Poštnina plačana v gotovini Gena 1.50 Din Izhaja vsak petek ob 17. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 Din, v Celju z do- stavo na dom po raznašalcih 5*50 Din, za inozemstvo 10 Din // Uredništvo in uprava: Celje, Strossmayerjeva ul. 1, pritličje,desno // Telefon št. 65 // Račun pri poStnem čekov- nem zavodu v Ljubljana štev. 10.666 // Štev. 15. Celje, petek 9. aprfla 1937 Leto XIX. Prezident dr. Beneš v Jugoslaviji Prezident bratske češkoslovaške republike dr. Edvarcl Beneš je s svo- jo soprogo v ponedeljek oficielno posetil Beograd. Visokemu gostu je bil v Beogradu prircjen triumfalen sprejem. Po sprejemu na kolodvoru so se peljali prezident dr. Beneš, knez-namestnik Pavle, kneginja Ol- ga, ga. Beneševa, kraljeva namestni- ka dr. Stankovič in dr. Perovid in spremstvo med navdušenim vzkiika- njem ogromnih množic na dvor, kjer so gostoni servirali osvežujočo pija- čo in mrzlo zakusko. Ob 11.30 se j© pričela na Aleksandrovi ulici v Cast prezidenta dr. Beneša, ki ga je ob tej priliki pozdravila tudi Nj. Vel. kraljica Marija, v-elika parada beo- grajske garnizije. Ob 13. sta knez namestnik Pavle in kneginja Olga priredila visokemu gostu svečano kosilo. Z Dedinja s,e je prezident dr. B-eneš vrnil na Stari dvor, kjer je ob 16. sprejel v avdienci predsednika vlade dr. Stojadinoviea, za njim pa češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Krofto. Ob 17. je Nj. Vel. .kraljica Marija priredila na dvoru na Dedinju čajanko na cast prezidentu dr. Be- nešu in njegovi soprogi. Zvečer je bila na dvoru svečana večerja, pri kateri ata imela knez namestnik Pavle in prezident dr. Beneš dva po- membna govoi'a, v katerem sta zlasti podčrtala prijat-eljsko sodelovanje obeh bratskih držav. Po koncertu beograjske Filharmonije je imel dr. Beneš cercle. V torek 6. t. m. opoldne sta prezident dr. Beneš in njegova so- proga v Sipremstvu kneza. namestni- ka Pavla in kneginjo Olge obiskala grob kralja Mučenika na Oplencu, popoldne pa s© je dr. Beneä na po- vratku v Beograd poklonil pred gro- bom Neznanega junaka na Avali. Zvečer je bila na češkoslovaškcm po- slaništvu prirejena na cast preziden- ta dr. Beneša in njegove soproge svečana večerja, ki so se je udeležili tudi Nj. Vel. kraljica Marija, knez namestnik Pavle, kneginja Olga, kra- Ijeva namestnika dr. Stankovič in dr. Perovic, člani vlade in spremstvo dr. Beneša. Večerji je sledil sveCan sprejem. V »redo opoldne je prezident dr. Beneš sprejel na češkoslovaškim poslaništvu češkoslovaško kolonijo, nato pa starešinstvo Sokola kralje- vine Jugoslavije, pri čemer je pod- staresina br. Gangl z lepim nagovo- rom izročil visokemu gostu kot so- kolskemu bratu krasno žaro z zemljo z Oplenca. Prezident se je zalivalil za dar in dejal m. dr.: »Radosti me vaš© tesno sodelovanje s češkoslo- vaškim sokolstvom, ki mu tudi sam pripadam in katerega misli so bile vedno smisel mojcga življenja. Na- daljujemo vsi v tem duhu in v tej smeri na§e delo za srečno bodočnost obeh naših bratskih narodov!« Pre- zident je obiskal muzej kneza Pavla in vojni muzej. Po kosilu na dvoru so se prezident dr. Beneš, knez-na- mestnik Pavle, kneginja Olga in ga. Beneševa s spremstvom odpeljali malo pred 16. na kolodvor. Ob 16. sta se prezident dr. Beneš in njego-va soproga po prisrčnem slovesu med navdušenim vzklikanjem na peronu zbranih prcdstavnikov in sviranjem državne him no odpeljala iz Beograda ter se vrnila skozi Zagreb, Celje, Ma- ribor in Avstrijo v Prago. Obisk pre- zidenta dr. Beneša v Beogradu je znova potrdil nerazdružno prijatelj- stvo obeh bratskih držav in narodov. Sodni odmev občinskih volitev v Novi cerkvi Na okrožnem sodišču v Celju sta se v soboto zagovarjala zdravnik, žu- pan in posestnik g. dr. Rudolf Mikuš iz Vojnika pri Celju ter posestnik in mlinar g. Ivan Lešnik iz Hrenove pri Novi cerkvi, bivši župan občine No- ve cerkve. Obtožena sta. prestopka po čl. 4. zakona o zaščiti javne var- nosti in reda v državi, češ da sta v času pred občinskimi volitvami, ki so bile lani 6. decembra, razSirjala v obfiinah Vojniku in Novi cerkvi tiskane ter s, strojem napisane in razmnoženo letake z namero, da bi z vsobino teh letakov povzročila ne- razpoloženje zoper državne uredbe in oblastvene naredbe ter zoper politični red v državi. Dr. Mikuša je zagovai-jal odvetnik dr. Ernest Kalan. Dr. Mikuš je pri razpravi izpove- dal, da je v Celju volilne le- take za občino Novo cerkev in Šrnar- tno v Rožni dolini. Ko se je 2. de- cembra zglasil v tiskarni, so bili le- taki že pripravljeni in povezani v zavoj. Obenem je izvedel, da jo v zavoju &e drug agitacijski material, ki ga je da.l nar. poslanec g. Prekor- šek. Dr. MikuS jo odnesel zavoj s se- boj v Vojnik in ga položil doma na kredenco. Drugo jutro je njegova so- proga iz2X)čila zavoj letakov kurirju I obtoženega Lešnika., ki je bil pri ob- činskih volitvah nosilcc opoizicijske liste v Novi cerkvi. Dr. MikuŠ zavoja ki ga je prejel v tiskarni, sploh ni odprl in zaradi tega tudi ni vedel, kakfion material je bil v zavoju po- leg volilnih letakov. Ko je prišel dr. Mikuš na dan volitev 6. decembra v Novo cerkev, je izvedel, da ga iščejo orožniki in da je izdana za njim ti- ralica. Zato se je umaknil. Dne 7. decembra okrog -4. zjutraj so orož- niki obkolili njegovo hišo, ga zbudili in gnali na sresko načelstvo v Celje in odtod peljali z jetniškim paznikom na državno tožilstvo, kjer pa je bil iz.puščen. V njegovi odsotnosti so orožniki izvršili v njegovem stano- vanju preiskavo, a niso našli ničesar obremenilnega. Ivan Lešnik, nosilec opozicijske kandidatne liste v Novi cerkvi, je izjavil, da ni pogledal vsebine zavoja, ki ga je prejel od dr. Mikuši in da je izročil agitacijski material svojim pristaSem v Novi cerkvi, ne da bi ga bil prečital. Dne 5. decembra, na predvečer obCinskih volitev v Novi cerkvi, so ga aretirali orožniki in ga pridržali čez noč na orožniški po- sta,ji, v nedeljo zjutraj pa so gti od- vedli na sresko načelstvo v Celje, kjer je bil zaprt do ponedeljka do- poldne, tako da ni mogel izvršiti vo- lilne dolžnosti in seveda tudi ne agi- tirati. Po zaslišanju prič (vodje Zvezne tiskarne v Celju Milana Cetine, Karla Matka, Franca Iskrača in Ivana Vi- voda), ki so potrdile navedbo obeh obtožencev, je dr. Kalan predlagal, naj se razprava preloži zaradi zasli- šanja novih prič ge. Angele Mikuševe ter narodnih poslanc-ev gg. Ivana Prekoräka in dr. Rudolfa boboviäka. Sodiščc je ta pi-edlog zavrnilo. Po govoru drž. tožilca, ki je pred- lagal obsodbo po ototožnici, je dr. Ka- lan očrtal izredno otežkočeno agita- cijo opozicije pri občinskih volitvali in podßrtal, da inkriminirani letaki vsebujejo zgolj napade na JRZ, ni- kakor pa ne na vlado in oblasti. Le- taki, so vsebovali razne spložno zna- ne stvari, o katerih se je razpravljalo tudi v javnosti. Po svojih tehtnih iz- ^^^^_______ človek nikoli vsega ne ve. j^HB ^ ^H^^^^^^^"-^ Mnogi ljudje si sicer zjutrajTčistijo zobe, toda predno I^^^E •* 'f'^^^r ^ gredo spat pozabijo na to za zdravje važno delo. I9Hh j^FEL ^n vendar je temeljito čiščenje zob zvečer važnejše TOSWrv_^4H n5^^ ^ ^0* zjutraj. Sicer se začno ostanki hrane med zobmt W/> V^W/^^L/^/MV^ kisati in povzročijo zobno gnilobo (karies), ki se je v /u /SF\ ^^l < I ^a^ vsaI{ bo^'- Zat0 ziuiral 1v Beogradu. Pred- sednik jugoslovenske vlade dr. Sto- jadinoviC, češkoslovaški zunanji mi- nister dr. Krofta in rumunski zuna- nji minister Antonescu so razprav- ljali o mednai'odnem položaju ter soglasno proglasili čvrsto privrže- nost vseh treh držav Male antante Drušfcvu narodov in nj ego vim nače- Iom, zveatobo vsem prijateljem in zaveznikom, podčrtali potrebo orga- nizaeije sistema varnosti za vsa po- dročja Evrope, odklonili .pristop k eni izmed ideoloških front v Evropi, povdai'ili izvajanje načela nevmeša- vanja v öpanske zadeve ter pozdra- vili spoimzum med Jugoslavijo in Italijo. Tako je Mala antanta zopet manifestirala popolno soglas je in enotnost. p »Velikanski naval je sedaj v or- ganizaeiji bosopetnikov, odkar ima- mo banovinsko trosarino na Čevlje.« — Tako modruje Peter Rešetar Ljubljane in na morje je tudi zelo važno vprašanje, ki ga je treba v interesu našega go- spodarstva in tujskega prometa čim- prej v celoti rcšiti. d Josip Turk f. Dne 2. t. m. zvečer jo umrl v Ljubljani v starosti 72 let znani narodni delavec in gasilski organizator ter bivši ljubljanski pod- župan g. Josip Turk. Pokojni si je pridobil najveCje zasluge kot orga- nizator našega gasilstva. Pri ljub- Ijanskem Prostovoljnem gasilskem društvn je pred štirimi des^tletji u- vedel slovensko poveljevanje. V ga- silski organizaciji je zavzemal naj- vi§ja mesta. Bil jo načelnik gasilske zveze pred vojno, po vojni je bil ne- kaj časa podstaix)sta Jugoslovenske gasilske z,veze, a leta 1934. je postal njen starešina. Nekaj čas«. je bil tudi vodja banovinske Gasilske za- jednice, a s časom je moral zaradi Stran 2.________________ »NOVA DOBA«_____________________________________________________štev. 15. bolezni opustiti gasilsko delovanje. Nešteta naša in inozemska gasilska društva so ga izvolila za Častnega člana. Kakor so Turkovc zaslugo za naše gasilstvo neprecenljive, prav tako je težko oceniti njeg-ovo po- žrtvovalno d-elovanje v nacionalnih organizacijah, predvsem v sokolstvu. Josip Turk je bil >v pravem pomenu besede najmočnejši steber sokolske- ga Tabora v Ljubljani. Bil je nad 30 let Clan Sokola I. Izredno mnogo je storil tudi za interese obrtništva, saj je bil vedno stanovsko zaveden. Obrtniško društvo ga je izvolilo za ča&tnega člana. Bil je tudi odločen nacionalist, ki je pogumno nastopal za pravice Slovencev pod Avstrijo. Del oval je v deželnem zboru 9 let. Politično se je udejstvoval v bivši JDS in v JNS. V svojem okraju je pomagal ustanoviti napredno poli- tično drustvo, čigar častni predsed- nik je bil. Za svojim dragim očetom žalujejo: hCerka ga. El a Rajherjeva ter sinovi Vilko, lastnik menjalnico v Ljubljani, Rajko, poslanec in Albin trgovec. Ni treba še posebej nagla- Šati, kako zelo je prizadela smrt Jo- sipa Turka neštete njegove prijatelje in znance, ki vsi iskreno sočustvuje- jo z žalujočimi sorodniki. Slava spo- minu Josipa Turka! d Prof. dr. Franc Lorger f. V Šmarju pri Jelšah je umrl rski muzej. Zaslužnemu in splošno spoštovanemu pokojniku bodi ohra- njen časten spomin! d Proti zaprtju so Leopilule blago in zanesljivo učinkujoče odvajalno sredstvo iz samih rastlinskih sestavin, ki je popolnoma neškodljivo tudi pri trajni uporabi. Leopilule so se izvrstno izkazale celo v kroničnih slu- čajih. Dobiva se v vseh lekaxnah. — Oglas reg. S. br. 31.430 dne 24. XII. 1935. d Izpremembe v Delavski zbornici. Minister za socialno politiko je raz- rešil pr-edsednika D-elavske zbornice v Ljubljani g. Sedeja ter člane uprav- liega odbora gg. dr. Bohlinjca, Juva- na, Celešnika, Petejana, Smerduja in Žužka z utemeljitvijo, da so ime- novani gospodje po svojem poklicu nameščenci javnopravnih korporacij in da zato po zakonu o zaščiti delav- cev ne morejo biti člani delavskih zbornic. Upravni odbor Delavske zbornice j-e imel v sredo sejo, na ka- teri so bili namesto razrešenih iz-vo- ljeni novi funkcionarji. Za predsed- nika Delavske zbornice je bil izvo- ljen g. Lovro Jakomin, glavni tajnik Splošne delavske strokovne zvezo Jugoslavije, za blagajnika g. N. Bri- celj, v upravni odbor pa gg. Ignac NadiŽar iz Ljubljane, Franc Kralj z Jesenic in Janez Ramovš iz Škofje Loko, za načelnika prosvetnega od- seka Drago Kosem in za načelnika finančnega odseka Edvard R-ežek. d Odvetnlška vest. Dr. Alojzij Brat- koviČ, odvetnik v Slovenjgradcu, se je odpovedal izvrševanju odvetništva in je bil na lastno željo izbrisan iz imenika odvetnikav. Njegovo pisar- no je prevzel odvetnik g. Mirko Lov- rec, dosedanji odvetniški pripravnik v pisarni g- dr. Ernesta Kalana v Celju. d Nesreča pri postaji na Polzeli. V sredo okrog 10. dopoldne se je peljal hlapec g. Miklavžine iz Pre- serje pri BraslovCah z dvovprežnim vozom na Polzelo. Pred železniško postajo je stopil v trgovino, konja pa sta počas-i vozila proti železnižke- mu prelazu. V tem je privozil na postajo osebni vlak. Hlapec je slišal vlak in je pohitel za konjema, da bi ju v zadnjem trenutku potegnil s proge. Bilo pa je že prepozno. Stop- nice vagona so zadele en-ega konja in ga na mestu usmrtile, drugi konj pa je ostal nepoškodovan. d Dunajska vremenska napoved za soboto 10. t. m.: Pretežno jasno, ne- koliko toplejše, v Severnih Alpah od časa do časa jug. Celje in okolica c Vprašanje novega mostu čez Sa- vin jo. V sredo je bila v Celju kon- ferenca, ki je razpravljala o gradnji novega, modern ega mostu čez Savi- njo v Celju in o vprašanju, kje bo stal novi most. Konference so se ude- ležili zastopniki banske uprave, me- stne občine celjske in sreskcga cest- nega odbora. V ospredju je načrt, da bi novi mosi gradili poleg seda- njoga prvega železniškega mostu, ta- ko da bi novi most s podaljškom Ko- 1-enčeve ulice pri kolodvoru tvoril najkrajšo in najpraktičnejšo zvezo med banovinsko cesto Zidani most- Celje in državno cesto Ljubljana-Ma- ribor. Konferenca ni prišla do kon- čnega zaključka. O zadevi bo še raz- pravljal mestni svet. c Lokalni mestni avtobusni promet? Na progi Celje-Škofja vas-Vojnik obratuje poleg mestnega avtobusa, ki veže z Dobrno, redno tudi avto- busno podjetje mesta Maribora in občine Vitanja. S priključitvijo biv- še okoliške občino mestu smo dobili veliko Celje, ki sega v tej smeri tik do Smarjete in Škofje vasi. Ta svet je močno zazidan s sklenjenimi na- s-elji, katerih prebivalci so po svojih poslih in službah tesno povezani z osrčjem mesta Celja. Naše mestno «vtobusno podjetje bi morda ne zgre- šilo namena in cilja, ako bi te kraje, vsaj do Škofje vasi, povezalo z red- nim obratovanjem po večkrat na dan. Na ta način bi se razbremcnil v t-e- zoni neprijetni naval potnikovl na naš dobrnski avtobus, meščanom s periserije in z vsega tega z-elo oblju- denega okoliša pa bi bilo tudi zolo ustreženo. c Češkoslovaški večer na Ljudskem vseučilišču. Na pomembni dan, ko je prispel v Jugoslavijo predsednik češkoslovaške republike dr. Beneš, so priredili JČ liga, Ljudsko vseuči lišče in Jadranska straža predavanje o češkoslovaških stikih z Jugoslavi- jo. Uvodne besede, ki so bile posve- čene g. prezidentu in njegovemu de- lu, je govoril g. dr. Juro Hrašovec. O glavni temi pa je razpravljal do- cent, g. dr. Vladimir Murko iz Ljub- ljana. Zelo zanimivo predavanje so poživljale številne skioptične slike. Večer je imel kot manifestacija naše- ga prijateljstva s Češkoslovaško lep uspeh. c Dr. Boris Furlan, profesor juri- dične fakultete v Ljubljani, bo pre- da>val v ponedeljek 12. t. m. ob 20. na Ljudskem vseučilišču. Gosp. pre- davatelja ceni dijaštvo kot enega svo'jih najboljših učiteljev, zato ne dvomimo, da bo njegovo predavanje zanimalo tudi Celjane. Predaval bo o socialnih pogledih na življenje Anatola Francea, tega znamenitega francoskega pisatelja in misleca, ki ima prav gotovo tudi med nami ši- rok krog čitateljev. c Planinsko predavanje. Pod okri- ljem Savinjske podružnice SPD je predaval v četrtek zvečer v risalnici meščanske sole predsednik društva »Sleme« g. Dušan Jakšic iz Zagreba o ävicarskali Alpah. Predaval je skoraj o vseh gorah Evrope, ki jih j© prehodil v zadnjih desetih le- ti h. Predvajal je tudi skiop- tične posnetko skoraj vseh teh gora in opisal svoje ture, zlasti svoje pohode na švicarske vrhove. Želimo, da bi Celjani v večjem številu obi- skovali taka zanimiva predavanja. SeiYiBrifl vrtna in poljska, sveža, proizkuiena ter uvožena iz N«m6ije dobite pri tvrdki Ivan Ravnikar Celje c Jadranski veöer s prosto zabavo bo priredil podmladek Jadranske straže na celjski gimnaziji v soboto 10. t. m. ob 20. v veliki dvorani Narodnega doma. Obiščite to lepo dijaško prireditev! c Gluhonemi so govorili in igrali. Drustvo glulionemih v Ljubljani je priredilo v soboto zvečer v veliki dorani Narodnega doma v Celju ja- ven nastop. ObCinstvö je skoraj do- cela napolnilo dvorano in s svojim razumevanjem lepo podprlo kultur- no delo gluhonemih. Uvodno besedo o problemu gluhonemih in važnosti njihove sistematične vzgoje je govo- ril tajnik g. C. Sitar. Njegove besede so se globoko dojmile poslušalcev. Nato so gluhonemi uprizorili dve enodejanki in sicer burko »Zamorec« in dramatski prizor »Oče« v dobri režiji g. V. Rupnika. Na močno pre- senetljiv način so pokazali, kako odlične uspehe je dos-egla z njimi sola, ki jim je vrnila dar govora in jih usposobila za razne poklice. Po- samezniki so se dobro vživeli v svojo vloge in so tudi govorili docela ra- zumljivo. Prireditelji in nastopajoči ho s svojimi javnimi nastopi uvedli najboljšo propagando za izboljšanje položaja gluhonemih, ki so vredni vse podpore ja-vjiosti in pristojnih činiteljev. c Šahovski brzoturnir in simultan- ka. Celjski šahovski klub j-o igral Sivoj brzoturnir za mesee april pred dnevi v salonu hotela »Uniona« pod spretnim vodstvom prof. inž. Rudol- fa ob veliki udeležbi šahistov. Prvo nagrado in prvenstvo v brzi igri si je med 18 udeleženci priboril mladi talentirani g. Ivo Lešnik, drugo na- grado g. Grašer, tretjo g. Šmigovc. Nagrade so umetniški izdelek doma- č'e keramične tovarne v Libojah. — Klubski mojster g. Ivo Lešnik bo zaradi velikega navala šahistov iz, okolice nastopi 1 v nedeljo 11. t. in. ob 14. v simultanki proti 40 do 80 igralcem. Prijavnine po 10 Din se sprejemajo v kavarni hotela »Evro- pe«. Vabljeni so vsi šahistt in prija- telji kratjevske igre. V restavraclll Henke v Laškem je vsako nedeljo od 16. do 23. ure koncert s plesom. Igra priznani jazz. — Zveze z vlaki ugodne. c Učni tečaj za avtogensko varenje je bil otvorjen v ponedeljek zjutraj v Celju. Otvoril ga je obrtno-zadruž- ni rvadzomik g. Ignacij Založnik iz Maribora v imenu poslovalnice zbor- Jiičnega obrtnopospeševalnega zavo- da. Za organizacijo tečaju ima zaslu- ge Združenje kovinarjev v Celju, ci- gar predsednik g. Franjo Dolžan je ob otvoritvi pozdravil udeležence. Tečaj vodi g. inž. Leon Knez iz Ruš s po- močjo varilnega mojstra g. Gjurko- vica. TeCajnikov se je prijavilo izred- no mnogo in sicer 3G, zaradi česar se mora tečaj deliti Nove Dobec odgovarja Rado Peönik- — Za Zvezno tiskarno v Celju Milan Cetina. — Oba v Celju.