107. Številka.
Ljubljana, v četrtek 10. maja 1900.
XXXIII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avetro-ograke dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaSa poStnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoailjatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne peti t-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Urednlitvo in upravnlatvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo ipoSiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. — „Narodna Tiskarna" telefon st. 85.
Deželni kulturni svet.
i.
Zasedanje kranjskega deželnega zbora se je zaključilo z veliko parlamentarno bitko, v kateri je bila kranjska klerikalna stranka popolnoma potolčena, tako da je vrgla puško v koruzo in ne posebno častno zbežala z bojišča.
S tem je vsaj za nekaj časa ustavljena tista vojna klerikalne stranke zoper kmetijsko družbo, katera se je začela ne iz stvarnih, nego zgolj in jedino iz politiških nagibov, in v kateri se je izkazala ne samo brezvestnost klerikalne stranke glede najvažnejših kmetijskih koristi], ampak tudi — to kaže znana zadeva z umetnimi gnojili — tudi osebna nehonetnost klerikalnih voditeljev, ki se niso upali iskati zadoščenja pred sodiščem niti takrat, ko se jim je naravnost metalo v obraz, da so sleparji in goljufi.
Vojna kranjske klerikalne stranke zoper kmetijsko družbo spada mej naj-žalostnejše pojave, kar so jih rodili strankarski boji v naši deželi. Narodna napredna stranka je tudi v tem boju pokazala, da jej gredo čez vse strankarske koristi celokupne in gospodarske koristi. Nikdar in nikjer ni narodna stranka vpletala kmetijsko družbo v politične borbe, nikdar ni zanašala v to družbo politike, ker je bila vedno prepričana, da mora kmetijska družba ostati zunaj strankarskih prepirov, ako naj uspešno izvršuje svoje velike in važne naloge.
Toda klerikalna stranka se s tem ni zadovoljila. Njej ni dovelj, da je kmetijska družba politično nevtralna, in da vse svoje delovanje omejuje na povzdigo kmetijstva, na pospeševanjo ljudskega blagostanja. Prav tisti ljudje, ki nosijo blaginjo ljudstva vedno na jeziku, dasi v resnici to revno ljudstvo neusmiljeno derejo, so pozabili na vse dolž nosti, ki jih imajo nasproti ljudstvu v obče in zlasti nasproti svojim kmetijskim volil-cem in so v neodpustljivi strankarski za-
slepljenosti in vladoželjnosti vprizorili atentat na kmetijsko družbo ter jo potegnili v vrtinec političnih boj ev.
Klerikalna stranka je s svojo vojno zoper kmetijsko družbo pokazala, da ne č e, naj bi kmetijska družba delala za kmetijstvo in za našega kmetovalca, nego da hoče, naj bi ta organizacija delala za klerikalno stranko in za žep sleparjev z umetnimi gnojili.
Vojna klerikalne stranke zoper kmetijsko družbo se je ponesrečila. Prvi za vratno uprizorjeni naskok na družbo je kmetsko ljudstvo odbilo tako, da je klerikalce bržčas za vedno minil pogum, nastopiti še kdaj s takim poskusom. Kranjski kmetovalec je na nepozabnem občnem zboru kmetijske družbe zaklical klerikalcem „Hands offJ. — Klerikalna stranka je bila tedaj sramotno pobita, in kar je bilo zanjo najžalostnejše je bilo to, da jo je porazilo kmetsko ljudstvo.
Ta poraz pa Se ni izpametoval klerikalne stranke Začela je koj po tistem občnem zboru kovati nove naklepe, in jih je v oni nerodnosti in nespretnosti, katera je lastna političnim diletantom dr. Šušterši-čevega kalibra, tudi sama obesila na veliki zvon. V zloglasni aReicbswehr" je namreč klerikalna stranka kmalu po občnem zboru kmetijske družbe priobčila dopis, v katerem je izbruhala vso svojo jezo nad učakanim porozom in klicala vlado na pomoč, da bi ona kmetijsko družbo uničila in na njeno mesto postavila novo organizacijo — deželni kulturni svet.
Že tedaj smo vedeli, da moramo biti pripravljeni, na nov napad na kmetijsko družbo, na nov napad na gospodarske koristi kmetskoga ljudstva. In zgodil se je, a uspeha ni imel. Vlada je pač predložila dež zbora načrt zakona, ki je bil naperjen zoper kmetijsko družbo in zoper kmetijske koristi, vsled česar smo se temu načrtu tudi z vso odločnostjo uprli, a dež. zbor se ni vjel v to past. Deželni zbor je s srečno roko
spravil vladni načrt v soglasje s koristmi kmetskega ljudstva, iz njega odstranil to, kar bi bilo vstvarilo nasprotje mej kulturnim svetom in kmetijsko družbo ter odobril zakon, s katerim bi se vstvarila na zdravi podlagi dobra organizacija in čvrsto zastopst v o kmetskih interesov.
Proti temu načrtu so se vzdignili klerikalci. Vprizorili so bitko, katere izid je pa zanje še žalostnejši, nego je bil izid lanskega občnega zbora kmetijske družbe, zakaj v tej bitki se je izkazalo do dobra, da ti klerikalni kmetski poslanci nimajo nič razama za kmetske potrebe, nič srca za kmetsko ljudstvo in nič vesti glede prevzetih dolžnosti, da so to ljudje, katerih vse njih delovanje in nehanje narekuje zgolj in jedino strankarsko koristolovstvo.
Državni zbor.
(Obstrukcija se nadaljuje. — česa Čehi ne bodo ob8truirali.)
Cehi nadaljujejo z obstrukcijo. Včeraj so našli nov način obstruiranja. Provzročili so celo razpravo zaradi demonstracij, ki so jih najeti krščanskosocialni razgrajači proti njim vprizorili.
V tej razpravi je najprej dr. Herold z ozirom na nasilstva, s katerimi se je Čehom grozilo, opozarjal predsednika, da zahtevajo Čehi za se in za naš propadli parlament varstva, dr. Stransky pa je prote8toval proti temu, da krščanski socialisti čast in dostojnost zbornice zlorabljajo za agitatorične namene, in dejal, da bo zahteval, naj se ta krščanska sodrga graja, če bo zopet tako surovo in nemoralno nastopila kakor zadnjič.
Nemški nacionalec K a i s e r, po svojem poklicu profesor, je branil galerijsko so-drgo, kar je dalo povod hrupnim prizorom. Iz medklicev razn h nemških poslancev je bilo posneti, da bo galerijsko občinstvo še stopilo v akcijo. Celjski zastopnik dr. Pom-mer je celo vpil, da se bodo še vse druge reči primerile.
Dr. Pacak je dejal, da je naravnost nesramno, če ljudje iz Kaiserjevega obližja sploh o dostojnosti govore in očital je Nemcem, da si žele absolutiškega vladanja, dočim je Herold konstatiraj, da se Nemci glede noblesse v boju in glede inteligence Čehom še primerjati ne morejo.
Končno se je vendar zganil predsednik, ki je obžaloval, da so se primerili tisti prizori, a rekel, da ne more ničesar storiti.
Mej temi govori je bilo seveda obilo hrupa. Krščanski socialisti so se zopet najbolj surovo obnašali in insultirali Čehe, kakor je navada mej žganjarji.
Po tej debati so bili naznanjeni stavljeni predlogi. Mej njimi se nahaja tudi predlog nemškega klerikalca drja. Kathreina, naj ae premeni državnozborski opravilnik. Potem so se na zahtevanje Čehov zopet začela glasovanja o raznih peticijah po
imenih, na kar se je seja pretrgala.
■ * *
Večerna seja se je izvršila v miru. Čehi so namreč izjavili, da v večerni seji ne bodo obstruirali, ako se voli v njej samo kvotna deputacija in pa delegat za Koroško na mesto drja. Lemischa, ki se je mandatu odpovedal. Tudi zakonskega načrta o premembi § 59. in 60. obrtnega reda Čehi ne bodo obstruirali in to z ozirom na obrtnike. Za te je namreč prememba obrt nega reda velike važnosti in Čehi jih nočejo oškodovati. Če bi socialnopolitiški odsek do prihodnjega četrtka, kadar pride prememba obrtnega reda na vrsto, izgotovil svoj načrt glede uvedbe deveturnega delavnika v premogokopih, ne bodo Čehi ob-struiral, ker nočejo, da bi se delavcem taka pridobitev onemogočila. Obstruirali pa bodo vse takozvane „državne potrebe".
Vinska klavzula.
(Govor posl. Ivana Božiča v deželnem zboru kranjskem.)
(Konec.)
Naš izvoz v Italijo ni bil nikdar posebno velik, vendar pa je znašal 1. 1891 še 3514 q vina. Ta številka je rapidno padala do L 1898, v katerem se je izvozilo v Ita-
LISTEK.
„Jakob Ruda".
Drama v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar. Prečita vsemu Cankarjevega „Jakoba Rudo",*) mi je bilo jako žal, da mi svoj čas ni bilo mogoče prisostovati proizvodu na odru. In to iz dveh ozirov: prvič, ker vsaka igra pokaže tedaj najbolj vrline in napake svoje, drugič, ker je vsled tega tudi kritiku pregled loži, in so vtisi markantnejši, katere si prinese iz Talijinega hrama k svoji pisalni mizi.
Naj se sodi o „Rudi" ugodno ali neugodno, navdušeno ali pesimistično — brez-dvomno je jako zanimivo delo, zdi se mi, da tudi najboljše, kar smo imeli domačih dramatiških proizvodov priliko tekom zadnjih let čitati ali gledati. .Dramo" je prišlo vil Cankar svojega „Rudo" — zdi se mi pa, da je le „dramatiška slika". To trditev podprl bi s tem, da je njegov junak — naj mi bo dovoljeno, da rabim zastareli izraz! — direktno mnogo premalo zapleten v dra-matiško dejanje. Pri Rudi, kakor je slikan v igri, sploh ni mogoče več konflikta, saj je resigniran nihilist, človek, ki ima vse z a
*) tedaj^L. Schwentner^J^ibljana 1900.
seboj, in ki reflektuje skozi vso igro, ne da bi res imel v sebi še toliko življenske volje, da bi kdaj dejstveno posegel vmes. Brez-dvomno je Ruda interesanten značaj, in ako bi ga bil Cankar postavil kot glavno osebo kake novele ali romana, nikdar ne bi čutil bralec tiste zevf, kakor jo čuti tako, gledajoč, kako se vse dejanje vrši ne z Rudo
— ampak poleg njega, paralelno z nje govim ciničnim naziranjem o svetu in ljudeh, njegovo popolno duševno razrušenostjo in razdvojenostjo, njegovim fatalizmom, skepticizmom in nevrastenijo. Že, ko se dejanje začenja, je Ruda „moriturus" — raz valina, duševna puščava, kateri je iz tega ali onega vzroka poparila slana življenja slednji cvet. Njegovo srce je mrtvo in ž njim vse čuvstveno življenje, — ostal mu je le hladen, visoko razvit, po izbornem opazovanji, brezštevilnih izkušnjah in spoznavanji ljudij poostren razum. Pri takem človeka pa tragičnega konflikta ni več mogoče. Pri Radi je že početkom I. čina vse
— za njim. Kakor ni vsakdanji filister značaj, da bi veljal v drami, ker je jednak a priori premalo plodoviti njivi, tako je Ruda — že opustošena ledina. Moderna tragika razvija se vedno ondi, kjer se trese duševno ravnovesje, kjer imata srce in razum svoje bojno polje. Da je pa to mo-
goče, treba je, da so značaji risani v tem zmisla. Potem se razvije iz njih samih „ dejanje drame" z nekako tisto gotovostjo, kakor kemičen proces dveh ali več v epruveto zlitih kemikalij.
Ruda se končno usmrti. To ni nič posebnega — pričakoval sem to od prvega početka, samo vedel nisem, ali se zgodi to v drami ali pozneje kdaj. Zgodil bi se samomor vedno lehko z ozirom na slikano njegovo duševno razpoloženje; toda pisec ni nikogar prepričal, da je uprav radi razvoja prvih dveh aktov v tretjem moral pasti Ruda.
Sicer je pa popolnoma verjetno, da .moralni maček", kateri davi ves čas Rudo, prodre prilično s tako silo na dan, da mu ni propali posestnik na Drenovem več kos, in da vrže življenje raje od sebe, kakor da bi je še živel, ko je zanj vendar brez vse vrednosti. Psihološki fino v vsem, samo na sebi izvrstno slikanem značaju Rudinom je tudi to, da Rude niti .denar" ne more več osrečiti, ta faktor naše sreče, o katerem govori vse tako zaničljivo, a ga vendar ceni tako visoko, se peha za njim, živi in mre v njem!
Rado imenujejo večkrat .blaznega". Blazen, kakor je orisan Rada, brezdvomno ni; ako bi bil, odpada že a priori vsak pravi
konflikt. Za bolnika se sploh preheha, ker ni realen; za ostale pa bi postal dramatično brezpomemben.
Toliko o »Rudi- in „drami" sami. Prepričan sem, da Cankar vse to sam ve in čuti, če tudi jo je napisal pri vsem tem tako, kakor leži pred menoj. Pa končno to tudi ni vse. Igra ima poleg tega toliko vrlin, da gotovo ni vsakdanja prikazen na našem literarnem polji.
Pred vsem naj omenim risanja značajev ! Malo iger modernega slovstva poznam, kjer bi bili značaji tako mojstrsko, tako krasno pogojeni, kakor v tem proizvodu Cankarjevem. Vemo, kako zna pisati Cankar; kdor je čital kdaj kako njegovo stvar, ve kako lepo mu teče jezik, kako izborno riše situvacije, kako žive so barve njegovih slik. Gorkost in živost njegovega kolorita je brezdvombeno jedna prvih vrlin Cankarjeve Muze. Vsaka beseda je melodično v zvezi z drugo, in da je, dejal bi, nekako zveneč akord. Frazeologija je izbrana, slog krasen, in na pravem mestu postavljena prava beseda pove toliko, kakor bi kak pesnik ,Popevčič" napisal tri strani cvete-rostopničarjev.
Tako je tudi, da ožive osebe Cankar* jeve drame naravnost pred bralcem, da dobe* meso in kri, da jih vidimo pred seboj, gle-
lijo le §e 1527 q vina. Nasprotno pa je uvoz italijanskih vin v Avstro-Ogrski silno naraščal; tako je n. pr. znašal 1. 1891 uvoz le 785 q vina v trgovinski vrednosti okolu 160,570 K, to je 2 6%. — L- 1892 poskočil je že uvoz na 420.929 q v trgovinski vrednosti 476000 K ali 26%. L. 1893 se je uvozilo že 1,285.794 q v trgovinski vrednosti 21,334 892 K, to je 41% uvoza.
V naslednjih letih namreč 1894—1896 uvažalo se je povprečno vina v vrednosti 16—18 milijonov kron in L 1897 je ta uvoz zopet znatno poskočil ter dosegel trgovinsko vrednost 30 765.462 K. Pa tudi leta 1898 se je še dalje znatno pomnožil in znašal 1 505 203 q v trgovinski vrednosti okolu 33 milijonov kron. Od 1. 1892—1898, tedaj v dobi, v kateri je veljala vinska klavzula, osrečila je Italija Avstro-Ogrsko z uvozom okroglo 7 milijonov q vina in grozdja, ki je prišlo k nam po suhem in po morju, v vrednosti 148 milijonov kron.
— Te številke so pač dovolj poučne, kako kvarne posledice za nas in naša vinogradništvo je imela vinska klavzula.
Kvarne posledice pa tudi sicer niso izostale. Ne le to, da so cene našemu vinu vsled konkurence italijanskih vin sila nizko padle, kajti cena italijanskemu vinu je prej znašala 28 —30 gld. in ta cena je zdaj padla vsled vinske klavzule na 10—11 gld., vsled česar so morale tudi našemu vinu cene neprimerno pasti, marveč pokazali so se nasledki vinske klavzule najbolj tudi v tem, da domače vino na domačih tleh ne dobi kupca, da morajo ljudje od leta do leta vino hraniti, in da so kmetje v največji zadregi, ker vina ne morejo prodati tudi za slepo ceno ne, ko nujno potrebujejo denarja. Vinska klavzula pa je imela ali ima tudi še drugo posledico, ki je v moralnem ozira največjega pomena. Sprejetje vinske klavzule je prisililo nekatere vinogradnike — ne sicer vseh, vendar pa nekateri izmed njih, vsaj ne hodijo samo moralno krepki ljudje pod božjim solncem — da so se poprijeli v konkurenčnem boju nepoštenega sredstva in začeli poskušati s petijoziranjem paralizovati nizke cene italijanskih vin, in pojavila se je žalostna prikazen v naši deželi, da se je začela preplavljati s tirolskim petijotom, in da so se tudi domači ljudje začeli poprijemati tega nevrednega in nepoštenega sredstva. (Posl. Kalan: Šola je kriva!) Jaz mislim, da temu ni šola kriva, ampak vinska klavzula in pa vsiljena konkurenca, in da je v tem pogledu najmanj zameriti našemu kmetu, ako se v sili poprime tega nepoštenega sredstva ; moralna odgovornost za to zadene le vlado, ki je z vinsko klavzulo našega kmeta v ta neprijeten in neugoden položaj potisnila.
V parlamentu zmagal je nazor, da se je vinska klavzula sprejela, ker se je reklo, da se bo cena vinom po tistih krajih, kjer ne pridelujejo vina, znatno znižala. To se je sicer deloma doseglo, ali premisliti treba, da obstoje pri nas vse druge razmere, kakor v Italiji, da je obdelovanje naših vinogradov od dne do dne dražje, ker je trtna uš uničila vse trsje in so vinogradniki zdaj primorani z državno in deželno pomočjo svoje vinograde na novo
damo v njihova lica, jih čujemo govoreče, in poleg tega je vsak značaj samostojen, sam — svoj, originalen, morda tu in tam celo ,preoriginalen"! Nikjer šablone, vse .ročno delo"!
Čuden mož je Dobnik — najsi je bil nekdaj zaljubljen v umrlo ženo Rudino, naj bo kakor hoče — a malo se mi zdi verjetno, da bi bil tak Človek kmetski gostilničar. Če je, in če se je pokmetil, trpela bi iz vestno njegova govorica; ne izražal bi se tako, niti ne vedel se situvacijam primerno. Kakor je tudi značaj sam na sebi mefisto-felično zanimiv, ne zdi se mi primeren podanim razmeram.
Takisto ne Brož. Podjetniki takega žanra so pri nas komaj še dobiti. Končno pa je možno vse. Ali veliki industrialec je danes drug mož, ki socialno ne stoji pod nivojem izobražencev, katerega forme so brez napak, katerega reprezentanca ne bi prenašala, da bi ga gledal kdo preko ramen. Poleg tega je mož tudi bogat, in to je re-nome\ ki je izdaten povsod, če je morda Brož tudi smešno zaljubljen, ali samo .po-botnež", kakor si to Cankar menda misli
— ne verujem, da bi si v svoji okolici Do-linar, (ki je mimogrede najslabše pogojen značaj, kakor jih je na izbero v različnih
zasajati, vsled česar niso le s tem oškodovani, da morajo nov kapital vlagati v svoje vinograde, ampak tudi zategadelj, ker so 8 tem za toliko let prikrajšani na dohodkih. Nasproti pa ima Italija bogate letine in trtna uš do danes tam Se ni znana, vsled česar ona lahko toliko producira, da ondotna vina ne zadoščajo samo domačim potrebam, ampak da ž njimi lahko tudi celo Avstrijo preplavlja. Italijanskemu vinogradništvu so ugodne dalje tudi klima-tične razmere, in sicer tako ugodne, kakor morda nikjer drugod; a ugodne so tudi delavske cene, ki so tako nizke, da jih pri nas ne bomo nikdar dosegli, tako da se lahko smelo trdi, da nam je Italija v tem oziru za 100%, ako ne celo za 150% naprej. Pomisliti pa treba dalje tudi to, da treba varovati domačega producenta, ki ni v takih razmerah, da bi mogel svoj pičli pridelek prodajati po tako slepih cenah kakor se to godi v Italiji, kajti če bi naš vinogradnik hotel po takih cenah prodajati svoj pridelek, potem bi moral v kratkem zapustiti domače ognjišče, ker bi v svojem vinogradu, od katerega naj bi živel, ne zaslužil niti dnine, katero bi moral svojim delavcem izplačati.
Končno se mi vidi še en moment važen, in sicer ta, da je Avstrija vsled vinske klavzule tudi v narodno-gospodar-skem oziru oškodovana, kajti to gotovo ni dobiček, ako gre vsako leto 30 do 33 milijonov kron iz naše države, namesto da bi Avstrija za svoj mali izvoz nekoliko tisočakov ali milijonov dobila. Vse te razloge je uvaževal upravni odsek in popolnoma odobril predlog gospoda poslanca dr. Žitnika in tovarišev; našel pa je v njem to pomanjkljivost, da ne pove, kako naj se zviša dotična carina.
V prejšnjem času obstajala je carina 3 20 gld, odnosno 20 gld. v zlatu za vsak metriški stot.
Upravni odsek bil je mnenja z ozirom na podobne sklepe v drugih vinorodnih krajih, da jo kaže pri obnovljenju trgovinske in brodarske pogodbe z Italijo zvišati na najmanj 30 kron v zlatu. S to popolnitvijo si usojam v imenu upravnega odseka predlagati in toplo priporočati, da sprejme visoka zbornica naslednji nasvet upravnega odseka
Visoka zbornica skleni:
I. Visoka a kr. osrednja vlada se pozivlje, da pri bodočih obravnavah z Italijo glede nove carinske in trgovinske pogodbe ne vsprejme vinske klavzule in vsekakor primerno zviša carino italijanskih vin na najmanj 30 K v zlatu na vsaki metriški cent.
II. Deželnemu odboru se naroča, da ta sklep prijavi c. kr. vladi.
V 1J ubijani. 10 maja. Proti obstrukciji Mladooehov.
Posl. dr. Kathrein je imenom katoliške narodne stranke stavil predlog, naj se drža vnozborski opravi laik izpremeni tako, da se onemogoči vsakoršna obstrukcija. V to svrho naj se izvoli odsek 24 členov iz vse zbornice, ki naj tekom 14 dnij že poroča. Opravilnik naj bi se izpremenil zlasti v tem oziru, da bi se s čitanjem peticij in nujnih
.Kunstlernovelah") med temi ljudmi priboril toliko ugleda, da bi ga kot .umetnika" poleg Rude kdo vedel ceniti.
Na ubogega Broža je Cankar zgolj izlil ves svoj žolč — zakaj, tega nam ni povedal. Broža imenovati lopova, samo ker je bogat, podjeten mož, ki gleda na denar, in ki je po mojem mnenju (saj kakor ga je pisec slikal) zaljubljen na svoje stare dni v Ano — moj Bog, takih ljudij je na tisoče, ne da bi jim bilo brez drugih dokazov očitati lopovstva. Tudi ni v vsem vedenju Bro-ževem nikjer mesta, iz katerega bi se raz-videlo, da, recimo — podlo pritiska na Rudo ali na njegovo hčer. Pri vsi hotoma antipatični orisbi Brož le ne dela vzlic svoji smešnosti utiša, zločestoga človeka
Izborno so risane ženske; pri vsej manj strogi orisbi vidijo se mi njihovi značaji celo boljši nego moški. Res da niso izvanredne, ampak prav vsakdanje prikazni, vendar pa izvrstne fotografije. Brezvoljna tiha Anica, dobrodušna teta Marta, kateri je življenje pa tudi že precej opodplatilo kožo, kakor tudi pametnega očeta Dobnika praktično misleča in naduta goska Alma — ne vem, katera slika izmej treh v igri nastopajočih žensk je boljša. Iz vestno je v svoji nlogi vsaka pogojena izborno.
predlogov ne moglo več obstrnirati. Ali pa se ta predlog ne izrabi tudi v obstrakci-onistične svrhe? Izpremi nje valnih in dodatnih predlogov morejo staviti Čehi nebroj! .Reichswehr" poroča mnenje nekega člena nemške narodne stranke, kako bi se najlažje zadušila mladočeška obstrukcija. Ta poslanec misli, da bi se doseglo to s tem, ako se proglasi parlament permanentnim ter bi trajala vsaka seja tako dolgo, da bi se rešil dnevni red. Obstrukcionisti bi morali govoriti ali razgrajati neprestano, s čimer bi se fizično utrudili ter kmalu omagali. Seveda bi morali opravljati stalno .službo* tudi antiobstrukcionisti, katerih pa je dovelj, da se menjajo in odpočivajo. Mla-dočehi sami — in še teh ne vsi — bi nikakor ne mogli dolgo vstrajati. Kvotna deputacija se izvoli danes v večerni seji, in Mladočehi se volit vi baje ne bodo ustavljali. Tudi obrtni noveli in predlogu za deveturni delavnik ne mislijo baje protiviti se. Radi tega bi se mogla po sestanku delegacij, menda v Četrtek, 17. t. m , meritorna obravnava obrtne novele nadaljevati, ter bi v tisti seji govorila še generalna govornika. Češki konservativni veleposestniki so poskušali direktno vplivati na Mladočehe, da bi opustili obstrukcijo. Zato je šla v mla-dočeški klub večja deputacija češkega konservativnega plemstva. Govorili so grof Palffv, baron Parish, dr. pl. Metali in dr. grof Deym. Veleposestniki so prigovarjali Mladočehom, naj začno najstrožjo opozicijo, v kateri jih bodo podpirali, a obstrukcijo naj opuste, ki bo prinesla škodo narodu in državi v finančnem, gospodarskem in kulturnem oziru. Naj se izvoli jezikovni odsek, v katerem se jezikovni predlogi popravijo, in v tem bo podpirala Čehe vsa desnica. Mladočehi so se vzlic vsemu prigovarjanju vendar-le odločili za obstrukcijo.
Kmetski nemiri v Bolgariji.
Bolgarske finance so skoraj tako slabe kakor srbske. Vlada potrebuje denarja ter si izmišlja vedno nove nač'ne, kako bi se dalo iz kmetov iztisniti čim največ; zategadelj pa si je finančni minister Tenew izmislil, da uvede desetino, dasi se ji je protivila opozicija z najhujšo obstrukcijo, z vikom in krikom. Sobranje pa je desetino vendar sprejelo, a sedaj se kažejo posledice. V vseh večjih mestih med Dunavom in Balkanom so shodi, na katerih se živo ugovarja desetini, v nekaterih krajih pa so nastali celo nemiri, katere je moralo potlačiti vojaštvo s puško in bajonetom Nad ruščuškim okrajem je proglašeno obsedno stanje, a to je kmete samo Še bolj razjarilo. V vasi Trsteniki je v poulični bitki padlo 45 kmetov, a nemiri so vsled tega v severni Bolgarski tako na-rastli, da je razširjeno obsedno stanje še na šestero okrajev. Vojni sod ima polne roke posla Z uporniki pa simpatizirajo ponekod celo vojaki, da, tudi sodniki, katere so morali nadomestiti z avditorji. Ministrstvo, ki je teh nemirov krivo, se pač ne vzdrži več dolgo na krmilu. Pasti bo moralo, z njim pa tudi desetina, ki tlači ne znosno ubožni narod bolgarski Vojna v Južni Afriki.
Brigada generalnega majorja Huttona je prodrla do dne 8. t m do reke Zand
Pisar Košuta nastopi v prvem činu — in ostane samo oseba, ki naj nas sprijazni s situvacijo — .ein Stiick Abenddamme-rung um Stimmung zu machenV — Dražega pomena nima.
Koželj je mož filister, kakor jih Cankar jako ljubi. Dobro je pogojen, kolikor se sploh splača dramatizovati tak značaj, — Almo mu privoščim v prihodnjem predpustu kot ženo, in gotovo Cankar tudi.
Kot poslednjo v igri nastopajočo osebo imenovati imam še učitelja Justina Tudi Justin je kakor Koželj postranska oseba, a naj reprezentuje del družbe. Kot tak je Justin izborno risan, in pripada mej najboljše nacrtane značaje vse drame. Ako nekateri vidijo v nji karikaturo, ni to Cankarjeva krivda.
Opisati napak in vrlin kakega proizvoda sploh ni mogoče. Čitaj torej vsakdo sam in sodi! Ako tudi ni Cankarjev .Jakob Ruda" dovršen kot dramatiško delo, brez-dvomno je po premnogih svojih lepotah, svojem izbornem slogu in krasnem jeziku, po načina proizvajanja snovi, dobrem opazovanja in finih psiholoških potezah vredno, da ga Čita, kdor se zanima za razvoj nase književnosti in posebno Se naše drame.
Dr. Robida.
ter našla ondi več burskih čet. Ta se bodo Bari Angležem menda ustavili, a zabraniti prehoda ni mogoče. Reuterjev bureau poroča iz Smaldeela, da so se Buri celo od Reke Zand umaknili ter zasedli hribe pri Boschrandu, južno od Kronstada. Poroča se tudi, da so se Buri umaknili za reko Vaal, kar pa niti možno ni, ker je do Vaala še dolga pot in bo minilo še par tednov, da dospo Angleži do transvaalske meje z glavno armado. Tudi se poroča, da je večje število Burov odložilo orožje ter povedalo Angležem, da so se Transvaalci sprli z Oranjevci ter da se nameravajo Oranjevci v kratkem udati. Ta vest se je širila po evropskem časopisju že opetovano in vedno se je izkazalo, da je lažnjiva ter je sloga med Buri neporušna. To je kon-statoval tudi predsednik Kruger pri zaključku zasedanja transvaalske zbornice v Pretoriji. Kruger je s hvaležnosti polnimi besedami proslavljal vstrajnost in lojalnost oranjevske republike. Kruger pa je tudi naglašal, da vživajo Buri v sedanjem boju simpatije vsega sveta. Finance TraDsvaala so prav ugodne ter morejo prenašati vojno. Rudokopi procvitajo tako, da je mogel Transvaal priskočiti Oranju z večjim posojilom. To je sporočil Kriiger Volkradu dne 7. t. m., torej ni možno, da bi nastala med tem že nesloga. Kakor poroča .Standard", je izdal maršal Roberts nov poziv na farmerje, a brez uspeha. Buri so ostavili svoje faime ter se s svojimi tovornimi vozovi umaknili proti severu. Položaj v Mafe-kingu je, kakor se poroča, sila težaven ter se more mesto vzdržati samo še do 18 t. m. Oblegancem primanjkuje brane in radi deževja je bolnih vojakov nebroj. Polkovnik Plumer stoji v Salisburvju, a ima baje premalo čet, da bi se upal blizu. General Hunter pa stoji pri Fourteenstreamsu. Gre se sedaj zato, da dospeta Hunter in Plu mer pravočasno do Mafekinga. Maršal Roberts namerava baje prodirati preko Betlehema in Hanvsmitha, da se združi ondi z Bollerjevimi četami ter poskusiti, ali je možno zajeti generala Olivierja, ki stoji pri Ladvbrandu. Bursko deputacijo sprejmć v Ne\vyorku izredno prijazno. Baje namerava Amerika v zvezi s Francijo posredovati za mir.
Dnevne vesti
V Ljubljani, 10 maja. — Pravni konzulent ljubljanskega kne-zoškofa Antona Bonaventure Jegliča. Kdo
dragi neki — porečete — kakor dr. Šusteršič. Kaj še! Slabo ste pogodili! Pravni konzulent ljubljanskega knezoškofa je celjski nemškonacionalni odvetnik — dr. Mraulagg. Izvedeli smo iz zanesljivega vira, da zastopa dr. Mraulagg oskrbništvo škofove grajščine v Gornjem gradu. To je najnovejši narodni škandal' In škandal je to še posebno z duhovniškega stališča. Nas seveda čisto nič ne briga, kako sodi dr. Mraulagg o duhovščini, in če ima o njej slabo mnenje, ga mi zato ne bomo pobijali. Mi vidimo v njem samo narodnega in političnega nasprotnika. Škof pa bi kot Škof moral uvaževati še druge okolnosti. Toda škof prezira, kako njegovega pravnega konzulenta glasilo .Deutsche Wacht" nazivlje škofove stanovske tovariše; prezira, da mu nobena psovka — od .Pfaff" pa doli do .Schvveinkerl" — ni preslaba, prezira, da dr. Mraulagg brez pardona preganja celjskega opata in sploh ves duhovski stan, .Pfaffenthum ! Verfubrer seines Volkes!" Vse to prezira škof. Velikokrat smo že čuli, kako skrbno se neguje nemškona-cionalno gibanje v škofovski grajščini v Gornjem gradu, toda da je pri škofu padla narodna morala in obzirnost do duhovniškega stanu tako nizko, tega bi ne bili verjeli. Zabeležili smo to, ker nam kaže našega škofa v posebni luči. Spominjamo se le še, kako so padli katoliško-narodni listi radi dr. Mraulagga svoj čas po dr. Tavčarju. Danes vprašamo: Kdo je grešnik? Ali je dr. Tavčar, do katerega je dr. Mraulagg jedenkrat nepoklican prišel — odvetnik k odvetniku — in od katerega se je po krat-kem,popolnoma brezpomembnem pogovoru hitro poslovil, ker je videl, da je vsako približanje izključeno, ali ljubljanski knezoškof, reprezentant katoliškega narodnjaštva, ki kliče k sebi jednega najhujših nasprotnikov slovenskega naroda in povrh Se duhovščine, da mu za sedaj in za prihodnost svetuje v vseh zadevah, ti-čočih se grajščine v Gornjem grada?
— Zopet stara praksa? Označili smo včeraj slovensko stališče glede imenovanja višjega državnega pravdnika v Gradca. To naše stališče je tako lojalno, da bolj že ne more biti. Zahtevali smo, naj se postavi na to velevažno mesto politiško nepristranski" in nekompromitiran mož, ki ima poleg strokovne sposobnosti tudi se iz ozirov na službo neizogibno potrebno lastnost, da je slovenskega jezika popolnoma zmožen. Nismo zahtevali, naj se imenuje Slovenec. Vlada lahko imenuje tudi Nemca, in mi ne bomo ugovarjali, samo če ima tiste lastnosti in sposobnosti, ki dajejo jamstvo, da bo svojo važno službo dobro, vestno in pošteno izpolnjeval. „Tagespošta" pa se je postavila na drugo stališče. .Tagespošta" zahteva, naj se za to mesto imenuje urad nik, ki slovenskega jezika ni zmožen. Tajiti sicer ne more, da je znanje slovenskega jezika neizogibno potrebno, pomaga si pa s tem, da pravi: za službo zadostuje, da je višjega drž. pravdnika namestnik zmožen slovenskega jezika, sicer pa zahtevamo, da se za Gradec imenuje nemški uradnik, ker je Gradec nemško mesto. Z ljudmi, ki se postavljajo na tako absurdno stališče in imajo tako malo razuma za potrebe službe in za splošno blaginjo, seveda ni možno govoriti. Zabeležili smo izjavo .Tagespošte" samo v dokaz, da so Nemci že na delu, in da se pehajo, naj bi se tudi v tem slučaju postopalo po stari praksi, dasi je ta ugled justice že več kot dovolj oškodovala. Ne vemo, če bo to slovenske poslance izpodbodlo, da se bodo zanimali za stvar, vemo pa, da se bo pri temu imenovanju pokazalo, v koliko odločujejo pri vladi potrebe službe in dobre justice in v koliko strankarstvo in politika.
— „Ljubite resnico, hčerko božjo". To je jeden najlepših naukov katoliške vere, a žalostno je, da se ga prav oznanjevalci vere najmanj drže. Kdor čita „Slovenca", se je že neštovilnokrat prepričal. „Slovenca" pišejo in izdajajo duhovniki, a le jako težko je dobiti številko tega lista, v kateri bi ne bilo kake laži. Gospodje okrog „Slovenca" imajo menda nekako bolezen, vsled katere iz njihovih peres ne pride resnična beseda. Včeraj nas sumniči škofov list, da smo mi dež. glavarju očitali pristranost in neobjektivnost vsled tega, ker pri zaključenju ni govoril tudi nemški. Naši čitatelji vedo, da to ni resnica, vse kar smo očitali dež. glavarju je bilo povedano tako jasno, da vsak ve, pri čem da je. .Slovenec" je tudi v tem slučaju pačil resnico. Učitelji morale so v nemoralni namen, da bi nas sumničiti mogli, nekoliko lagali. Mi se temu prav nič ne čudimo. Pri .Slovencu* so pač sami duhovniki!
— Shod v Laškem trgu. Piše se nam: Kakor ste že poročali, vršil se je tukaj v nedeljo dne 6. t. m. volilni shod, pri katerem so govorili dr. S e r n e c in dr. D e č k o o abstinenci slovenskih štajerskih deželnih poslancev in dr. H r a š o v e c, kot predsednik političnega društva .Naprej" v Celji. Kot četrti govornik nastopil je na tem shodu tudi tukajšnji kaplan Rozman, ki je v sladkih besedah vabil zbrano občinstvo, naj pristopi k tukajšnjemu konsum-nemu društvu ter potem posebno strastno hujskal proti tržanom našega trga, ki se ne klanjajo nepotrebnemu, samo od kaplana toli hvalisanemu konsnmu. Istina je sicer, da je zlobna roka pobila pretočeno soboto ponoči okno v kaplani ji, kateri čin mi obžalujemo in odločno obsojamo. Naravnost nesramno pa je, če kaplan tega zločina tr-žane dolži in ljudstvo radi tega zoper njih hujska, češ: .Kamenje, katero je danes na mene letelo, je na Vas letelo." — Tukaj vlada zlasti mej Slovenci vsled tega predrznega postopanja kaplana Rozmana splošno ogorčenje in to tembolje, ker se pri volilnem shodu nihče ni oglasil, kateri bi bil kaplanu neustrašno in krepko odvrnil, kar bi bil v tem slučaju popolnoma zaslužil. — Da se sedaj že volilne shode v to izkorišča, da se na istih agituje za konsumna društva, je gotovo jako žalostno in značilno za razmere spodnještajer-skih Slovencev. — Le tako naprej!
— Jour-fixe „slovenskoga umetniškega društva". Sinoči je imelo umetniško društvo po daljšem premoru zopet svoj jour-fixe, katerega se je vdeležilo več členov in členic. Predaval je o življenju grofa Tolstega g R. Šega. Pevsko glasbeni del pa so izvajali gospa Irma Polakova, gdč. Jar.
Gerbičeva, gosp. profesor Junek, gosp. profesor Prochazka, gosp. kapelnik Be-nišek in gosp. Cingsr. Gospa Polakova je zapela dve pesmi, gdč. Gerbičeva arijo iz opere .Halka", g. Prochazka je zaigral na klavirju Chopinov valček in polonezo h dur, g. Junek je zaigral na čelu (s spremljava njem klavirja po g. Prochazku) andante iz koncerta Moliquea, gg. Prochazka in Cinger pa sta zaigrala čveteroročno Schubertovo simfonijo v C-dur. Večer je bil jako živahen in zabaven.
— VI. dirka kluba slovenskih bici-klistov „Ljubljana". Odbor je sklenil v včerajšnji seji, da se priredi za nedeljo, dne 13. maja namenjena dirka, v nedeljo, dne 20. maja; v slučaju slabega vremena se ista preloži na četrtek, dne 24. maja.
— Aktiven kridatar. Po potresu priselil se je v Ljubljano dunajski stavbenik in arhitekt Karol Wanitzky. Mož je tu veliko zidal in napravil še veliko več dolgov. Nekatere pravde tečejo še sedaj. Ljudje mislijo, da od moža ne bo nič dobiti. Pa temu ni tako. Wanitzky je bil te dni tožen radi kride Izkazalo se je, da znašajo njegova pasiva 899.400 kron, a bil je vendar oproščen, ker so izvedenci izrekli, da ni pasiven, nego aktiven. Kar je dolžan, se da torej iztirjati.
— Hrvaško pevsko društvo „Trefa ević" v Sarajevom naznanja vsem p. n. slovenskim društvom, da se bode vršila slavnost slovesne izročitve društvene zastave o Binkoštih 3. in 4. junija t. 1. Ker društvu .Trebević" niso znana vsa slovenska društva, zato se jim niso mogla poslati posebna vabila ter jih tem potom vabi, da se kolikor mnogobrojneje udeleže" slavnosti bratskega naroda v Bosni. Slovenska društva, ki se nameravajo udeležiti te slavnosti, naj blagovolijo svoj prihod oglasiti odboru hrvaškega pevskega društva „Trebević" v Sarajevom. Slovenske liste najuljudneje prosimo, da blagohotno pona tisnejo te vrstice.
— Iz Rakeka se nam piše: Rakovski samci otvore v nedeljo, dne 13. t. m. ob 4. uri popoludne kegljanje na popolno prenovljenem kegljišču gosp. Iv. Stergolca na Rakeku. Samci priredili bodo v nadalje klubove večere s kegljanjem po dvakrat na teden in sicer vsako sredo in soboto, v slučaju praznika v tednu bode kegljanje v predvečer praznika. Tujci dobrodošli! Za dobro postrežbo s pijačo in jedjo skrbel bode g. I. Stergulec. Končno ukrenilo se je tudi potrebno, da se prirede po letu večji izleti v okolico, kar se bode pa vselej prijateljem izletnikom pravočasno naznanilo.
— Iz Zgornje Polskave se nam piše: Slovenjebistriško učiteljsko društvo ima v četrtek, t. j. 17. maja svoje majniško zbo rovanje v Zg. Polskavi. Prisostvovali bo-deta temu zborovanju kot gosta društvi ptujsko in mariborsko. Dnevni red: I. Zbiranje izletnikov do 9. ure na Pragerskem, potem skupni odhod na Zg Polskavo. Pred zborovanjem pesem: „Avstrija moja" (vglas-bil Sohneider). II. Zborovanje v narodni šoli po vsporedu: a) Pozdrav, b) Zapisnik, dopisi in društvene zadeve, c) „Sonetni venec" drja. Franceta Prešerna, govori c. kr. okrajni šolski nadzornik g. dr. I. Bezjak, d) Nekaj zgodovine o Zg. Polskavi in najvažnejše iz šolske kronike, podara g. I. Urek. e) Volitev delegatov .Zaveze", f) Slučajnosti. III. Skupni obed ob 1. uri popoldan in prosta zabava. Kdor ae želi skupnega obeda udeležiti, naj to po dopisnici saj do 15. t. m. g. nadučitelju J. Sabatiju naznani.
— Čitalnica v Brežicah priredi v nedeljo 13. t. m. gledališko predstavo: .Tat v mlinu", burka s petjem v 3 dejanjih; ker so se nalašč za to igro preskrbele nove dekoracije z velikimi stroški, pričakuje se obilna vdeležba.
— Nezgoda. Fran Pogačnik, mizar pri kranjski stavbinski družbi, se je včeraj dopoludne pri parni žagi ponesrečil. Žagal je les, in pri tem ga je vsled njegove nepre vidnosti žaga zgrabila za palec desne roke in mu ga odrezala. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
— Z rešilnim vozom so prepeljali včeraj popoludne v deželno bolnico premo-gokopa Andreja Kravljeka, ki se je bil v premogovniku v Kočevju ponesrečil in se je pripeljal s vlakom v Ljubljano. Poškodovan je na nogi.
— Prijet tat Danes dopoludne so prijeli na Poljanah tata, ki je pred jednim me sečem ukradel natakarici H. Bukovnikovi v Kolodvorskih ulicah več cigaret in smodk. Tat je neki sobni slikar iz ljubljanske okoli'*
—Nepreviden kolesar. Včeraj zvečer je neki kolesar v Nunskih ulicah povozil z biciklom šolsko učenko Marijo Štancarjevo. Deklica je na desni roki poškodovana.
— Utopljenca so našli v soboto v Ko-zaršah pri Logatcu. Sodi se, da je identičen z Antonom Kovačem iz vasi Kranjce pri Čabru.
— „06e naš" ga je učil moliti. Vče
rajšnja notica pod tem napisom je v toliko popraviti, da ni Ivan Kolesa, stanujoč v Hrenovih ulicah št. 14, marveč Avgust Kolesa, mehanikarski vajenec, stanujoč na Cesti na Rudolfovo železnico št. 16, vrgel Franceta Hribarja v vodo.
— Izgubljene stvari. Učiteljica Marija Malec je včeraj dopoludne izgubila na poti od pokopališča po Dunajski, po cesti na južni kolodvor do Resljeve ceste rudeč notes, v katerem je bilo 124 kron denarja.
— Najdene stvari. Neka šolska učenka je našla danes dopoludne na Kon grešnem trgu zlato verižico.
* Živa pokopana. Iz Blanska na Mo ravskem poročajo tale strašni dogodek: V sosednjem kraju Gor. Lhoti je minuli petek umrla 701etna ženska v nekakih krčih in v ponedeljek dopoludne so jo pokopali. Grob je zasula hči odsotnega grobarja. Toda hči še ni dovršila svojega posla, ko je začula iz groba trkanje. Prestrašena je tekla k Župniku. Tudi ta je čul trkanje, ko je pri-hitel h grobu. Mesto pa da bi grob odko-pala, sta poslala če po — zdrav n^a, in Šele nato so zg 'teli odkopavati. Ko so rakev odprli, se je starka ž3 zadušila. Roko je imela odrgnjeno.
* Ženski klobuki. Zveza ptičjih prijateljev deluje energično na to, da se polagoma odpravi moritev ptičjih prijateljev v svrho nakita. A doslej zveza ni imela dosti uspeha. Sedaj pa se je povapela zveza do najradikalnejšega predloga: izdala je poziv do občinstva, naj ne pozdravlja nihče dam, ki nos i jo na klobukih napažene ptiče ali perutnice ali peresa. Ta predlog je pač plemenitega izvira, toda ne izvršljiv, kajti končno bi moški že ne smeli pozdravljati nobene dame in radi ptičev nakopaviti si očitanje neomikanosti ali celo jezo, ne bo hotel nihče. Dunajski okraševalci ženskih klo-bubov izjavljajo, da že nekaj let ne rabijo več ptičev pevcev, nego samo perje gosi, domače perutnine in fazanov. Tudi imitacije so zelo v rabi. Tudi izjavljajo, da bodo zakon, ki bi prepovedoval z najstrožjo kaz» nijo moritev ptičev pevcev, pozdravili najsrčnejša V zadnjih letih so napravili na Dunaju 750OCO umetnih ptičev, navadno bele in svetle barve, iz perja hišne perutnina Vendar pa pišejo listi, da se je letos vrnilo izredno malo ptičev, in da zlasti lastovk skoraj ni videti. Lačni Italijani so jih pomorili na milijone!
Telefonska in brzojavna porodila.
Dunaj 10. maja. Tudi v današnji seji so Čehi obstruirali z vso odločnostjo.   Podpirali so jih tudi nekateri slovenski in hrvatski poslanci, namreč dr. Laginja, dr. Gregorec, Kušar, dr. Gregorčič, Peric in Pogačnik. Začetkom seje so Čehi nastopili z novim obstrukcijskim sredstvom. Prisilili so namreč predsednika, da je dal prečitati  vse intarpelacije.   Potem je dr. Gregr predlagal dvakratno glasovanje o neki vloženi peticiji. Krščanski socialisti so hoteli preprečiti obstrui-ranje na ta način in so po W o h 1 -meyru predlagali, naj se kratko malo vse peticije natisnejo v stenografičnem zapisniku, da bi se o njih natisu ne moglo več glasovati.   Ta, opravilnemu redu   direktno   nasprotni predlog je Fuchsu tako ugajal, da ga je pripustil, a dr. Herold, dr. Kfamar, dr. Plaček in HoHca so temu ugovarjali, na kar je Wohlmayr umaknil svoj predlog. Pri četrtem glasovanju se je pokazalo, da je samo 89 poslancev v zbornici,  na  kar  je podpredsednik Žaček sejo zaključil.   Levica je začela radi tega razgrajati, a pomagalo ni nič.   Kathrein in Abrahamo-wicz sta potrdila, da se je tudi za njih časov večkrat tako zgodilo, in da so bili takrat Nemci 8 tem sila zadovoljni. Prihodnja seja bo danes teden.
Dunaj 10. maja. Kvotna deputacija je imela danes sejo, v kateri je
odklonila vse predloge, ki so jih stavili Fo*t, Janda in Povše glede kvote. Deputacija pojde v ponedeljek v Pešto.
Dunaj 10. maja Za danes dopoludne sklicana seja parlamentarne komisije desnice se ni vršila.
Dunaj 10. maja. Danes potrjajo vsi listi vest, ki jo je „ Slovenski Narod ■ že v ponedeljek priobčil, da je namreč minister Rezek podal ostavko. Ali se sprejme ostavka ali jo Rezek umakne, še ni odločeno.
Dunaj 10. maja. Danes so bile na vseučilišču zopet velikanske rabuke. Nemški visokošolci so šli pred parlament. Tam pa je bilo 120 redarjev, ki so dijake hitro razgnali.
Solnograd 10. maja Nadškofom namesto umrlega Hallerja je bil danes izvoljen pomožni škof dr. Ivan Bap. Kotschaler, jeden najhujših ultra-montancev.
Bruselj 10. maja. Inozemski kon-suli so naznanili Kriigerju, da smatrajo velesile njega in sploh vse Bure za osebno odgovorne za slučaj, če bi se uničili zlatokopi v Johannesburgu.
London 10. maja. Buri so zapustili Ladvbrand. Uradniki so odpeljali seboj vse knjige in listine.
Narodno gospodarstvo.
Shod o posvetovanju glede streljanja proti toči v Krškem.
(DaUe.)
0 uspehih s streljanjem na Kranjskem je poročal g. Gombač. Na Kranjskem smo pričeli streljati proti toči 1898. 1. Tedaj imamo že 180 postaj. Dež. odbor je dovolil prvo leto 900 K podpore; naslednje leto so se postaje pomnožile; občina Krška si je takoj omislila 17 postaj na gori omenjeni način, kar je bilo jako umestno, kajti od takrat ni več toča padala, dočim je popred vsako leto po večkrat. To so pač hvalevredne zasluge sedanjega glavarstva in županstva. Ko bi to posnemale tudi druge občine, in ko bi ne čakale le na podpore, ki so razmeroma le malenkostne lansko leto 4000 in letos 4000 kron in često še prepozno dospejo, bi se marsikatera občina rešila velike nesreče. Kdor žrtvuje par krajcarjev žrtvuje v svojo korist, kajti to se mu stotero poplača. S samo državno in deželno podporo se da malo napraviti. Dežela v primeri veliko žrtvuje, več pa bi lahko država, ki lažje pride do sredstev.
Večkrat se tudi pripeti, da se nekatera županstva za občini koristne stvari premalo zmenijo; posebno moram tu omeniti glede nepravočasne naročbe smodnika. Na razglase in objave se premalo pazi, in tako se pripeti, da se bliža nevihta, smodnika pa ni. Zato pa naj se za take stvari več pobrigajo tudi duhovni, učitelji in bolj inteligentni posestniki tiste občine. Priprave, kakoršnih smo se pričeli posluževati so najboljše, ker je nevarnost manjša, učinek pa večji.
G. Gre goric, posestnik v Krškem, pripomni, da se je lansko leto pri streljanju en možnar razpočil ter mu enega strelca ubil, ker je bil možnar iz litega železa.
G. Gombač, odgovori, da so liti res nevarni, a da sedaj tudi Lorber le kovane izdeluje, ki se gotovo ne razlete.
G. dr. Vošnjak meni, da se ne sme prehitro streljati, marveč le parkrat na minuto.
G. Sever, nadporočnik v p. in župan v Kostanjevici, pritrdi, da streljanje pomaga, vendar nedostaje f o skušenj. Če g. Gombač pravi, da se občine preveč na podelitev deželne podpore opirajo, so v to primorane, ker že občina Kostanjevica sama bi potrebovala za 20 postaj do 4000 kron. _(Dalje prih.)
Darila
Upravnistvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metod«: Vesela družba v „Narodni kavarni" v Ljubljani 5 K. — Živeli darovalci!
Za Prešernov spomenik: G. A. Gutnik 15 K 10 vin., zloženih po članih kolesarskega dra&tva „Ilirija" povodom svojega prvega letošnjega izleta. — Vesela družba v „Narodni kavami" v Ljubljani 6 K. — Skupaj 20 K. 40 v. — Živeli darovalci in nabiralci ter njih posnemovalci !
Listnica upravnistva.
Gospod „R." v Škofjl Loki. Naročnina je bila plačana do 25. aprila t. L Sedaj je poravnano do 25. maja.
Pri Ervlnu Burdyrh-u, lekarju v SkoQI Loki se dobiva (321-26)
ptlkom
katero je sestavil zobozdravnik dr. Bado Frlan, katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, ter zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoBcajoca za eno leto, stane * kroni, po pošti t-O* kroni.
Meteorologično poročilo.
VUihb n»d moljem 106'3 m. gradnji mr»6ni U»k 78«0 mm.
9 10
čas opazovanja
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
Stanje barometra
§ s
v mm. I g* .g
Vetrovi
Nebo
II
Is
7280
7272 7258
122 ar. jzahod del.oblaC. |
108: si. jug del.0blač.o 17*2 p. m. jvzh.'del. oblač. 0
Srednja včerajšnja temperatura 129', nor-male: 13 2°._
JD-u.n.a.3s3s:SL boiza
dne 10. maja 1900.
Ukupni državni dolg v notah ... 98 K 80 h
Bkkpni državni dolg v srebrn ... 98 „ 25 .
AvBtrijska zlata renta...... 116 „ 85 „
Avstrijska kronska renta 47„  ... 97 „ 95 ,
Ogrska zlata renta 4°/,...... 116 . 90 ,
Ogrska kronska renta 4° „   .... 92 „ 40 .
Avstro-ogrske bančne delnice ... 17 „ 78 „
Kreditne delnico........ 727 „ 25 B
London vista......... 242 „ 75 „
Nemfiki drž.bankovc 5*100 mark . 118 „ 30 „
80 mark........... 23,68,
90 frankov.......... 19 „ 27 ,
Staujanski bankovci....... 90 , 90 ,
0. kr. cekini.......... 11 , 34 n
Preklic.
S tem preklicujem vse žaljive besede, katere sem govoril proti Josiplni jaOavreiičič. prodajalki otrobov v Ljubljani. (934—2) Anton JSteriiad.
2 kiparska učenca
vsprejme Ivan Pust, ključarski mojster v Ljubljani, Konjušne ulice št. 13, rudeca kosama. (940—1)
2 gospici
iz boljše hiše se vsprejmeta na hrano in stanovanje v dobro družino.
Kje? pove npravništvo BSlovenskega Naroda". (911—3)
Skladišče
se odda na Bleiweisovi cesti štev. 20.
Več se izve pri F. Supančiču, Rimska cesta štev. 20. (941—i)
ki se je izučila v najboljšem zavodu v Gradcu likati, vsprejemlje (927—2)
perilo za likanje na dom.
IzvrMbn Izborna. Cene zmerne.
Marija Kožuh
Podutik &*. 3, poŠta Spod. Slaka.
Css. kr. avstrijski £fc državni žiliznlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. maja 1900. leta.
Odhod lx LJubljana jož. kol. Proga 6ea Trbiž. Ob 12. uri B m. po aofii osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensteste, Ljabno; čez Selzthal v Ausse, ISl, Solnograd; 6ez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. ari 17 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno. Dunaj; oec Selzthal v Solnograd, čez Klein - Reifling v Line, Budejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. ari 6 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; cez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz; čez Klein-Reifling v Sterr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Lipsko, Dunaj via Amstetten. Ob 7. uri 9 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. — Proga ▼ Novo mesto In v Kočevja. Osobni vlaki: Ob 6. uri
54 m. zjutraj, ob 1 ari 5 m. popoludne,  ob 6. uri
55 m. zvečer. — Prihod v Izubijano jnž. kol. Prog** Is Trbiža. Ob 5. uri 15 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Soloograda, Linca, Stevra, Išla, Anaseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. ari 45 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic — Ob 11. ari 16 m. dopoludne osobni vlak s Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Solnograd*, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Pon-tabla. — Ob 4. uri 38 m. popoludue osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Fran-zensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipakega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Badejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga ls Novega, mesta In Ko6evja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. ari 48 m. zvečer. — Odhod is LJubljane drž. kol. v Kamnik Ob 7. ari 28 m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 ari 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v" LJubljano drž. kol. Is Kamnika. Ob 6. uri 49 m. zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9. uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (4)
VABI
k
ustanovnemu
o
hodu
trgovskega in obrtnega varstvenega društva
ki se bode vršil
ponedeljek, dne 14. maja t. I., ob 10. uri dopoludne
v kazinski jedilni sobani v Mariboru.
-SXe*»>*~S>-
Vspoied:
1. ) Poročilo pripravljalnega odbora.
2. ) Volitev po pravilih določenih funkcijonarjev.
3. ) Posamezni nasveti.
5Ea pripravljalni odbor s
(942) Albert S tiger.
c. kr. priv. tovarna ognjegasnega orodja
kakor: brlzgalnic najnovejše konstrukcije, s sesalno in tla-čilno odprtino na obeh straneh ter s patentom proti zmizlini, parnih strojev, cevtj, čelad in pasov, kmetijskih strojev in peronospora brizgal nI c itd.
R. A. Smekal
Gzecti-Moravsko Smichov-Praga podružnica v Zagrebu
Eriporoča slavnim ognjegasnim društvom, kmetijskim podružnicam ter zasebnikom svojo ogato zalogo. — Cene brez konkurence. — Ugodnosti Izvanredne dovoljene. — Uzorci in ceniki brezplačno. — Ustmeni pogovori na zahtevo. — Posiljatve frsnko na vsak kolodvor.
Z vele8poBtovanjem (391—13)
Podružnica R. A. SMEKAL v Zagrebu.
Onom in jalni kil® mm vse lepoti©®I
Velik del dam ne misli niti nato, da lepota hoče biti dobro ter skrbno gojena, ter uporablja najčešće kot toaleto najcenejše ter najslabše milo. Dajte se posvariti, kajti s takimi mili si pokvarite lepoto kože ter polti. Uporablajte za svojo toaleto Doerlncovo milo m muvo! To popolnoma neskeleče ter tolSče bogato milo je dokazljivo najpristnejse milo za gojo polti, katero ne naredi le lepo temveč jo tudi ohrani. Za 30 kr. se kupi povsod. b (503—2)
V EJultlJanl prodajat« 1 Anton Mrlaper in Vhho Petrlele. — Generalna zaluča:
A. VlotMrli A? t'o., Dunaj.
Frodajalziica
z opravo vred
v Ljubljani, v živahni ulici, v sredini mesta, se takoj proda.
Naslov se izve v upravnistvu .Slov. Naroda"._(943-1)
Lepa, velika
prodajalna
z 2 skladiščema
v Prešernovih ulicah.
se odda za avgustov termin.
Natančneje pri Ivanu Frischu, Mari-
jin trg §t. 3._,919-2)
„Kavama Evropa".
Vsak dan sveži
Podpisani oskrbnik konkurzne mase Josipa Janca naznanja, da se bode
v soboto, 12. majnika 1900
ob 9. uri dopoludne
prodajalo na Dunajski cesti št. SG
v to konkurzno maso spadajoče blago, se-stoječe iz raznega galanterijskega, špecerijskega in tlruzega blaga
potom javne dražbe.
V Ljubljani, dne" 10. majnika 1900.
Dr. Josip Knšar
(944—1) oskrbnik konkurzne mase.
Dobro poslujoča
z mana blagom
aH«
v nekem velikem mestu na Kranjskem, z
dokazano  trikratnim razpečanjem založenega blaga vsako leto,
se pod prav ugodnimi pogoji proda.
S tem se nudi posebno mlajšim spretnim trgovcem, ki imajo nekaj denarja, prilika, da se etabliraj o.
Vprašanja pod Šifro „R. 209" upravnistvu .Slov. Naroda". (930—2)
f V gostilni „Pri raku"!
Krakovski nasip 2
dobe* se vsaki petek sveži Z
in vsaki «la
sveže
! rečne ribe. j
Istotam se točijo (939-1) •
pravi dolenjski cviček in pristna | dalmatinska vina. j*
Istotam se oddajo v drugo roko tudi sledeči časopisi:
„Deutsche Zeitung", nWiener AUgemeine Zeitung", „Wiener Zeitung", „Reichs-post", „ Caricaturen ■, „ Pschiitt-Carica-turen", „Kikeriki", „Zvon", „Obzor", „Sudsteierische Post". (926-2)
Jako fini, prve vrste
piščanci
za oereti In peci, kakor tudi zajamčeno uveza
kurja jajca
v poljubnih množinah se dobivajo vsak dan pri tvrdki (933—2)
H. Fajdiga
T 1 Juhljaiii. na Dolenjski cesti.
Dotičnim, ki žele kupiti po ceni kolo, uljudno naznanjam, da sem prevzel v razprodajo
ter 52 različnih koles tsu
iz konkurzne mase F. Kavčič in drug, katere oddajam de pod tovarniško ceno; mej temi so 4 tandemi in 8 damskih koles po izredno nizki ceni. Kolesa so v baraki na dvorišču, Rimska cesta 9.
Kdor želi po ceni si nabaviti kolo, naj se obrne na
xxxxxxxxxxxxxxx><
(901-2)
Naznanilo.
Zarad preselitve trgovine
se razprodaja od ponedeljka 7. maja 19CO. 1. naprej
pri J. Grobelniku
LJUBLJANA GKLsiTmi trg- 20 LJUBLJANA ▼©© maauiaJst-usa© blago
o o
■»«   zares  čudovito  ar.—idfew—in c«
Ugodna prilika za cenen nakup blaga za damske obleke vseh vrst, suknenega blaga za obleke za gospode in za dečke; belega blaga, Sifonov, kotonov in cefirov, zagri-njal, preprog, garnitur itd. itd.
»rllike.
xxxxxxxx>ooooo
IvrlajaUlj in odgovorni urednik: Josip NolIL
IdsjhdMi in tisk .Narodne Tiskarne*.
80