'<¥Ty • ' PSSB

^ ... v ,, ... .
GLASILO SLOTKN8KBGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE PODP. DR. SV. MOHORJA V CHICAGO.
■ WEDNESDAY, MAY, 28, 1924.
ŠTEV. (No.) 85.
CHICAGO. ILL., SREDA, 28. MAJA
LETO (Vol.) X.
Nemški kapitalisti na Španskem.
• ————.
SVOJ KAPITAL VLAGAJO V ŠPANSKO INDUSTRIJO. — SUMI SE, DA NEMŠKI KAPITALISTI TO NALAŠČ DELAJO, DA SE BODO IZOGNILI SILNEMU DAVKU V NEMČIJI.
RAZNE VESTI.
ZADNJI BOJ ZA MELLO-N0Y NAČRT.
Iz Jugoslavije.
Madrid. — Poroča se, da so( lastniki Kruppove industrije pokupili veliko industrijskih akcij na Španskem. V treh krajih nameravajo graditi velike ladjedelnice in glavni kapital bo zložen od nemških kapitalistov	'
Mednarodni gospodarski Več členov k°n»titucije *>o
eksperti trdijo, da je to veli-	popravilo,
ka prefriganost nemških ka-
REVIZIJA KONŠTITUCIJE RUDARJEV DRŽAVE ILLINOIS.
— Washington. — Prezi-dent Coolidge se je poklonil padlim, vojakom, ki so se bo- Prezident ne podpiše, ker on jevali pred šestdesetimi leti. se strinja le z Mellonovim Stoječ ob strani velikega spo-[	načrtom.
Washington. — Davčna
SLOVENSKI VOJAKI BOLEHAJO IN UMIRAJO ZA MALARIJO V MACEDONIJI. — TOČA NA DOLENJSKEM. — DRUGE RAZNE VESTI.
menika v Arlingtonu na National pokopališču, je držal
Slovenski fantje trpijo v Ma- lojz Pichler, kaplan v Loki pri
cedoniji.
Zidanem mostu ; Ferdo Pohra-šky, kaplah v Starem trgu pri
govor, kakor pravi poročilo; predloga demokratsko-progre-i Ljubljana. — Iz Macedoni g]0^enj gradcu; Alojz Sku-eden najbolj ganljivih go- sivne koalicije bo sprejeta je in južne Srbije dan za dnem haia spiritual v Mariboru; vorov, kar jih je še kedaj go- najbrže z veliko večino, ne- prihajajo poročila, kako tam- j Winter kaplan v Beltin-
_____»1	i i	I	1	1 • • 1	1__' ll_____^nviiin linlnVi o i A 1	^
pitalistov. Nemški kapital se
Peoria, 111. — Tretji teden
danes nahaja v veliki množi-| konvencije illinoiških premo-
ni v raznih tujih državah. Ve- Z™ se J? Z.a°el Z ?rfgle~
dom konstitucije po delegatih.
liko industrije je pokupulje-na za nemški kapital v Mehiki, na Švedskem, v Norvegiji in drugih krajih. V Argenti-niji so pokupili Nemci na tisoče akrov zemlje, kamor se naseljujejo nemški delavci in obdelujejo farme. Tako bo počasi ves kapital v tujini in upniki Nemčije bodo lahko čakali, predno bodo dobili svojo vojno odškodnini)...................
Nemška država ima sedaj silno male dohodke. Davkov ni več kot so bili, ker so kapitalisti svoj kapital premestili v tuje države. To so naredili iz zgolj vzroka, da se izognejo visokim davkom, ki jih država nalaga, na kogar le more. Iz vsega tega se vidi, da Nemci nimajo namena, da bi plačali kar so dolžni. .
-o-
Mr. Messer priredil interesan-ten sestanek izdajateljem tujejezičnega časopisja.
Chicago. — V pondeljek je povabil skupaj Mr Messer, načelnik tujejezičnega časo-
Odstavek vsakega člena se bo posebej pregledal, nekatere se bo sprejelo nespremenjene, druge pa bodo po dogovoru popravljene.
Delegatje se bodo dotakni li tudi nevarne debate glede Kukluksklanov. Predsednik Farrington priporoča, da se člen o Kukluksklanih pusti
voril.
—	New York. — Geoffrey H. Bushby iz Londona je bil preblizu žrela ognjenika Ki-lauea, zajel ga je plin in padajoče goreče kamenje, iz te neprijetnosti ga je pa rešil A. D. Curtis iz Chicage.
—	Carigrad. — "Porok sedem tisoč, ločitev zakona devet tisoč," to je letošnji rekord po naredbi "nove ženske svobode" v Turčiji, po kateri so se odpravili pajčolani in haremi.
—	Washington. — Major Martin bivši poveljnik zračnih letal, ki se nahajajo na poletu krog sveta, je zopet zdru-
glede na to, da se ne strinjata kaj slovenski fantje bolehajo cah (prekmi[rje). z predlogo predsednik Cooli- in umirajo za malarijo in dru-1 dge in tajnik Mellon.	| gimi raznimi boleznimi, ker
Poslanec Longworth iz Ohio ondotno podnebje ni zanje.
-o-
vodja republikanske platforme je mnenja, da ne bo niti dve ure časa vzelo za sprejem konferenčnega odgovora, kar pritrjujejo tudi drugi poslanci.
Predno se pa prične glasovanje bosta poslanca Tilson iz Connecticut in Mills iz New Yorka opozorila svoje tovariše na
Toda centralistična uprava v Beogradu hoče in zahteva tako ne glede kaj porečejo Slovenci na to. Slovenski liberalci pa še-pomagaj o srbskim šovinistom v tem oziru.
-o-
nespremenjen, kar meni da je žen s svojo družino. Soproga
bolje, kot pa izpostavljati se težkočam, katere so se že pojavile na internacijonalni konvenciji v Indianapolis, ko se je sprožila debata o temu vprašanju. Drugi popravki konštitutov bodo spremenili notranji sestav illinoiške unije.
Poostren bo tudi pristop v unijo in sicer vstopnina se zviša po razredih od $10.00 do 250.00 dolarjev.
-o-
Zadnji govor "Poincareja.*5
Pariz. — Ministrski predsednik Poincare bo imel svoj zadnji govor. Razume se, "da
pisja v Chicagi vse izdajatelje| bo govor vseboval, pojasnenje tujejezičnih časopisov mesta Chicago na kosilo, kjer je bil navzoč tudi Mr. Moran vodja oglaševalne kampanje od Chicago Rapid Transit Service. Oba imenovana gospoda sta nagovorila predstavnike raznih listov in jim obrazložila pomen oglaševalne kampanje in obenem priporočala složno kooperiranje za povzdigo mesta Chicago. Oba, Mr. Moran in Mr. Messer sta izborna govornika. Na tem sestanku je bil zastopan tudi naš list.
njegovega poraza pn volitvah, kakor tudi svoj zagovor.
Poraz, ki ga je doživel pripisuje napačni volilni postavi. Trdi tudi, da je pustil državo v veliko boljšem finančnem stanju, kot jo je on dobil. V svojemu govoru hoče tudi dokazati, da je njegovo vodstvo glede okupacije ruhrskega o-zemlja, prineslo gotove sadove. Namerava tudi dati nekaj svojih nasvetov novemu predsedniku, ti nasveti pa bodo svarilne vsebine, namreč dokazati hoče, da sodelovanje radikalcev in socijalistov je
-°- I
Glas iz industrijskih krogov.]
New York. — "Kupčijskej nemogoče toliko manj pa še s razmere niso dobre, a vendar držite kar najvišje morate zaslužek delavca, ker se ne sme pozabiti, da so življenske potrebščine še vedno zelo vi-sike." Tako je govoril Elbert H. Gary predsednik od U. S. Steel korporacije na letni seji železne in jeklene institucije. Kolikor je v naši moči, je re-kel Gary, pustimo jim zadosti visoko plačo, katera bi jim bi-. la v podporo pri teh visokih cenah.
Kugčija je zelo nepovoljna, ker seclaj produciramo le tri Petine tega, kar smo preje Pridelali. Končal pa je z besedami :
Imamo lepo bodočnost Pred seboj." Mi smo preboga-premočni in prevelike sc -eve po potrebščinah, ka-ti izdelujemo, da bi pa-">u panje."
komunisti.
Poincare pravi, da nobena druga vlada ne bo ostala pri življenju, kakor tista, ki je na temelju združenih republikancev, katera mora prit: prej ali slej.
-o-
Nemški Reichstag bo viharen.
Berlin. — Vsa znamenja kažejo, da bo prihodnja perioda Reichs£aga radi mešanih članov zelo burna.
Takoj v začetku . zasedanja parlamenta se bo lahko videlo, je li jim bo mogoče sestaviti dela zmožno skupino, ali pa se bodo že od po-četka zoperstavili koalicijsk večini za sprejem Dawesove-ga načrta.
Da bodo eden drugemu nasprotovali je gotovo, nakar bodo sledili strankarski nemiri.
in osem-letni sinček sta mu šla naproti do Lummi otoka, deset milj od Bellingh^ma. Ko je stopil na suho s svojim so-letalcem je bil sprejet od velike množice.
—	Tokio. — Na čast ame-rikanskim letalcem so pripravili v Tokio zabavo. Princ Kuni je sprejel letalce ter jim v imenu cesarske družine časti-tal k njihovem vspešnem poletu.
—	Friedrichshafen, Nemčija. — Novi U. S. Zeppelin, kateri se dela za našo državo v Nemčiji bo napravil šest poletnih poskusov, predno bo oddan naši državi! Dan prvega poleta še ni določen.
—	Essex, Mo. — Dve osebe mrtve in petsto tisoč dolarjev škode je povzročil vihar, ki je divjal po državi Missouri. Več sto je bilo ranjenih, tudi poročajo, da je bilo porušenih več hiš, kakor tudi veliko škode na pšenici.
—	London. — Sovjetska delegacija v Londonu je zaprosila vlado v Angliji, ako ji dovolijo prenesti smrtne o-stanke Marxa, kateri se nahajajo v Angliji, da bi jih položili poleg umrlega Lenina. Oblasti se bodo o tej zadevi posvetovale z potomci Marxa.
—	Paris. 111. — Uničujoča slana je padla na okraj Edgar ter uničila rastline po Vrtovih. Na večih krajih je uni Čeha zgodnja koruza in jagode. Vrtnarji so obvarovali svoje pridelke s tem, da so napravili velik plašč dima.
—	New York. — 1,200 bla-gajničark bo ob službo v New Yorku, ker so izriašli stroj, kateri natančno in hitrejše kakor človeška roka zmenja pol dolarje, četrt in dajme na newyorskih električnih železnicah. ^
—	Canton, Mass. — Ogenj, kateri je uničil dom Vincent D'Annastacio so plameni obkolili gospodinjo od hiše s šestimi otroci, najstarejši 12 let in najmlajši 2 leti, kateri so vsi našli žalostno smrt v ognju.
0T ŠIRITE LIST EDINOST
*	Toča.
*
Iz Ambrusa poročajo: Le-opozoriia svoje tovan-i ge je april poslovil od nas,
to, da predloga, kakor U lepše nas je pozdravii maj. stoji sedaj, bo^ostala od pre-l_ Zadnjega aprila smo imeli v župniji trikrat točo, ob dveh, ob pol štirih in zvečer ob devetih. — Prvega maja popoldne ob dveh je pa toča padala nad četrt ure, pobelila je vso okolico, da je bil pogled na polje in senožeti kakor pozimi ob snegu. Iz seno-žet so nas še drugi dan pozdravljale bele lise toče. -o
zidenta ne podpisana. Tilson in Mills sta v tesnem stiku z prezidentom Coolidgem glede davčne predloge in še le pred kratkem sta bila glede tega pri Cooiidgeti v daljšem pogovoru.
Tajnik Mellon vstraja na svojem stališču, katerega prezident Coolidge krepko podpira.
-o-
Ob navzočnosti 30.000, je položil kardinal Mundelein temeljni kamen za novo
sememsce
Spomin padlim vojakom.
• Iz Selc. Jeseni že je bilo sklenjeno, da se napravijo v svetovni vojni padlim in umrlim vojakom spomenik na ka-Erea, 111. — 30.000 verni-j peli na pokopališču. Toman iz kov je bilo navzočih, ko je! Ljubljane je uklesal na dveh kardinal Mundelein položil u--------¥vlnSXo1,
temeljni kamen St. Mary Seminary Chapel v Area, 111. Množice so prihajale že na vse zgodaj, da prisostvujejo prvi sv. maši. Pet milj na vse strani so bile ceste nabite z avtomobili, katerih posestniki so se nahajali pri slavno-sti. Tisoči so morali se vrniti proti domu, ne da bi jim bilo možno le malo videti, kaj pa še slišati.
Med petjem cerkvenih pevcev, je kardinal blagoslovil kamen in položil na njega malto.
črnih marmornatih ploščah i-mena 117 vojakov. V nedeljo 18. maja so plošči slovesno odkrili. Ob desetih je bil pred kapelo na pokopališču primeren govor in sv. maša. Igrala je domača godba.
-o-
Novice iz Trbovelj.
Rudar Hrastovec je bil na dnevnem kopu podsut. Težko ranjenega so še pravočasno izvlekli in tako rešili smrti. — Zadnje dni je bilo vlomljeno v cerkveni nabiralnik. Storilec je baje znan, vendar pa ga še niso izsledili. — Ludovik Knez pri podjetju Dukič je tako nesrečno padel na rudniški železnici, da si je spahnil levo
Coolidge podpisal izključitev Japoncev.
, . , XT . ...	roko in si jo poleg tega se Washington. — Naselniska z]omil nad komoicem. — De-
predloga je bila podpisana od laveCk Karel Holcman je izmaknil • nekemu krošnjarju
prezidenta Coolidgea. Prezident je popustil svojo opozicijo in se podal volji večine. V kongresni zbornici je bilo za predlog 322 glasov, proti pa 71, v senatu pa 62 proti 6. Postava postane pravomočna takoj.
-o-
Prerokovanje o bodoči vojni
Berlin. — Gen. Berthold bivši nemški armadni poveljnik med svetovno vojno, pro-rokuje o bodoči vojni slede če: "V bodoči vojni bo veliko večje važnosti ozadje, ne pa fronta." To trditev utemeljuje s tem, da je Amerika iz-najdla plin, kateri lahko uniči celo mesto v par minutah, ako se sovražni letalci nad mestem poslužujejo bomb vsebujoče ta smrtno-nosni plin. Dalje pravi, da bodoč? vojna ne bo končana z mirovno pogodbo, ampak z popolnoma poraženjem sovražnika
več podob s steklom in jih potem prodal.
-o
s?..
Birma v dekaniji Radovljica.
Kropa v nedeljo, dne 1. junija. Kamna gorica v ponedeljek, dne 2. junija. Ovsiše v torek, dne 3. junija. Dobrava pri Kropi v sredo, dne 4. junija. Ribno v četrtek, dne 5. junija. Bohinjska Bistrica v nedeljo, dne 15. junija. Srednja vas v pondeljek, dne 16. junija. Koprivnik v torek, dne 17. junija. Bled v nedeljo, dne 22. junija. Bohinjska Bela v ponedeljek, dne 23. junija. Gorje v sredo, dne 25 junija. Dobrava (blejska) 7 četrtek, dne 26. junija.
-o-
Župnijski izpit so naredili v kn. šk. pisarni v Mariboru sledeči gospodje kapelani: Janez Kljun, kaplan v Št. Ilju pri Mislinju; A-
Nove bronaste zvonove
so dobili dne 1. aprila v Sv. Gotardu pri Trojanah.
-o-
Zdravljenje vojnih invalidov v Dolenjskih Toplicah. _ S 1. junijem prične invalidska uprava z brezplačnim zdravljenjem v Dolenjskih Toplicah.
-o-
Toča in nevihta v Zagrebu.
V soboto 10. maja se je vsu-la nad Zagrebom in okolica med hudo nevihto debela toča, ki pa ni napravila na letini mnogo škode. Naliv je pa znatno poškbdoval več ravnokar popravljenih potov po zagrebški okolici.
-o-
Posirovelost podeželske mla* dine.
Fantovski pretepi so v vinorodnih krajih Štajerske na dnevnem redu. Fantje se ob praznikih napijejo, potem pa v podivjanosti pride do krvavih pretepov, ki se večinoma končajo s smrtjo enega ali več nemirnežev. Zadnjo nedeljo 4. maja so pri Sv. Trojici v Slov. Goricah pijani fantje od sv. Benedikta začeli izzivati in začela se jfc krvava bitka, v kateri je izgubil življenje krojaški pomočnik Nekrep. O-rožniki so potem odtirali celo gručo fantov v zapor. — V Makolah so se mladi fantalini stepli v gostilni Doberšek. Več jih je iz pretepa odneslo krvave glave, enemu pa so razbili lobanjo, da je že naslednji dan umrl.
(Dalje na 4. strani.)
DENARNE POŠILJATVE
V JUGOSLAVIJO, ITALIJO.
F AVSTRIJO, itd. Naša banka ima svoje lastne zvest s pošto in zanesljivimi bankami ▼ starem kraju in naše pošiljatve a0 dostavljene prejemniku na dom aH na zadnjo pošto točno in brez vsakega dobitka.
Naše cene za pošiljke v dinarjih U lirah se bile včeraj sledeče:
Skupno s poštnino:
500 — Din.........$ 6.90
1,000 — Din.........$ 13.45 j
2,500 — Din.........$ 33.50 '
5.000 — Din.........$ 66.50
10,000 — Din.........$132.00
100	—	Lir..................$ 5.20
200	—	Lir..................$10.05
500	—	Lir. ................$24.25
1,000	—	Lir..................$47-25
Pri pošiljatvah nad 10,000 Din. la nad 2,000 Lir poseben popust.
Ker se cena denarja častokra menja .dostikrat docela nepričakova no, je absolutne nemogoče določH cene vnaprej. Zato se pošiljatve aa kažejo po cenah onega dne, ke na sprejmeme denar.
DOLARJE POŠILJAMO MI TUDI V JUGOSLAVIJO IN SICU PO POSTI KAKOR TUDI BRZOJAVNO.
Vse pošiljatve naslovite na—SLO-TONSKO BANKO
ZAKRAJSEK A CESARIC AVEn NEW YORK CITY,
,...... . *








'EDINOST"
EDINOST
(UNITY)
Ishaja vsaki torek, sredo, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Wednesday. Thursday and Saturday.
— Published bv: —
Edinost Publishing Company
1849 — West 22nd Street,	Chicago, KL
_Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo. Advertising rate« on application.
NAROČNINA: Za Zedinjene države za cclo leto ................$4.00
Za Zedinjene države za pol leta ................$2.00
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ...$4.75
Za Chicago. Kanado in Evropo za pol leta......$2-50
SUBSCRIPTION: For United States per year ..................$4.00
For United States per half year..............$200
For Chicago. Canada and Europe per year ...$4.75 _"_For Chicago, Canada and Europe per half year $2.50
Kadar se preselite sporočite nam takoj vai NOVI naslov in poleg lega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nanj mnogo dela.
Entered as second clas matter October nth 1919. at Post Office at Chicago. 111., under the act of March ^rd t87Q.
Možata beseda.
Urednik Glasila K. S. K. Jednote je v zadnji številki v uredniškem članku povedal resnično možato besedo o bogokletnih slovenskih listih. Da tako je, mi smo govorili že več let in dan za dnem povdarjamo, katoličani dvignite se proti slabemu tisku, ojačite in okrepite pa svoj lastni katoliški tisek. Nekateri so nam zato že včasih očitali, da smo preusiljivi, toda dragi čitatelji, da smo mi tako usi-ljivi je vzrok ta, ker mi vidimo v naprej, kako veliko škodo bo napravil na našem katoliškem polju protiverski tisek, ako bomo mi to še naprej tako mirno in malomarno gledali.
Naši nasprotniki so znali z zvijačami priti do moči, V imenu povsod tako priljubljene "nepristranosti" so se dvigali, začeli svoje časopise, ustanavljali društva jednote, itd. Toda tista "nepristranost," v katero so še danes nekateri katoliški Slovenci zaljubljeni se je že nad nami bridko maščevala. Mi smo jim sedali kakor kalini na vabljive limanice, ko so enkrat dobili moč v roke so po svoje zavili, in to še pri vsakemu nepristranskemu društvu, jedno-ti, časopisu in drugje. To potrjuje zgodovina ameriških Slovencev do zadnje pičice. Ali se ni tako zgodilo z S. N. P. J. dr. sv. Barbare, z raznimi samostojnimi društvi, pri Narodnih domih, z večimi slovenskimi listi, ki so se preje bahali, da so nepristranski? Danes so vsi direktno protiverski. Tako je pa nič drugače!
Pa še vedno prihajajo razni reformatorji, nad dan pod to firmo nepristranosti. In to ljudje, ki so delali in bili v službi že pri najbolj bogokletnih slovenskih listih v Ameriki. Če vsi Ameriški Slovenci vrjemo takim ljudem, da bodo hodili po poti nepristranosti, jaz jim ne verujem nikdar! Lahko jim verujejo tisti, ki njih zgodovine ne poznajo, toda ne verujemo jim tisti, ki njih zgodovino poznamo.
Za nas katoliške Slovence je že skrajni čas, da se zdramimo in da hodimo vsaj odslej bolj previdno pot. Ne sedajmo na vsako limanico, ki se jo nam nastavi.
Proti sedanjemu protiverskemu tisku pa napovejmo odločen boj. Tak boj, kakor ga nam priporoča urednik Glasila K. S. K. J. Na vsakem našem katoliškem shodu pri-sezimo katoličani s svojimi desnicami, da bomo vsepovsod vodili odločen boj proti bogokletnim slovenskim listom. In to potem v vsakdanjem življenju tudi izvršujmo. Uredniku Glasila K. S. K. J. pa izrekamo javno priznanje za tako odločni nastop proti bogokletnemu tisku. Tako se nastopa !
Zadnji^teden je prinesel najbolj umazan slovenski list v Ameriki, ki je menda oficielni organ Belcebuba poglavarja pekla G. S. tako bogokletno umazanost, katero je zmožna zapisati le najbolj propadla oseba. In take podobne stvari tudi pridno prinaša lawndalska Prokleta, za katero plačujejo v veliki meri svoj denar tudi katoličani. Tudi G. N. ni mnogo boljši. Ta se besno zaletuje v našo duhovščino in isto sramoti. In tudi tega neznačajnega kameleona podpira še veliko katoličanov. Rojaki katoličani, na^ boj proti temu bogokletnemu tisku, ki rapidno kvari naš narod. Vaša dolžnost je kot katoličanov, da nastopite proti temu grdemu pisanju. Pokažimo vsaj mi, da smo še ljudje in da se ne pustimo pitati s tako umazano gnojnico, ki jo prinaša bogokletni tisek.
Sv. Jurij v So. Chicago. 1 j a je bilo na naši strani zelo Nekateri pravijo, da gorje živahno. Kaj neki je bilo? človeku, ki biva sam. Do tega V bližnjem Calumet Parku je prepričanja so prišli tudi v bila Dedication of Calumet naši naselbini nekateri in ko Park Field House. Slovesnost so se naveličali samskega živ- se je vršila z bogatim, sloves-1 jen j a so odšli v zakonski nim programom. Pozno v noč stan.	j je trajalo veselje tega dneva.
Tako sta pretečeno nedeljo, Se ob 10. uri zvečer smo opa-dne 25. maja stopila v zakon zovali na nebu se žareči ume-Mr. John Dejak in Miss. Ana talni ogenj. Vladalo je med Miklavčič.	I mnogoštevilnim zbranim ob-
Istega dneva sta nastopila Činstvom zadostno, živahno pot v zakonsko živjenje Hr. razpoloženje. Samuel Bertič in Miss. Mary Prvo nedeljo v mesecu ju-Encimer. Novoporočencem že- niju bo v naši cerkvi lepa slo-, limo obilo sreče!	I vesnost prvega sv. Obhajila.'
Takoj drugo nedeljo, dne Okoli petdeset otrok bo tedaj: 8. junija jima bosta sledila v pristopilo k mizi Gospodovi, j zakonski stan Mr. Anton Za malo naselbino, ki nima Mutz in Miss. Frances Kete.1 svoje šole, dokaj lepo število1 Tudi njima želi naselbina prvoobhajancev.	\
mnogo sreče in veliko veselih ( Več družin si je preskrbelo dni v zakonskem stanu. * i lepe fotografije od notranj-Tako je prav! Kakor čuje-,ščine na novo preslikane cer-mo, je kupil Mr. Andrej Kom- kve in krasno podobo "Mari-j lanc hišo na 9610 Ave L. Po- j a Pomagaj." Na razpolago snemanja vredno! Rojaki naj je še malo slik. Kdor še želi i-: se naselijo v bližino svoje mo-[meti kako podobo, naj se zgla-gočne, lepe cerkve! Slovene^ si v župnijskem office, skupaj!	I Za danes bodi dovolj poro-'
Pohvale vredno, ko čuje- čil. Prihodnjič se še zglasim,i
že dolgo časa pridno vadi, da bodo toliko boljše izvršili svoje vloge. To bo gotovo ena najznamenitejših in najzanimivejših iger, kar se jih je u-1 prizorilo v naši naselbini. I- j gra nas bo v duhu postavila v bajno deželo, kjer živijo vsake vrste čudna bitja, ki lahko prinesejo srečo ali pa nesrečo ljudem. Vaje so pod; vodstvom izvežbane pevke in cerkvene organistinje Miss Annie Pekatz.
Poročevalec.
mo, da 18 mladih pevk redno obiskuje cerkvene pevske vaje vsako sredo in vsaki petek zvečer. Pod spretnim vodstvom Mr. Jerneja Košec-a se lepo razlega po cerkvi ubrano petje. Marsikateri pravi, kar ne morem opustiti cerkvene pobožnosti, ker tako rad slišim pravilne, polne glasove pevskega„ zbora, ki krepke odmevajo po prostrani cerkvi Postavni možje, za napredek naselbine zares navdušeni si sedaj skrbno belijo gla
ako dobim prostora v Edinosti.
Pozdravlja znance širom Amerike
Poročevalec.
-o-
Denver, Colo.
V prijaznem Denverju, kamor prihaja vsako leto na ti soče tujcev vsled milega in zdravega podnebja je precej sna slovenska naselbina z le pim cerkvenim posestvom in krasno cerkvijo na katero je
vsak ponosen. V zadnjem ča ve, kako da bodo postavili po-,su se je tukaj naselilo več . trebno farno dvorano, da bo slovenskih družin, odgovarjala vsem potrebšči-i Dne 1. junija bo prvo sv. nam vsaj v celoti.	obhajilo na katerega se prid-
Možje so marljivi v nredpri pravah za dvorano. Čast zavednim možem!
no pripravlja več otrok. Ti bo do imeli srečo, da bodo prvikrat prejeli v nedolžno srce
Ko je odrasla mladina v svojega Boga in Stvarnika, naselbini zaznala, kako so Kdo ni ganjen pri misli na
njih očetje pridno na delu za svojo dvorano, mladina ni hotela zaostati. Kaj si zmislijo modre glave? Skličejo sejo 18. maja popoldne ob 2. uri. Zbralo se jih je za prvič prav lepo število in sicer 30 fantov in deklet in so se domenili, da oni sami hočejo pa od 4. jul. do 14. julija prirediti Car-neval in sicer na prostoru med 96. in 97. Streetom in to v korist cerkve. Na ta način se bodo, upajo, pokrili stroški za dvorano. Navdušeni so zapu stili sejo in so šli takoj na delo za omenjeno stvar. Upapol-no je to, ako se odrasla mladina zanima za napredek naselbine. Priznanje vam, fantje in dekleta! Pogumno naprej! .
Zadnji Četrtek t. j. 22. ma-
svoje prvo sv. obhajilo, ko je imel trdno vero in zaupanje v Boga in mu je bil udan s celim srcem ? Naslednji bodo prvikrat pristopili k mizi Gospodovi: — Jožef Arko, Jožef Bizjak, Mat. Brozovich, Adolf Levstik, Frank Primo-zich, Rudolf Sustarsich, John Tanko, John Težak, Helen Andolšek, Sophie Andolšek Rosie Anžiček, Josephine De-beljak, Helen Kovach, Jenny Krashovetz, Agnes Kucler Mary Kucler, Josephine Ku kovich, Anna Mandich, Jo sephine Marolt, Juie Maze, Stephie Modic in Lucille Široko.
Dne 7. in 8. junija bo mladina priredila opereto "Elma, Kraljica gozdnih duhov." Do 30 mladih fantov in -deklet se
Chicago, 111.
—	Z delom gre pri nas bolj srednje, kakor je že v navadi pred volitvami. V Western E-lectric Comp., kjer je veliko naših rojakov zaposljenih, je1 bilo več delavcev za nedoločen čas od dela odpuščenih.
Vreme smo imeli še do zadnjega časa prav mrzlo, tako, da se kar ne moremo ločiti od | vrhnje zimske suknje, kaže' pa, da se bomo kmalo potili.;,
—	V soboto 24, maja je bi-| la otvoritev zabavališča r \ Municipial pier, kamor ljudje, iz Chicage tako radi zahajajo v poletni vročini. Parki- dobivajo že lepo spomladansko lice, kjer je že vse polno šeta-i jočega občinstva, otroška i-j grališča so pa polna naše mla-j dine, tako da zgleda, kakor, mravljišče.
—	Na dnevnemu redu so avtomobilske nesreče, kakor tudi ropi in napadi. V okoli-' ci našega mesta pa kamor pogledaš, vidiš kako rasejo hi-1 še.
—	Dr. sv. Jurija C. O. F. se nripravlja, da priredi; na Kochs farmi v Lemont, IllJ 15. junija svoj piknik, ob pri-' liki 25-letnice od kar je društvo ustanovljeno.
—	Pred kratkem se je mudil po svojih opravkih v naši, naselbini, naš rojak Mr. Svete iz Waukegana, ob tej priliki se je tudi zglasil v naši pisarni.
—	Pri zadnjemu dopisu iz Chicage se nam je vrinila neljuba pomota. Mrs. Matilda j Duller ni bila operirana v o-krajni bolnišnici, kakor je bilo poročano, ampak v American bolnišnici. Mr. Duller se zdravje boljša, kar ji iz vsega srca želimo.
—	Mrs. Helena Kušar je bila operirana na vratu, nahaja se v bolnišnici. Želimo ji skorajšnjega ozdravljenja.
—	Mrs. Poglajen je bila o-perirana na želodčnih kam-nah, nahaja se v bolnišnici, v zelo' kritičnem stanju.
—	Mr. Louis Anzelc se je tudi moral podvreči operaciji na slepemu črevesu.
—	Mrs. Poglajen in Mr Anzelcu želimo, da bi jim Bog povrnil zdravje in se kmalo vrnila med svojce.
—	Dr. Marija pomagaj, K. S. K. J. praznuje 301etnico obstoja jednote s sv. mašo in skupnim sv. obhajilom v cerkvi sv. Štefana dne 1. junija ob pol osmi uri zjutraj.
Zavertniku se sanja. V n< ki zadnji številki je zopet „ tel kašljati nad Edinostjo. Ti ubogi frančiškani mu rojijo po glavi še med spanjem. U-boga para, v kakem nepokoju živi. Kot znano je z Zavert-nikom nemogoče voditi kake poštene polemike. Z njim stvarno polemizirati bi imelo ravno tolik vspeh, kakor s sitom vodo zajemati. Mi ga v našem listu omenimo le tupa-tam, da se naši čitatelji nasmejejo njegovim neumnostim, ki jih uganja in izvršb, je na prav zelotski način nad Članstvom rdeče jednote.
Vidite, frančiškani so krivi da je hotel kandidirati Tri>0^ vec za urednika. In menda frančiškani so tudi krivi, da je rdeči Mussolini proglasil na Lawndale preki sod in iz-bacnil Trbovca s kandidatske liste. In še več, trapasti Za-vertnik bo kmalu trdilr da so frančiškani bili vzrok, da so se nekega dne pred par leti v nosove dregali v uradu lawndalske jednote. I 'seveda, kdo drugi kot frančiškani!
In proteste, ki baje zadnjih par let vedno dežujejo v urad tudi frančiškani pišejo in pošiljajo. Sigurno, kdo drugi bi jih?! Saj lawndalski rdeči Mussolini vendar govori 0-krog, da ima vse člane pri rdeči jednoti na "špagei" in tako skačejo, kakor on čuka za "špageo." In bogve kaj še vse delajo ti preklicani frančiškani. Ja, če se ne bodo kaj kmalu poboljšali, bodo rdečemu Mussoliniju še pamet zmešali. Kai vse počnejo ti ljudje!
To seveda za Šalo. Na drugi strani je pa znamenje, da Zavertniku vražje slabo gre Člani so ga siti, kakor vraga! Ci ani zahtevaio in imaio tu-di pravico zahtevati zakaj je rdeči Mussolini svojega protikandidata izbacnil iz liste. Po vseh društvah vre in šumi. In osivelega očanca pa v srcu gloda neprava vest, kakjšr črv. Podoben je Judežu Iš-karjotu, ki išče vrvi, da se u-makne za vedno s pozorišča. Njegova zadnja brozga je direktna prošnja, v kateri na kolenih prosi članstvo, naj ne vrjame tisočerim tožiteljem, ki zahtevajo od njega zadoščenja. Mi ne rečemo k temu drugega, kakor, ako ima članstvo še kaj soli v glavi, tedaj bo obračunalo s fanatičnim lopovom enkrat za vselej. A-ko pa mu bo člantsvo zopet naredilo poklon, potem jih naj pa še bolj izkorišča — saj se mu dajo . . .
— Kako lepo bi bilo, da bi tudi druga društva posnemala to dično društvo in z isto po-božnostjo praznovala 30-let-nico naše jednote.
Dr. W. M. MacGovern.
Preoblečen v prepovedani Tibet.
(Dalje.)
Močen značaj je, trmoglav,1 duševno gibčen, kar je pač do j kazal najbolj s tem, da še živi. Kmečkih starišev sin je ; na njegovo izvolitev za najvišje ga duhovnika so vplivali oči-vidno politični razlogi. V ča su njegovega rojstva je bila moč Kitajcev v Tibetu velika in Kitajci niso marali, da b bil Dalai-lama iz kakšne u gledne domače rodovine. Iz voljen je bil navaden kmečki otrok. Danes je Dalai-lama star komaj petdeset let. Polagoma si je prisvojil dosti moči, ki so jo imeli prej menihi. Gotovo je tudi slišal, kakšna je bila usoda njegovih prednikov. Zato je zelo previden, dotakne se n. pr. nobene ki je niso prej pokusjli
njegovi dvorjani.
V političnem oziru se najbolj trudi za to, da bi napravil v deželi red. V Tibetu sta dve stranki, hudo si nasprotni. Prva je dvorna stranka, vodi jo Dalai-lama; stranki pripadajo ministri in pa veliko starih plemiških rodbin teh kmetov. Druga ima pa glav no oporo v takozvani narodni skupščini, sestoji po večini izj zastopnikov treh velikih samostanov v okolici Lhaze in je bolj nazadnjaška. Dalai-la mova stranka je pa bolj napredna že zato, ker je v njej veliko ljudi,'ki so živeli dolgo časa izvenTibeta in poznajo svet in njegove zahteve. V zunanji politiki je stranka Da-lai-lame prijazna Angležem menihi pa Angležev prav nič
ne marajo in se nagibljejo' bolj na kitajsko stran. Stranke, ki bi se zanimala za Rusijo, sedaj^v Tibetu ni. — Za tiste, ki bodo te vrstice brali pozneje kdaj, pripomnimo, da so bile pisane v sredi leta 1923. — Kolikor sem mogel videti, zmaguje „ polagoma dvorna stranka. (O tem nam govorijo tudi drugi znaki iz poznejših dni, kakor je bil pa Mac Govern v Tibetu).
Zanimive so domneve, kaj bo po smrti sedanjega Dalai-lame. Pravijo, da bo zgrabil vajeti vlade Tsarong in se bo dal proglasiti za kralja; al pa, da si bp izbral novega Dalai-lamo, najnežnejših let in bo govoril skoz njegova u-sta. Ali pa, da se bo izpolnilo staro prerokovanje, ki je med ljudmi splošno znano, da bo sedanji . trinajsti Dalai-lam i zadnji in da bo po njegovi smrti Tibet odprt belim bar barom, ki bodo prišli od zahoda. (Od zahoda pridejo lahko ali Angleži — skozi Kaš-
mir — ali pa Rusi iz Turke-! stana). Vprašati, kaj se bo, zgodilo, je lahko, odgovoriti pa težko.
Vse to mi je šlo po glavi, ko sem se z Dalai-lamo tako lepo prijateljsko pogovarjal. Govorila sva samo splošne reči, pa me je le prosil, naj zaenkrat še molčim. Eno uro je pogovor trajal; potem sem se pa vrnil v Lhazo, prav tako na skrivaj, kakor sem bil prišel.
Pota-la in Jo-kang.
Ker nam Mac Govern o palači Dalai-lame nič ne pove in tudi nič o glavnem svetišču Lhaze, Jo-kangu, smo njegovemu popisu pridejali tudi ta opis; po Hesse-Warteggu.
V primeri z Dalai-lamo doživi Taši-lama dosti višjo starost, kljub temu, da se nič ne giblje. Dalai-lame umrejo zelo mladi. Njih svetost je tako velika, da jih smejo gledati samo najvišji duhovniki,
in če jih pogleda kdo drugi, bo oslepel. Tako pravijo Tibe-tanci. — To vero so menihi, seveda pridno gojili, da le ne| bi nihče silil preveč v bližino1 Dalai-lame. — V samoti in ti-j šini presanjajo svoj eživljenjej v najveličastnejši palači sveta. Na strmih skalah se dvi-: gajo zidovi drug nad drugim, večnadstropne so palače, dru-! ga nad drugo, grič in palačaj vse je eno. Evropa je nima; stavbe, ki bi se mogla meriti s to ogromnostjo; tristo me-! trov dolgo je pročelje, višmaj pa ta^ko velika, ! kakor naši| najvišji stolpi; saj se dviga grič več kot 120 metrov nad Lhazo. (Naš ljubljanski grad je 60 m nad Ljubljano.) Nehote moramo misliti nazaj na čase, ko so v starifi egiptovskih Tebah tisočeri svečeniki darovali v ogromnih / tairioš-njih svetiščih. Kakor iz staro-egiptovskih časov štrli v našo sedanjost ta prestolnica Budo-vega učlovečenja, prav tako veličastna in ogromna, ? prav
tako tuja kakor so razvaline ob Nilu. Nešteta so okna v dolgih vrstah nanizana, vrsta nad vrsto, pročelje nad pročeljem. Tam notri stanujejo stotine in stotine Budovih svečenikov, rdeče so oblečeni. Njih mišljenje in življenje se nam zdi ravno tako tuje in zagonetno kakor Lhaza sama. Iz sredine veličastnega ospredja zidov in stolpov, svetišč in samostanov se dviga kvišku znamenita šestnadstropna lepa stavba, živordeče pobarvana, Rdeča palača, Najsvetejše, bivališče Dalai-lame samega. Pota je Buda, la je grič, J Pota-la je Budov grič; ker je pa ves grič pokrit s palačami in stolpi in samostani in tako dalje, se imenuje vsa ta veličastna naprava, prestolnica
živega--
(Dalje sledi.)
-o-
-— Ko pridobiš novega na* roenika na katoliški list, ložia s t zid

(Dalje.)
"Kdorkoli se loči od svoje ■žene in drugo vzame, prešestvuje. In ako se žena loči od svojega moža in se z drugim obloži, prešestvuje" (Mark. 10, 11 s. prim. Luk. 16, 18.) To so Kristusove besede, ki vsebujejo njegovo prepoved vsake razporoke. Besede -same so dovolj jasne. Evairge list Matevž nam poroča po drobneje. Po Mozesovi posta vi je namreč smel mož odpustiti potom predaje razporoč-nega pisma svojo ženo, če mu
postava Kristusova postava ljubezni in zato polna dobrot za človeštvo. In Kristusova volja in postava je zoper raz-poroko. Zato pa mora vsak kristjan bitf za nerazrušnost zakonske vezi, zoper razpo-roko.
Smo pa končno tudi ljudje in ne živina. Ker smo ljudje, zato imamo srce in usmiljenje do otroka, ker smo ljudje, vemo, da ima tudi žena pravice, ker smo ljudje, znamo, da je za zakon potrebna medse bojna ljubezen zakonskih. Zato smo proti razporoki tudi kot ljudje.
Kot ljudem se nam smili o-
zaradi "kake nečednosti" ni' ™ . 1Juufclu
v ~ v rj v tjr . . itrok in zato smo proti razpo-bila vec vseč. Za časa Kristu-__, . ** „ , ^ -
bila vcv, N	i roki. Razporoka ogroža otro-
sovega so to točko Mozesove one ča nj
postave razlagah na dvojen .	* nesrečo. Zato iz
način, rrvi so zatrjevali, aa	,
proč z
je to dovoljeno le v slučaju, da žena izvrši kak hud nraven prestopek. Po mnenju drugih pa je zadoščalo, če se je žena zaradi kateregakoli prestopka možu pristudila. Zato so Kristusovi nasprotniki zvijačno vprašali Kristusa za mnenje. In Kristus je odgovoril jasno, da se ne strinja ne s prvo, ne z drugo strujo. Dal je svojo postavo: Kar je Bog združil, naj človek ne loči. Zato so vprašali dalje, zakaj je Mozes dovolil dati razporoč-no pismo. Kristus jim je odvrnil, da tega v začetku ni bilo, da je pa Mozes dovolil to Judom radi trdosrčnosti njihove. In nato je ponovil slovesno svojo zapoved; "Povem vam pa, da, kdorkoli se loči od svoje žene razen zavoljo preše-j stovanja, in drugo vzame
usmiljenja do otrok razporoko.
Prvi in glavni namen zakona sta rodnja in vzgoja otrok. Roditi bi se otroci še mogli, čeprav zakonska vez ne bi trajala do smrti. Vendar bi bile že v tem oziru nevarnosti, ki bi jih prinesla razporoka, ne ravno majhne. Le prelahko bi razporočena žena uničila v sebi življensko kal, ki jo nosi od prejšnjega moža in ji po razporoki ovira za novo zvezo. Otroka, ko pride na svet, treba i zrediti in vzgojiti. Gotovo je, da bi izreja otrokova trpela, če bi se sta-riši razporočili v nežni otrokovi dobi. Kdo bo oskrbel o-troku hrane in obleke? Ali o-če, ki vzame drugo ? Ali mati, ki živi z novim možem ? Vzgoja otrokova pa odločno
prešestvuje; in kdor ločeno' ^ nerazdruzljivost zakona.
vzame, prešestvuje (Mt. 19^ ^ dovolj, da starisi otroka ro-
9)." Tako je Kristus dovolil de' moral° otroka tudi uspo-
loeitev, ali prepovedal raz po- fobltl ™ z?vljenje. Vzgoja pa
roko ter slovesno zatrdil ne- traja leta in Ieta in P^eden Je
raz druži jivost zakona. Učenci prv* °tr°k v z jen, pridejo na
so dobro razumeli, ker so re-1 svet . ™fifI.m tudl. te treba
kli: "Če je tako človekova reč Z^a	Je vz^aJ.seh
z ženo, ni dobro se ženiti (Mt./ d1°vrseJna' 80 ?tarisl ze v 10	t letlh> ko redno ni zelja in po-
Kristusovo prepoved razpo-5 trebe ?ovih vezeh* poroke je proglasil tudi sv. Pa-) Ja/ie tfzave1n °Pravek: Zah-
vel, ki piše: "Tem pa, ki so v* zakonu, ne zapovem jaz,
teva polne sile obeh: očeta in matere. Oče in mati, oba mo-
ampak Gospod, da naj se že- fata vz?ajati» nVzadosti na od moža ne loči; ako se pa t!re1 ah ?am? °četa; Vzgoja
loči, naj ostane neomožena, ali pa naj se s svojim možem spravi. Tudi mož naj žene od sebe ne spusti. (I. k or. 7, 10 s.)" Ali ni dovolj jasno izražena .volja Kristusova, da zakonske vezi ne pretrga drugega kot smrt enega izmed zakonskih ?
Kdor ni samo zapisan za kristjana, temu je vodilna volja Kristusova; tak ve, da je
otrok terja očetove skrbi enako kot materne ljubezni. V vojski ni bilo očetov doma in vse križem toži, kako zelo je zato trpela vzgoja otrok. Ker sta za vzgojo otrok potrebna oče in mati in ker je v zakonu redno več otrok, zato mora zakon biti nerazdružljiv.
(Dalje sledi.)
ŠIRITE LIST EDINOST!
Obstreljevanje meseca.
Ameriško časopisje posve čuje dolge članke podjetju profesorja R. H. Goddarda, ki ima namen letos poleti izstreliti na luno raketo, ki bi bila tako natančno usmerjena in imela tako veliko začetna hitrost, da bi jo dosegla, ker je luna od naše zemlje oddaljena samo četrt milijona milj.
Profesor Goddart, ki je predstojniki fizikalnega oddelka vseučilišča Clark-Worcester v državi Massachusetts je študiral ta načrt že več let in je dobil zanj denarno podporo od znamenitega Smith-sonianovega instituta v Wash-ingtonu. Pod pokroviteljstvom te organizacije so se vršili poizkusi z raketami, ki so bile sestavljene na ta način, da se dvignejo, če so bile enkrat izstreljene, zaporedoma v vedno večje višine pod vplivom pritiska zaporedoma si sledečih eksplozij razstrelilne snovi, ki jo vsebuje v posebnih oddelkih. Ko je raketa dosegla svojo najvišjo točko, izstreli novo raketo s tako hitrostjo, da je v stanu premagati odpor zračnih plasti, ki obdajajo zemljo.
Profesor Goddard je pc mnogoštevilnih poskusih prišel do prepričanja, da je mogoče dati primerno zgrajeni raketi zadostno začetno hitrost — 7 milj na sekundo — da se oddalji iz pasa, v katerem vlada zemeljska privlačnost. Nato bo lahko raketa nadaljevala svoj polet brez pretrganja do lune preko in-! terplanetarnih prostorov.
Če bo raketa ubogala teoretičnim računom svojega iz-najditelja, bo dosegla mesec 36 ur po svojem odhodu. Zadostuje torej izračunati — kar ni ravno pretežko — natančno točko, kjer se bo luna nahajala ob tisti uri, in meriti na oni del neba.
Pri dotiku z luno se bo vžgal poseben smodnik, s katerim je raketa napolnjena, in veliki plamen bo mogoče opazovati v večjih daljnogledih. Poskus se bo izvršil začetkom poletja, skoraj gotovo ob času, ko ne bo polne lune, zato, da se bo plamen tem bolj videl, ko bo raketa zadela ob temni del spremljevalke naše zemlje.
Sodelovanje, ki ga je ponudil Smithsonianski institut, nam kaže, da podjetje ni tako fantastično kot se zdi. A-meriško udruženje za napredovanje ved odobrava načrt in je mnenja, da se da ures ničiti.
Ako se to res zgodi, bo ta dogodek — mejnik v zgodovini človeštva —■ prva zmaga nad privlačnostjo nase zemlje.
Na poskus gledamo lahko čisto mirno, ker včfflo, da na mescu ni prebivalcev in da torej nismo v nevarnosti, da dobimo nekega lepega dne v odgovor enako raketo, ki bi se razletela na naši zemlji*
-o-
Napoleon — potomec morskih roparjev.
Vsemogočni diktator sveta, revolučni francoski cesar Napoleon, ki velja za francoskega narodnega junaka, je nekam temnega izvora. Doslej so mislili, da so bili njegovi predniki italijanski plemiči. Toda zadnje številke "Revue des Etudes Napoleoniennes" zavračajo vse te domneve in dokazujejo z lastnimi Napoleonovimi besedami, da tem domnevam sam ni vrjel. Nasproti temu izraža avtor članka domnevo, da so bili Napoleonovi predniki grški pirati (morski roparji). Leta 1678. je prišel na toskanski dvor mlad Grk Kalimeres Buona-part. Drugo ime je italijanski prevod grškega imena. Istočasno so se pojavili na Korziki drugi Grki z istim imenom Cesarjev oče je baje dobro vedel za svoje grško pokole-nje, a je skrival to pred svojim sinom.
_ — Washington. — 500 u-nijskih pleskarjev je zastav-kalo z zahtevo $14.00 na dan na pet-dnevno tedensko delo. Sedanja plača je 12 dolarjev dnevno in štiri in štirideset ur dela na teden.
Za gospodinje.
Vsaka dobra gospodinja si čez poletje nabavi zalogo konserviranega sadja in zelenjave, da ima po zimi vedno kaj dati na mizo, ko pridejo obiski. Vsako sadje in zelenjava je v svoji sezoni zelo poceni in varčna gospodinja zna uporabiti priliko, da prihrani denar. Domače konservirano (vkuhano) sadje in zelenjava je okusneje in ceneje, nego kupljeno v baksah!
Ker pa nobena izmed nas ni bila rojena, kuharica, se je treba tega priučiti. Iz angleških knjig naše gospodinje ne morejo veliko posneti, ker večinoma jezika ne razumejo dovolj. Tu pa jim jako prav pride slovenska knjiga, "Sadje v gospodinjstvu," katero je spisal M. Humek, višji sadjarski nadzornik v Ljubljani. Knjiga je pisana preprosto, in razumljivo in jo našim gospodinjam toplo priporočamo. Knjiga ima tudi IB barvanih in 42 navadnih slik. Cena 75c.
Naroča se v
KNJIGARNI EDINOST 1849 West 22nd Street.	Chicago, 111.
Za splošno kuho priporočamo:
Malo ali Varčno kuharico, cena................§1.00
ali Slovensko kuharico cena...........$4.00
LOP STRITAR
2018 WEST 21st PLACE
Prevaža pohištva — premog — les — in vse kar spada ? p reva žalno obrt. Pokličite ga po telefonu!
Phone Roosevelt: 8221
Ženske se lahko izognejo operacije.
Velikokrat morajo iti ženske pod negotovo operacijo, ko bi jim mogoče pravo zdravilo pomagalo ravno toliko ali pa i« več. Noi sam obsebi je nevarna atvar. bre-zizjeme kako veliko ali malo rano napravi* zastrupi jen je krvi se vam lahko prisadi, pa če ste še tako pazni. Tisoče iensk je po. magalo samem sebi s rabljenjem pravega zdravila. Laxvibur Compound je znan kot izvrstna stvar za ienske, na tisoče njih ga viiva. Zakaj bi ga tudi vi ne. Ta bo zdrial mrtvaško znamenje od vaših vrat. Je ohra* nil ženske pred raznimi napadi bolezni. Prt-gnal je njih slabosti. Je vredil njih stanj« na ženski spal. Vsaka bolečine, ki pritiska na vas gotovo pusti kakšno slabo posledico za seboj. Bledavost, zguba krasote, vničenje hladnokrvnosti, vas ostari predno je čas zato. Kdo pa mara, z^rbančeno slabo izgledajočo žensko, brezizjeme kako ml«* da je še v letih. Njeno življenje je navadna revščina. Laxvibur je pravo zdravilo in prijatelj za take slučaje. Poskusite laxvibur mogoče tudi vam. Uporablja se sa ne rednost i pri perilu, splošne nerednosti, o-slabelost. omedleviea. periodične bolečina, ziruba slasti, rumena barva na koži, bolečine na obistih, mraz v životu, mrzle nos« in roke. beli jezik, omotica nervoznost. kronični glavobol, utrujenost, bolečine v hrbtenici in med ramama, slaba prebava, sa-prtnica, pekočine pri odvajanju vode. slabi spanec. bolečine na odvajalnih organih, srbečine, obupnost, histerija, pomanjkanje energije, melankoholika. Naročile si dovolj zdravila laxvibur še danes in postanite druga ženska jutri. Stroški so zelo malo upoštevajoč uspeh. Dovolj za eno zdravljenj« stane deset dolarjev in osem in štirideset centov in vam ga pošljemo poštnine prosto po v sprejemu denarja. Lameco Laboratory, 362<—Lameco Bldg., Box 963. Pittsburgh. Pa. (Za zavarovanje zavoje 25c več.)
(4-1.-4-80.-5-28.)

Kovali & Sons
ELY, MINN.
Trgovina z vsakovrstnim mešanim blagom.
V naši trgovini dobite vsakovrstno blago, ki se da dobiti v DRY-GOODS-STORE trgovini. — V zalogi imamo vedno najboljše vrste grocerijo in meso. — Rojakom se najtolpleje priporočamo v naklonjenost!
Clevelandčanje!
Ali veste kaj je Vaša dolžnost? — Well, Vaša dolž-nost je ta, da naročite ali kupite vašo obleko, kakor <6 tudi druge oblačilne potrebščine pri svojem rojaku:
Johnu Gornik
SLOVENSKO TRGOVIN AZ OBLEKAMI IN KROJAČNICA.
6217 ST. CLAIR AVE.
_
Serija poročil glede raznih predmetov in sredstev ža
ZADOSTNO
L TRANSP0RTACIJ0 ZA MESTO CHICAGO
NA zadnjem zborovanju bankirjev okraja Cook, ki jo je priredila "Cook County Banker's Association" ) je Samuel Insull, predsednik odbora Chicago Rapid Transit Company govoril o predmetih mestne transportacije, kar je napravilo veliko zanimanje in raznih komentarjev.
Mr. Insull je dokazal, da vsaka rešitev transportacijskega vprašanja mora radi^potrebe vključiti tudi razvoj sedanjega sistema nadulične železnice in njenega razteza v sekcije mesta, katere so sedaj brez koristi, ki jih nudi drugim krajem hitri olajševalni prevoz.
V seriji oglasov, izmed katerih je ta prvi, je naš namen predstaviti najboljše informacije o nadulični železnici mesta Chicago.
Na kratko bomo obrazložili ulogo, ki jo je igrala "L" železnica v naraščanju in razvoju mesta Chicago in njenih predmestij ; kako je omogočila s svojim oskrbovanjem za hitri in zanesljivi prevoz tisočem družinam, da so se lahko poiskale boljših stanovanj izven nagosto naseljenih krajev v predmestnih sekcijah, kjer je življenje bolj prijetno; kako so vsled tega rastle občine, posestva so dobila večjo vrednost radi razteza hitrih prevoznih črt.
Fakti in številke bodo navedene, ki bodo pokazale, da se Chicaška "L" železnica s svojo postrežbo lahko primerja z najboljšo z vsakim večjim mestom naše dežele; da se odlikuje z ozirom na varnost, zanesljivosti, hitri postrežbi in kapacitete v operiran ju.
Kaj pomeni zadostni in primerni hitri prevoz delavcem in malim posestnikom; trgovcem in izdelovalcem; in publično prežetim državljanom, ki so zainteresirani v razvoj in prosperifeto našega mesta? Ta vprašanja se bodo obdelala v naslednjih oglasih te serije.
Chicago Rapid Transit Company
72 West Adams Street,
Chicago.

- - zrYSC. v




'WTNWir
ZVONARJEV A HČI.
POVEST.
Spisala E. Miller. — Priredil Fr. Steržaj.
"Ravno tam leži, kjer je dal učeniku roko v slovo," je dejal sivobradati ključavničar, ki je to takrat videl — in se stresel groze. —
Četrt ure pozneje so ga nesli mrtvega nazaj v Zvo-narjevo hišo. Iz livarne pa so stopili oni trije možje, mrmranje in topot stopinj jih je privabil na prosto.
V trenutku so razumeli, kaj se -je zgodilo. Jožef je planil k mrtvemu očetu in stokal: "Ubogi oče! Umorili so te. ti dobri, ljubi oče ! Končali so te•!"
Henrik je divjal z besnostjo največjega sovraštva":
"Proč! Ven na cesto, ven!" Izpred oči, morilci — morilci!" Njegove pesti pa so bile okoli sebe, kamor so zadele. Prestrašeni nosilci so spustili mrtvo truplo v Jože-fove roke, radovedneži pa so preplašeni bežali na vse strani. Henrik je drl za njimi, kakor brezumen za razkropljeno množico, dokler ni bila cesta zopet prazna in mrtvaško tiha. Glasen jok njegove žene ga je predramil in opo-tekaje se je šel v hišo žalosti.
Dan groze seje nagibal h koncu. Mrliča so položili solznih oči na mrtvaški oder. Vsakdanja dolžnost jih je odtrgla iz bridke in grenke bolečnice strašnega dogodka.—
"Kaj sedaj ?" sta se vpraševala moža. Ustaviti se bo treba temu obdolženju. Te sramote ne smeta pustiti na sebi in na hiši. Že zaradi otrok bo treba zadevo spraviti pred višje sodišče. A kdo bo branil njihovo stvar ? Edini, ki bi lahko govoril, ubogi oče, je ležal mrtev v sobi. Kakšne protidokaze sta imela v rokah proti hudobnim obreko-valcem ? Leta in leta so smatrali ljubega očeta za morilca] a onadva nista vedela, kaj-li šele slutila.
Sedaj pa se je spomnil eden, kako so ga tuintam kratko odslovili, drugi pa prvih volitev in njunega propada pri njih. 2e takrat je krožila ta govorica in ljudje je tekom let niso pozabili, nasprotno še povečali so jo in našopirili iz nje lažnivo povest, ki so jo sami verjeli in samotnega, starega moža umorili z njenimi strupenimi bodicami. Človek bi komaj verjel.	.	3
A iz čumnate so se svetlikale mrtvaške sveče v sobo in vzdihujoča molitev jokajočih žena "Gospod, daj mu večni mir in pokoj," jima je udarjala na ušesa.
Še pozno zvečer je prišel sivolasi mestni župnik k truplu svojega mnogoletnega župnijana. Stari gospod je zvest prijatelj mojstrov; poznal je plemenito srce molčečega, samosvojega moža. Slišal je pač tudi sam obrekljive govorice, ki so se širile o starem Rudniku od časa do časa med ljudmi. Toda nikoli se ni veliko brigal za hudobno govorjenje. No, in sedaj se je tako strašno končalo. Častitljivi gospod je prijel trdi, bledi roki moža, s katerim je marsikatero desetletje govoril o zvonovih in njihovih glasovih in rekel slovesno:
"Mojster Rudnik! Jaz vas bom zagovarjal pred posvetnim sodiščem. Z božjo pomočjo bom rešil vašo čast in dal vašim otrokom mir in spoštovanje."
Moža sta se oddahnila — tu je njun rešitelj.
Ženi pa sta glasno zajokali: "Kaj pomaga vse! — Oče se ne bo več zbudil k življenju."
22. Nesreča.
Delo je gnalo mlada mojstra od dragega mrliča v livarno.
Tisti dan zjutraj, preden sta šla na volišče, sta dokončala plašč zvona-velikana za stolno cerkev v L. Treba je jamo zadelati, zvon je treba vliti, sicer je vse dolgo in drago delo zastonj in izgubljeno. To bi tudi nasprotovalo zdravim načelom rajnega očeta.
Še opoldne po južini se je stari mojster veselili nad velikansko obliko, največjo, ki se je kedaj naredila v Rud-nikovi livarni. Opirajoč se na palico je nesel ostanek kovin v topilnico.
"Svoj mali prispevek moram prinesti k vsakemu novemu zvonu, kakor stari mojster," je dejal, lahno norčevaje se nad svojo starostjo in pohabljenostjo. Kovina je čakala ognja v peči in zvon — vlitine. Življenje in delo sta zapo-vedovanje zahtevala svoje, brez ozira na tiho ležečega mrliča.
Kmalu so teptale od strahu utrujene noge ilovico v jami do vrha, solzne oči so zrle kakor zamreženo, je-li vse v redu, in tresoče se roke so zanetile in kurile ogenj.
Tako delo pa zahteva celega človeka, da se posreči. Zahteva moč njegovega trupla, silo misli in radost njegove duše. Zahteva materinsko srce polno žrtev od onega, ki je hoče docela in popolno narediti. Polna posvetitev delu more ustvariti popolen umotvor. Samo dobra volja ne zadostuje, in ne prinaša sreče. Ce se moč uda žalosti in om-račuje duha, mesto da bi mu žarela v polni luči na težki J poti — preti umotvoru nevarnost, da bo le polovičarski ali pa se ponesreči.
Oba sta molčala. Jožefove oči so neprestano begale okoli, kakor bi iskale starega mojstra v jami tam, kakor navadno. Zastonj! — Tako prazna, in razsežna se je raztezala livarna pred njim — in kakor mrtvo je ležalo vse orodje nekdaj tako veselega dela. Je-li povzročala to puščob-nost odsotnost starega mojstra? Ali so žalovale mrtve stene in orpdje za njim, ki jih je sezidal, rabil in v njih in ž njimi dokončal svoj življenski tek? Večkrat je zmajal z glavo nad vsem tem neumljivim in nepojmljivim.
In tukaj naj nadaljuje sam, brez očeta, kakor tujec in zapuščen. Njegovega očeta je končala satanska sirovost ljudstva; požrešna zver častikraje in obrekovanja ga je pripravila ob njegovo poštenje in mu v starosti raztrgala ne-omadeževanost njegovega življenja ter ga položila na mrtvaški oder. — Vedno in vedno si je Jožef ponavljal, da ne more ostati v tem mestu, da ne bo delal in živel med onimi, ki so umorili njegovega očeta in obrizgali njegovo in njegovih otrok čast z najsirovejšo, najpodlejšo obdolžitvijo.
Odšel bi odtodi, v tujino .. . Toda ne! — Anica je tu, njegova žena; sam ni več tako prost, kakor nekdaj kot pomočnik, ko je odpovedal službo, kadar je hotel, zadel culico čez rame in potoval naprej s trebuhom za kruhom.
Tu je njegova družina, njegova hiša in ognjišče, navezan je nanjo, na delavnico in domovino. Tukaj mora o-stati, vzdržati vse življenje med to gadjo zalego, ki jo zaničuje in sovraži.
IZ JUGOSLAVIJE.
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Toča. v dubrovniškem okraju.
Minoli pet^k 9. maja ponoči je po celem dubrovniškem okraju pobila toča. Posebno velika je škoda na oljkah, ki so ravno cvetele, dalje na trtah in tobaku.
Skupno potovanje v Jugoslavijo.
Na 2.julija„odpotuje iz New Yorka večje število Slovencev v domovino in sicer na splošno priljubljenem parniku "francoske linije" Paris. Za te potnike bodo na parniku preskrbljene posebne ugodnosti. In ob tej priliki bo potoval v domovino tudi uradnik naše tvrdke. ki b radevolje šel potnikom na roke v vseh ozirih, ter še z niimi prav do Ljubljane. Vsi rojaki, ki so namenjeni v stari kraj v prihodnjih mesecih, so vabljeni da se pridružijo tej skupini. Za vsa tozavedna pojasnila se obrniti na
Slovensko Banko ZAKRAJSEK & CESARK 70 — Ninth Ave..	New York. N. Y.
DOSTAVEK: — Istotako se obrnite na omenjeno tvrdko v slučaju, da ste namenjeni dobiti, kako osebo iz starega kraja, in vselej, kadar hočete poslati den^r v stari kraj, bodisi že v dinarjih ali dolarjih, in gotovo bodete najbolje postrežem.
Vaše stroje naj gonija motorji! Svetite z "Mezda" svetilkami!
Mi imamo zastopstvo za znane najboljše "Wagners in General Electric" motorje. — Pišite nam ako potrebujete kake pomoči glede motorjev, mi vam bomo pomagali.
Mi prodajamo tudi najboljše "Edison Mezda e-lektrične svetilke," ki jih lahko porabite za vsak slučaj. Pišite nam po cenik, ki ga pošljemo brez-
plačno.
FIDELITY ELECTRIC CO.
FRANK SCHONTA, lastnik. 2049 West 22nd Street, •	Chicago, 111.
Pošiljamo blago tudi izven Chicage. Pišite po naš cenik.
"Sur Majk!
KARKOLI SE DA TISKATI IN KARKOLI NAREDIJO KJE DRUGJE, TO NAREDIMO
TUDI MI!" TO SO BESEDE NAŠIH TISKARJEV.
Naša Tiskarna
izdeluje tiskarska dela lično in točno. Že na stotine slovenskih in hrvatskih društev smo zadovoljili in zakaj ne bi še Vas?
Vsem cenjenim društvam se priporočamo, za vsakovrstne tiskovine, kot pisemski papir in kuverte z naslovi v vseh velikostih in različnih barvah.
Prav tako se priporočamo tudi posameznikom, trgovcem in obrtnikom, da se spomnijo nas, kadar potrebujejo tcako tiskarsko delo.
Zmerno ceno, lično in točno narejeno delo jamčimo vsakomur!
TRGOVCI IN OBRTNIKI
ALI ŽE VESTE?'
da ni businessa, če se ne oglaša. Kako naj ljudje pridejo k vam, če ne vedo za Vas? Poslužite se v tem ozi-ru lista
EDINOST
ki zahaja v vse slovenske naselbine v Ameriki. Vsak katoliški Slovenec ga čita in je nanj naročen.
Oglašanje v našem listu je vspešno. Poskusite in prepričajte sc!*
Enako se priporočamo tudi cenjenim društvom, da se ob priliki prireditev spomnijo na naš list in objavijo v njem svoj oglas, ki jim bo mnogo koristil.
Vsa naročila pošiljajte na:
TISKOVNO DRUŽBO EDINOST
1849 W. 22nd St	Chicago, m
Dvojni uboj.
V selu Gornji Gradini pri Banjaluki se je fia sejmu sprla večja družba seljaških fantov. Med prepirom sta brata Pero in Jovo Rodič z noži navalila na Dušana in Pana Te-šiča. Slednja sta bila tako težko poškodovana, da sta še isti dan podlegla poškodbam. --
Sovjetska Rusija voljna plačati, ako dobi posojilo.
Moskva. — V štiriurnemu govoru ha letni konvenciji komunistične stranke je M. Zi-novieff, predsednik tretje in-1 ternacijonale podal pregled notranjega stanja in sedanjega internacijonalnega položaja.
M. Zinovieff izjavlja, da je i pod gotovim pogojem Rusija pri volji plačati del svojih internacionalnih obligacij, ak* dobi posojilo v znesku pol biljona zlatih rubljev po 6 od stotkoM obresti. Povdaril je da se ne sme pozabiti, da a ko ne pripoznajo dolga sta rega carstva, se ne sme po temu soditi, da ne bi plačali svojih obligacij.
-o-
Morilec poslal venec k pogrebu svoje žrtve.
Chicago. — Morilec milijc-narjevega sina, je kupil pri vrtnarju venec, za katerega je plačal $10,00 z napisom: "Sožalje od Mr. Johnsona." |
Vrtnar je izjavil, da bi tegi človeka spoznal med miljori drugih ljudi. Na vprašanje,1 če ga je že kedaj prej videl je rekel, da enkrat pred šestimi meseci v neki restavraciji.
Ako se bo morilec še kaj časa nahajal v Chicagi, je gotovo, da ne uide roki pravice.
-o-
Italijanski parlament za Mus-solinija.
Rim. — Novi italijanski parlament je bil ob navzočnosti kralja otvorjen v soboto dne 24. t. m. Zasedanje bo gotovo mirno, ker itak nima velik >
za razpravljati. Glavno delo parlamenta bo odobritev po,
stav, ki so bile izdane v teku zadnjih 18-tih mesecih in da iste podpiše ministrski predsednik Mussolini.
Mussolini ima pod svojo kontrolo 75 odstokov pooblaščencev, kateri se brezpogojno pokore višjemu fašistevske-mu svetu in bodo volili tako kakor se jim bo diktiralo. Sok vražniki fašistovske vlade so 1 mnenja, da ni za misliti na prekucijo sedanje vlade.
-o-
Premogarji bodo vzeli v pre* tres herrinski škandal.
Peoria, 111. — Posebni kon-venčni odbor je predložil konvenciji rezolucijo, ki zahteva revizijo herrinske pobune, kt so jo povzročili Kukluksklani že dvakrat. Konvencija bo o tem razmotrivala in bo v posebni spomenici zahtevala od vlade, da da premogariem zadoščenja in povzročitelje \ belih haljah kaznuje.
-o-
• — Praviš, da si katoličan^ in da ti je vera sveta; če je to res, potem priporočaj in širi katoliško časopisje, ki se za sv. vero bori.
DR. J. V. 2UPNIK Zobozdravnik
6131 St. Clair Ave. CLEVELAND, OHIO.
Urad nad banko v Knausovi hiši. Sem že 9 let v tej stroki. Phone:
Randolph 7416 Princeton 2402 R.
Pozor Evelethčani!
V naši trgovini si lahko kupite karkoli potrebujete za obuti za celo družino. Imamo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev, za može, dečke, deklice in otroke. Naše blago je prvovrstno. Dobra in točna postrežba ter nizke cene je naše geslo!
Kadarkoli kaj kupujete nikdar ne pozabite na
geslo: Svoji k svojim! Vsem se priporočam v naklonjenost!
E. RESMAN
SLOVENSKA TRGOVINA S ČREVLJI. 420 Pierce Street EVELETH, MINN.
SLOVENSKA KUHARICA
je zopet prišla in smo jo prejeli v nekako 30 izvodih. Gospodinje, ki jo želijo naročiti, naj to store takoj, dokler ne poide. Knjiga vsebuje blizu 670 strani in je ilustrovana a številnimi slikami, ki kaže gospodinji, kako se pripravlja za kuho ali kak drug namen ta ali ona stvar. Stane samo $4.00. Pišite po njo takoj !
Knjigarna Edinost 1849 — West 22nd St.
CHICAGO, ILL.
J.K0SMACH
1804 W. aand St. Chicago. DL
Roiakom se priporočam pet
nakupu raznih BARV. VARNIŠEJV. ŽELU IA. KLJUČAVNIC IN STEKLA.
Naiboliše dfelo. najnižje Gena Prevzamem barvarne hiš zunsl in znotrai. fokladam stenski f oaoir.
MARY SLUGA
IZUCENA BABICA
1805 West 22nd Street,
Phone: Canal 57«
Se »rip«*
ča Sloven hm
zlasti Prek murskim Slovenkam s* p* moč pri psf*-dih.
ZA MESEC JUNIJ, j
Mesec junij je posvečen če-ščenju božjega Srca Jezuso vega. Krasno premišljevanj' za vsaki dan tega meseca je spisal frančiškan P. M. Hole-ček, in jih tudi izdal v posebni knjigi, da se je lahko poslužujejo tudi drugi. Vse one, ki si žele naročiti to knjigo o-pozarjamo, da jo lahko dobe v
Knjigarni
samo 60c.
Edinost. — Cena
NAZNANILO IN PRIPORO-i ČILO.
Cenjenim naročnikom vsem rojakom po državi Ohio in Pennsylvaniji naznanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich, ki je pooblaščen pobirati naročnino za liste E-dinost Ave Maria in St. Francis Magazine, kakor tudi o-glase in vse, ki je v zvezi z 1-menovanimi listi.
Rojakom ga prav toplo priporočamo, da mu grejo na ko in mu pomagajo pri širjevanju katoliškega Uprava Edinosti in Av
ro-