Sev. 247. Posamezna številka stane 1 Din. V LIMol, v sredo 31. oiiobra 1923. 1,610 LI. NaroCnlna t. - .b za državo SHS: do preklica: •) po pošti mesečno Oin 14 dostavljeno na dom mesečno .....„ 12 za inozemstroi mesečno Oia 33 S Sobotna izdaja: = V Jugoslaviji.....Din 20 v inozemstvu .. ■ • . „ 40 W Uredništvo le v Kopitarjevi nlloi itsv. 8/IIL Bokoplsl 3« oe vračajo; netranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet. štv. 50, apravn. štv. 328. m 0«m tosaraton i ai Enoitolpu petltsa vrsta oiO oguai po Oia. «*M i> Otn. r—, veliki g glad oil O m it- Itn« po Din. 2 60, poslan Itd. po OIb. 4 —. Prt večjem naročila popust Izhaja vsak dan IzrnmSl ponedeljka ln dneva po pras> nika ob 5. url zjatra). PaltBiBi plačana v jotnfBi Političen list za slovenski narod. Oprava |s v Kopitarjevi al. 6. — Bsčas poštne tiran, ljubljanske št 830 ia naročnino Is št 349 ta oglase, sagrsb 39.011, sarsjsv. 7583, praške ln dana). 24.797. Težake V nedeljo je zborovala v Ljubljani Zveza slovenskih industrijcev. Poročilo, ki jmo ga prejeli o tem zborovanju, ni pravnic veselo. Niti ene same razveseljive točke ne najdemo v njem, pač pa vse polno upravičenih pritožb in utemeljenih prošenj za odpravo nebrojnih nedostatkov, ki zavirajo uspešen razvoj enega glavnih činiteljev slovenskega gospodarskega življenja. Slovenija je pretežno agrarna dežela ln jedro Slovenije je bilo in je še njeno kmetijstvo. Toda slovensko kmetijstvo ne napreduje tako, da bi moglo preživljati vedno naraščajoče prebivalstvo. Naša zemlja ni črna ruska zemlja in naše podnebje je ostro. Zato je Slovenija primorana svoje narodno gospodarstvo nasloniti ne le na kmečko proizvodnjo, ampak ga mora okrepiti tudi z obrtjo in industrijo, da s svojimi rokami pridela to. kar zemlja ne da, da 6 pridnostjo slovenskih delavnih rok zasluži to, česar zemlja vsaj zaenkrat še ne daje. Na procvitu obrti in industrije je torej Slovenija bolj zainteresirana kakor katerikoli drugi del države. Stvar dobre in pametne državne uprave bi seveda bila, da stremljenje Slovencev po industrializiranju Slovenije z vsemi sredstvi pospešuje in tako dviga aktivnost malega, ampak pomembnega dela države. Država pa za razvojne težnje slovenske industrije nima absolutno nikakega smisla. Državna uprava ovira razvoz slovenske industrije 8 svojo nesrečno c a -i n b k o politiko. Mi bi lahko izdelo-ali doma lepo število industrijskih predmetov ,če bi dobili potrebne polfabrikate d surovine iz inozemstva za odgovarjajoče sene. Nesmiselne carinske postavke pa iz-elovanje lepega števila industrijskih pro-uktov naravnost onemogočajo, ker je cena izgotovljenega produkta pri nas vsled visoke carine na surovine tako visoka, da na-ia industrija pri najboljši volji ne more onkurirati s tujino, če noče svojih najbolj-ih delovnih moči izgubiti. Druga nadloga, s katero se mora boriti naša industrija, so neurejene železniške tarile in neurejene prometne razmere sploh. Vsaka modema država, ki le količ-;aj skrbi za procvit svoje lastne industrije, »zna diferencirane tarife: nujno potrebno >lago se prevaža cenejše kakor pa luksuzno. Naša finančna in prometna uprava pa akih obzirov ne pozna, kajti tej gre le za renoten fiskalen učinek. Potreba sem, po-reba tja — ti plačaj, potem pa glej sam, ka-[o boš uspeval, če boš. Če ne, pa zapri svoj Dbrat. Številne so tudi pritožbe iz vrst industrije zaradi bolniškega in starostnega zavarovanja. Proti zavarovanju delavcev za slučaj bolezni in onemoglosti nihče princi-pijelno ne ugovarja, ker vsak pameten in socialno čuteč človek uvideva njegovo potrebo. Vprašanje pa je, če stoje današnji upravni stroški tega zavarovanja v pravem razmerju z dajatvami. To velja zlasti v zavarovanju za starost in onemoglost, ki je danes zasnovano na podlagi rentne kapitalizacije, in ne upošteva prav nič sistema letnih doklad. To so za mlado slovensko industrijo, ki ne razpolaga še z močnejšimi lastnimi denarnimi sredstvi, silno težka bremena, ki si jih nalaga brez vsake prave potrebe. Od nesorazmerno visokih prispevkov industrije za zavarovalne namene tiima nobene koristi ne slovenska industrija in ne slovensko delavstvo, ampak samo "ni ljudje v centrali, ki razpolagajo z nabranim denarjem po svoji volji, navadno v politično-strankarske svrhe. V take namene pa se zavarovalne svote ne smejo zlorabljati, pač pa je treba gledati, da se uprava teh zavodov poceni in izboljša na korist tistim, za katere so ustanovljeni. V tem ožini se mi z željami slovenskih industrijcev Popolnoma strinjamo. Ne soglašamo pa popolnoma z našimi tlelodaialci glede odprave 8-urnega delavnika. To je jako kočljiva zadeva. Osem ur Poštenega dela človeško moč izdatno izčrpa. Morda so mogoči slučaji, kjer bi se dalo osemurno delo odpraviti in delovna doba podaljšati proti primernem povišku mezd. GeneralLsirati se pa v tem veraša- nju ne 6m© in ne more, ker ima vsako delo svoje posebnosti, s katerimi je treba raču nati in to v interesu delodajalcev in delojemalcev. Delavec, ki se zaveda svoje dolžnosti, bo gotovo v osmih urah toliko produ-ciral kakor njegov manj vesten tovariš v devetih urah. Toda pavšalno delovni čas podaljševati kar navprek po našem mnenju ' ni pravilno. Iz vseh pritožti slovenske industrije pa je razvidno, da ima naša centralna uprava silno malo razumevanja za potrebe in za razvoj špecijalno slovenske industrije. Vse tozadevne pritožbe ne pomagajo mnogo ali pa nič. Zato smo mnenja, da tudi za slovensko industrijo ne bodo nastopili boljši časi dokler se Slovenija do gotove mere ne osamosvoji. Sfojan Protič m za~dnjl poti. Belgrad, 30. okt. (Izv.) Danes ob 9. dopoldne se je pričel pomikati pogrebni sprevod Stojana Protiča. Po ulicah, kjer se je sprevod pomikal, so se zbrale nepregledne množice ljudstva. Orožniki so vzdrževali red. Sprevod je bil veličasten. Nosili so' dolgo vrsto vencev, med njimi veliko število iz raznih uredništev. Sprevod je vodil do saborne cerkve patrijarh Dimitrije. Za krsto ro šli ministrski predsednik Pašič in vsi ministri. V saborni cerkvi je opravil cerkvene obrede patrijarh Dimitrije z asistenco 23 svečenikov in dveh dija-konov. V. cerkvi je bil navzoč tudi kralj Aleksander s knjeginjo J e 1 e n o. Navzoč je bil tudi prvi ministrski predsednik po umoru kralja Aleksandra A v a -k u m o v i č, v čigar kabinetu je bil Protič notranji minister. Po končanih obredih,je imel patrijarh Dimitrije iskren govor, v katerem se je v imenu pravoslavne cerkve in v svojem imenu poslovil od Protiča, kot svojega sošolca na vseučilišču. Nato je govoril v imenu narodne skupščine in v imenu radikalne stranke predsednik Ljuba J o v a n o v i c, ki je podal zgodovino Protičevega javnega življenja. Posebno je povdarjal Protičevo značajnost. Za njim je govoril pred cerkvijo v imenu vlade minister za prosveto Miša Trifunovic, nato pa Protičev ožji somišljenik vseučiliški profesor dr. Dragoljub A r a n g j e 1 o v i č, ki je, povdarjajoc Protičeve "asluge, izjavil, da niso samo Srbi krivi, da ni zmagala Pro-tičeva ideja, ampak tudi Hrvati. Pred vseučiliščem sta v imenu neodvisne radikalne mladine govorila dijaka Živančevič in Jovanovič. Na Te-rasijah*je v imenu belgrajske radikalne organizacije govoril poslanec Boža Ma-k s i m o v i č. Nato je sprevod krenil po Aleksandrovi cesti na pokopališče. Ob grobu so še govorili Aleksa I v i 6, profesor iz Subotice v imenu radikalov iz Vojvodine, dalje Lukič in Dušan Jankovič. Nato so spustili krsto v grobnico. Seja finančnega odbora. Belgrad, 30. oktobra. (Izv.) Danes ..popoldne so je vršila seja finančnega odbora. Najprej" je finančni minister dr. S t o j a d i -novic v daljšem govoru hvalil svoj proračun in prosil finančni odbor, da ga sprejme. Povdaril je, da je proračun zato tako pozno predložil, ker so bile šele v marcu volitve. Posebno se je pohvalil, da je v proračunu dosegel popolno ravnotežje. Po kratkih pripombah govornikov posameznih strank se je finančni odbor razdelil v tri sekcije. Prva sekcija mora proučiti proračune finančnega ministrstva, vrhovno uprave, vojnega ministrstva, železniškega ministrstva in ministrstva za agrarno reformo; druga sekcija proračune pravosodnega ministrstva, ministrstva za narodno zdravje, za prosveto, za vere, za zunanje zadeve, za konstituanto in za socialno politiko; tretja sekcija proračune ministrstva za notranje zadeve, za javna dela, za pošto, za šume in rude, za kmetijstvo in proračunske rezerve. Predsednik prve sekcije je G r g i č, od Jugoslov. kluba Pušenjak; predsednik druge sekcije Nedelj k o v i č, od Jugoslov. kluba Vesenjak; predsednik tretje sekcije N e š i c, od Jugosl. kluba dr. Kulovec. Sekcije bodo imele vsak dan seje. Jutri ima sejo prva sekcija, pojutrišnjem pa tretja sekcija. POGREB DOBRE MJTROVIČA. Belgrad, 30. okt. (Izv.) Danes so tu z velikimi svečanostmi pokopali bivšega predsednika belgrajske občine in poslanca Dobre M i t r o v i č a, čigar truplo so prepeljali iz Švice. IZ DEMOKRATSKE STRANKE. Belgrad, 30. okt. (Izv.) Na današnji 6eji glavnega odbora demokratske 6tranke se je ponovno razpravljalo o izdajanju lista >De-mokratija«. Sklenili so tudi, da se iz stranke izključi predsednik demokratske mladine Rajič, ker je zadnji čas razvil agitacijo proti Ljubi Davidoviču in Pečiču. MINISTRSKI SVET. Belgrad, 30. okt. (Izv.) Na nocojšnji seji ministrskega sveta so razpravljali o razvrstitvi uradnikov v posamezne kategorije in skupine. ŠE MRTVIH NE PUSTE V MIRU! Belgrad, 30. okt. (Izv.) Snoči so v Subotici člani srbske nacionalne organizacije (Srnao) razbili, oziroma prevrnili okoli sto spominkov, na katerih so bili mažarski napisi. BONAR LAW UMRL. London, 30. okt. (Izv.) Bivši ministrski m-edsednik Bonar Law je umrl. Izjava dr. ieneša o položaju. Praga, 30. okt. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je minister za zunanje zadeve dr. Beneš govoril o splošnem političnem položaju in o uspehih potovanja v Fariz in London. Nadalje je omenil tudi konferenco zastopnikov držav male antante v Sinaji in izjavil, da ta konferenca ni bila naperjena proti Mažarski, ampak da ee je soglasno sklenilo privoliti, da dobi Mažarska pod gotovimi jx>goji mednarodno posojilo. — O splošnem političnem položaju je dejal, da danes prevladuje problem Nemčije. Glede stališča Češkoslovaške napram temu problemu je izjavil, da se Češkoslovaška v notranje nemške razmere ne bo vmešavala, hoče pa preprečiti, da bi seglo danes v Nemčiji se pojavljajoče gibanje preko mej. Glavna stvar je danes, da se Nemčiji dovoli kratek moratorij in da začne Nemčija po preteku tega moratorija izvrševati svoje plačiln-; obveznosti. Turčija za ri Kemal-paša predsednik republike. Angora, 30. okt. (Izv.) Narodna skupščina je sprejela predlog, s katerim se Turčija proglaša za republiko in Mustafa Ke-mal-paša za predsednika republike. Artoiija prati porenski repu^ki London, 30. okt. (Izv.) >Daily Tele-graph« poroča, da je angleška vlada sklenila, da ne dovoli udejstvovanja separatističnim četam V angleški coni in da ne pri-pozna separatistične vlade. Spor med Berlinom in saksonsko vlado. DraMane, 30. okt. (Izv.) Spor, ki se je razvil med Berlinom in med saksonsko vlado, traja dalje. Centralna vlada v Berlinu je zahtevala naravnost kapitulacijo Saksonske, čemur se je pa predsednik saksonske vlade dr. Zeigner uprl z izjavo, da so umakne le sili. Posledica tega odgovora je bilo povelje iz Berlina na državno obrambo, da saksonsko vlado odstavi. Izvršujoč to povelje je poveljnik državne brambe dr. Zeig-nerja aretiral, čete pa so zasedle vsa javna poslopja v Draždanih. Poveljstvo državne brambe je istočasno prepovedalo vse sho^e. Dražil ane, 30. okt. (Izv.) Med državnim komisarjem Ileintze-jem in zastopniki saksonskih strank se vrše pogajanja za sesta- vo nove vlade. Vojaško zasedbo Draždan so zamenili s policijsko. Generalna stavka na Saksonskem. Berlin, 30. okt. (Izv.) Iz Draždan poročajo, da se pripravljajo delavci na Saksonskem na generalni štrajk. Draždane, 30. okt. (Izv.) Mnogo industrijskih obratov je ustavilo delo. Delavci zopet pripravljajo s svoje strani generalni štrajk. Lahko pa se že danes reče, da generalni štrajk ne bo splošen. Bautzen, 30. oktobra. (Izv.) Tu je proglašena splošna stavka. Elektrarna ne deluje in vodovod je zaprt. Tudi vsi obrati so ustavljeni. Novi bankovci. Berlin, 30. okt. (Izv.) Nemška državna banka pripravlja izdajo bankovcev, ki se bodo glasili na eden, na dva, na tri in na pet biljonov mark. Kasneje bodo izdali tudi bankovce, glaseče se na 10 in na 100 biljonov mark. Renska republika. Bonn, 30. okt. (Izv.) Separatisti so danes proglasili rensko republiko. Povišanje stanarino. Berlin, 30. okt. (Izv.) Državna vlada je izdelala zakonski predlog, po katerem se bo najemnina za stanovanja zvišala 1. decembra za 20 odstotkov, potem pa vsak mesec za 10 odstotkov, dokler ne bo dosegla predvojne višine v zlatu. Rcparacijska komisija. Pariz, 30. okt. (Izv.) Reparacijska komisija bo jutri začela proučevati najnovejšo nemško noto glede reparacij. VALUTNA REEORMA NA POLJSKEM. Varšava, 30. okt. (Izv.) Na seji finančnih strokovnjakov so sprejeli predlog, da je treba ukremti vse, da se pravočasno izvrši valutna reforma. Reforma se bo izvršila tako, da bodo prešli polagoma na zlato valuto. NOVI AVSTRIJSKI PARLAMENT SKLICAN. Dunaj, 30. okt. (Izv.) Novo izvoljeni parlament se sestane dne 20. novembra. ČEŠKOSLOVAŠKI DRŽAVNI PRORAČUN. Praga, 30. okt. (Izv.) Finančni minister je predložil državni proračun. Državni izdatki znašajo 16.997,976.905 čeških kron, dohodki pa 16.191,293.591 čeških kron. m Primorje IZJAVA POKRAJINSKEGA NAČELSTVA SSJ ZA SLOVENIJO V ZADEVI UKREPOV ITALIJANSKE VLADE PROTI SLOVENSKEMU ŠOLSTVU IN SLOVENSKEMU TISKU V PRIMORJU. Pokrajinsko načelstvo SSJ za Slovenijo izraža svoje globoko sočutje z ročnimi in duševnimi delavci v Julijski Benečiji, ki jim jemlje italijanski fašizem s svojimi ukrepi proti slovenskemu šolstvu in tisku možnost do izobraževanja. Zlasti pa obžaluje, da dajejo taki ukrepi nacionalnemu šovinizmu novega netiva in otežujejo mirno sožitje med Jugoslavije in Italijo. „ Zaupajoč, da tli pod nasiljem šovinistične Italije potlačen, a ne uničen duh večje Italije, ki vidi bodočnost svoje domovine v mirnem sožitju, v mednarodni zajednici, računamo nanj in izjavljamo, da more računati tudi on na nas. Ljubljana, dne 26. oktobra 1923. Za načelstvo SSJ: Filip Uratnik. V Kranju se je vršil v nedeljo na javnem trgu protestni shod proti nasilju, ki ga izvršuje italijanska vlada na svojih državljanih jugoslovanskega jezika. Shoda se je udeležilo preko 1000 oseb iz mesta in okolice ne glede na politično pripadnost. Zborovanje je otvori mestni župan gospod C. Pire, ki je dal po kratkem uvodu besede prof. Marinka, kateri je v živih barvah slikal trpljenje in muke, ki so jim izpostavljeni naši rojaki na zasedenem ozemlju. Izraženim protestom proti postopanju italijanske vlade napram našemu zivlju so se priključili zastopniki Narodno obrambnih društev in sicer Ciril-Metodove nodruznice, jugoslovenske Matice in Slovenske Straže, zastopniki političnih strank JDS, SLS in NRS, zastopniki učiteljstva, Sokola, Orla, Orjune in dijaštva. Tako enodušnemu nastopu vsega naroda je sledilo čitanje resolucije, ki jo je množica z živahnim pritrjevanjem in vzklikanjem odobrila. Trebnje. V nedeljo, dne 28. t. m. se |fe vršila pri nas protestna manifestacija, katere se je udeležilo okrog 1000 ljudi. Govorila sta g. nadučitelj Kosec, kot predsednik Jugoslov. Matice in g. kaplan Pavlič. V lepih vzvišenih besedah sta nam orisala bedno stanje naših bratov, povzročeno po italijanskem nasilju. Tozadevne resolucije so bile z navdušenjem sprejete. Struge. V nedeljo, dne 28. t. m. smo imeli pri nas krasno uspelo protestno zborovanje proti italijanskemu nasilju. G. župan A. Pogorele otvori zborovanje in v jedrnatih besedah raztolmači pomen zborovanja, nakar poda besedo g. nadučitelju Maksimira Rozmanu, ki je med splošnim zanimanjem izvajal in tolmačil zgodovino Slovencev od naselitve do svetovne vojne. Nato pa prešel do krivičnih mirovnih pogodb, ki so raztelesile Slovenijo kar med štiri države. Prešel je do nasilnega fašizma, ga raztolmačil in razložil ter opisal nezasli-šanosti, ki se gode našim tužnim bratom in sestram onkraj naših državnih mej; od požiga »Narodnega doma« v Trstu preko krnskih zadostilnih ceremonij, preganjanja naših duhovnikov in učiteljev do ukinitve slovenskih šol in slovenskih časopisov. Zborovalci so soglasno sprejeli predlagano resolucijo. Škofja Loka. V nedeljo, dne 28. t m. <Mlinar in njegova hči« ob lepi vde-ležbi občinstva. Med predstavo je zastopnik delavstva v kratkih, ognjevitih besedah očrtal položaj naših bralov na Primorskem. Navzoče občinstvo je stoje poslušalo njegova izvajanja. Pozival je navzoče v narodna obrambna društva. Apeliral jo na vlado in slov. poslance, da zastavijo vse sile, da rešijo naše brate n aPrimorskem. Novomesto. Nedelja, dne 28. oktobra, je bila posvečena sočutju z našimi trpečimi brati onstran krivične meje, ki teče mimo Ljubljane samo 35 km oddaljena in mimo Novega mesta v daljavi samo 50 km. Ž^lne zastave so vihrale raz hiše, s cvetlicami so nabirali prispevke za Jugosl. M. Ob 11. se jo zbralo na glavnem trgu meščanstvo in okoličanstvo na javen shod. Govorniki so obrazložili trpljenje in krivice, ki so jim izročeni naši rojaki pod barbarskim italijanskim jarmom, pevski zbor je peval narodne pesmi in sklenila se je soglasno ob burnem ogorčenja nad krutim sosedom tudi primerna resolucija, ki se odpošlje osrednji vladi v Belgrad. Protestni shodi so se vršili, kolikor so nam doslej došla poročila, tudi v sledečih krajih: Ptuj, Celje. Št. vid, Dob, Podboršt, Zagorica, Bukovica. Vel. Pere, Cešnjico, Temenica, Brežice, Ljutomer, Mengeš, So-dražica, Stražišče. m zacijam SLS Dne 4. in 5. novembra se vrše ta-le zborovanja: V nedeljo: Ob 2. popoldne občni zbor podružnice Županske Zveze za politični okraj Ljubljana (Jugoslovanska tiskarna, III. nadstr.). Ob 4. popoldne zborovanje delegatov organizacij SLS (Akademski dom, poleg Uniona, Miklošičeva cesta 7). V pondeljek: Ob 9. dopoldne seja vodstva SLS (Akademski dom). Ob pol 11. dopoldne zbor zaupnikov (velika dvorana >Uniona<). Ob 3. popoldne občni zbor Jugoslovanske Kmetske Zveze (velika dvorana Uniona). Ob 3. popoldne zborovanje zaupnikov Delavske Zveze (prostori I. del. kons. društva, Kongresni trg 2). Ob 3. popoldne zborovanje Jugoslovanske obrtne zveze (Rokodelski dom). Ob 4. popoldne seja načelstva SLS (Union). Tajništvo SLS. 11 zunafils * Francoski parlament. Zakonodajna doba sedanjega francoskega parlamenta poteče meseca maja prihodnjega leta. Vlada namerava razpisati nove volitve že koncem aprila 1924. Stara zbornica, ki se sni-de sredi novembra in potem še enkrat pred razpustom, hoče rešiti poleg proračuna za 1. 1924. le še par drugih zakonov. Med temi so najvažnejši zakonski načrti o volivni reformi, organizaciji armade in socialnem zavarovanju. * Prva obletnica fašistovskega pohoda na Rim. Po vsej Italiji so 29. oktobra slavili prvo obletnico fašistične vlade. V Rimu se je vršil sprevod na Sienskii trg, kjer se je na prostem vršila služba božja. Glavno slavje je bilo v Milanu, kjer je bil navzoč tudi Mussolini, ki je imel velebojevit govor in je sprejel obljubo fašističnih množic za sodelovanje pri nadaljnih >slavnih« činih. «> * Proti italijanskemu fašističnemu zastopniku na delovni konferenci v Žtenevi. Na plenarni seji internacionalne delovne konference v Ženevi dne 29. t. m. je došlo do velikih demonstracij proti zastopniku italijanskih fašističnih strokovnih organizacij Rossiniju. Francoski zastopnik Jou-heaux je v enournem govora dokazoval ne-opravičenost fašističnega zastopnika do sodelovanja na delovni konferenci. Velik del občinstva je Jouheauxju viharno pritrjeval. — 29. oktober v Zagrehn. Peli spominski dan hrvatske neodvisnosti so v Zagrebu svečano praznovali. Po vseh cerkvah so se vršile svečane službe božje, katerim so prisostvovali najvišji zastopniki civilnih in vojaških oblasti. 30. topniški polk je v vojašnici kralja Petra priredil veliko vojaško spominsko slavnost. — Ne pozabite! Vsi kmetski gospodarji naj kupijo koledarček Jugoslovanske kmetske zveze za leto 1924, ki izide ob priliki zbora zaupnikov. Cena 10 Din nikakor ni velika, če se pomisli na izredno bogato in za kmetovalce važno vsebino ter na res trpežno veljavo. — Podkorenom smo v pondeljek spremili k zadnjemu počitku g. Maksa Rasingerja iz znane stare rodbine Rasingerjeve. Na Ra-singerjevo mamo, katero smo pokopali letošnjo pomlad, se še mnogi gospodje spominjajo, ki so službovali v Kranjski gori. Oče Rasin-ger pa, ki je bil prava gorenjska korenina, je umrl že pred 25 leti, a njegova šaljivost in njegove burke so ohranjene v prvih dveh letnikih Dom in Sveta pod naslovom: Iz burkasto preteklosti Mihe Gorenjskega. Gospoda' Maksa so pred dobrim tednom pripeljali iz Mojstrane, kjer je služboval kot tovarniški uradnik, vsled bolezni vodenicc domov, kjer je živel le še nekaj dni pri svojem bratu Fricu, ki sedaj izvrstno vodi staro in obširno gospodarstvo ltasingerjevo. Ker je bil ranjki član ugledne rodbine in zlasti priljubljen družabnik, so je poleg številnih sorodnikov ranjkega udeležilo pogreba tudi nebroj občinstva od blizu in daleč. Dva velika pevska zbora iz Kranjske gore sta umrlemu v slovo združeno zapela pred hišo žalosti »Nad zvezdami« in ob grobu >Vi-gred se povrne'. Počivaj v miru! — Na Borovnici je umrl 29. t. m. gospod Ivan P a v 1 o v č i č, železniški čuvaj v pok. Pokojni je bil vrl mož in skrben oče desetih otrok. Kot železniški čuvaj je bil znan iz potresnega leta 1895. V čuvajnici 65.1 pri Vnanjih goricah je imel službo. Potres je porušil čuvajnico, on in cela družina je bila v smrtni nevarnosti. Hitro reši vso družino na varno, ne pozabi pri temu velikonočnega kolača ter biti prihajajočemu brzovlaku nasproti ter ga ustavi. Tako prepreči strašno katastrofo, ki bi nastala, ker je ležala podrtina na progi. Kot braber uslužbenec je bil predstavljen takratnemu vladarju ter odlikovan s srebrnim zaslužnim križcem, na katerega je bil pokojni lako ponosen. Naj v miru počiva! — Vojaško pokopališče v Bitolju. Kako skrbe Francozi za svoja vojaška pokopališča, naj služi sledeči zgled: 15. septembra 1923 je bilo dovršeno novo francosko vojaško pokopališče v Bitolju. Francoski maršal Franchet d' Esperey se je udeležil slovesnosti. Spremljala sta ga od strani Francije Clement Simon, francoski poslanik v Belgradu in Pavel Tapponier, narodni poslanec savojski in dva častnika. Od strani naše države sta bila navzoča dva ministra, 6 poslancev in general Pešič. Maršal jo bil slovesno sprejet. Pokopališče je preprosto, a dostojno. Vsak grob ima železen križ z napisom. Pri pokopališču je postavljena lična hišica za čuvaja pokopališča. Na pokopališču počiva do 8000 francoskih \ -Jakov. Prenesli .-o kosti iz raznih provizoričnih pokopališč v okolici. Mnogo padlih vojakov pa je bilo prepeljanih v Francijo. 16. septembra (na nedeljo) se je maršal odpeljal. Že ob pol 6. zjutraj se je udeležil sv. maše pri francoskih usmiljen-kah, kjer je sam odgovarjal duhovniku, slu-žečemu sv. mašo. Gotovo lep vzgled za vse. Slavni zmagovalec ne opusti nedeljsko sv. maše, ampak celo streže pri njej. — Nostrifikacija tujih doktoratov na Hrvatskem. Zagrebška pokrajinska vlada je na predlog akademskega senata zagrebške univerze izdala predpise za nostrifikacijo v tujini doseženih doktoratov. — Potujočemu občinstvu v vednost! V soboto, dne 3. t. m. se otvori v Ljubljani biljetar-nica društva »Putnik«. Potujoče občinstvo se opozarja, da se bo biljetarnica nahajala v lokalih Zveze za tujski promet (Tourist-Office) ua Aleksandrovi cesti št. 8 v palači »Prve hrvatske štedionice« ter da se bodo vozovnice prodajale po originalnih cenah, brez vsakega doplačila v času od 8.—12. ter od 14.—17. ob delavnikih, ob nedeljah pa od 9.—11. dopoldne. Začasno se bodo prodajale samo vozovnice državne železnice, pozneje pa tudi vse vozovnice Južne železnice za tu- in inozemstvo. — Velik zaklad. V kraju Greu v Transilvaniji je zadel kmet Matija Todor, ko je hotel skopati kos doslej neobdelane zemlje, približno 1 m pod površino na velik, pokrit kotel. Ko ga je odprl, je našel v njem dve železni posodi, polni zlatega iti srebrnega denarja, Iz strahu, da denarja ne bi mogel prikriti, je kmet stvar naznanil oblastem. Dognali so, da je denar iz let 18., 48., 448., 605., ;J22{ in 1625. po Kr. r. Vrednost denarja znaša 1 milijonov romunskih lejev. — Tatvina državnega materiala. Pri « grebški tvrdki Metalokemika so našli 1750 k starega železa, ki je bil deloma last železnic in pošte, deloma pa vojne uprave. Vmes j bilo mnogo predmetov, ki so bili še porabn Tako so našli tu 20 pepelnikov, ki so bi ukradeni iz direktnega voza Monakovo—Be grad in ki jih je morala naša državna žele; niča nadomestiti. Zaprli so prokurista Lan keja in skladiščnika Glatskyja od Metalokf mike in več drugih oseb. — Kranjskogorska podruSnira SPD nanznanji da se vrši njen na 28. oktobra 1923 sklicani in p< tem radi narodnih manifestacij preklicani tzredi občni zbor nepreklicno v nedeljo, dne 4. novembj 1028. ob 14. uri v prostorih hotela Triglav v Mo strani z istim dnevnim vsporedom. — Tatvino. Železničarju Jakobu Moljku v MJi cevem so tatovi odnesli obleke v vrednosti 5740 I — Lastniku parnega mlina g. Francu Majdiču u Viru so tatovi odnesli 3 gonilne jermene v vreq uosti SMO K. š Najden utopljenec. Pretekle dni so n« šli v Muri pri Kokovcih nepoznanega utop Ijenca moškega spola. Kakor se je dognalo, j bil v vodi 8 do 10 dni. Utopljenec je 35 do i let star, srednjemočne postave, okroglega ob raza, rjavih oči, črnih pristriženih brk, kosta njevih las in zdravih zob. Bil je popolnom slečen. š Poročil se je v Celju dr. Janko H a c i n veleobrtnikovo hčerjo Zoro Rebek. š Umrl je v Mariboru vpokojeni orožnišk stražmojster Rajmund L e c k e r. š Izgubljeni potni Hetl. V Mariboru stanujoč zasebnica Pavla Kokosehinegg je izgubila svoj pot ni list št 15.833. — Helena Koščinn jo pa izgubil svoj potni list 5t. 3652-2S55 in potni list svojeg moža št. B424-2223. š Kolo znamke Regent je bilo ukradeno po štarju Josipu Kladniku na Vranskem. IZ PTUJA. Kat. iiobraževalno društvo za minoritski župnijo je priredilo v nedeljo 21. t. m. v mest nem gledališču predstavo. Uprizorili so >Dom na«. Uspeh igre je bil dober, udeležba lepa! Društvo bo v zimski sezoni priredilo še vel igrokazov. Podružnica Jadranske Straže se je usta uovila tudi v Ptuju in sicer dne 27. L m. Skli catelj, okrajni glavar dr. Pirkmaier je pozdra vil vse navzoče, poudarjal lepo udeležbo, na kar je g. Krištof poročal o pripravljalnem de lu. Nato je dr. Mara iz Ljubljano govoril o po menu Jadranske Straže. Za predsednika j bil izvoljen vladni tajnik dr. Zavadlal, ki j navdušeno govoril o patriotizmu. Govor s« burno aklamirali. Za podpredsednika je bij izvoljen odvetnik dr. Senčar, za tajnika Kri štof, vr blagajnika bančni uradnik Vidmar. V odbora so še gospa r1". Fermevčeva, pod pol kovnik Kovačič iu drugi. Ob tej priliki se j« sprejela na predlog dr. Gosaka tudi resoluci-ja proti kulturnemu zatiranju Slovencev \ Italiji. še eno novo društvo. To sicer ni Jadran ska Straža, lahko pa postane Dravska ali ptuj ska straža. Ker je minoritska župnija jako obsežna, ne zadostuje za vso faro samo eno dru-štvo. Zato se je ustanovilo za vasi Špahlje, Zaborce in Brstič posebno izobraževalno društvo, ki je dne 28. t. m. prvič javno nastopilo pri domači zabavi v Brenčičevi gostilni v Špuh-lji. Tamburaše je vadil že več mesecev g. prof, Mlakar ter dosegel s prvim nastopom tambura-^ega zbora lep uspeh. Tamburaši so precizno izvajali komade. Bog živi vrle fante 1 Pevski zbor sta vadila g. učitelj Stritar in uradni! Kos, ki sta istotako dosegla prav lepe uspehe Paul Jamate: Lokomotiva. (Iz francoščine prevel dr. B.) Noel Dur je bil zrastel v sanjah o strojih. Bil je majhen, bolehen in slaboten in izgledal je, kot bi se bila v njegovi glavi koncentrirala vsa energija njegovega telesa. Strastno se je bil poglobil v svoj inže-njerski študij. Svojo" mladost je bil prebil sredi delavskih mest, v senci tvornic, pri razbijanju kladiv na železo, pri nočni rdečici ko-vačnic, pri divjem vrtenju dinamov, ki so stali v čistili in svetlih dvoranah. Sedaj pa je sam začel konstruirati, ustvarjali organizme iz kovine, sužnje svojih misli, rezervoarje sile, ki jih bodo mogli največji slabiči s ponosom uporabljati. Toda njegovo poželjenje po stvarjanjn ni trajalo dolgo. Njegova slabost je rabila protiutež delujoče in ustvarjajoče energije. Duševno vesel je mu ni več zadoščalo. Hotel je živeti in obvladovati skakanje železnih mišic in dihanje pare v telesu velikanskih strojev. Vtelešeni nagon njegovega plemena, ki se je bil razvijal na vznožju plavžev in na dnu rudokopov, je spet prevzel vse njegovo bitje. Q1.ar ia no Mr»S1 fl,,. fn/l! —!j.,»i J^ * ' " ■ ti.v.i x tulci V1U 011 i Nikakor ni hotel preživeti vsega svojega življenja za steklenim atelijejem, sklo- njen na risalno desko. Zatulil bi bil od bolesti, če bi se ne bil znal premagovati, ko je mislil na ozki prostor, v čigar mejah so se šetali njegovi koraki dan na dan. Čutil je, da je vesoljstvo tako dostopno, planet pa tako majhen za človeka tega stoletja, da bi so bil sramoval, če ne bi dirjal po prostoru z vso možnostjo, ki mu je bila dana. In sanjal je o obzorjih... Predvsem so se zanimale njegove želje za hitrost vlakov. Avtomobila ni maral, avijona tudi ne, nista mu bila dovolj mogočna. Sanjal je samo o brzovlakih, ki režejo brazde po kontinentih in prevažajo od mesta do mesta potnike, cel svet misli, kondenzacijo volje rodu, intenzivnost rodovitnih ponosov. Mogočne lokomotive, ležeče kot mačke na kompliciranem železju, je ljubil in jih hotel zavojevati. Brzdati jih je hotel kot konje, jih priganjati k napadu na razdalje in dirjati po brezštevilnih deželah dan in noč, brez prestanka. Noč$l Dur je bil mož energije: udejstvil je torej svojo željo. Postal je strojevodja in okusil pijanost pokorščine materije. Vozil je mad glavnimi mesti Evrope aktivne množice, videl je bežati pokrajine mimo svoje kabine na desni in levi. Hitel je naprej v različni razsvetljavi, divjal je skozi kisla jutra in dospel v bohotno polne poldneve, hitel je naprej v večere in noči, med tu in iam redko posejanimi lučmi, pod zvezdami. Živel je v ritmu voznih redov, opazoval natančno črte svojih grafik, pazil na ogenj in skrbel za pravilno delovanje zaklopnic . Ali ni bilo stroja, ki bi odgovarjal volji? Predstavljal si je z vsem prepričanjem svoje strasti velikana, ki bi bil bolj strašno masiven kot najbolj masivni compoundi velikih ekspresov, živega velikana iz železa, ki bi žrl premog, pil vodo in bi bil bolj nagel in bolj blazno divjal v daljave kot vse do sedaj znane konstrukcijel Veliko je bilo njegovo veselje, ko je zvedel, da se bo zidal tak stroj. Šel je in poiskal njegove konstrakterje. Pomagal jim je pri delu. Dajal jim je nasvete iz svojih prakličnih zkušenj. Skratka, ogromna lokomotiva jo bila dovršena po več kot enoletnem silnem trudu. Sedaj jo je pa bilo treba preiskusiti. Noel Dur sam si je to upal! Noben kurjač ga ni hotel spremljati. Za noben denar ni hotel noben delavec na stroj. Kar se tiče inženjerjev, si niso upali ugovarjati toliki samozavesti. V svoji kabini bi torej bil ob enem strojevodja in kurjač. Ne bi imel trenutka počitka. Eno bi bil s telesom stroja. Njegova pozornost bi so napela do blaznosti in spoznal bi najbolj vznemirljive trenutke svojega življenja. Vedel je, da gre svoji usodi nasproti in njegovo navdušenje je imelo, čeravno je bilo hladno, na sebi nekaj strašnega in usodnega. Določeni dan je nrišel. Vse je bilo pripravljeno: rdeče ognjišče, kotel, šumeč od skrivnega življenja. Progo so bili utrdili, ovinke dvignili. Ni bilo vijaka na poskusni progi, ki ga ne bi bili pregledali. Ponosno je stopil Noel Dur k ogromnemu stroju in ga pomeril s pogledom or vrha do tal. Nato je zlezel v kabino, pogledal ročaje in na dano znamenje spustil stroj iz tvornice. Veličanstveno je odsopihal. Komaj dfi so kolesa malo podrsela. Železje je skoraj malomarno udarjalo, med tem ko se je začel gibati ves rdeč od odseva ognja mali mož, srce lokomotive. Odpeljal se je počasi kot navadno. Ko je pa zapazil, da je zunaj, izven mesta, se mu je zahotelo po hitrosti. Radoval se^e, da je bil na krovu tega bitja, ki ga je tako veselo in lahko nosilo. Užival je svoje življenje do skrajnosti, tako globoko je bil navdušen v svojem srcu. In hitrost je rastla, rastla... Polja so hitela mimo, se zavračala drugo za drugim. Vasi, kolodvori so izginjali. Obzor je bil okrogla črta okoli njegovega začaranega stroja. Dvigal so je vedno znova pred svojim lastnim begom i" NoSl Dur ni več mogel razlikovati potankosti. Povsod jc bila ravnina, enolična ravnina. Komaj da je včasih jeklen stresljaj naznačil prehod čez reko, komaj da so mostovi z udarcem prerezali enakomerno smrčanje pare. In Noel Dur ie silil še nanrei. Jbor je mešan, pevk ima nad 20. Prireditve ie je udeležilo tudi mnogo slovenskih Ptuj-5anov. S prvo prireditvijo sme novo društvo biti zadovoljno. Naj sledijo predavanja, razgovori, igre itd.! Za ptujsko okolico je izobra-Sevalno delo še posebno potrebno, zato gre jmrljivemu odboru posebna hvala. Slovensko pevsko društvo v Ptuju je imelo dne 20. t. m. občni zbor. Za predsednika je bil zopet izvoljen okrajni glavar dr. Pirkmaier, t odbor pa dr. Horvat ml., Zupančič, gdč. Jur-jian in drugi. Društvo slavi v kratkem svojo Štiridesetletni co. Gospodarstvo. Vlad. PuSenjak: Naš državni proračun! Belgrad, 29. okt. 1923. V prihodnjih dneh se začne v finančnem odboru razprava o proračunu za leto 1923/24 ali bolje rečeno za leto 1924, katera bo trajala več mesecev, ker je za razpravo v ple-numu narodne skupščine same v smislu člena 66. poslovnika določena doba dveh mesecev. Proračun izdatkov znaša 10.344 milijonov Jlnarjev, ravno toliko znaša tudi proračun dohodkov; proračun je za 3.409 milijonov Din, [orej skoraj za 50% večji ko proračun za leto 1922/23, oziroma za 2.209 milijonov Din večji ko za leto 1922/23 z naknadnimi krediti vred. Pri pregledu proračuna se mora konstati-rati, da se znatno razlikuje od prejšnjih proračunov v tem smislu, da so izdatki in dohodki centralizirani v mnogih resor jih in da ni mogoč točen pregled glede izdatkov in dohodkov za posamezne pokrajine. Ogledati si hočemo v splošnih potezah: 1, Izdatke. 2. Dohodke. 3. Finančni zakon. 1. Izdatki. Najvišje Izdatke izkazuje železniško ministrstvo v znesku 2.066 milijonov Din (povi-Sani za 625 milijonov Din), za njim pride ministrstvo vojne in mornarice z 2.039 milijoni Din (povišek 547 milj. Din), ministrstvo financ z 1.494 mili j. Din (povišek 347 milijonov Din). Poviške izkazujejo vsa ministrstva razun ministrstva za konstituanto, kojega proračun je zmanjšan za 3.500 Din, budžetskih rezervnih kreditov, ki so zmanjšani za 1 milijon Din, ministrstva za socialno politiko, katerega proračun je zmanjšan za 15 milij. Din m vrhovne državne uprave, katere proračun je zmanjšan za 34 milij. Din. Značilno za mišljenje vlade je, da se pu-&a cela vrsta nepotrebnih ministrstev in zvišuje njih proračune, dočim se v očividni nameri, da se reducira ministrstvo za socialno politiko, zmanjšuje proračun tega prepotreb-nega ministrstva. Ministrstvo za kmetijstvo stoji glede proračuna na 13. meshi, dočim je stalo lani na 14. mestu. Vlada je morala uvaževati naše zahteve in povečati budžet tega ministrstva za več ko 50% v znesku 67 milijonov Din in znaša budžet ministrstva ža kmetijstvo in vode 200 milijonov Din, kateri znesek je pa tudi sedaj mnogo prenizek z ozirom na velik pomen kmetijstva in na nujno potrebne vodne zgradbe (regulacije rek in potokov, zagradba hudournikov itd.). 2. Dohodki. Večji del dohodkov in sicer v znesku od 8.529 milijonov Din tvorijo splošni dohodki, ki so povečani za 3.447 milijonov Din. Povečanje izvira od tega, ker so se v novem proračunu uvrstili med splošne dohodke dohodki, ki so lansko leto figurirali med specialnimi dohodki, kakor dohodki železnic, specialne Njegova delavnost se je podesetorila, ter je čutil, da ima razna opravila. Pazil je na signale, urejeval pristop pare in natanko gledal na svojo pot. Hitrost je vedno rastla. Ko pa je hotel pred nekim ovinkom voziti bolj počasi, je Noel Dur opazil, da ni več gospodar svoje hitrosti. En ročaj se ni več dal premikati. Naglo je iskal vzrok nereda. Bil je zadnji trenutek: a najti ga ni mogel. Vendar je prevozil ovinek brez nesreče. Tu pa je postal strojevodja nemiren. Hotel je dati nasprotno paro in vstaviti za vsako ceno, udušiti plamen, ki je lizal cevi kotla. Vse zastonj. Vse se mu je vstavljalo. Ogenj se je še bolj razpalil. Pošastni stroj ie vozil vedno hitreje. Večer je bil tu.. Noel Dur ni nikoli imel fnakih občutkov kot v mehkem objemu točnih vrtincev. Ali je bila to končno odločna revanša materije, ki jo je tako rad brzdal, poniževal in podjarmil svojemu ponosu slabotnega človeka? Pokrajina je lila mimo njega kot nočna teka, kot hudournik brez obrežja, brezkon- in jemajoč vid. Noel Dur je gledal sa-«io še na progo pred seboj, ki sta jo razdeljevala žarometa. Ni več znal čitati svo-te karte, ni več spoznal niti ovinkov, niti rarap. Ni več vedel, kam ga nese. Zaprl je °?i. Čakal jo ... Ko so naslednji dan odstranjevali Stanke razbite lokomotive, so našli truplo -oža, grozno obžgano in razmesarjeno. Umrl ie bil vsled pretiravanja svoje strasti. trošarine, taks ln monopolov. Zviiall so se v primeri z dohodki za leto 1922/28 carine za 1.351 milijonov Din in znašajo 1.689 milijonov Din, monopoli za 908 milijonov Din in znašajo 2.235 milijonov Din, dohodki železnic za 819 milijonov Din in znašajo 2.086 milijonov Din, trošarine in takse za 785 milijonov Din in znašajo 1.406 milijonov Din; za 1. 1924 se bodo spet pobirale izredne doklade na neposredne davke, ki so preračunane s 600 milij. Din. Znižana je samo ena postavka ln to dobit na novcu (ažio) za 1.128 milij. Din iz priprostega razloga, ker se je ta postavka v znesku 1.363 milij. Din prištela dohodkom iz carine. Specialni dohodki znašajo 1.814 milijonov dinarjev, za 37 milij. Din manj ko v proračunu za leto 1922/23. To znižanje je posledica tega, ker so se razni dohodki uvrstili med splošne dohodke. Davki so radi tega zmanjšani za 400 milijonov Din in znašajo po proračunu 650 milijonv Din, povišani so pa razni dohodki za 29 milijonov Din in znašajo 60 milijonov Din, dohodki iz državnih gospodarstev za 333 milijonov Din in znašajo 1.103 milijone dinarjev. (Dalje sled!.) * * * g Poziv upnikom >Banca Italiana di Scon-to v likvidaciji«. Italijanska delegacija v Ljubljani poživlja po nalogu sodišča v Rimu z dne 19. X. 1923 vse upnike imenovanega denarnega zavoda, da prijavijo vse svoje terjatve najkasneje do 29. decembra 1923 pri centralnem ravnateljstvu >Banca Nazionale di Credito< v Rimu ali pa pri podružnicah tega zavoda. Prijavi se lahko osebno ali po pošti priporočeno s povratnim pismom, oddano tekom 29. decembra L 1. Kdor ne prijavi do tega dne, izgubi vsako pravico, kasneje kaj tirjati. 6975 g Žitni trg. Na novosadski produktni borzi notirajo žitu sledeče cene (za 100 kg): pšenica 337.50—840 Din, oves 220 Din, koruza 245 Din, beli fižol 545 Din, pšenična moka št. 0 550 Din, št. 6 in pol 320 Din, otrobi 130 Din. Tendenca nespremenjena. — Na zagrebški produktni borzi: pšenica 330 Din, pšenična moka št. 0 550 Din, koruza 245 Din, oves 215 do 220 Din. Tendenca slaba. g Kolonijalni trg. V Zagrebu notirajo sledeče cene: sladkor v kockah 21 Din, kristal 19.25 Din, kava Rio 7 32.50 Din, 6 33.50 Din, 5 35.50 Din, 4 37 Din, 3 39.50 Din, Santos sup. 40 Din, prima 41.50 Din,Minas srednji 37.50, fini 38.75 Din, Guatemala 55 Din, Portorico 59 Din. Riž: italijanska glace Splendor 10-50 Din. Soje olje v sodčkih 28 Din, v zabojih 29 Din. — Na tržaškem trgu so cene sledeče: sladkor v kockah 2.80 Ur, kristal 2.60 lir, kava Rio 7 5.70 lir, 6 5.85 lir, 5 6 lir, 4 6.25 Ur, 8 6.45 lir, Santos sup. 7.10 lir, prima 7.30 lir, Minas srednji 6.40 lir, fini 6.80 lir, Guatemala 10.50 lir, Portorico 11 lir, riž: italijanska glace Splendor 1.82 lir. Soje olje v sodčkih 5.25 lir. g Vinska kriza v Banatu. V Banatu se je letos pridelalo jako veliko vina, ki nikakor ni ravno slabe kvalitete. Vendar kupcev nj in ljudje ne morejo vina prodati. Staro vino se prodaja po dva Din liter boljše vrste, a slabše vrste po dinar liter. g Izvoz naše živine v Italijo je na podlagi podatkov poljedelskega ministrstva v zadnjem mesecu narastel za 25 odstotkov. g Obtok bankovcev. Po izkazu Narodne banke z dne 22. t. m. je bilo v prometu 5874 milijonov papirnatega denarja. Metalna podlaga je istočasno znašala 457 milijouov. g Nov avstrijski kovan denar. Te dni začno v Avstriji kovati nov drobiž. Najmanjša enota bodo bakreni novci po 100 K in 200 K, potem pa novci po 1000 K in 2000 K iz bakro-nikla. g Ruska zunanja trgovina. Po poročilih iz Moskve je bila v mesecu avgustu bilanca zunanja, trgovine zopet aktivna. Vrednost uvoza je znašala 11 milijonov rubljev v zlatu, izvoza pa 16 milijonov iu je tako aktivna za 5 milijonov. g Izvoz lesa iz Češkoslovaške. V teku meseca septembra se je izvozilo iz Češkoslovaške 29.000 vagonov lesa, kar zaostaja za rekordno višino, doseženo v juniju z 49.000 vagoni. g Industrija špirita v češkoslovaški republiki. V le tu 1921—1922 je bilo v češkoslovaški republiki 871 podjetij špirita, ki so bila podvržena trošarinskemu davku. Od teh podjetij jih je bilo 834 poljedelskih in 37 industrijskih. Celokupna produkcija špirita v letu 1921 do 1922 je znašala 64,554.522 hektolitrov. BORZA. Zagret), BO. okt. (Izv.) Pešta 0.46, Italija 3.78 do 350, London 376—379, Newyork 83.75—84.50, Pariz 4.875—4.95, Praga 2.475—2.49, Dunaj 0-1182 do 0.1190, Curih 15.025—15.10. Curih, 30. okt. (Izv.) Pežta 0.0305, Italija 25.27, London 25.21, Newyork 561.25, Pariz 38.02, Praga 16.475, Dunaj 0.007875, n.-a. K 0.0079, Sofija 5.30, Belgrad 6.60, Varšava 0.0003. LhiM|an$JčG n©¥icf?. lj Višji prosvetni tečaj v okrilju Krekove kuharsko-gospodinjske šole pri uršulinkah sc prične 5. novembra. — Vpisovanje traja do 4. novembra vsak dan od .14. do 15. ure in od 18 in pol do 19 in pol. — Vpisnina 10 Din, honorar za celotni tečaj (5 mesecev) 200 Din za r e d n e slušateljice, izredne plačajo samo za izbran cikel določen honorar, H o s p i -t a n t i n j e plačajo od ene uro 5 Din. — Možne so tudi oprostitve od plačevanja honorarja. Vsa pojasnila daje vodstvo višjega prosvetnega tečaja. lj Z mestnega magistrata. 2upan dr. L. Perič se je odpeljal v uradnih zadevah v Belgrad in zato ta teden odpadejo sprejemi v županskem uradu. lj Smrtna kosa. Dne 29. t. m. je umrl lekarnar >Pri črnem orlu< na Jurčičevem trgu g. mag. pharm. Vinko Prohazka, rodom Čeh. — Istega dne je umrl magistratni sluga Franc M r 1 a k. Pogreb bo danes ob 4. popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. — Počivaj-ta v miru! lj Češka obec. Zemrel naš zakMdajici člen tekfirnik p. M. Ph. V. P r o c h & z k a. Čest je-ho pam&tce. Pohfeb 31. t. m. o 16. hod. z ne-mocnice Zaloška cesta. Členstvo se vybizi k učasti! lj Maša zadušnica za padle italijanske vojake se bo brala na vernih duš dan ob 9. dopoldne v župni cerkvi sv. Petra. Italijanska delegacija prosi slavno občinstvo, da isti prisostvuje. 1] Šentpctorsko prosvetno društvo v Ljnbljani proslavi v nedeljo 4. novembra svoj 15 letni obstoj s sv. mašo, ki se bo opravila za žive in mrtvo Slane društva ob pol 10. v farni cerkvi sv. Petra, in z družabnim večerom ob 19. v dvorani Rokodelskega doma. Spored družabnega večera ^bsega petje, nagovor, šaljiv prizor, deklamacije, srečolov ln šaljivo pošto. K obema prireditvnma vabi člane in prijatelje društva — odbor. lj Ljubljanskim pevskim zborom! V soboto, dne 3. novembra ob 6. zvečer se pripelje v Ljubljano odlično pevsko društvo »Lisinski« iz Zagreba in priredi šo isti večer v Unionu Palestrinijev koncert. Vabimo vljudno odbore, člano in članice vseh zborov, da so udeleže sprejema na kolodvoru in koncerta. — Odbor »Zveze slov. pevskih zborov«. lj Petje na pokopališču pri sv. Križu. Na praznik Vseh svetih ob polštirih popoldne zapojo združeni ljubljanski v »Zvezi slov. pevskih zborov« včlanjeni moški zbori pod vodstvom zvezinega po-vovdje g. Zorka Prelovca sledeče tri nagrobnice: F. Forjančič: »Slovo mrtvim«, E. Adamič: »Slovo« in J. Pavčič: »Narodna nagrobnica«. lj Oder Krakovo-Trnovo vprizori v četrtek, ua praznik Vseh svetnikov ob pol osmih zvečer v Kolezijski ulici št. 1 žaloigro v 5 dejanjih »Mlinar in njegova hči«. — K obilni udeležbi vljudno vabi odbor. lj Načelstvo zadrugo mesarjev in prckajcval-cev v Ljnbljani naznanja, da so vrši preizkušnja mesarskih vajencev dne 8. novembra i 1. ob 8. url dopoldne v mestni klavnici. Priglasiti so imajo vsi vajenci, kateri se podvržejo preizkušnji, pravočasno mesarski zadrugi ter predložiti vse tozadevne listine. lj Družabni klub »Bosancev« ima v soboto, dne 3. novembra t. 1. ob 8. zvečer svoj rodbinski sestanek v restavraciji »Pri Mraku« na Rimski cesti. lj Zveza delovodij naznanja, da se vrši zborovanje društva Ljubljana v soboto, 3. nov. ob 7. zvečer v društveni sobi. Dolžnost vseh članov je, da se tega zborovanja gotovo udeležijo. lj Nesreča v Christofovem zavodu. V ponedeljek zvečer je v Christofovem zavodu na Domobranski cesti med poukom učenec Budi-na igral neprevidno s samokresom. Ko je hotel samokres položiti v predal pod klopjo, se je nenadoma sprožil. Kroglja je predrla klop iu zadela 23 letnega Adolfa Pipana v hrbet in ga težko ranila. Pipana so prepeljali v splošno bolnico. lj Umrli so v Ljubljani: Ignadj Travnik, posestnik, 65 let. — Elizabeta Žagar, tobačna delavka v p_, 70 let. — Fran Štrus, posestnik in po-strešček, 56 let. — Kazimir Markon, visokošolec, 23 let. — S. Pija Marija Kresta, usmiljenka, -10 let. — Ivana Ošaben, šivilja, 28 let. — Marija Pečnik, posestnica, 65 let. — Fran Martinšek, Žagar, 70 let. — Ivan Kepa, krojač, 39 let. Anton Mlakar, tov. delavec, 63 let. — Marija Keber, zasebnica, 68 let. — Ivana Peterca, kočarica, 13 let. — Ivan Rotar, užitkar, 80 let — Mihael Zdolšek, šofer, 28 let. — Mil mi a Kosirnik, sodarjeva hči, 1 leto. — Alojzij Apfel, delavkin sin, 1 mesec. — Cecilija Pavšič, dmnarica, 45 let. — Jauko Zupan, organistov sin, 9 let. — Jakob Zuljan, gozdar v p. 73 let. lj Tedenski idravetvcni izkaz. Od 21. do 27. oktobra 1923 je bilo v Ljubljani rojenih 18, mrtvorojenih 1; umrlo je v tem času 15 oseb, od tega 7 tujcev. Vzrok smrti v treh slučajih jetika, v 1 pljučnica, v 1 griža, v 1 srčna hiba, v 1 rak; ostalo druge bolezni. lj Nalezljive bolezni v Ljnbljani. Od 21. do 27. oktobra U. so bili v Ljubljani naznanjeni naslednji slučaji nalezljivih bolezni: 2 škrlatici, 5 griže. lj Policijska kronika. V gostilni Franjo Osred-kar na Glincah jo pokazal Ivan Vadnal svojemu prijatelju Cernaku Brodniku samokres. Ko jo Brodnik skušal odpreti samokres, so je sprožil in jo kroglja Brodniku predrla dlan desne roko in zadela v desno nogo gostilničarko Franjo Osredkar. — Ženi narednika Mroljen Anici v vojašnici vojvodo Mišiča je neznan tat odnesel: 2 zlati zapestni verižici, 2 zlati vratni verižici, zlato danisko uro, 2 m dolgo vratno verižico, zlate uhano z obeskom solze, posute z dijamanti, srebrno damsko uro, zlatnik za 20 K in pa 200 Din. — Na glavnem kolodvoru je bila Antonu Fišingerju ukradena vozna plahta. — Delavcu Antonu Jankoviču, ki je zaposlen pri grad-bi »Ljubljanski dvor«, je neznan tat ukradel srebrno uro z nikelnasto verižico. lj Opozarjamo, da se je tvrdka T. Maček, stara, priznano solidna trgovina z oblekami, preselila v hišo Pokojninskega zavoda na Aleksandrovi cesti 12, kjer prodaja še nadalje po izdatno znižanih eennh. 6358 Poravnaite naročnino! Prosveta. pr Gioranni Pier-Luigi da Palestrina: (»Mism papae Marchelli«. V koncertni sezoni 1922—28 se ja znameniti zbor »Lisinski« v Zagrebu posvetit izključno le študiju klasične italijansko vokalna glasbe in izvajal na dveh koncertih razna dela in sicer na prvem, celo vrsto svetovnih madrigalov, na drugem pa, ki je bil posvečen cerkveni glasbi, najslavnejše delo genialnega cerkvenega skladatelja Palestriniju »Missa Papae Marcelli«. Palestri-ni je spisal preko 100 maš, dal je veliko števila himen, psalmov, litauij ter duhovnih iu svetnih madrigalov. Njegov podpornik je bil kardinal Marceli o, ki je prvi izmed vseh spoznal genij mladega komponista ter ga podpiral z vso dohrohotnostjo. Kardinal je bil pozneje izvoljen papežem, a jo vla-> dal komaj tri tedne. Da ovekoveči Palestrinij ima svojega mecena, mu je posvetil najboljše svoja delo, šesteroglasno mašo, ki je značilna za cela epoho italijanske klasične glasbe. V katoliški glasbeni literaturi zavzema Palestrini najodličnejšel mesto. Po njem se imenuje cel glasbeni stil, kateremu se imamo zahvaliti, da trklentinski koncil (1545—1563) ni izključil iz cerkve figuralno umetno glasbo; kajti bila je takrat namera, da so iz-kjuči iz cerkve vsa dotedanja glasba, ki jo bila a raznimi Instrumentalnimi figurami in svetskim nakitom. Palestrini je s svojimi deli uvedel vokalni stil brez vseh neokusnih primesi in ta stil je koncil tudi oficijelno priznal. Tako je Palestrini s svojim umetniškim delovanjem omogočil nadaljni razvoj umetniške cerkvene glasbe in po njej tudi svoje-dobne posvetne glasbe. Šele, če pregledamo vso takratno in poznejšo literaturo, se zavedamo, kolikega pomena je Palestrinijevo delo in za koliko bi bila literatura airomažnejša, ako bi koncil ostal pri gvoji nameri in izbacnil iz cerkve umetno glasi bo. »Missa papae Marcelli« je doživela v Italiji in v Nemčiji več izdaj in še mnogo več izvajajanj. »Lislnskemu« in njegovemu dirigentu Krešimint Baranoviču se imamo zahvaliti, da bomo slišali to delo trajne slave na koncertnem odru v Ljubljani. Koncert se vrši v ponedeljek ob 8. v Unionski dvorani ter so vstopnice v predprodaji v Matični knjigarni. pr Klavirski koncert Antona Tronta, znanega slovenskega pianista, ki se vrši v ponedeljek, dno 5. t m. ob 8. zvečer v Filharmonični dvorani, ob. sega sledeče točke: 1. J. S. Bach: Preludij in fuga v Es-duru za orgle. Za klavir prosto priredil Fer-ruccio B. Bussonl. 2. Brahns op. 5: Sonata F-mol, L Allegro maestoeo, II. Andante espressivo, m. Scherzo. Allegro energico. IV. Intermezzo (Andante molto), V. Finale. Allegro moderato ma rubato. Piu nosso. Presto. 8. Skrjabin op. 53: Peta sonata (v enem stavku). 4. Chopin: Balada op. 52, noo turno op. 48, 1. etuda op. 25, 12. Koncertne vstopnice se dobivajo v Matični knjigarni. pr Naš dom 11. štev. (za mesec november) je izšel. Vsebina je sledeča: Zunanja politika (Viktor Korošec). Prepelica (Tugomer Samor). Brežiški kot (Justin). Tarcizij (Tugomer Samor). Pod vaško lipo. Metlo v roke, Pomisli, Dva velika socialna tečaja v Celju in Mariboru, Dekliški vrtec .'Ženski tečaji. Društveni glasnik. Zadružno socialni tečaji. Narodno gledišče^ Kot gost bo nastopala v letošnji sezoni v ljubljanski operi gospa Olga Borov a-Valouškova, ena najznamenitejših češkoslovaških altistinj. Gospa Borova jo nastopala do sedaj tako v operi kakor tudi v koncertih predvsem v Narodnem divadlu v Pragi ter žela povsod najlepše uspehe ter splošno priznanje. V naši operi nastopi prvokrat danes zvečer v Kovafevi operi iPsohlavcir, kjer poje vlogo stare matere Jana Kozine. Dijaški vestnik. d Občni zbor dijaškega orlovskega okroija s<| vrši 2. novembra ob pol 15. v društveni sobi ,Zar-i je« Akademski dom, Miklošičeva cesta 5. Odbor. Orlovski vestnik. Šentpeterski Orel v Ljnbljani. Natti običajen fantovski večer! Udeležite se ga vsi! Poizvedovanja. 1 lavitek s tremi klobnki (2 ženska, i moški) je bil pozabljen v kamniškem večernem vlaku 28, t. m. v Ljubljaui glavni kolodvor. Oseba, ki je zavitek pomotoma seboj vzela, so prosi, da ga izroči lastniku: Plečko, Ljubljana, Kodeljevo. Mlad psiček, rjav /, boiimi lisami se je naš"1 Dobi se pri Kom, Gledališka ulica 10, desno. Odvetnik Dr. Rihard Faninger sporoča vljudno, da je prevzel odvetniško pisarno blago-pokojnega g. dr. Vladimirja Sernec-a, odvetnika ▼ Maribora, Sodna nllea štev. 14. Izurjeno pletllko sprejmem tako). Hrana in stanovanje v hiši. - Naslov v upravi lista pod it. 6967. PRVORAZREDNA frizerkaiD manikerka ra gospode, katera izdeluje event. tudi KITE, dobi takoj mesto. — Samo prvovrstne moči. — Ponudbe na BRANKO MRLJAK, Osijek I., Desatičina ulica 20. 17 So«!o Podpisana izjavljam, da so l£jaV«3 bile trditve o g. Lukežiču, nadzorniku, ki sem jih trdila g. Kraina, brez prave informacije. 694$ Ljnbljana, 30. oktobra 1923. » IVANA BUKOVEC Kroj. pomočnika "V^Is MARTIN BRICL, krojač, Trbovlje-Loke 328. Hrana in stanovanje v hiši. 6953 Stanovanje rr^ft vaja, kdor kupi lepo priti. hišo z velikim vrtom. Solnčna lega. Cena 125.000 Din. -Vprašajte: HINKO PRIVŠEK, Miklošičeva cesta St. 18, I. nadstr., desno. 6966 Prodajalka prav dobra, agilna, starejšo moč, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. — Prednost imajo dobro izvežbane manulakturistinie. Ponudbe na upravo »Slovenca« poti »Samostojna moč 6808«. Žagar za venecljanko dobi stalno službo, plača po dogovoru. Hrana in stanovanje za neoženjene v hiši. imejo se tudi oženjeni, katerim ee preskrbi stanovanje. Samo resni in zmožni Žagarji naj se zglasijo osebno ali pismeno pri FBAJJC KUNSTLEB, parna žaga in mizarstvo v Litiji 6870 Mlad trgovski pomočnik železne in špec stroke IŠČE SLUŽBE, v kaki manulaktur. trgovini. Nastopi ta- koj. Ponudbe na upravo šifro »MANUFAKTURA »Slovenca« Mirno stanovanje dobi takoj v novi hiši v Ljubljani, kdor posodi varno 25.000 Din. Večja soba, mala sobica uporabna za kuhinjo, kopalnica, vrt in pritild. na lepi solnčni legi. Prednost imajo mirne samske osebe in zak. brez otrok. Naslov pove upr. pod št 6849. SLOVENSKI LEKARNIŠKI GREMIJ V LJUBLJANI naznanja vsem svojim članom tužno vest, da je njega II. načelnik in b 1 a -gajnik, gospod Ph. Mr. Vinko Prochazka lekarnar v Ljubljani dne 29. oktobra t I. po kratkem trpljenju preminul. Pokojnikov pogreb se vrši iz mrtvašnice v deželni bolnici dne 31. oktobra t 1. ob 4 uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Blagemu tovarišu bodi onranjen časten spomin! Ljubljana, dne 30. oktobra 1923. Za Slovenski lekarniški gremij v LJubljani: Ph. Mr, Rikard Sušnik, t. č. I. načelnik. Cord ZELO ZNIZANE CENE! CONTINENTAL avto-pnevmatika m polnogumliasti obroii za tovorne avtomobile vzdrže dokazano največje število kilometrov. Stiskalnica za montlranle polnogumljastih obročev na razpolago. Zastopstvo za Slovenijo: VIKTOR BOHINEC LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA iT. 21. razna vinska POSO- Naprodaj DA in pet velikih hramnib SODOV, dokler traja zaloga. -AUGUSTIN, Sp. Šiška, Sv. Jerneja c. 231 NAZNANJAM, da prodajam v dopol-danskih urah na STOJNICI pri »ZMAJEVEM« (»jubilejnem) mostu PRISTNE kranjske klobase Kvaliteta ista, kot na ljubljanskem velesejmu. -- K- JARC, Hradeckega vas 35. Dva konja za težo in kočija sta naprodaj. Si Vid nad Ljubljano, Vižmarje št 66. 6000 Več vagonov korenja kupim: belega, rumenega in rudečega. Korenje mora biti zdravo, čisto, brez zemlje, zelenje odrezano ali odtrgano. Tudi kupim nekaj vagonov letošnjih lepih OREHOV in FIŽOLA. Ponudbe prosim le s ceuo in količino franko postaja vagon. Dobava za korenje tekoj. Ponudbe na upravo 1 »Slovenca« pod »KORENJE 6951«. >.; ,;v.; Sprejema Jih v Ljubljani v svojem paviljonu na Vodnikovem trgu Sprejmem prodajalko za prodajo moke, pridno in pošteno, hrano in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Prednost imajo one, ki so ravno dovršile učno dobo na deželi. - Ponudbe na K. ZUPANC, vatčni mlin V SevnicL fcj-i ->n rt rt in E »Lavretauske litauije Rd CJldlljC I M. B.« (takozv. vSe-meniške«) se dobe po 3 Din izvod pri založ. J. SICHERL, org., Domžale 105. V svojem in v imenu vseh sorodnikov naznanjam pretužno vest, da je moj ljubljeni soprog, brat oz. svak in stric, gospod Mg. Ph. Vinko Prnciiazha lebamaF v Ljubljani dne 29. oktobra 1923 po kratki a mučni bolezni ob 2 uri popoldne v deželni bolnici preminul. Pogreb dragega pokojnika se vrši v sredo dne 31. oktobra 1923 ob 4 uri popoldne iz deželne bolnice k Sv. Križu. V Ljubljani dne 30. oktobra 1923. ZdBRkn ProcbazftoM, soproga. Ve jmenu svem a vešherfeho pFibuzen« stva oznamuji žalostnou zpravu, že se zali-bilo panu Bohu povolati k sobe nade vše milovančho manžele-pestouna, bratra, šva-gra, zetč a strvce, pana Mg. Pil. Cenila Prochazhu IškamifeB u Ljubljani dne 29. Hjna 1923 o 2h odpoledne po krat-kč a težke nemoči. Pohfeb draheho zesnuleho kona se ve stfedu dne 31. rljna 1923 o 4h odpoledne ze zemske nemoČDice k Sv, Kfiži. V Ljubljani, dne 30, Hjna 1923. Zdenka ProchazhoBž, ciiot. Prodam lepo jedilnico radi pomanjkanja prostora po zelo uizki ceni. Naslov v upravi lista pod šl. 6947. Opravo za spalno sobo temno, jako dobro ohranjeno, kompletno, PRODAM po nizki ceni Ogleda se lahko na Sv Petra cesti št 51, L nadstr. 6964 POZOR! 6953 POZOR! šivilje - gospodinje! Vsakovrstni OSTANKI za perilo SO NAPRODAJ po polovični ali zelo znižani ceni. Ne zamudite ugodne prilike 1 RESLJEVA CESTA 30, I. nadstr.. desno. Naprodaj hišica z malo zemlje v Savinjski dolini. — Več se izve; Grob!}© štev. 49, poŠta Sv, Pavel pri Celju._^J_5961 Ugodna prilika! — Vsled smrti prodam malo posestvo posebno ugodno za kakšnega rokodelca: icovača, kolarja, mizarja ali krojača, ker teh strok v celi občini ni. — Naslov se izve v upravi »Slovenca, pod štev. 6949. IŠČEM proti dobri plači fino KUHARICO z lastnim stanovanjem. — Naslov po uprava »Slovenca« pod številko 6942 NnVS) uib v Ljubljani, z vsem. kot g^UTCi vil« fortoWf takoj prosta, n prodaj. Več se izve vsak delavnik oit na Aškerčevi c. 15, naspr, lok. Bohi': želod in smrekove štori semensko blago, knpl in pro»i_ vagonsl ponudbe Tovarna <-OLKA REČICA 0 691 Prodam malo posest v z gospod, poslopjem, tik farne, cerkv oddaljeno 2 uri od železa. - Ponudbe t upravo lista pod imenom: "Poštenjak 25—50.000 Din potrebuje za 4 do 6 tednov. D a prvovrstno poroštvo in polno varnost plačam visoke obresti. - Ponudbe prosi pod: «Trgovec« na upravo .Slovenca Natečaj. 1 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo tužno vest, da je naša iskreno ljubljena mati ozir. tašča, gospa FranCISka Tomšič roj. Reber poaestnica danes 30. t, m. ob 11. uri po dolgi, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bo v četrtek 1. novembra ob 4. uri popoldne iz biše žalosti, Volčji potok, na kamniško pokopališče na Žale. Maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Volčji potok, dne 30. oktobra 1923. FRANČIŠKA FREY, MINKA ŠFILIGOJ, HELENA ADAMIČ, ROZI BEZEN-ŠEK, ANGELKA NARDIN, MARTIN, IVANKA, REZIKA — hčere in sin. — OSKAR FREY, ANTON ŠFILIGOJ, FRANCI ADAMIČ, ERNST BEZENŠEK, RIHARD NARDIN — zetje. — NEŽ« — sinaha — in vsi ostali SORODNIKI. Strojna delavnica državnega vele-poseetva BELJE v KNEŽEVEM (Baranja) potrebuje: 5 STROJ. KLJUČAVNIČARJEV, 2 KOTLARJA, 2 KOLARJA za popravljanje voz in 1 SODARJA. Plača se določi po dogovoru. — Reflek-tantje, le samo prvovrstne moči, ki se morejo izkazati z najmanj 15 letno prakso v večjih delavnicah, naj se obrnejo s svojo ponudbo in potrebnimi dokumenti pismeno ali ustmeno na STROJNO DELAVNICO vsak delavnik od 11.—12. ure dopoldne vključno do 15. novembra 1923. — Iz pisarne državnega velepose-stva BELJE, Kneževo, štev. 11.672, dne 27. oktobra 1923. 6955 če mogoče s posebnim vhodom iu ele trično lučjo, IsCE uradnik za takoj. P nudbe na upravo »Slovenca« pod Sit >Meblovana 6900«. Novi vinski sodi (bačve) v vseh velikostih se dobe in p pravljajo pri Fr. Repiču, Ljublj., Trnoi Dvorna v Smederevu le NAPRODAJ, informacije pri tovarni bon-bonov, BRACE MAGDIČA BEOGRAD. I onrt Hičn PRODAM v Sevnici LC|J9> IISOU Savi 39, zidano 1.1« 3 sobe in kuhinja, zraven lep ograjen i in dolga njiva. Cena 300.000 K. Več izve v Florijanski ul. 24 (KEBER). 6S Najboljši premog, drva i KUPITE najceneje pri DRUŽ ILIRIJA, Ljubljana, Kralja F ira trg štev 8, telefon štev. 220. 24 i nlfoS0 4X 6 m, z opremo, za šp Ullftal r obrt na Jesenirah, na pro kraju za 35.000 K takoj naprodi Cenjene ponudite poslati na upravnih »Slovenca« pod štev. 6869. Izdaia konzorcij »Slovenca«. Odgovorni urednik: Mihael MoSkere v l.iubliani 7 oralov vinograd« s 3 orali travnika in polja ter 2 oraloma gozda, 1 gosposka h»