Narodopisno popotovanje po krajih občine Ljubljana-Šiška
Gunclje : Skaručna, Glinica  in Repnje : Iz Sedejeve knjige
Nekaj mesecev je od tega, kar sva se z Nino Bras, članico naše skupine, udeležila raziskovalnega tabora v Špitaliču pri Slovenskih Konjicah. Mladi iz vseh koncev Slovenije smo se zbrali tamkaj, da biteden dni preživeli med pri-jaznimi domačini ter se seznanili z domačo obrtjo na tem koncu domovine. In ko so dnevi tabora minili je bilo kar težko vzeti slovo od špitalskih vasi in njiho-vih prebivalcev, ki so nam posredovali kopico zanimivih podatkov. Na koncu pa so se izkazali tudi organizatorji, ki so mladim udeležencem tabora poklonili zanimivo knjigo: Ljudska umetnost na Slovenskem.
Umetnostni zgodovinar in etnolog dr. Ivan Sedej, ki je tudi naš občan, saj domuje v Pržanju, je avtor številnih del. Knjiga »Ljudska umetnost na Sloven-skem« je izšla pred dvema letoma pri Mladinski knjigi v Ljubljani. Z njo se Sedej loteva hvaležne teme, saj nam slovenska Ijudska ustvarjalnost še dan-danes nudi široko paleto dragocenih motivov, ki pa so spričo nižjega vredno-tenjate dejavnosti nenehno v nevamosti pred propadom. Sedej nam skuša predstaviti bisere domače Ijudske umetnosti, zato je knjiga bogato ilustrirana, fotografije pa spremljajo tudi okvirni opisi posameznih dokumentov naše ma-terialne kulture. Preveč zanimivosti je vtej knjigi, od poslikanih kmečkih hiš in kašč do panjskih končnic in starih skrinj, da bi vam o vsem podrobneje pripo-vedoval. Knjigo si morate nabaviti ter jo ohraniti za poznejše rodove, ki bodo morda domačo Ijudsko umetnost občudovali le še v knjigah in muzejih.
Prednost Sedejeve knjige je tudi v tem, da se avtor ni odločil le za predstavi-tev znanih elementov slovenske Ijudske umetnosti, pač pa je v knjigo vključil tudi precej primerov, ki jih jesam spoznalpri dolgoletnem delu na terenu. Tako so prišli na vrsto štirje zanimivi motivi iz naše občine, zaradi katerih nas to be-dejevo delo še posebej zanima.
Krvinova hiša v Guncljah je lep primerek starejše arhitekture iz 16. stoletja, s poznejšimi prezidavami seveda. Odlikuje se po zanimivi omamentiki in fre-skah, ki so jih pred leti odkrili in renovirali delavci spomeniškega varstva. Obe-nem je Krvinova hiša odlično ohranjena, kar je nedvomno zasluga domačih gospodarjev, ki je za bivanjske namene sicer ne uporabljajo več. Sedej pred-stavlja to hišo kar s tremi barvnimi fotografijami.
Stebrasto znamenje v Skaručni stoji na razpotju, kjer se odcepi cesta proti Vojskem. Nosi letnico 1660 in spada v obdobje poznogotske in renesančne kulture na Slovenskem. Podobno je znanim kužnim znamenjem, kakršnih je v tem delu Ijubljanske okolice kar nekaj.
Pri zidani kašči iz Kamne gorice, t. j. vas vas blizu Pržanja oz. Dravelj, gre
očitno za pomoto. Slika namreč prikazuje kaščo iz Glinice, ki stoji nedaleč od cerkve obpoti h gozdu. Še dandanes je lepo ohranjena vključno s fresko sv. Florjana, ceprav ne služi več prvotnemu namenu. V tem okolju je ta kašča vsekakor posebnost, kajti take so v navadi v alpskih predelih Gorenjske.
Četrta zanimivost iz naše občine, ki jo navaja Sedejeva knjiga pa je lesen kipec sv. Antona Puščavnika iz kapelice v Repnjah. Izdelan je tam okrog leta 1800. Predstavlja delo neznanega Ijudskega umetnika, ki je sledil baročni tra-diciji.
Vsekakor je v krajih naše občine še veliko ostankov nekdanje kmečke umetnosti, ki bi zaslužili predstavitev širši slovenski javnosti. Vendar so v delu, ki predstavlja Ijudsko umetnost v celotni domovini ti štirje opisani primeri kar dovolj. Morda pa bo kdaj le ugledala svet tudi knjiga, ki nam bo predstavila Ijudsko umetnost v šišenskih krajih. Po bogastvu in raznolikosti motivov prav gotovo ne bo zaostajala za Sedejevo.                                       Andrej Mrak