DRIISTVENK Tabor v Št. Iljn y Slovenskih goricah V nedeljo 12. septembra se vrši v Št. Ilju v Slovenskih gcricah obmejni alovenski tabor, na katerega so vabljeni Slovenci in Slovenke iz vsega obmejnega ozemlja. Spored tabora: Ob 7.30 sprejem gostov na kolodvoru in odhod z godbo na čelu v vaa. Ob 9.30 sv. masa in pridiga na prostem. Po alužbi božji javno zborovanje; govorijo: minister dr. Miha Krek, profesor dr. Franc Sušnjk, podžupan mariborski Franjo žebot. — Popoldne večernice. Po večernicah javna telovadba fantovskih krožkov. Tabor se vrši ob vsakem vremenu. Vlaki vozijo \z Maribcra: ob 7, ob 10 in ob 13. —• Za prehrano bo preskrbljeno. Vablmo prebivalatvo Slovenakih gorlo ln Kozjaka ter Mariborčane ln okolifiane, da ae v vellkem Stevilu udeležijo tega pomembnega tabora! Mariborčanl ln okollčanl te proaijo, da Javijo marlborskemu piipravljalnemu odboru udeležbo, da moremo železnlSkl upravl Javltl radl ojaCltve vlakov. Ker Je fientlljaki tabor letoSnja prva veCja prlreditev v teh krajih, proalmo obllne udeležbe. Pripravljalnl odbor. # Sv. Jurij ob Taboru. V nedeljo 12. aeptembra bo v Sv. Juriju ob Taboru velik prosvetni tabor. Ob 8.S0 zbiralisče v Ojstriški vasl in aprejem gostov, g. bana dr. NatlaCena ln drugib. odličnlkov. Ob 10 alovesna sv. maša na prostem z ljudskim petjem. Po sv. maši zborovanje pred cerkvijo. Govorila bosta g. prof. Bitenc Mirko Iz Celja in g. Turnšek Pongrac. Ob 13.30 v farni cerkvi slovesne veečrnice, ob 14.30 športno-gimnastičen nastop fantov tn deklet. Bodna pri Gornjem gradu. Trdnjave padajo! Be pred nedavnim bi bilo kar predrzno misliti, da bl mogla v Bočni živeti organizacija, ki ne bl bila liberalno ln jugoslavenarsko pobarvana. Toda nedelja 29. avgusta nas je drugače prepri(ala. Mogočno katoliško elovensko gibanje, ki je po letih preganjanja Se dvakrat silneje zaživelo, je našlo odmeva tudi v Bočni. Fantje, ki znamenje časa razumejo, so ustanovili krožek ter začeli s tihim, a vztrajnim delom. Osemdesetletnfg. župnik Jim je dal za aestanke župnišče na razpolago, ker je spoznal vso važnost fantovskega dela. Da avoj delovni program tudi Javno lzpovedo, so priredili omenjeno nedeljo Jegličevo komemoracijo, združeno s telovadnim nastopom. Bil Je to njihov nadvse Casten krst. Na vrtu prijazne Zmavčeve gostilne se je zbralo kar lepo število slovenako zavednih Bočanov, med njimi najuglednejše domače osebnosti, ki ¦o a tem dall priznanje fantovskemu hotenju. Deklamaciji mladca ln z globoko doživeto besedo oamošolca Presečnika podani recitaci;ji je ¦ledll načelen govor vaditelja, ki je z vso jasnoatjo poudaril ves smisel borbe: slovenstvo in katollštvo. Govor o Jegllču pa Je dokazal, da Je bilo prav to dvoje oalsč vaega njegovega žrtvovanja. Prt telovadnem nastopu so lzvajali proste vaje članl In mladci domačega odseka ter Bosednjlh: lz Mozirja, Smartha, Ljubnega in Nove Stlfte. Moralno ln gmotno Je prireditev uapela v najvefije sadovoljstvo prlrediteljev, posebno Se, ker Je bila nameravana za najožjl okvlr. V prlznanje pa Je trebs omenltl, da bd aicer nenaklonjene etranl nl nihče skušal prireditve kakorkoll ovlratl, razen nekaj telesno, zlasti pa Se duSevno nedozorelih fantalinov, kl vidijo smlsel ln vižek nacionalno »edinstvojuačega« dela v lomljenju nedolžnih mlajev, o perečlh vpraSanjlh pa, ki naše narodno zlvljenje more, se jlm nlti ne sanja. Za take mušice ae slon ne briga. Sv. Mohor prl Rogaškl Slatbil. Tabor fantov ln mož za rogasko dekanijo se bo vršil na Rodnah 12. septembra. Fantje In možje, na plan, da pokažemo naš verski nastop! Vabljeni ste iz vse dekanije v obilnem Stevilu! Vuzenica. Naš kmet gleda z obupom na avoja polja, kl mu letoa daleč ne bodo dala toliko, da bi preživel svojo družino. Tudi delavec bo letošnjo zimo trpel pomanjkanje kljub 16urnemu delavniku. Kaj pa naša mladina? Spi. Prebudi se le, če kje v bližini v kaki krCmi zahrešči harmonika. če mlajšega človeka nagovarjaš v kako rcs dobro organizacijo, te bo najprej vprašal, ali bo kdo tam dal za pijačo in če bo ples. Fantje iz Vuzenice! Malo na3 je, a ne držimo tudi za bodočnost rok križem! Strnimo se v vrstc katoliškega fantovskega odseka in pokažimo, da smo sinovi krščanskih staršev in ne komunisti, kakor nas nazivajo starejši ljudje! Na prosvetno delo, da ne bo naša sicer dobra župnija,' kar se tiče dobrega društvenega delovanja, tako daleč za drugimi! PROSVETNA DRUŠTVA — POZOR! Dne 29. Junlja tmo predstavljali dve lgri: »Jeza nad petellnom ln kes«, spiaal Viljelm Pailler, ln »Carodejna brivnlca«, epiaal Vodopivec. Dne 13. avgusta pa doblmo od nekega >Udru2enja« to-le plsmo: »Proalmo vaa, da nam nakažete z& vprizoritev Igre Viljelm Pollla avtorako tantljemo v znesku 100 dln ln za naš danasnji dopla 1.50 dln, skupno 101.50 din. Dragotin Vodopiveo, katerega lgro Carobna palica (?) ate tudl vprizorili, nl pri naa udružen.« Torej Je V. PoUla bU udružen?? Na to Bmo proaill »TJdruženje«, da nam tantijemo znlža, a »Udruženje« je odgovorilo, da tega ne more storltl. Zdaj smo pa »Udruženju« odgovorlH, da je igra >Jeza nad petelinom ln kes« lzšla v zbirki ljudskih lger, n. snopič, leta 1901 in da je pisec lgre Viljelm Pailler umrl 17. marca 1895. Prašall smo tudi, kateri naslednik pisca Paillerja je k >Udruženju« pristopil, kdaj, kje in kako. A odgovora nlsmo prejeli. Zakaj je »Udruženje« od nas zahtevalo tantijemo, ker dotični pisec ni bil udružen? Mnenja smo, da zato, ker so mislili: Kleriki'oc (Katoliško prosvetno društvo) je boječ, vse verjame in bo zahtevano plačal. Toda »Udruženje« ae je hudo opeklo. Skazalo ae je, da je nevedno, a tudi skrajno predrzno, ker je zahtevalo tantijemo od pisca, kl nl le udružen, marveč ]e že umrl leta 1895 in ae ni pisal »Poilla«, marveč Pailler. Torej društva, pozor! Preden igrate, pozvedite, koliko se zahteva za tantijemo. Prihova. Umrla je n^. Prihovi prevžitkarica Cernec Ana, p. d. Gavžnarca, stara 69 let. Bila je dobra, pobožna žena. Njen mož je potožil: Vse sem bil: otrok, fant, mož, gospodar, prevžitkar tn aedaj sem še vdovec. To bo moj konec! — Blaga žena naj počiva v miru! Studenice. žalostno so zapeli zvonovi v ponedeljek 30. avgusta In nam naznanili tužno veat, da se je poslovila od naa in avoje družine vzorna mati. Uršula Vidmar je bila zvesta svojemu možu skozi 44 let. Svoje otroke je vzgajala v verakem strahu ter sama rada pristopala k mizi Ckwpodovl. NJena priljubljenoat m Je pokazala1 pa dan pogreba, ko so ji nanosill od vseh stranl Vencev in rož, katere Je vedno tako ljubila. Naj ji sveti večna luč — preostallm naše nožalje! Loka pri Zidanem mostu. V nedeljo 29. avgu¦ta je umrl od kapi zadet g. Janez Novak, brat pred enim mesecem umrlega Franca Novaka. Vest o neiiadni smrti je presunila vse farane, ker so ranjkega apoštovali ln Ijublll kot poStenjaka in miroljubnega človeka. Naj mu sveti večna luč! Planina pri Sevnicl. Umrl je 31. avgusta g. Jurij Zibret v Pristovi, star 83 let. Prl odprtem grobu 2. aeptembra mu Je govoril v slovo g. župnik. Rajnl je bil akrben gospodar In oCe enajstih otrok, šest jih živi, pet jih je že umrlo. Zadnja leta je bil bolj rahlega zdravja, vendar ni miroval; vedno je doma delal kako lahko delo ln varcval vnuke. Dragi sosed, počivaj v miru — domčim pa naše sožalje!