Lir 800 Lir 1.500 Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredništvo : Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Polletna naročnina Letna naročnina . Letna inozemstvo . Poštno ček. račun: štev. 24/12410 Leto IX. - Štev. 22 Gorica - četrtek 30. maja 1957 - Trst Posamezna Številka L. 30 DVA KARDINALA V preteklih treh tednih je svetovno časopisje veliko pisalo o kardinalu Višinskem. Najprej so njegov °bisk v Rimu napovedovali, nato so kardinala spremljali na njegovi poti l'i končno so poročali o njegovem bivanju v Rimu precej na dolgo in slroko. Za kardinala Višinskega se Je zunimalo tudi časopisje, ki sicer ne poroča rado o življenju katol. Cerkve. Zlasti pa se je za poljskega primasa zanimal en del komunističnega časopisju, namreč titovsko usmerjeni, če ga smemo tako l7nenovati. Da je obisk kardinala Višinskega zbudil toliko pozornosti v svetu, moramo pripisovati dvema dejstvoma: prvič dejstvu, da je bil Prej več let zaprt in preganjan; drugič pa dejstvu, da je po izpustili na svobodo dosegel s poljskim komunističnim prvakom Gomulko nekak »modus vivendiv. med katol. Cerk vi jo na Poljskem ter med tamkajšnjim režimom. »Modus vi-vendiu. pomeni tiho sožitje, ki ga skleneta dva, ki sicer drug drugega Uradno ne priznavata, vendar vesta, da morata skupaj živeti in da je zato najbolje za oba. če odpravita bojno stanje med sabo. To je dosegel kardinal Višinski skupaj s poljskim episkopatom za katol. Cerkev v svoji državi. Dejstva govore: Pred Gomulko je bilo večje število škofov zaprtih, nekateri so bili 'obsojeni na dolge zaporne kazni, ■llnitgi duhovniki, redovniki, redovnice so bili prav tako po zaporih. J7 šolah je bil prepovedan pouk krščanskega nauka, katol. časopisje je bilo ali prepovedano ali pa pod strogo kontrolo režima; ta slednji Je na vso moč podpiral gibanje »Pa.v« nekaterih odpadlih duhovnikov in laikov, ki so sodelovali z režimom, čeprav jih je Cerkev obsodila. Taka in podobna dejstva so vladala na Poljskem pred dogovorom Višinski-Gomulka. Ko je prišel na oblast Gomulka, Je tckoj izpustil kardinala Višinskega in ostale škofe. Uvedli so novo sodno preiskavo in priznali, da so bili škofje ,po nedolžnem obsojeni. Po tem prvem koraku, ki ga je storila vlada na svojo odgovornost, Je prišlo do mirnega sožitja med katol. Cerkvijo in režimom, tako da so pri letošnjih volitvah v mesecu januarju tudi katoličani glasovali za vladno listo in to na poziv samega poljskega episkopata. V zapadnem svetu smo bili izne-nadeni nad takim razvojem dejstev. Iznenadil nas je Gomulka, ki je izpustil škofe in priznal njih nedolžnost ter prvi pokazal željo, popraviti nekatere krivice storjene Cerkvi. Iznenadil nas je poljski episko-pat, ki je nato podprl Gomulko. f endar, če stvari gledamo nepristransko, ni to nobeno priznanje Cerkve komunizmu, kot hočejo nekateri prikazati. Poljski komunistični režim sam je prvi priznal svoj Pogrešek in krivico ter jo vsaj deloma popravil. V takem ozračju Cerkev ni mogla ostati gluha in nepristopna: da reši sebe in poljski narod hujšega, je pristala na dogovor, potem ko je dobila potrebne garancije zase in za svoje božje poslanstvo. S tem je Cerkev samo pokazala, da se ne bori zaradi boja, temveč za obrambo svojih pravic in Pravic vernikov zoper nasilje in zlo. Če ji njene osnovne pravice in svoboščine garantirajo, je pripravljena na sožitje s katerim koli režimom, tudi s komunističnim, vendar ne kot sužnja ali dekla, temveč kot po božje pravni uredbi suverena družba. Ni pa dogovor Višinski-Go-niulka priznanje komunizmu, ker tako priznanje ni mogoče po samem notranjem nasprotju, kajti komuni- stični nauk je zmoten v premnogih svojih trditvah, zato ga Cerkev nikoli ne more priznati. Tako je po našem mnenju pravilno ocenjevanje poljskih cerkvenih razmer in ne kot ga hočejo prikazati titovsko usmerjeni listi. Iz njih pisanja in izrednega zanimanja za kardinala Višinskega bi človek sklepal, da bi tudi kje drugje radi dosegli enako ureditev. Toda naj ne pozabijo: ob kardinalu Višinskem je stala senca kardinala Alojzija Stepinca. Več let sta delila enako usodo; oba po nedolžnem obsojena in zaprta, oba v zaporu povzdignjena v kardinalsko čast, oba nesporna duhovna voditelja svojega ljudstva. Toda lani se je njuna pot začela razlikovati. Višinski je dosegel svobodo in sedaj je smel obiskati svetega očeta, da mu je ta osebno položil kardinalski klobuk na glavo. Stepinac pa še vedno životari v Krašiču pod strogim policijskim nadzorstvom. Zakaj ta razlika? Ne- kateri pravijo, da hodi Gomulka po Titovih potih. Toda reči bi morali, da je Gomulka Tila prehitel, kajti kardinala Višinskega obisk v Vatikanu glasno kliče tudi Titu in jugoslovanskim mogotcem, da se časi spreminjajo in da je treba hiteti, če nočejo, da jih pretečejo. Če je do sedaj Tito rad trdil, da je Vatikan, da je katol. Cerkev, ki noče pomiritve, ima sedaj na Poljskem zgled, da se Cerkev nikoli ne izmika pomiritvi, če le gre za pomiritev in sožitje in ne za njeno suženjstvo. Če bo pa Tito še naprej odlašal z izpustitvijo kardinala Stepinca. potem bo to zopet samo nov dokaz, da Titu ne gre za pomiritev s katol. Cerkvijo, temveč za njeno usužnjenje in uničenje. Potem pa tudi ve, da pomiritve ne bo imel. Naj ne pozabi na junijski dogodek v Poznanju in na oktobrske v Budimpešti. Tudi jugoslovansko I judstvo se utegne dvigniti za svojo duhovno in versko svobodo. — Za železno zaveso Po izjavah jugoslovanskih političnih krogov se odnošaji med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo izboljšujejo. Obe strani težita za tem, da najdeta način sožitja in nenapadanja med obema vrstama komunizma. Sovjetska zveza ne želi spraviti Jugoslavije v svoj blok, Jugoslavija pa naj gleda, da ne bo titovstvo pognalo svojih korenin v sovjetskih podložniških državah. Jugoslaviji je tako stališče dobrodošlo, saj bo tako laliko taktizirala med obema blokoma. Tito sam je izjavil, da je Jugoslavija sedaj pripravljena na sodelovanje, a Sovjetska zveza naj zapove drugim, da prenehajo z napadi na Jugoslavijo. Znak, da se razmere med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo zares izboljšujejo, je videti tudi v tem, da so sedaj padle ovire za o-bisk jugoslovanskega obrambnega ministra gen. Gošnjaka v Moskvi. Poleg tega so že napovedali obisk češkoslovaške delegacije v Jugoslaviji. Prihodnji mesec junij bosta namreč obiskala Beograd češkoslovaški ministrski predsednik Viljem Široki in zunanji minister, poleg drugih delegatov. To bo prvi uradni obisk iz satelitskih držav v Jugoslaviji po madžarski revoluciji lani oktobra meseca. Prav tako so dosegli sporazum o obisku, ki ga bo kitajski ministrski predsednik in zunanji minister napravil v bližnji prihodnosti v Jugoslaviji. Končno vedo povedali, da namerava Tito na obiske, in sicer v Libanon. Pomlad se bo torej zaključila v Beogradu z veliko zunanjepolitično delavnostjo. Gospodarske težave na Poljskem Na Poljskem se iz dneva v dan slabša gospodarski položaj. Slabo stanje je priznal tudi sam Gomulka, ki toži, kako težko je popravljati napake preteklosti, ki jih je zakrivila stalinovsko usmerjena poljska vlada. V času, ko je bila Poljska popolni satelit Sovjetske zveze, je bilo preveč načrtovanja, blazno ustanavljanje novih tovarn, podržavljanje obrti, pretirano izkoriščanje rudnikov, kolektivizacija kmetijstva in mnogo podobnega, kar je spravilo državno gospodarstvo na rob propada, ljudstvo pa v nepopisno bedo in na rob upornosti. Ko so se pred leti začeli prvi upori v Poznanjit, je morala Moskva popustiti in dati Varšavi več svobode. Toda poljska pot v socializem je še dolga. Poljski kmet nima dovolj živine, niti semen in gnojil. Tovarne so brez zadostnih surovin in so delavci zato brezposelni. Stavke, ki se znova pojavljajo, utegnejo zgubiti zaupanje v novo vlado Gomulke in pri-tirati obupance do nove revolucije. Gomulka se dobro zaveda, da Poljska pričakuje ozdravitev lastnega gospodarstva. Zaveda pa se dobro, da se Poljska z lastnimi silami ne more postaviti na sigurna tla. Zato se je obrnil za nujno po; moč na ZDA. Kaj naj sedaj napravi zapadni svet? Ali naj Poljski odreče pomoč, ker tam vladajo komunisti, ker je Poljska član varšavskega pakta? Pred temi vprašanji stoji Poljska in zapadni svet. Kaj je sklenila »mešana komisija"? Ko se je podpisal londonski sporazum, so določili, da bo za izvedbo tega sporazuma skrbela posebna i-talijansko-jugoslovanska mešana komisija, ki se bo sestajala dvakrat v letu izmenoma v, Rimu in Beogradu. Pretekli teden se je vršila v Rimu prva taka seja. Povzročila je precej pozornosti, bojazni in praznih upov. Italijanske nacionalistične organizacije so dvignile svoj glas in pošiljale pozive vladi, naj se ne prenagli, češ da se italijanski manjšini v Istri ne da več pomagati, ker se je skoraj vsa izselila, Slovenci pa po mnenju teh nacionalistov itak uživajo v Trstu preveč pravic. Pretekli četrtek je ta komisija zaključila svoje prvo zasedanje. Vnovič se namerava sestati v oktobru v Beogradu. V Rimu so sestavljali menda samo pravilnik, kako bo v bodoče poslovala ta komisija, kdo se bo mogel nanjo obrniti in kakšen bo postopek za morebitne pritožbe. Izdati imajo menda točna navodila za širšo javnost, kako se bodo mogle zatekati k tej komisiji manjšine v Trstu in Istri. Seveda na tem prvem zasedanju ni bilo brez napitnic in izjav o prisrčnih odnosih med obema sosednjima državama in o načrtih, kako bi se ti odnosi še izboljšali. Društvo »Pravnik«, v katerem so slovenski tržaški odvetniki, je poslalo načelniku italijanskih in jugoslovanskih članov te komisije zelo stvarno peticijo, naj bi manjšinski statut postal v obeh državah državni zakon. Res je nerazumljivo, kako da manjšinskega statuta še niso uzakonili. Verjetno čakajo, da se prej manjšine reducirajo na minimum. Saj se tudi beneškim Slovencem e-nako godi. Leta 1866 so jim oblju- V svobodnem svetu Odločilni dnevi za Zolijevo vlado Adone Zoli, ki je pretekli teden sestavil novo vlado iz samih demokristjanov, je ta teden prebil v posvetovanju z ministri za sestavo vladnega programa. V ponedeljek je bila zaključna seja v ta namen. Nato je določeno, da se Zoli predstavi parlamentu. Kako ga bo parlament sprejel, je pa še vedno negotovo. Možno je, da bo Zolija podprla skrajna desnica, ker se boji novih volitev in ker ne mara, da bi znova prišlo do vlade treh, oziroma štirih strank. Možno je pa tudi, da bodo celo nekateri demokristjani glasovali proti Zoliju, če ne bodo soglasni z njegovim programom, in da bo zato Zoli dobil že pri prvem glasovanju nezaupnico. Vsaka napoved o izidu glasovanja je zato preuranjena in je treba počakati dogodkov. Vladna kriza v Franciji Rimski vladni krizi je takoj sledila vladna kriza v Franciji. Francoska, vlada sicer ni dobila nezaupnice, a je ostala v manjšini. Predsednik vlade Mollet pa je kljub temu podal ostavko. Pogajanja o sestavi nove vlade kar ne morejo iz zagate. Republiški predsednik je sedaj poklical na posvetovanje bivšega ministrskega predsednika Pleva-na, naj on skuša iz razgovorov z raznimi političnimi predstavniki ugotoviti, kako bi sestavili novo vlado. Nova vlada stoji pred tremi težkimi nalogami: ureditev finančnega stanja, alžirsko vprašanje in odobritev pogodbe o Skupnem evropskem tržišču in Evratomu. Predsednik republike Co-ty, ki bi moral biti 2. junija na obisku v Washingtonu, je sedaj moral obisk v ZDA odložiti. To daje slutiti, da bo francoska vladna kriza še- dolga. Kdo bo sposoben sestaviti novo francosko vlado? Oči mnogih so u-prte v Plevana, ki bi bil sposoben dobiti primerno posojilo, ki ga Francija nujno potrebuje. Toda kdorkoli bo sestavil novo vlado, bo postavljen pred rešitev gornjih treh vprašanj. Ameriški načrt za razorožitev Težave, ki jih ima razorožitveni pododbor, ki že dalj časa zaseda v Londonu, se niso prav nič zmanjšale. Zastopniki vodilnih sil so se podali domov po nova navodila. Medtem pa je Amerika podala nov neuraden načrt, kako doseči toliko zaželeno razorožitev. Novi načrt obsega tri točke: a) Zaloge konvencionalnega orožja naj se spravijo v skladišča pod mednarodnim nadzorstvom. b) Postavi naj se obojestransko letalsko nadzorstvo na določenem prostoru, ki naj se pozneje polagoma razširi. c) Pripraviti način za nadzorstvo nad atomsko tekmo med državami, ki jfe imajo atomsko orožje. Države pa, ki še atomskega orožja nimajo, naj bi ga sploh ne začele izdelovati. Na ta način bi monopol nad a-tomskim orožjem ostal v lasti Združenih držav, Sovjetske zveze in Velike Britanije. To naj bi bila glavna načela, ki jih je dobil ameriški zastopnik za pogajanja v Londonu. Kake predloge bo prinesel sovjetski zastopnik, pa še ni znano. bili vse pravice. Naši krvni bratje čakajo ondi že več kot 90 let, da se obljube izpolnijo. Verjetno se s tem odlaša z namenom, da medtem Slovenci izgubijo svojo narodno zavest. Adenauer v Washingtonu Te dni je na'obisku v Združenih državah nemški kancler Adenauer. Mnogi sodijo, da je to kanclerjevo potovanje začetek predvolilne kampanje. V jeseni bodo namreč v Zapadni Nemčiji volitve. Volilni boj se ne bo vršil le okoli notranjepolitičnih vprašanj, ampak zlasti okoli zunanje političnih zadev. V notranji politiki ni dvoma, da so v Zapadni Nemčiji zadovoljni z Ade-nauerjevo politiko; težje pa je vprašanje zunanje politike, lin tu bo boj težji, saj bo od odločitve na volitvah odvisna bodočnost Zapadite Nemčije. Ameriški zunanji minister je dal Adenauerju zagotovilo, da Amerika ne bo sprejela nikakega sporazuma, ki bi slonel na razdelitvi Nemčije. Adenauerju pa to zagotovilo ni dovolj. Adenauerjeva zahteva sloni na tem, da se vprašanje razorožitve ne sme za nobeno ceno reševati ločeno od nemškega vprašanja. Ta zahteva ima svojo utemeljitev v tem, da Sovjeti ne marajo opustiti svojega vojaškega nadzorstva nad upornimi podložniškimi državami, med katere spada tudi Vzhodna Nemčija. Demonstracije na Formozi Z Daljnega Vzhoda ni bilo že dalj časa nobenih vznemirljivih novic. Kar nenadoma pa se je tudi tam položaj nekoliko razgibal. V Tajpe-liu, glavnem mestu Formoze, so preteklo soboto nenadoma izbruhnile hude demonstracije zoper A-merikance. Kakih trideset tisoč demonstrantov je napadlo ameriško veleposlaništvo in ga opustošilo. Človeških žrtev menda ni bilo, pač pa je bilo več ranjenih. Vzrok za to nenadno demonstracijo je bila oprostitev nekega ameriškega podčastnika, ki je letos v marcu ustrelil kitajskega domačina. Ker je sodišče ameriškega vojaka oprostilo, je to izzvalo hudo ljudsko nevoljo, ki se je izprevrgla v demonstracijo. Zdi se, da je bil to le zunanji povod in da ima nevolja zoper Arne-rikance globlje koren'.ne med domačini na Formozi. General Čangkaj-šek je odslovil poveljnika policijskih sil in vojaškega komandanta v Tajpeliu, češ da nista znala preprečiti demonstracije. Možno je, da bo vso zadevo izrabila pekinška komunistična vlada za novo ofenzivo zoper nacionalistični režim na Formozi. »STALINA« POSTAVLJAJO POKONCI Patrioti so med revolucijo podrli Stalinov kip v Budimpešti. Kadar pa ga ho rešil ponižanja in bo poskrbel, da bo kip spet na prvotnem mestu do 15. decembra. ITAL. MINISTRSKI PREDSEDNIK Senator Adone Zoli je 89. italijanski ministrski predsednik in 17. >po padcu fašizma. Njegovo je 43. ime na seznamu, ki ga je otvoril v iparcu-juliju 1818 Cesare Balbo. V tem seznamu sta najipogostejši imeni Depretis in De Gasperi, ki sta vsak predsedovala osmim različnim vladam. Sledijo jim Giolitti in Di Rubini s petimi predsedništvi in Crispi 3 štirimi. VAL VROČINE V MEHIKI V severni Mehjiki je vročina dosegla 41 stopinj v senci. Mesto Montere, ki šteje 300.000 prebivalcev, je brez vode, ker so se vsi izviri posušili. Med prebivalstvom so se pojavile nalezljive bolezni. Zlasti so prizadeti otroci. Nad 300 so jih sprejeli v bolnišnico, izmed katerih jih je umrlo že okrog 20. Posebno se je razširila otroška paraliza. V zadnjih dneh je za to strašno boleznijo obolelo okrog 100 otrok. KATOLIŠKI GLAS T ------ "" NAŠ TEDEN V CERKVI 2. 6. nedelja po Vnebohodu: sv. Marcelin, m. 3. 6. pondeljek: sv. Pavla, d. m. 4. 6. torek: sv. Kvirin* šk., m. 5. 6. sreda: sv. Julijan, m. 6. 6. četrtek: sv. Norbert. šk. 7. 6. petek, prvi, sv. Robert, o. 8. 6. sobota: sv. Medard, šk. * SV. NORBERT (f 1134). Spočetka je živel zelo posvetno in razkošno. Leta 1115 se je popolnoma spremenil. Ko je namreč jezdil na konju, ga je zalotilu nevihta. IZ SV. EVANGELIJA isti čas je rekel Jezus svo-\Mj jim učencem: »Kadar pri- XX de Tolažnik, ki vam ga bom jaz poslal od Očeta, Duh resnice, ki izhaja iz Očeta, bo on pričeval o meni. Pa tudi vi bo-' ste pričevali, ker ste od začetka pri meni. To sem vam povedal, da se ne pohujšate. Iz shodnic vas bodo izob-čevali; pride celo ura, da bo vsak, ki vas umori, menil, da Bogu služi. In to vam bodo storili, ker niso spoznali ne Očeta ne mene. A to sem vam rekel, da se boste, ko pride ura za to, spominjali, da sem vam jaz povedal.a * Navedeni evangelij pove sledeče: da je Zveličar pred svojim odhodom apostolom obljubil Tolažnika Sv. Duha, Svojega nebeškega naslednika, ki bo apostole (in vernike) poučil, vodil in čuval. Hkrati je Učenik svojim učencem napovedal boj in kruto preganjanje s strani nasprotnikov. Ta napoved se je kasneje do pičice izpolnila. Odrešenik je s tem dokazal, da je bil vsevedni Bog, nezmotljivi Učenik in Prerok. — Nato je povedal razlog apostolskega preganjanja: vzrok nasprotovanja bo nevednost preganjalcev, nerazumljiva zaslepljenost vseh tistih mogotcev, ki očitnim božjim dokazom niso hoteli verjeti. Tako daleč bodo zaslepljeni tisti preganjalci, da bodo celo umore in riaj-hujše zločine opravičevali in jih smatrali za dobra dela. Zdi se, da ta logika in to mišljenje nikoli ne preneha. Preganjalci vere in Boga so v bistvu vedno enaki. Ali si z Bogom, in sicer v celoti, ali pa proti Njemu. Tretje poti ni. Kdor ni z Bogom, je proti Njemu. Trpke so Jezusove besede: »niso spoznali ne Očeta ne mene.« Niso Beseda sv. očeta strela je udarila blizu njega, konj, prestrašen, ga je vrgel s sedla. Kot nekdaj Savel je zaslišal glas, naj se spreobrne. Glas milosti je obrodil odličen sad. Norbert je prodal vse imetje, dal v dobre namene in začel krepostno živeti. Postal je duhovnik, škof, ustanovil je reti pre-monstratenški, čigar naloga je predvsem spreobračali grešnike s pridigovanjem. Kdor je iz Boga, božjo besedo posluša. Dandanes je polno nesreč — z motorji, avtomobili, letali. Sami opomini: bodite pripravljeni za večnost. Svet mine. spoznali Boga ne Njegovega Sina, ker niso hoteli. Niso jih priznali. Dana jim je bila možnost, ponujena jim .je bila milost, mogli bi imeti vero, a so vse skupaj odklonili in zavrgli. Na njihovih dušah je ležal težek zločin. — Še danes je polno ljudi, ki Zveličarja ne poznajo in ne priznajo. Kako žalostna in pomilovanja vredna bitja so take osebe! Pomnimo, da ni važnejše in potreb-nejše stvari, kot je vera v Boga in versko življenje. Vedimo tudi to resnico: da so med verskimi neved-neži nele pogani in brezverci, ampak tudi verski brezbrižneži in inlačneži; vsi tisti, ki imajo vse potrebne vere, verskega znanja, verske globine in velike ljubezni do Boga in do Jezusa Kristusa. — Kolikim ljudem bi mogel ljubeznivi Zveličar izreči tisti težek očitek: Niste me spoznali! Ne poznate me, ker mi ne služite! Ne poznate me, ker me ne ljubite! Ne poznate me, ker me ne priznavate, ker mi ne služite! Ne poznate me, ker me ne častite! Ne poznate me, ker me zanemarjate! Ne poznate me, ker me z grehi psujete! Ne poznate me, ker kršite mojo postavo, moje zapovedi, dolžno ljubezen do Boga in bližnjega! Ne poznate me, ker me z grehi križate! Ne poznate me, ker ne prihajate k meni v cerkev! Ker ne živite po mojih naukih! Ker ne gojite iskrene ljubezni do Boga, mene in bližnjega! Ne poznate me, ker ne ljubite sv. obhajila! Sv. Hostija, to sem Jaz! Ne poznate me, ker ne ljubite svetosti, svetega življenja! Ne poznate me, ker me ne postavljate na prvo mesto, ampak često daleč za grešnimi ljudmi in ničvrednimi stvarmi, za vašim ugodjem in korisitmi! — Poznamo mi in ljubimo resnično Jezusa? Bolj kot vse drugo tega sveta?! Isti dan, ko je sv. oče sprejel kardinala Višinskega in mu položil kardinalski klobuk na glavo v znamenju kardinalske časti, je izdal tudi encikliko o sveten) mučencu Andreju Boboli. Ob sprejemu poljskega kardinala in ostalih poljskih škofov ni sv. oče imel nobenega javnega govora, zato pa je izdal omenjeno encikliko. Gotovo smemo zato imeti to encikliko kot naročilo Pija XII. zvestemu kardinalu Višinskemu, poljskemu episkopatu in vsemu poljskemu Ijiulstvu. Kaj jim je hotel posebej povetlali, je razvidno iz drugega dela enciklike. V prvem delu sv. oče opisuje življenje sv. mučenca, v drugem pa se ustavi ob zgledu, ki ga je dal ta junaški borec Kristusov. Pri tem položi, kako v mnogih krščanskih deželah peša sv. vera, ker jih je zajel val materializma in verske nevednosti. Drugod pa sv. vero naučil od komunistov. KORISTNI NAČRTI Izvedenci angleške mornarice proučujejo, kako bi križarke predelali v velike petrolejske ladje. Bil je nekoč sodnik . noma drugače zasukala. V zakristiji sname oficir svojo vojaško čepico, se vrže pred duhovnika na kolena in ga prosi odpuščenja, da je tako trdo ravnal z njim, a da je moral tako postopati — zaradi vojakov, da jih vara. Govoril je kar v dobri nemščini. Duhovnik je hitro spoznal ves položaj in hotel klečečemu stotniku pomagati, da vstane. Toda častnik tega ni dopustil. »Katoličan sem — je dejal — in bi po toliko letih rad zopet enkrat prejel svete zakramente. Nikjer nimam priložnosti za to, šele sedaj se mi nudi ta-le dramatičen način.« Iz srca rad — tako je pozneje pripovedoval pater — sem mu pomagal, da je opravil sv. spoved, saj je bil nad vse dobro pripravljen. Nato sem mu iz svoje burze, ki jo v teh krajih vedno nosim okrog vratu, kar v zakristiji podelil sveto obhajilo. In tako nihče od vojakov niti slutil ni, kaj se je v onem trenutku odigralo v zakristiji. Po sv. obhajilu mi je oficir poljubil roko, si zopet nadel vojaško čepico in br-zega koraka skozi cerkev odhitel k svoji četi. Pred cerkvijo se je trenutek za tem razlegalo kratko, ostro povelje za odhod, začuli so se trdi koraki odhajajočih vojakov, nato pa je zopet zavladal mir in tišina. Tudi jaz sem stopil iz zakristije, Skoraj vsaka pravljica se začne: bilo je nekoč... Morda hoče s tem povedati, da bi se tako lepa zgodbica danes ne mogla več prigoditi. Vendar se tudi dandanes zgodi kaj, kar je vredno prištevati k pravljičnim slikam. # Bil je na Angleškem sodnik. Časopisi niso objavili njegovega imena; iz skromnosti ni hotel, da pride njegovo ime v javnost; morda tudi zato, ker njegovo, si* cer lepo dejanje, . ni bilo popolnoma v skladu s kazenskim zakonikom in jetniškimi predpisi. •H Bil je pa tudi jetnik. Moški, obsojen zaradi goljufije, v zaporu. Tudi njegovo ime je ostalo nepoznano javnosti. Imel je doma ženo in hčerko. Kmalu po moževi aretaciji je žena — protestantinja dosegla ločitev zakona. Obdržala si je hčerko. Pozneje se je odločila, da odpotuje v A-meriko, v Kanado. Želela je pa, da bi hčerka še enkrat videla očeta pred odhodom v Kanado. Verjetno, da bi ga potem nikoli več ne videla. Pisala je sodniku zaradi nameravanega obiska, ali bi ga hotel dovoliti. Mislil je sodnik nekaj časa. Dobro* 0-bisk bo dovolil, pa samo pod enim pogojem. Nič otroka v zapor. Otrok ne sme videti očeta v ječi za železno ograjo, v jetniški obleki s številko. Ukaže prinesti lepo novo obleko, katero je nosil kaznjenec, ko so ga privedli v zapor. Izroči jo možu, naj se preobleče. Da mu listek z naslovom. Naj gre preoblečen v tisto stanovanje, tam ga bo čakala žena s hčerko. Želi, da se potem vrne v zapor. Da mu tudi izpustnico, ter mu reče, z lahnim poudarkom: Na svidenje! * Ko je kaznjenec korakal po šumnih prometnih ulicah velikega mesta, se je večkrat ozrl, ali ga ne morda kdo zasleduje ali opazuje. Ne, nobenega ni bilo. Ustavi se, ko pride pred hišo, katere na« slov je stal na listku. Gre notri. Bilo je lepo stanovanje, gosposko, vendar domače in prikupljivo. Imelo je do ti knjig. V sprejemni sobi na mizi čaj in pecivo. Čez nekaj časa pride hčerka z materjo. Čudila se je, da ima oče v mestu talko lepo stanovanje. Tudi potice so boljše od domačih. Oče in hčerka sta preživela skupaj ves popoldan. Zvečer jo oče spremlja na postajo. Odpelje se z materjo v Ameriko, v Kanado. Imela bo v spominu očeta v lepi obleki, z gosposkim stanovanjem in sladkimi poticami. Da so očetu ob slovesu tekle de1>ele solze po licu, tega seveda ni videla. Tudi ni vedela, da je bila lepa hiša stanovanje sodnikovo. Kaznjenec se je vrnil v zapor, se preoblekel v jetniško pisano obleko, s številko. Postal je zopet, samo številka, kakor drugi. Ko se je sodnik drugo jutro vrnil v pisarno, so mu povedali, da se je kaznjenec že sinoči povrnil v zapor. Sodnik je prikimal ter raztresen iskal dalje med papirji. Ni vprašal po njem. Vedel je, da se bo vrnil. * Nekateri bi pohvalili sodnika, drugi ne. Je bilo njegovo dejanje nasprotno obstoječim predpisom? Mogoče da. Lahko, da je bil ta sodnik drugače zelo strog. Strogost mu pa ni branila, biti obenem človekoljuben. Ni hotel pokazati otroku ječo, rajši je pokazal jetniku prostost. Če bi otrok videl očeta v jetniški obleki, za zamreženimi okni, bi ta slika ostala otroku v spominu celo življenje. Na ta način bi bil nedolžni otrok kaznovan z dosmrtno kaznijo. Tega pa sodnik ni hotel. * Dosti se govori in piše o ravnanju z jetniki po zaporih. Eni so za bolj milo, človeško postopanje, drugi za bolj strogo. O-boji imajo prav. Ljudje niso vsi enaki. Enako postopanje lahko enega reši, drugega pa pokvari ali uniči. Morali bi preštudirati vsakega človeka posebej, vsak posameznik je svet zase. V Milanu so pred par leti napravili poskus: na dano častno besedo, da se bo po določenem času vrnil, so zaradi važnih o- Kratke novice Z LEDOM SO JO REŠILI Po 383 dnevih, ki jih je prebila v bolnici, se je končno vrnila na svoj dom mlada angleška mati Ellen Moore. Vrnila se je s svojim otrokom, ki ga je srečno porodila ipo zaslugi izredne pozornosti zdravnikov. Ellen Moore je v maju lanskega leta postala žrtev cestne nesreče. Na poti v bolnico na zdravniški pregled je padlo nanjo težko deblo in jo močno poškodovalo na glavi. V bolnici so jo operirali, a zdravniki so izjavili, da jo more rešiti le na najnižjo mogočo stopinjo znižana telesna temperatura s pomočjo plošč in mrzlih ventilatorjev. Mlada žena se je dolge mesece, in vedno nezavestna, borila med življenjem in smrtjo, a končno je zmagalo dvojno življenje v njej. Mlada mati je namreč srečno porodila svojega otroka in sedaj je tudi prišla k zavesti in te dni so zdravniki izjavili, da se lahko vrne na svoj dom. »PAŠA« AŽURNE OBALE Bogataš Aristotele Onassis, grški tovarnar orožja in lastnik številne trgovske mornarice, je gotovo menil, da bo njegovo ime še bolj zaslovelo, če povabi na večerjo 22 predstavnikov ameriškega tiska, ki so se udeležili filmskega festivala v Cannesu. Skupaj z dvaindvajsetimi časnikarji je povabil v svoj luksuzni hotel v Montecarlu tudi IS filmskih igralk. Tako je upal, da bo zabava uspela. Toda kako se je začudil, ko so začeli prihajati arne-rišlki časnikarji, a izmed 22 ni bilo niti enega moškega. Edini moški med 37 ženskami je bil on sam. NENAVADEN VIR ZASLUŽKA Joe \\ i ]k in- je prejel prvo nagrado za svoj obraz, ki je po mnenju razsodnikov najbolj neumen. Plačali so mu -1 milijone. Mož pa z nagrado ni bil preveč zadovoljen. Zvedel je, da je njegovo sliko poslala razsodišču njegova žena. Vi ilkins zahteva sedaj 8 milijonov lir odškodnine. PORABA SLADKORJA Poraba sladkorja v Italiji po zadnji vojni naglo narašča. Takoj po vojni je odpadlo na osebo 7 kg sladkorja, sedaj pa skoraj trikrat toliko (18 kg). Skupno porabimo 850 milijonov kg lefno. S sladkorno 'peso je zasajenih 220 tisoč ha zemlje. DOMIŠLJAVI EGIPČANI Nasser 'bo dal na novih poštnih znamkah natisniti sledeče besedilo: »Egipt, grob napadalcev v te.ku stoletij!« V Egipt je prišlo doslej 6.000 vojaških inštruktorjev, ki vežbajo egiptovsko vojsko. pravil pustili nekega kaznjenca ven. Ni se vrnil. Ne vem, če se je policiji posrečilo, ga zopet prijeti. Tako se je prvi poskus ponesrečil. Zato bi ne smeli rabiti proti človeku povsod enaiko mero, marveč ravnati se po človekovem značaju. V zaporih ne dajo vsem kaznjencem • obleke enake mere: po telesni velikosti dobijo velitko ali majhno, kakor jim pač pristoja. Tako bi se moralo ravnati z ljudmi: ne človeka po zakonu, ampak zaikon obrniti po človeku. Ko bi se jih dosti ravnalo po zgledu tega -sodnika, lahko da bi bilo kaj boljše na svetu. R.L. Wilhelm Hiinermann: lAta božjilf okopiPi Resnična povest prevedena z dovoljenjem založbe Herder Duhovnik je molil naprej: »Sodi me, o Bog, in razsodi mojo pravdo zoper nesveto ljudstvo: zlobnega in zvijačnega človeka me reši!« i\li ne odmeva tukaj jakobinska pesem sovraštva z dneva posvečenja: »Duhovnike na svetilnike!« Ali ne buči vsa podlost in surovost ljudi kot neizmerna povodenj blata proti mlademu duhovniku ob oltarnih stopnicah? Novomašnika se polašča tajen strah. Zdi se mu, kot da ga ledena roka grabi za srce. Kako naj se duhovnik brez varstva, čigar edino orožje je božja beseda in ljubezen, ustavlja svetu sovraštva in podlosti, ki ga stiska od vseh strani? Ali n§ bodo jutri tudi njega, ko ne bo hotel priseči, sramotili in zasledovali kot njegove uboge sobrate? Kaj pa naj tudi naredi truma izvrženih in zasledovanih proti armadi revolucionarjev? Nato pa je Peter Coudrin spet zaslišal vesele glasove svojih strežnikov: »Upaj v Boga, zakaj še ga bom hvalil: moj rešitelj je in moj Bog.« Tedaj se je novomašnik strumno vzravnal in spet rekel S trdnim glasom, ki je skoraj preglasil bučanje orgel: »Stopil bom k božjemu oltarju!« In spet se je zaslišal odgovor strežnikov: »K Bogu, ki razveseljuje mojo mladost.« Mirno in samozavestno je stopil novomašnik po stopinj- ski molitvi k oltarni mizi in začel brati vstopni spev. Sveta daritev gre naprej. Sedaj se je duhovnik pri oltarju obrnil in prebral evangelij o dobrem pastirju. »Dobri pastir da svoje življenje za ovce. Najemnik, ki ni pastir in ovce niso njegove, vidi volka priti in ovce popusti ter zbeži in volk jih pograbi in razkropi.« V cerkvi je bilo vse tiho, ko je novomašnik resno in slovesno oznanil svete besede. Samo župan, ki je mislil, da mora službo božjo nadzorovati, je nevoljno zakašljal, ker se mu je zdelo, da ga evangeljske besede zadevajo kot udarci z bičem. Novomašnik je mirno zaprl sveto knjigo. Nato je izvlekel listek, katerega mu je bil dal župan v zakristiji. »Ljubi bratje in sestre! Na ukaz svetne gosposke moram prebrati še neki razglas,« je začel. Ob teh besedah so se vse glave dvignile. »Na ukaz svetne gosposke?« Kaj bo to? Kmet Coudrin je nagubal čelo. Kaj ima župan, ta bedni jakobinec, razglašati tu v božji hiši? Kako se more njegov sin tako ponižati, da uboga župana? Mati pa sploh ni upala pogledati svojega sina. »Danes popoldne ob štirih bo prišel novi župnik, ki je prisegel na ustavo, ter bo v cerkvi dal zakramentalni blagoslov.« V cerkvi je mrtvaško tiho. Vse je kot odrevenelo. Kmet Coudrin je bil bled kot smrt. Kmetica je začela potiho jokati. Tedaj pa je novomašnik spet povzdignil glas in dodal z ostrimi besedami: »Pri tem odpadnikovem blagoslovu ne bo ne mojega očeta ne moje matere ne mojih bratov in sester.« Oči sivega očeta so se spet zasvetile v naglem blesku. Prikimal je ponovno in odločno. Nato je stisnil svoji ženi tresočo se roko in iz srca se mu je izvil zdihljaj hvaležnosti. Ljudje v cerkvi so bili globoko ganjeni in so mrmrali veselo pritrjevaje Samo župan je odrinil svoj stol, da je zaropotalo, in s trdimi koraki odšel iz cerkve. Pri oltarju so pa strežniki zvonili k darovanju. Po sveti maši so Petra Coudrina v zmagoslavnem sprevodu spremili domov. Nad razstresenimi hišami njegove rojstne vasi je ležal sijaj in tihota pomladnega jutra. Popoldne je bila vas Coussay les Bois kot izumrla. Nobeden noče videti, kako bo odpadli duhovnik vkorakal v občino. Vse je odšlo v obširne gozdove v okolici. Samo družino Coudrin je držalo veselje dneva doma. Nenadoma je nekdo odprl vrata in v izbo je brez sape pridrvel majhen strežnik in zaklical: »Prihajajo! Prihajajo! Iz Chatellerault-a prihajajo z zapriseženim. Vodi jih naš župan. In veliko ljudi je zravfcn, tujih ljudi iz mesta s sulicami, cepci in železnimi drogi. Duhovnika so peljali v župnišče, ker je cerkev zaprta. Sedaj pa prihajajo sem na vaš dom, oče Coudrin!« Stari kmet je poskočil: »Zapahnite vrata!« je zaklical. Od zunaj se je pa že zaslišalo divjanje revolucionarjev. Tedaj so se pa tudi zaprla mogočna vrata; zapahnili so jih s težkim hrastovim tramom. Nekaj hipov zatem so zabobneli prvi udarci na vrata. Hlapci so pograbili sekire in cepce, toda glas starega gospodarja je zagrmel: »Pustite to! Proč z orožjem! Današnji dan je presvet, da bi prelivali kri!« »Izročite nam duhovnika hujskača!« je kričala zunaj drhal, ki je hotela zlesti čez zid. Bratje so le s težavo zadržali novomašnika, ki se je hotel predati nahujskani množici. »Proč moraš!« so silili vanj. »Na skednju lahko skočiš skozi oikno in potem čez zid zadaj.« (Nadaljevanje) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto IX. - 1957 - Štev. 22 Skupno primorsko romanje v Maria-Zell Za naše skupno romanje objavljamo sledeča navodila: 1. Vpisovanje se povsod zaključi v tore/k 11. junija. Začne se lahko prej kakor objavijo krajevni duhovniki. Zaradi novega načina vpisovanja ne bo treba oddati o-sebne izkaznice. 2. Važno za vpisovanje: na formularju, ki služi za vpis posameznih romarjev ni potreben osebni podpis potnika. Zato lahko posameznik prijavi tudi več oseb. Tega naj se držijo vsi, ki vpisujejo. 3. Poročeni, ki potujejo sami, si morajo pravočasno, to je pred 11. junijem sami osebno poskrbeti. dovoljenje za izhod iz države. To dovoljenje (atto di eonsenso) podpiše na anagrafskem uradu št. 26. tisti zaikonski, ki ostane doma. Isto mora poskrbeti oče za mladoletnika, ki potuje .sam. Vsak romar iz tržaške občine kakoT iz goričke, naj si ta dokument poskrbi sam. Odrasli neporočeni tega dovoljenja ne potrebujejo, Tržaškim mašnim strežnikom Na dan sv. Alojzija 21. junija se bodo srečali iz Trsta in od Sv. Barbare do Sv. Križa. Imeli botdo svoj stanovski ministrantski kongres. Tako v cerkvi kakor zunaj bo ves dan posvečen našim dečkom, ki zvesto opravljajo sivojo službo. Spored srečanja naši strežniki že poznajo. Sedaj jih le opozarjamo, naj se v vsakem kraju dobro pripravljajo na vesel izpit iz ministriranja. Pravimo vesel izpit, ker pač to ni šola, ampak lepo tekmovanje med dečki, ki imajo veliko dobre volje! Povsod ste dobili pripravljena vprašanja in sedaj imate dosti časa za dobro pripravo. Zato se dobro učite, ponavljajte, pazite na vsako besedo, sklon, da bo imela izpitna komisija veliko dela, preden odkrije prvega med vami! Bartoli zmagal Kot je bilo pričakovati, je v petek spet zasedel tržaški županski stolček dosedanji župan ing. Gianni Bartoli. Mestni svet je bil v krizi točno en mesee. Ker so bili izstopili iz občinskega odbora socialdemokrati in republikanci, je podal pred enim mesecem ves občinski odbor z županom vred ostavko. Prvi so začeli delati težave republikanoi, ki so hudi nasprotniki kakih učinkovitih gospodarskih reform v Trstu; zlasti se protivijo tržaški prosti eoni. Sledili so jim socialdemokrati, ki sanjajo o koaliciji med demokristjani, socialdemokrati, socialisti, republikanci in Narodnim gospodarskim gibanjem (MEN). Tako je prišlo do dvakratnega poizkusa, da bi izvolili novega župana in nov občinski odbor. Drugi poizkus je uspel. Prejšnji odbor je bil trostrankarski, ker so z demokristjani sodelovali socialdemokrati in republikanci. To sodelovanje ni bilo bogve kako plodovito in prisrčno. Sedaj bodo upravljali občino demokristjani sami. Pri glasovanjih sta si stala nasproti Bartoli in socialist Pincherle, ki so ga porivali naprej komunisti. Pri zadnjem glasovanju je dobil 19 glasov, ki so mu jih dali vidalijevski in titovski komunisti, dočim je za Bartolija glasovalo 21 svetovalcev. Glasovali so petkrat, trikrat v sredo in dvakrat v petek. Ure med sredo in petkom so bile zelo dramatične, ker so se demokristjani bali, da ne bi s komunisti potegnili socialdemokrati. To pa se ni zgodilo. Tako je prodrl dosedanji župan. V občinski odbor so bili izvoljeni sami demokristjani, med katerimi sta samo dva nova asesorja. Ako bi sodili po petkovih volitvah, l»i mogli reči, da bo novi odbor mogel vladati le s pomočjo skrajne desnice. Novosti na velesejmu Za letošnji VIII. mednarodni tržaški velesejem vlada že sedaj veliko zanimanja. Uprava tržaškega velesejma je že izdala poročilo o pomembnejših manifestacijah za časa velesejma. Ker bo letos lesna industrija mnogo bolj zastopana kot pa prejšnja leta, bodo lesni pavilijon premestili v večje poslopje. V lesni industriji bodo razstavljali Avstrija, Jugoslavija ter ital. ministrstvo za kmetijstvo. Prav tako predvidevajo tudi mnogo večjo udeležbo ladjedelniške industrije. Poleg tržaških bodo sodelovala tudi vsa ostala velika ladjedelniška podjetja Italije, Nemčije in Avstrije. Tako bodo med drugim razstavili tudi del ladijske krme, ki bo 25 metrov visok in težak 25 ton, ter ladijski vijak s premerom 5 metrov, vlit iz enega saine- 1. Nekateri vprašujete za vmesne postaje v Avstriji. Po eno uro se bomo ustavili v sledečih krajih: Gospa Sveta, Bruck, Gradec, Št. Andraž in Celovec. Sicer pa bo vsak romar dobil dva tedna pred odhodom točen spored. 5. Vabimo dobra srca, naj po svoji moči pomagajo, da bodo lahko šli na skupno romanje iz vsakega kraja vsaj nekateri mlajši zaslužni ljudje, ki sami potnih stroškov ne zmorejo. 6. BAZOVCI! S Koroške smo dobili sporočilo, da se pridružijo riašenru romanju gospodje, ki so imeli v Bazovici sv. misijon in sicer vsi štirje pridejo. Torej, Bazovci, tudi vi z nami na skupno božjo pot in sicer v večjem številu kakor druga leta! Vsi, ki smo se za skupno krasno božjo pot že odločili, zelo želimo, da bi se nas tudi letos iz vsakega kraja veliko zbralo v mogočno slovensko zamejsko romanje! ga kosa. Novost na letošnjem tržaškem velesejmu bodo avstrijski filmi, ki jih bodo predvajali v nemščini v dnevih od 1. do 4. julija. Za ljubitelje cvetlic pa bo brez dvoma prijetno presenečenje razstava rož od 27. junija do 1. julija. Razstava rož, ki jo bo organizirala tržaška trgovinska zbornica, bo zavzemala 3.600 kvadratnih metrov prostornine. Pobudo za to razstavo je dalo dejstvo, da Tržačani izmed vseh italijanskih mest pokupijo največ rož. To je brez dvoma za Tržačane častno prvenstvo. Med razstavljalce rož bodo razdelili tudi za poldrugi milijon lir nagrad. Prijavilo se je že veliko število cvetličarjev iz Italije in inozemstva. Obfobletnici 24. maja Za letošnjo obletnico napovedi prve svetovne vojne je obiskalo Trst in bojna polja na Goriškem dva tisoč vojnih invalidov, žrtev prve svetovne vojne. Na trgu Unita pred mestno palačo so prisostvovali sv. maši, 'ki jo je daroval msgr. To-lentino. Naslednji dan so vojni invalidi obiskali Sredipolje in kostnico na Oslavju pri Gorici. Natečaj za zaročence V okviru tržaškega mednarodnega velesejma je uprava lista »11 Piceolo« otvorila letos že tretji natečaj, katerega se labko udeležijo zaročenci, ki se zaradi slabih gospodarskih razmer ne morejo poročiti. Natečaj »Kronajmo ljubezenski sen« se zaključi dne 15. junija. Do tega dne lahko vsi zainteresirani pošljejo obojestransko podpisano izjavo na upravo lista z natančnim popisom življenja in vzrokov, zaradi katerih se ne morejo poročiti. Razsodišče bo izmed vseh mladih ljudi zbralo dvojico, ‘ki bo najbolj odgovarjala sanislu natečaja. Srečna dvojica bo prejela v dar dvanajst bogatili dobitkov, med drugim Novi kroni v stolnici Ko so v preteklem mesecu decembru o-kradli goriško stolnico, so odnesli tudi krono milostne podobe svetogorske M. B., ki se časti v tej cerkvi, ter ono Deteta Jezusa. Zdaj je stolni župnik msgr. Velci naročil novi kroni za Marijo in Jezusa. Obe kroni sta lepo umetniško delo italijanskega zlatarja Polita iz Milana. V petek 31. 5. ob sklepu šmarnic se bo izvršil blagoslov novih kron. Vojaška svečanost v Gorici Nedeljska vojaška svečanost v Gorici je bila posvečena padlim in še živečim bojevnikom za svobodo. Na trgu Battisti so se zbrale najvišje vojaške oblasti, 114. regiment »Mantova« in godba 13. bataljona karabinerijev. Na posebni tribuni pa so zavzeli prostor goriški prefekt dr. Nitri, zastopnik župana dr. Poterzio, šolski pro-veditor prof. De Vetta, msgr. Soranzo kot nadškofov zastopnik, predstavniki sodnije, finance, policije, društev in mnogo drugih visokih osebnosti, skupno s svojci padlih in bivšimi bojevniki, ki so pozneje prejeli odlikovanje. Po lepem govoru polkovnika Borsija so med svojce padlih in bojevnikov razdelili vojaška odlikovanja. Med odlikovalci so tudi nekateri slovenski padli vojaki. dvosobno stanovanje za dobo enega leta s simbolično najemnino ene lire na mesec, enotedensko ženitovainjsko potovanje v Meran, 100 tisoč lir nagrade, sobno opremo tvrdke Žerjal, poročna prstana, hladilnik, opremo perila in še razne druge lepe dobitke. Srečno izvoljeno dvojico bo predstavil občinstvu televizijski napovedovalec Mike Buongiorno in njegova spremljevalka Edy Campagnoli. Ta natečaj so letos raztegnili tudi na Goriško pod enakimi pogoji kot za Tržačane. Samo da se v Gorici morajo javiti na poduredništvo »Piccola«, Corso Verdi 30. Tvegana vožnja V petek 17. maja so se odpravili trije Tržačani na dolgo pot preko oceana in sicer s komaj 10 tonsko jahto, dolgo 12 metrov. Računajo, da bodo dosegli ameriško obalo v približno 50 dneh. Tam se mislijo pokloniti samemu predsedniku Združenih držav. Mi jim vsekakor želimo srečno pot. Tržačani so pridni igralci Po zadnjih statistikah potrosi vsaik Tržačan približno 4.000 lir na leto za razne igre, kakor so nogometne stave, to tip in loterija. Trst z okolico pa potrosi letno za te igre preko ene milijarde, kar znači, da prekorači Tržaška za 45 od sto povprečni državni potrošek v tem oziru. Dolinski župan ponovno obsojen 21. maja je bila na prizivnem sodišču v Trstu sodna razprava proti dolinskemu županu Lovrihi, ki je z javnim protestnim govorom motil pogrebni obred v cerkvi 24. oktobra lansko leto. Zaradi tega je že dobil na kazenskem sodišču en mesee ječe in preklic pogojne kazni (40 dni ječe), zaradi telesnih poškodb, ki jih je povzročil bivši raznašalki »Primorskega dnevnika«. Višje prizivno sodišče je spoznalo župana krivega kaznivega dejanja in ga je obsodilo na isto kazen, skupno 70 dni zapora. Kakor pravijo drugi časopisi je župan Lovriha vložil priziv na kasacijsko sodišče. K vsej časopisni polemiki, ki jo razpihuje zlasti »Delo« in izjava Komunistične partije Trsta, dodamo samo to: Res. je veliko vprašanje, če kaže gnati kakšen hrup za človeka, ki ga volivci v Bregu nikdar ne bi izvolili za župana, če bi o izvolitvi župana neposredno sami odločali! In še večje vprašanje pa je, kako bi se stvar zasukala, če bi na zahtevo advokata prišlo do ponovne sodne razprave v celoti. Konec bi lahko bil...: advokat bi potreboval advokata! Ni namreč neznatna epizoda — kakor pravi »Delo« — incident v dolinski cerkvi! Tega se je dobro zavedal sam župan Lovriha, ko je v cerkvi glasno protestiral, če tudi ga zaradi tega vržejo v ječo do konca življenja — kakor se je dobesedno izrazil. Kdor se razgreva celo za dosmrtno kazen, naj sprejme vsaj trideset dni zapora zaradi nereda v cerkvi in štirideset dni zaradi škode raznašalki »Primorskega dnevnika«! V vsem ostalem pa rečemo kratko: ne samo tržaški partijci, tudi tržaški katoličani izražamo željo, »da bi vrhovno kasači jsko sodišče pravično razsodilo«! Pred desetimi dpevi je na vojaškem avtomobilu pribežala iz Jugoslavije v Italijo cela družina, v nedeljo zgodaj zjutraj pa se je skoro isti prizor odigral na bloku pri Rdeči hiši. Skrbno zakrit vojaški »jeep« se je z veliko hitrostjo zagnal preko jugoslovanskega obmejnega bloka, podrl zaščitni drog, spuščen čez cesto, in se nato zagnal v italijanskega, ki ga je tudi podrl in se naglo oddaljil po ulici Giu-stiniani. Presenečeni obmejni stražniki so takoj telefonično obvestili vse cestne postojanke v Gorici in v okolici, a vse brez uspeha. Vojaški »jeep« je neoviran nadaljeval svojo pot. Šele naslednji dan je policija ubežnika, dva mlada fanta iz Idrije, zasledila v Trstu, kamor sta pribežala in po zaslišanju prosila za politično zatočišče. Resno pismo goriškega delavca Goriško tajništvo CISL je prejelo sledeče pismo delavca Alda Tuzzi-ja iz livarne Safog v Stražicah: »Podpisani izroča svobodnim Sindikatom izkaznico CGIL. Spoznal je, da CGIL ne podpira interesov delavcev in da tudi v naši tovarni njeni aktivisti niso bili zmožni braniti naš položaj. Še -več, izkoristili so svoj položaj, da so nas priikazali v slabi luči našim predstojnikom in ravnateljstvu. Mnogi delavci so že spoznali resnični sistem CGIL in njenih voditeljev, zato morajo imeti pogum, da to tudi javno priznajo, če hočejo, da bo delavski razred v Italiji vedno močnejši in izven vsake politike. Podpisani prosi za vpis v vaš svobodni sindikat.« Seja mestnega sveta Zadnjo sejo goriškega mestnega sveta, v četrtek 16. maja, j c v odsotnosti g. župana vodil dr. Poterzio. Najprej se je spomnil pokojnega svetovalca dr. Karla Birse, pohvalil njegovo delo v občinskem svetu ter izrazil svojcem sožalje. V imenu družine in vseh Slovencev se je za izraženo sožalje zahvalil dr. Anton Kacin ter v kratkih besedah orisal življenje pokojnega dr. Birse ter njegove zasluge za ljudski blagor. Na izpraznjeno mesto dr. Karla Birse je potrjen učitelj Albin Šuligoj z liste SDZ. Na nadaljnji seji so nato razpravljali o raznih drobnih zadevah. Stanovanjska kriza se manjša Na zadnji seji upravnega odbora Zavoda za ljudske hiše v Gorici (IACP) je predsednik zavoda ing. Caccese prikazal program gradenj, ki so sedaj v teku, in nove pripravljalne načrte. V Gorici je trenutno v gradnji 92 stanovanj, v Štandrežu 72, v Tržiču 16. V kratkem pa bodo začeli graditi še nadaljnjih 218 stanovanj, od katerih 110 stanovanj INA-Casa v Štandrežu, 6 v Sovod-njah, 6 v Doberdobu in 6 v Krminu. Nadalje čakajo na odobritev 104 gradbeni načrti v Gorici, 60 v Tržiču in 4 v Krminu. Mnogo pa je načrtov, 'ki bodo prišli v ipoštev šele pozneje, med temi je tudi načrt za gradnjo 137 stanovanj v Pevmi in nadaljnjih 164 stanovanj na odkup v Gorici. Ko bodo vsi ti načrti izvedeni, kar pa ne bo še tako kmalu, bi ne smelo biti družine v Gorici, ki bi ne imela svojega dostojnega stanovanja. V petek popoldne je goriški prefekt dr. Nitri skupno z županom dr. Bernar-disom obiskal vsa dela, ki so v Gorici in okolici. Pevma V soboto dne 25. in v nedeljo dne 26. t. m. smo imeli pri nas kulturno prireditev, ki je nadvse dobro uspela. Dvorana je bila obakrat polna in poslušalci tudi zadovoljni. Moramo reči, da je to velik napredek pevmskega cerkvenega zbora, ki je to prireditev pripravil. Veliko zaslugo ima pri tem preč. g. župnik, ki je ves potek nadziral in vodil. Za njim gre priznanje g. pevovodji F. Valentinčiču, ki se jc trudil in žrtvoval, da bi prireditev res lepo uspela. Da je to v polni meri dosegel, nam je dokazal predvsem zbor, ki je odlično odpel vse pesmi in pa odobravanje, ki so ga želi pevci pri občinstvu. Dobro je nastopil tudi mladinski zbor, ki ga je vodil g. F. Valentinčič ml. Vsekakor pa 'lahko rečemo, da so bile vse točke zelo dobro podane in želeli bi, da bi se nasa mladina še večkrat pokazala na odru, sebi v čast, nam pa v veselje in ponos. Rupa 26. maja smo imeli v naši vasi otroški praznik prvega sv. obhajila. Ganljivo in s solzami v očeh od velikega veselja so gledale matere svoje otroke, ko so hiteli Jezusu naproti. Po prejemu prvega sv. obhajila so se otročiči Jezusu prisrčno zahvalili z lepimi deklamacijami. Ostali otroci pa so hoteli pripraviti svojim prijateljem trajen spomin na njihov najlepši dan. Zato so se pripravili, da kot angelčki z Jezuščkom v svoji sredi voščijo in obdarijo prvoobhajanee. Kratek prizorček otrok je dobro uspel, kar se je videlo na veselih obrazih otrok in mater. Iskrena zahvala gre našemu preč. g. župniku in vsem, ki so se žrtvovali za to, da je praznik lepo uspel kljub grdemu vremenu. Očividec M. U. Doberdob Razmere zadnjih tednov nas nehote privedejo do razmišljanja. Huda slana je pustila v nekaterih dolinah pravo zimsko sliko — brez zelenja! Mrzlo vreme teh dni pa še bolj veča skrb kmetovalcev. Strah pred slabim nas uči ponižnosti in potrpežljivosti. — Tudi nereden dotok vode nas več ne razburja kakor pred časom. Ne kaže drugega kakor potrpežljivo čakati z upanjem, da vsaj poleti ne bomo žejni, če bomo imeli sploh poletje. • -Pa tudi z obdavčevanjem se bomo baje morali lepo sprijazniti in skušati pozabiti na morebitne nekdanje »grešne želje«, živeti brez taks. Nova cesta pred karabinerji pa bo sedaj zares urejena. Saj »rulo« dobro masti kra-ško kamenje. Pa tudi druge občinske poti postajajo boljše z vsakoletnim popravljanjem in zlasti z nasajenimi drevesi, ki po večini lepo rastejo. » VABIMO na III. KULTURNI VEČER, ki se bo vršil dne 2. junija 1957 v župnijski dvoranici v DOBERDOBU Na sporedu je petje, orkester, duo in fisarmonika ter vesela humoreska. Vse točke izvajajo »VESELI FANTJE« iz Gorice Začetek točno ob 8h zvečer. Radio Trst A Nedelja, 2. junija: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Vera in nas čas. — 12.00 Oddaja za najmlajše Lida Debelli: »Zgodba o poredni pikapolonici«. — 16.00 Beethoven: Pro- metejeva -bitja. — 17.00 Slovenski zbori. — 18.00 Mendelssohn: Koncert v s-molu za violino in orkester op. 64. — 19.15 Trst od 16. stol. do Napoleona. — 20.30 Mozart: Don Juan, opera v 2. dejanjih (1. dej.). 3. junija: 18.00 Shuman: Kgneert za čelo in orkester. 19.15 Radijska univerza. — 21.00 Znanost in tehnika. — 21.15 Velika dela slavnih mojstrov. — 21.45 Biografije slovenskih kulturnih revij. — 22.00 Mozart: Don Juan, opera v 2. dej. (2. dej.). 4. Junija: 18.00 Brueh: Koncert v g-molu za violino in ork. — 19.15 Zdravniški vedež. — 21.00 Radijski oder: Luigi Bonelli: »Zdravnik bolne gospe«, komedija v 3. dej. 5. junija: 12.00 Iz zgodovine zdravilstva. — 13.30 Prokofieff: Trije stavki iz suite »Scita«. — 18.00 Beethoven: Kvarteti za godala. — 21.00 Obletnica tedna. —' 22.00 Italijansko povojno gledališče. 6. junija: 18.00 Čajkovski: Simfonija št. 6 v h-molu. — 19.15 Šola in dom. — 20.50 Wagner: Preludij iz opere »Mojstri pevci Niirinberški«. — 21.00 Dramatizirana zgodba — Mirko Javornik: »Rdeči mak«. — 22.00 Nove knjige in izdaje. — 22.15 Vokalni kvintet. 7. junija: 12.00 O vitaminih. — 18.00 De-lius: Koncert za violino in orkester. — 21.00 Prireditve in umetnost v Trstu. — 22.00 Velika arheološka odkritja. — 22.1^ Škerjanc: Simfonija št. 5. 8. junija: 16.00 Utrinki iz znanosti ift tehnike. — 18.30 Glasba za naše malčke. — 20.30 Iz Puccinijevih in Verdijevih oper. — 21.00 Teden v Italiji. — 21.15 Operetne melodije. PROCES MONTESI JE PRIŠEL DO ZAKLJUČKA V Benetkah se je dpe 27. maja zaključil eden najdaljših in najbolj razvpitih procesov zadnjega časa: proces Montesi. Po sedmih urah in pol posvetovanja 'je sodišče končno izreklo svojo razsodbo. Giam-piero Piccioni, Ugo Montagna in Saverio Polito so bili zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni vsake krivde, prav tako tudi vsi drugi številni, obtoženci zamotani v ta proces vsled 'krivega pričevanja. Sodišče je obsodilo Adriano Bisaccio na deset mesecev zapora zaradi simulacije zločina in na prekinitev izvajanja kazni za dobo petih let. Po zaključku tega dolgotrajnega procesa je smrt Wilme Montesi slej ko prej zavita v skrivnost in sam Bog ve, če bo kdaj prišla resnica na dan. OBVESTILA SKP1) iz Števerjana pripravlja za nedeljo 9. junija običajni »Praznik češenj«. Natančen spored bo objavljen v prihodnji številki. VPISOVANJA ZA ROMANJE V MARIA-ZELL se v Gorici sprejemajo vsak delavnik v dopoldanskih urah do 11. junija na uredništvu »Katol. glasa« in pri fotografu Kleindienstu na Travniku. Optanti naj prinesejo s sabo tudi potrdilo«o državljanstvu skupaj z osebno izkaznico. Potrdilo na kolkovanem papirju za sto lir dobijo na občinskem uradu. UČENCI svetoivanske, barkovljanske, katinarske in rojanske šole vabijo na šolsko Akademijo s pestrim sporedom, ki bo v soboto 1. junija ob 18. uri na stadionu »1. Maj« pri Sv. Ivanu. Vstopnice se dobe na omenjenih šolah in 1 uro pred predstavo pri gledališki blagajni. Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7°/» davek na registrskem uradu.