbrasse, ker jim »Jutrdvci« zaradi zveae s Pašicem nobenega greha več očitati ne morejo. Lahko torej vsak spozna, da so demokrati z zvezo i korupcijonisti v radikalni stranki obenem tudi zavezniki in najboljši podporniki klerikalizma in zato »Slovenec« opravičeno triumfira, da je seda| konec »Jutrove« demagogije. PRIZNANJE. Domoljub« priznava, da klerikalci izrabljajo prižnico in spovednico v politične svrhe. Toda zagovarja se, da duhovnik govori »resnico«, kjer hoče, tudi v spovednici in na prižnici. Precej resnic je, ki jih pa klerikalci trdovratno molčijo. Resnica je, da je dva-Icrat dve štiri. Resnica je, da je Puc-ljeva zasluga, da bo dobila Slovenija • zvezo z morjem in s tem položen temeljni kamen gospodarskemu življenju Slovenije. Tudi je resnica, da 21 klerikalnih tigrov s 4 ministrskimi stolčki ni za našega kmeta prav nič naredilo. Resnica je tudi, da vlada pri našem ljudstvu velika politična neorientiranost in da je temu kriva SLS. Kar ne trobi v njihov rog, je liberalno in brezversko. Seveda v kalnem je veliko lažje ribariti. Pa še nekaj je resnica. Da ne bo več dolgo, ko bo slovenski kmet spoznal, da je SLS njegov največji sovražnik in tedaj bo obračunal z njo. Kar se pa tiče pripombe, da se Pucljevi niso spreobrnili, jim povemo, da se nam ni treba sprevračati. Nam so kmetski interesi nad vse. Spreobračati se je treba vam, ki ste sedaj največji internacio- ■ nalisti, potem zopet šovinisti. V Beo- j gradu ste plavi, v Ljubljani rdeči, na kmetih zeleni. Je pač to za vas naj- I prikladnejša »resnica«. LAŽ je glavno sredstvo naših nasprotni- • kov, klerikalcev in demokratov, proti ) nam. Somišljeniki, ne verujte lažnjiv- | cem in vstrajajte v boju! Zmaga mo- ] ra biti naša! RAZPUST RADIČEVE STRANKE | je izvršen. Stranka so stotisoči držav- j ljanov. Kaj so oni zakrivili, da jih : preganjate? Če je Radič delal kozla- ) rije, zaprite njega in kaznujte ga, ne- j dolžne ljudi pa pustite pri miru! Leta j 1920. je sodišče Radiča obsodilo. Bas j za volitve v ustavotvcrno skupščino ] pa so ga izpustili ravno radikali in j demokratje. Da ga niso izpustili, poli- j tika bi se na Hrvatskem drugače raz- j vijala. Leta 1923. so radikali z Radi- j čem delali celo Markov protokol. Vi- j dite, sami ste ga povzdigovali in ste sokrivi za njegove kozlarije. Z nasiljem volilcev ne boste pridobili za se- I be! Ce boljših sredstev nimate, tedaj j ste se amen. j DEMOKRATSKA OLIKA. Demokratarji so v »Jutru« kmeta ! postavili na kahlo. Hvala lepa za od- j kritosrčnost! Vemo, da po Vašem < mišljenju spada kmet samo na kahlo j in na gnoj. Ampak vas bo po 8. febru- j arju glava bolela, ko boste sami mo- j rali na kahlo! DEMOKRATARJI lažejo, da naša lista na Kranjskem ne bo veljavna, ker tov. Lenarčič še ni star 30 let. Svojim tovarišem poročamo, da za kandidate ni predpisana starost, nego samo za poslance. Šele verifikacijski odbor bo sklepal o tem, ali se izvoljeni poslanec, ki nima 30 let, pripusti v skupščino ali ne. V zadnji skupščini je ra-dicevee Košutič bil pripuščen, dasi-ravno ni imel 30 let. Sicer pa se naj demokratarji potolažijo, kajti tov. Lenarčič bo izvoljen in bo do sklicanja narodne skupščine imel tudi že polnih 30 let, medtem ko demokratarski kandidat ne bo poslanec, pa če bi tudi imel Matuzalemovo starost. Končno bodi v dokaz demokrat&rske pokvarjenosti povedano, da so demokratarji isteiaa Lenarčiču za sedanje volitve trikrat ponujali mesto kandidata! ODGOVOR gg. Drofeniku in Vošnjaku ca napad v Ser. Straži pod naslovom: Na koga se naslanja g. Puceljl Podpisanima se predbaeiva nemčurstvo, da sva bila >divja priganjača za Šauerja, kar je nesramna laž ter smeši najina priimka na način, da bi izgledala nemško. Naj nama dokažeta ta dva gospoda, kdaj sta videla naju podpisavati se z nemško primesjo 6, ch. Zaveževa se plačati po 1000 Din, če nama dokažeta nenarodnost. Že davno pred vojno sva na deželi skupno delovala v najčistejšem domoljubju za naš mili slovenski narod, kateri je zlasti v jezikovnem oziru bil najhuje izpostavljen v najinem kraju pred vratmi nemčur- skega Maribora. Torej lepa hvala gospoda za takšno plačilo, nakar pripominjava, da svoje napade le lepo zase obdržita ter se ž njimi okinčajta, kajti bolje bodo Vama pristojali kot nama. Častitama Vama tudi k Vajinemu početju za razdor naše stranke, katerega smatrava za pravo Sizifovo delo, kajti ne mislita, da bosta, četudi še s tako veliko inflacijo Vajine »Sev. Straže« kakšnega našega pristaša premotila. Ivan Fluher, Anton Fras, član izvrfce-valnega odbora SKS. Dopisi. KRANJSKO. Žužemberk. V nedeljskem »Jutru« je dopis iz Žužemberka, v katerem je resolucija SKS. V pojasnenje sporočamo: Na shodu NRS in JDS je Kil tudi tov. Kline iz Dvora in Mostič Miha tudi iz Dvora. Ne vedoč, zakaj se gre, so naseli notarju Carliju. Za Žužemberk se ni udeležil'nihče od SKS. Po končanem govoru je bila prebrana resolucija in sprejeta od JDS-arjev in radikalov. To je vse in istina. Birčna vas pri Novem mestu. 21. decembra je bil pri nas SLS shod. Bil je dobro obiskan, ker so prišli tudi naši pristaši. Otvoril je g. kaplan in dal besdo drju. Kulovcu. Na to se oglasi tov. Malovič in vpraša, kaj je z avtonomijo, kje je denar, ki bi ga morali dobiti točarji, in kaj je z obljubami, ki so jih tigri dali 18. marca 1923. Kulovec pravi, da ni nič oblju-boval. »Lažete« mu odgovori tov. Malovič. Nato Kulovec pripoveduje, kako je prišel h koritu. Za tem ga začne tov. Malovič tako peglati, da si Kulovec ni vedel več pomagati. Kaj je z avtonomijo, kaj z Macedonijo, kaj z davki, kaj z invalidskim zakonom, kaj z denarjem za točarje itd. V tako zadrego je spravil tov. Malovič Ku-lovca, da se je začel velik smeh. Posebno še, ko je tov. Malovič povedal, kako je Kulovec razmetaval denar klerikalnim zadrugam. Posebno velik krohot je bil, ko se je zvedelo, da je vavtovski Kolovec, ko se je nabral farškega denarja, zapustil tigre. Končno minister vzame iz žepa ključ, ki ga je pozabil oddati kuharici, ter začne z njim trkati po mizi. Gospod kaplan na to prosi za zaupnico za Kulovca. Samo par rok se vzdigne. Namestni kandidat ni mogel vzdigniti roke, ker je glih cigaro zažigal. G. Kulovec je na to izginil, med zboro-valci pa se je spet začel pogovor. Tovariš Malovič je zopet povedal take, da je tigrom kar slabo postajalo. Klerikalci bodo pri nas zelo nazadovali, kar je prav za goljufive tigre. Krško. Volilna borba v našem mestu še ni zavzela večjega obsega. Glavna senzacija je, da je naš dični župan, velik demokrat, ki so ga na to mesto soglasno volili klerikalci, postal' Žerjavov sreski kandidat. To povzroča sedaj zelo neprijetne občutke pri klerikalcih in njihovi očetje eo sklenili, da mu v občinskem odboru izrečejo nezaupnico. Do tega pa na določeni seji ni prišlo. Zanimivo bi bilo vedeti, zakaj ne?! — Zelo se trudijo okrog naših mož tudi ata Romih češ, tokrat boš pač volil z nami, saj vendar naš Joško kandidira! Pa bi svetoval ati Romihu, naj rajše mirno uživajo svoj zasluženi pokoj, kakor se tako brezuspešno mučijo, ko pa Joško itak ne bo izvoljen! — Pravijo tudi, da je Joško v Ljubljani podal zelo klaverno poročilo o razpoloženju za Žerjava v našem okraju. Poskrbeli pa bomo, da bo poročilo volilne komisije dne 8. februarja za de-mokratarje še bolj klaverno! O tem smo trdno prepričani. Sv. Križ pri Kostanjevici. Tudi naša vas je enkrat tako srečna, da ima za bodoče skupčinske volitve kandidata in sicer v osebi Jožeta Horvata, kateri se je pridružil Prepeluhovi republiki. O značaju itd. tega vzornega kandidata za enkrat še molčimo, čudimo se samo, da nastopa z vso silo proti tukajšnjim samostojnim, klerikalce pa pusti pri miru, zakaj? to menda sam najbolj ve. Prepeluhu pa že lahko danes povemo, da mu bode-ta Horvat in Vegel toliko koristila, kakor leta 1923. Polovič Žerjavu. Dobrova pri Ljubljani. Kot pristaš samostojne kinetske misli si štejem v svojo dolžnost, izreči tem potom voditeljem kmetske misli v našem okraju — nedelavnost. Če upoštevam, da so skupščinske volitve pred pragom, ne gane pri nas nihče, najsibode okrajna ali krajevna organizacija. Okrajni organizaciji »Gradašica« pripada tudi naša krajevna na Dobravi. Konštatirati pa moram, da sem opazil na seji izvrševalnega odbora, dne 25. novembra 1. 1., da ni podal načelnik okrajnega odbora >Gradašica« nobe- nega poročila glede nastopa pri volitvah, ker ni »klical potrebnega sestanka krajevnih organizacij. Z ozi-rom na to tudi krajevna organizacija ni sklicala potrebnega sestanka, na katerem bi se poleg izvolitve delegatov tudi glede nastopa pri volitvah ter druga važna vprašanja obravnavala. Ni moj namen kot pristaša stranke koga izmed voditeljev osebno napadati, pač pa jih opozoriti na njih dolžnost, napram stranki. Samostojna kmetijska stranka ima dovolj zna čajnih pristašev, ki bodejo pokazali pri volitvah, da še živi, toda dolžnost voditeljev je, da skličejo večkrat sestanke, na katerih se seznanijo posamezni pristaši med seboj, se vžive v program stranke ter z nalogo, ki nas čaka ob volitvah. Zatorej na delo vsi, če hočemo doseči naš zvišeni cilj. Pristaš. (Op. uredništva: Rade volje prinašamo ta dopis, ker dokazuje, da si naši pristaši žele živahnega dela. Če smo odkriti, moramo priznati, da se giblje SKS zelo živahno. Toda treba še več dela, v tem pogledu ima tov. dopisnik popolnoma prav, posebno kar se tiče razmer v njegovem kra- ju.) Želimlje. Dne 5. t. m. se je vršila pri nas volitev župana. Na listi SKS izvoljenih je bilo 11 odbornikov, na listi združenih drugih strank pa 6. Kljub veliki večini SKS se je posrečilo nasprotnikom, da so enoglasno volili našega pristaša, da se je isti volil sam za župana in je za to pridobil še dva druga naša odbornika, da ni prodrl na sestanku določeni kandidat tov. M. Pangerc, ampak je bil z 9 proti 8 glasovom izvoljen županom F. Že-leznikar. Svetovalcem so bili izvoljeni Alojzij Perčič, Martin Pangerc, F. Kališčar in I. Boltežar. Župan in svetovalci so vsi pristaši SKS. Nasprotniki so s tem dokazali, da nimajo v svojih vrstah niti enega moža, kateremu bi zaupali mesto svetovalca, kaj šele župana, zato je ta volitev zanje popolen polom. Če pa mislijo, da bodo sedaj, ko so z vsemi glasovi pomagali našemu pristašu na županski stolček, vodili občinsko upravo po svoji volji, kakor za županovanja klerikalca Usnika razni Žmuci, Lipovci in Hribarji, se silno motijo. To bomo znali mi preprečiti. Obžalovanja vreden je korak tov. Železnikarja in Ka-liščarja, da sta kršila strankino disciplino. Za prihodnje volitve naj bo nam to nauk, da je treba biti pri sestavljanju kandidatne liste še previdnejši. V protest proti kršenju strankine discipline so darovali za tiskovni sklad SKS tov. Pangerc, Perčič, Kramar, Podlogar, Jamnik, Virant, Šteb-laj, Ščurk, Nučič in neimenovani po 10 Din, Virant J., Grmek, Škulj in Glavan pa po 5 Din; skupaj 120 Din. Čast zavednim in značajnim pristašem ter hvala! Tovariši, posnemajte jih! Črnomelj. Lažnjivi »Domoljub« prinaša dopis, s katerim bi rad učistil hvala bogu zdravi želodec našega odličnega tov. Štublerja. Dopis je zlagan od začetka do kraja, kakor je ves klerikalizem ena sama velika laž. Tov. Štubler je mož brez madeža in je naš ponos. Med nami je glavno to, da zmaga stranka in ne osebe. Ko bi se šlo za osebe, kakor pri klerikalcih, bi naše stranke že zdavnaj ne bilo več. Tov. Štubler je ravno v tem pogledu vzor-somišljenika, ker se bori za stranko in njen program brez ozira na to, ali se mu nudi za to kako častno mesto ali ne. Klerikalna stranka bi si obliznila vse prste, če bi imela v svojih vrstah take može, kakor je tov. Štubler. Gotove ljudi klekalne stranke smo doslej še spoštovali, toda sedaj vidimo, da — kar mačka zleze, vse miši lovi. Poznamo nepoštene »Nacke« v okraju, ki so bili do vojne polni dolgov, sedaj pa kupujejo poslopja in posestva. Toda ti nepošteni »Nacki« so v klerikalnih vrstah in ne pri nas. Kdor pa more tov. Štublerju dokazati le eno nepoštenost, temu obljubuje tov. Štubler takoj nagrado 1000 Din. Radovljica. »Jutro« mi je dalo novo krstno ime »Ubožec«. Tega imena se ne sramujem, temveč sem na njega ponosen. Vsaj vem, kam spadajo ubožci. Seveda ne spadajo v JDS. Torej se bomo sedaj zbirali ubožci skupaj. Bankirji in oni ki pomagajo kmete in obrtnike izdajati bankirjem in advokatom, pa tudi skupaj Ubožec. Gorenje polje. Naša občina bo 8. februarja baje morala voliti na Urš-nih selih, občina Toplice. Mnogi imajo do volišča nad dve uri hoda. Naj-odločnejše protestiramo proti taki fa-loteriji! Obenem pribijemo, da je volišča odredil državni odbor, v katerem sede demokratarji, radikali in klerikalci.-Občina Gorenje polje je vsa v taboru SKS. Ali mislite, da nas boste s tem zadržali od volitve? Osli! Želimlje. G. Zebal, kandidat demokratske stranke je prišel v nedeljo v . Želimlje na volilni sestanek. Oglasil j se je le pri upravi veleposestva. Razumljivo, saj razven grajščinskih pri nas ni gospode, za katero agitira g. Zebal. Sestanka se od kmetov ni udeležil nihče. Navzoči so bili trije tam po opravkih se mudeči posestniki, ki so dali g. Zebalu na prigovarjanje primeren odgovor. Mi pa mu povemo, da ne damo krogljic kandidatom, ki se bratijo z katerokoli, najmanj pa z grajščinsko gospodo. Volili bomo tov. Kušarja, zagovornika agrarne reforme, ne pa njenih nasprotnikov. Gosp. Zebal je obljubil prirediti shod. Ljubše bi nam bilo, če bi prišel njegov šef Žerjav sam, da povemo njemu samemu kar mu gre. Na svidenje! BOHINJSKI KOT. Še je čas! Vse, ki dobivajo »Kmetijski list«, toda naročnine za 1. 1925 še niso poravnali, opozarjamo ponovno na od našega upravništva razpisane nagrade. Mogoče boste imeli Bohinjci tudi to pot srečo pri žrebanju tekmovalnih številk in odnesli zopet prva darila. Povdarjamo, da je k tekmovanju pripuščen le oni, od katerega imamo najkasneje do 20. t. m. celoletna naročnino v rokah. Nakaže se lahko po položnicah posamič ali v skupinah ali potom krajevnih organizacij. Ne zamudite ugodne prilike. Še enkrat: Sirarska šola t Bohinju. Iz trgovskih krogov smo prejeli in objavljamo: Bohinjski sir je imel že pred vojno svoj sloves in je tekmoval posamezni izdelek lahko s švicarskimi izdelki enake vrste. Tako se je mnogokrat prodajal bohinjski sir za pol-emendolski izdelek, kateremu so marsikateri dajali prednost pred pristnim. Polagoma pa se je pričela kakovost bohinjskega sira poslabševati in danes je v Bohinju samo se par siraren, ki proizvajajo blago prejšnje dobrote. Nekatero blago je žali-bog tako, da sploh ni sposobno za trg in da s svojim nazivom »bohinjski« čim dalje bolj izpodkopuje nekdanje njegovo dobro ime. Razumljivo je radi tega, da je po tem izdelku vedno manj povpraševanja in da sorazmerno pada tudi cena blagu, pri tem niti najmanje vpoštevajoč stalno zboljše-vanje naše valute. Boljšo vrsto bohinjskega sira mnogi trgovci žalibog tudi danes vržejo na trg kot polemen-dolsko blago in za »Bohinjca« ostane na trgu samo slabša vrsta. Tako pa tudi iz trgovskega stališča ne sme iti naprej, drugače bo naš trg kmalu preplavljen z inozemskim blagom, domača produkcija pa potisnjena ob steno. Zdi se mi, da je največ krivde v tem pogledu na tem, da nimamo dobro izšolanega sirarskega naraščaja in da je sedaj še čas ta nedostatek popraviti s takojšnjo ustanovitvijo moderne sirarske šole, za katero ima največ življenskih predpogojev ravno Bohinj. Sporedno bi se potem pričela dvigati cena siru ter dosegla gotovo ono višino, da bi bili i živinorejci z njo zadovoljni. Za to poklicani faktorji, takoj na krov, drugače nas lahko dragod prehite. Kmetska veselica, ki jo je priredil pretečeno nedeljo krajevni odbor SKS na Bistrici, je končala tako v moralnem kakor gmotnem pogledu prav povoljno. Bila je skozinskoz dostojna zabava, pri kateri je vzbujala največ smeha šaljiva ženitev. Obenem je bi- j la ta veselica tudi prvi pregled naših j vrst. Obisk je bil prav dober. Tudi i Zgornja dolina se je po svoje odre- j zala. Tovariši! Zvestoba za zvestobo! I Vsaj v takem številu kakor vi te pri- i reditve, se udeležimo tudi mi iz j Spodnje doline vseh vaših veselic in ; zabav. ŠTAJERSKO. Drami je. Na pritisk g. učitelja Ko- i šutnika je tudi par kmetov iz Dramelj j rajžalo v Celje dne 14. decembra 1924 j na zborovanje, katerega je sklical j Drofenik v Narodnem domu. Ko stopimo v dvorano, se začudeno oziramo, ker ne vidimo skoro nobenega kmeta, če ravno se je reklo, da ima SKS zborovanje; videli smo le samo učitelje in doktorje. Spoznali smo takoj za kaj se gre, da bi nas rad Drofenik prodal demokratski Pašičevi stranki; ali hočeš, nočeš bili smo mirni, ker nas je bilo komaj oamero kmetov in bi tudi ne bilo nič zaleglo, če bi od nas bil kdo protestiral proti Drofenikovemu izdajalstvu. Za sreza Celje-Vransko so postavili učitelji in doktorji Drofenika za kandidata, mi pa smo na tihoma pesti stiskali. Povabila nas je po zborovanju ta slavna gospoda na kosilo k Braniboru, se razume na brezplačno. Kosilo je bilo okusno pripravljeno, ali nam ni dišalo, ker bilo nas je sram, da smo se dali na tako nesramen način zapeljati v Celje, in da bi naj prodali naše pošteno kmečko mišljenje demokratsko-Pašičevi stranki. Izjavljamo, da Drofenik ne dobi od nas krogljice, razun enega, katerega ima občinski tajnik na vrvici in mora kimati, kadar on vrvico potegne Pa še ta ni gotov za Drofenika bode najbrže napravil, kakor se je dne 2. januarja t. m. Blaž Urleb v Šentjurju med pričami Izrazil: »Hvalit moram Drofenika, krog-ljico pa ne vržem v njegovo skrinjico, kakor je Bog v nebesih da nek Vukovski dol pri Mariboru. Odobravam delo SKS za mariborsko oblast glede izključitve Drofenika in Vošnjaka. Kar ni za nas, naj s« «d-strani. Zvita pa 6ta ta dva. Če m ne da priti do višjih mest pod skupno SKS, pa jo mahneta na svojo roko drugam. Če rata, sva oba nosilca liste, če ne rata, pa nosilca listja. Začela sta izdajati poseben list. Ker sem tudi jaz dobil ta list, pregovoril« malo o tem. Že pri naslovu slab priimek, ker sem Ženko in ne Zanko. Pod naslovom piše: Za staro pravdo. Odločno izjavim, da sem bil za staro pravdo in bom, ali le pod skupno SKS in nikdar pod odpadniško. Spodaj omenja o naprednem bloku. Spregovorim o tem tudi malo. Obstoji iz radikalov in demokratov. Vsak ve, da so v času, ko sta vladala Pa-šič in Pribičevič, davki naraščaM #d dneva do dneva in nezadovoljnost je tudi naraščala. To je delo naprednega bloka. Ali misli napredni blok, da obstoji slovanska naprednost v zvišanju davkov, širjenju nezadovoljstva z oboroženimi silami, razbijanj« poštenih shodov itd.? Če da velekapita-list 1000 Din za narodne koristi, feoee jutri 2000 nazaj. To ni napredna delo. Za narod pa tak kapitalist na gre nikamor zastonj. Ko je bil vseslovenski agrarni kongres v Ljubljani in na Bledu, niso se ga nacijonalisti uiti udeležili, niti odobravali, še celo aa-tajili bi ga bili radi. Kongres ni bil le strankarskega pomena, ampak za združitev vsega Slovanstva. Kje ste bili takrat veliki narodnjaki, napreden blok ali boljše rečeno nepotrebni blok? In v ta blok nas hočejo za-vleči novo pečeni eksekutorji in kako nesramno se zaganjajo v aaše najodločnejše tovariše, 1'uclja, Mr-molja, Lipovška in druge. Jaz osebno poznam navedene in vem, da so sami narodnjaki in neomahljivi delavei za kmetski stan. Oni se niso prodali demokratskim kapitalistom. Ko je bil tov. Pucelj na vladi, so bili davki petkrat manjši in državna blagajna je imela 5krat manjše dohodke, vendar so bile bolj v redu železniške proge, kot danes, lažje so živeli uradniki in drugi ljudje berz razlike stanu in sloja. Mi kmetje nismo proti davkom; morajo pa biti primerni in če se zvišajo, se mora to poznati pri vojaški hrani, obleki, uradniški plači itd. Ker se letošnje zvišnje davkov nikjer nič ne pozna, vprašamo, kam je šel denar? Ne boste se dolgo norčevali iz ljudstva, prišla bo sodba prejalislej. Nova Dr cf eni kova stranka na Štajerskem je sestavljena iz en četrt doktorjem, in pol kapitalistov in nekaj demokratskih uradnikov. Še bo lušt-no na svetu! Kadar jo demokrati prav pošteno zafurajo in jim ljudstvo očita, se zagovarjajo: »Če smo jo res zahirali, naprednjaki pa vendarle smol« Ta izgovor bo veljal tudi zdaj. Hoteli so nas uničiti, pa bodo sami sebe uničili, kajti ljudstvo se zanima za njihove zvijače. Tudi g. Korošcu ljudje ne zaupajo več. To se bo še lepo dokazalo dne 8. februarja. Megojuica. Najprej Vam želim veselo novo leto. Povedati Vam moram, da Drofenik nekaj slepari med kmeti s svojim izdajalskim delom tudi pri nas. Pošilja mi neke listke in pravi, da bi rad prišel na shod, če ga hočemo. Ne vem, ali bi ga pustil osmešiti,, ali ne, ker od naših kmetov ga nobeden ne mara. V naši občini ne bo drugi volil Drofenika, kot učitelji in rudniški veliki gospodje. Prav je, da smo Drofenika spodili iz kmetskih vrst in iz naše zdrave stranke. Zavodnje. V zadnjem »Km. listu« je bil napaden naš pristaš, članka pa Vam ni poslal noben naš naročnik, ampak se je skoval v farovžki kuhinji, kjer je kotel vseh hujskarij ia prepirov v tej fari. Črni dopisun, ki ima 23 in pol ure na dan časa, vedno tuhta, kako bi našo stranko razbil in upropastil. Ker. njegovemu lažnjive-inu gospodarju nihče nič ne verjame, skuša s potvorjenim dopisom se poslu žiti »Kmetijskega lista«. Znano je, da M. Ročnik ni bil dn 6 obrestuj« rloge m hranilne knjižice in tebeH rašmi pe m Ifdeluje v vseh polfubnifc dimenzijah in barvah. Prif«ro£an« trrdk* Ljubljana (Utea PrašaraoTega ■pom-■Ota ah L ju hI jami«.) NAJCENEJŠI NAKUP »Ofavi«, žepnih robeev, brisalk, klota, bele** rfavega platna, iifona, kravat, raznih gumbov, Sk, vilic, sprehajalnih palic, nahrbtnikov, potrebščin za šivilje, kro-iaift, Jevljarje, sedlarje k feehree, škarje aa krojače, šivilj« » za obre-zmnmj* trt. Ha veliko hi »ala. i Mm vloge ■ odpovednim rokov obrestuje taH po dogovoru. Sprejema t inkaaa tak tar« in eesije terjatarr. dsja proti popolni Tarnoati na vknjižbo proti poia»iu in preti castevL Posluj« po celi Jugoslaviji Ustanov. I. 1913. — Del. glavnica znaša 3,090.009 Din v zlaiu Združene opekarne d. d. Ljahljaaa, *lkU*U«f» «*ta 18. ml-m hrtu ■ ih k h * peljatai mme#mi — takoj dabavse — E&jbulji* praiakaieaa a.ukle streiolkov x a«0 aH 45Cerkw<, trg.-iud. d. i. v Ljubljani. Jlfrsdjjik: Ivan Pueeij.