Precej težav v družbenih dejavnostih
Vet denarja bobo moraU nameniti za razšintev matenalne osnove deia
Oddelek za družbene službe bežigrajske občmeke skupšči-ne je pripravil analizo poslova-nja ozd družbenih dejavnosli v obtmi, ki so jo člam obravna-vali sočasnozanalizo poslova-nja gospodarstva za Bežrgra-dom Analiza še vedno pomeni začetne korake pri spremijanju družbenih dejavnosti, zato še ni tako popolna kot analiza po-slovanja gospodarstva, pa vendarle daje dobro sliko sta-nia
Štirideset organizacij s tega področjs je v preteMem laiu prldobifo gkoraj 831 mi/ijonov dinarjev cetotnega prihodka. od lega dobto poiovico (54 od-stotkov) s svobodno menjavo dela v sainoupravnih mtere-snih skupnoslih Celotni pri-hodek je za tretjino veiji od leta poprej, ker pa so se porab-Ijena sredstva povečala za 39 odstotkov. sta se dohodeK in Čisti dohodek povečala relativ-no manj kot celotni prihodek
DgI čistega dohodka. name-njen za osebne dohodke. se je vprimerjaviz letom 1978 pove-čal za 29 odstotkov, zato bodo morali v ozd druzbemh dejav-nosti letos dosledno upošteva-ti dovoljeno 16 odstotkov višjo gmoto sredstev za osebne do-hodke. Lani so za skupno po-rabo namenili 26 odstotkov več denarja kol leto prej - le-los lahko znaša ta odstotek le 13, več denarja pa bo treba za raširitev materialne osnove de-la, saj so lani za to namenili le 5 odstotkov od Čistega do-hodka.
V primerjavi z ietom 1978 so nastale velike negativne razli-ke v poslovanju oziroma so družbena sredstva delili zelo nesorazmerno v SiC za vozni-ke motornih vozil. DDU Univer-zum. DU Cene Stupar, Pionir-ski dom-Slovensko mladinsko gtedaliSče, ZRt tozd, BolniSntca in tozd InŠtitut za frzikalno me-dicino in rehabilitacijo ter WO Rezke Dragar,
Zaposlovanje je naraščalo skladno z resolucijo po stopnji 2,5 odstotka, krepko pa so ta ods\o\ek presegli v Žvezneui centru za izobraževanje grad-benih inštruktorjev {18%). Za-vodu intenzivni tečaji tujih je-zlkov {19%) ler ViSji upravhi šoli (20%). Visoka je bila tudi fluktuacija, v povprečju 13 od-stotkov, Vzrokov je «et, med poglavitne sodijo razmeroma nizki osebni dohodki. upokoji-tve in omejltev zaposlovanja upokojencev, težki delovni po-goji in neurejene stanovanjske razmere NajveČjo ftuktuacijo detavcev so imeli v Pionirskem domu - Centru za kulturo mla-dih (43%) in Gradbenem Šol-skem centru Ivana Kavčiča, Dom učencev (36%).
Zaradi bolniških in porodni-ških dopustov zaposleni niso delati 45 153 delovnih dn>. pri tem tn ozd niso posiale podar-kov Tetave so tudi s kvalifika-cijsko strukturo zaposlenih v vzgojnovarstvenih zavodih )e nižja od zahtevane pred^sem zaradi neusposobljemh varu-hinj. v osnovnih Solah je t>ilo v preteklem letu kar tretjina neu-strezno zasedenih del in nalog z zahtevano srednjo izobra-zbo. še precej slabše pa je sta-n|e v podaljSanem bivanju. V srednjih m poklicnih ioiah ;© pcema to visoko izobraienih kadrov. zato se Sole odločajo za pogodbeno sodelovaflje z zunanjrmi sodelavci
V porofiilu je še veliko zani-mivih ugotovitev. ki jim bomo namenili več pozornosti v pri-hodnjih števdka našega glasila (neusklajenim cenam v vZgoj-novarstvenih organizaCijah. neuresničenem planu družin-skega-varstva otrok, vpra^anju popoldanskega varstva pred-šolskih otrok, družbeni pre-hrani v srednjih in osnovmh šolah, vprašanju prostorskih zmogljivosti v domovih, ki so še vedno porazne ild )
Na žalost v poroČifu niso povsod zajeti Zdravstveni dom Bežigrad, ZRI tozd Boinišnica in tozd Inšlitut za fizikafno me-dtcino in rehabiiitacijo, ki niso posredovalr vseh potrebnih podatkov Tako seveda prikaz poslovanja ozd družbenih de-javnostr ni celovit. pa se bodo morali odgovorni vomenjenih organizacijah v prihodnje bolj potruditi