p<*m»nn DinPnne »iroto^ni МГГО T.VTTT V Ljubljani, v soboto 13. decembra 1930 ŠTEV. 284 1. izdaja Cena 1 Din Naročnine uieaečno ^^Л/Шј^^^ сштв^^ш ^fe ^^ ^^^^^^^^^^^ Cek. račun. Ljutr •tvo 40 — ne- ^^^^^ ^^ ~ Ш Ш/Ш 10.349 za deljeka izdaja ce- ^^^^^^^ ^ВШ Ж fll^^^k Ш ^Hg^ štv. 7%3, ^^^^^^ ШШШ в Ии^ ^ШШ Zagreb i4oDir _ ШШ ШВШ ШШ јШ ШШ Ш redu vo je « Kopitar ul.6/111 ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^ ,eva 6, telefon 2992 K^iff^^-SS 2 nedeljsko prilogo »Ilustriram Slovenec« ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ _ ... ___ _ _ Po kakšnih načelih? Nihče, kdor količkaj globlje misli, ne more prezreti znamenj, ki kažejo, da je stoletje, v katerem živimo, stoletje propada. Vse, na čemer je bila zgrajena naša kultura, naš notranji svet pa naša družabna stavba, se maje. Imamo gorečo vero poleg skrajnega brez-bostva, spiritualistično filozofijo poleg čisto materialističnega in tehničnega mišljenja, radikalni komunizem poleg teženj po vzpostavitvi fevdalnega monarhizma. Posamezniki in družabni organizmi preživljajo v sebi najbolj nasprotujoče si skrajnosti in jih skušajo realizirati. Tako nastopajo tirani in kondotjeri, ki hočejo ustvariti nov red z ognjem in mečem, dočim oznanjajo preroki človečanstva in prosvet-ljene demokracije večen mir. Vrsti se načrt za načrtom, kako osnovati bratsko zvezo vseli kulturnih držav sveta, medtem ko vojaški kemični laboratoriji izdelujejo ogromne količine strupenih plinov, da bi se človeštvo čim temeljiteje iztrebilo. Poleg sekt, ki stremijo za največjo čistostjo in strogostjo življenja pa skrajno miroljubnostjo do popolne opustitve vsakega odpora celo proti očitni krivici, imamo tajne družbe, ki propovedujejo nasilje, ne da bi se ustrašile najbolj zločinskih sredstev, pa najraznovrstnejše bojne organizacije, ki stoje na stališču najsiro-vejšega srednjeveškega »Faustrechta«. Velik del mladine celo v nežnih letih dere za resničnimi, večjidcl pa za krivimi preroki ko svojčas otroci v križarskih pohodih. Oznanjajo se najvzvišenejše resnice, ki se časih z uprav savonarolskim fanatizmom nezdravo pretiravajo, tako da izzivljajo disciplinarne odredbe cerkvene oblasti zoper njihove preroke — poleg zablod skrajne pokvarjenosti, v katerih se pogoni nabožnosti mešajo z nagoni mesene hot-nosti. Obnavljajo se stari incdroslovni sistemi; vzporedno z misticizmom imamo najeksaktnejše metode znanosti in racionalizacijo življenja; vmes cvele magija, astrologija in kabalistika. Ostro se ločijo tabori: ljudje, ki vsako duhovno podlago življenja absolutno taje, pa duše, ki strastno iščejo neznanega Boga Dočim del vzhoda svoje verske in etične tradicije zamenjuje z zapadno razumarsko civilizacijo, upa zapad ozdravljenja od sadov te civilizacije v prastari modrosti orienta. Imamo pojave, ki nas spominjajo na osemnajsto stoletje, na predre-lormacijo, na začetek drugega tisočletja naše eie; imamo pojave, ki so vseskozi podobni onim, ko je ob razpadanju grškorimskega sveta človeštvo hrepenelo po izveličarju iz teme, zmede in brezciljnosti. V takem vrenju, v taki borbi najhujših nasprotij in porajanju najradikalnejših nazorov, v času, ko se zraven najidealnejših poletov in iskanj šopiri najgrši materializem in popolna brezbrižnost za višja vprašanja življenja, je predvsem mladini treba solidne vzgoje, jasne opredeljenosti glede temeljnih problemov družbe, utemeljitve življenja v zdravem religioznem in etičnem nazoru pa moči, da se upre ekstre-liiom: pretiranemu nacionalizmu prav tako kakor meglenemu kozmopolitizmu, ki prezira narodne in domovinske vrednote; romantičnemu reakcionarstvu, ki skuša obnoviti današnjim socialnim razmeram ne odgovarjajoče oblike preteklosti, prav tako kakor boljševizmu; prezira-nju demokracije, bratoljubnih stremljenj in teženj po zedinjenju človeštva v zvezo trajnega miru prav tako kakor onim nazorom, ki bi družbo radi postavili na utopično podlago anarhizma splošne ljubezni ter popolnega in prostovoljnega soglasja. Mladino je treba usmeriti v zdravem narodnem pa demokratičnem in člove-čanskem duhu, da bo znala najti med ekstremi naše do dna vzvalovane dobe sredino, ki jo kažejo jasna, ostra pamet, zdrava tradicija, orga-nična zraščenost z rodno zemljo in ljudstvom in pa ona nepremakljiva etična načela, na katerih počiva naša krščanska kultura. To je tako nujna zahteva, da je ne bi smel nihče prezreti, komur je zaupana skrb za naraščaj našega naroda, da ostane zdrav in nedotaknjen. Kdor je postavljen na najbolj odgovorno mesto moderne državne uprave — na ono mesto, ki vodi vzgojo bodočih zavednih državljanov in ima usmerjati narodovo kulturo sploh — ta stoji pred težko nalogo, ki zahteva globok vpogled v temeljne potrebe našega naroda in v pogoje srečnega razvoja krščanskega kulturnega človeštva sploh. Prva potreba pa je pogiobljenje naše mladinske vzgoje v resnični etični idealizem, zgrajen na jasnih in trdnih nazorih krščanske filozofije, na k r š č a n -s k i nabožnosti našega naroda in krščanskem humanizmu. Vse, kar od te ravne poti zavaja stran, je v škodo narodu, njegovemu moralnemu napredku in zdravju in ogroža njegovo bodočnost. Zakaj meglene, samo v lepih frazah utemeljene vzgojne smernice, ki nimajo za podlago trdnega, od vrha do dna dosledno sklenjenega etičnega nazora, ki odgovarja krščanski religiozni miselnosti, v kateri se je stoletja in stoletja izoblikovala duša našega naroda, morejo našo mladino le še bolj desorijentirati in razkrajati. Nacionalna vzgoja ima biti vzgoja po Kristusovih načelih v krščanskem idealizmu, ki posamezniku in narodu odkazuje etične naloge v soglasju z namenom, ki ga ima po božjem zamislu vse človeštvo na zemlji sploh. Noben drug sistem ne more nadomestiti te krščanske etike ne po absolutni veljavnosti ne po jasno začrtanih nalogah ne po blagodejnem učinku na narod in državo. To smo smatrali za nujno, da povemo. Za mir na Balkanu Govora Mihalokopulosa in dr. Marinkoviča na banketu — iskrena zvestoba Grčije do Jugoslavije — Razgovor dr. Marinkoviča z Venizelosom Atene, 12. dec. AA. Na banketu, ki ga je snoči I priredil v imenu grške vlade grški minister zuna- I njih zadev g. Mihalokopulos na čar ugoslovansko mu ministru zunanjih zadev dr. Vojislavu Marii koviču in njegovi gospe v hotelu »Grande Bretag-nec, je bilo 150 povabljenih, med njimi vsi člani grške vlade in osebje jugoslovanskega poslaništva ter spremstvo dr. Marinkoviča. Minister Mihalokopulos je imel tole zdravico: Pozdrav grškega zun. ministra Veliko veselje čutim, da morem biti danes tolmač grške vlade, parlamenta in vsega grškega naroda izražanju prisrčne dobrodošlice gospe Ma-rinkovičevi in Vaši ekscelenci, zastopniku prijateljske države, do katere goji Grčija samo iskreno in globoko zvestobo. Naši državi, g. minister, sta v svojih plemenitih bojih za dosego neodvisnosti in narodnega edinetva prestali toliko etap in njuna zgodovina je tako veličastna, da se lahko pohvali z mnogimi herojskimi peripetijami. Nekdaj združeni ua liojnih poljanah sta v miru z vsemi silami nadaljevali delo pacifizma zn blagostanje človeštva. Njun trud na tej poti naj hi zagotovil blagos'anje r tem delu Evropo, ki je pretrpel toliko preizkušenj v prejšnjih stoletjih, odstranil lojalno vse posledice tekmovanja in nasprotja, ki jih je preteklost pustila. Obe naši državi nimata pred očmi nič drugega kakor okrepitev razmerja z vsemi svojimi sosedi in to bo privedlo do velikega in solidnega razvoja in vzajemnega sodelovanja v intelek uidnem gospo-darskem in socialnem življenju Balkana. V Vas, gospod minister, pozdravljam preizkušenega in prepričanega apostola take iniciative in dvignem tole čašo na zdravje Njunih Veličanstev kralja in kraljice Jugoslavije, kraljevskega doma in velikega in junašikoga naroda jugoslovanskega in na zdravje Vaše ekscelence in Vaše gospe soproge. Odgovor dr. Marinkoviča Na to zdravico je odgovoril dr. Marinkovič: Globoko sem ganjen nad besedami, ki ste jih izvolili reči v srečo mojega vzvišenega gospodarja Nj. Vel. kralja in Nj. Vel. kraljice, kraljevske rcu-bine in našega naroda in mojih skromnih iislug za okrepitev razmera med obema našima narodoma. To razmerje je davnega datuma in tvori del zgo- dovine naših držav. To je eno izmed jamstev za njuno stalnost in trajnost. Obe naši državi »ta imeli veliko skupne ideale v prošlosti, imata jih tudi v sedanjosti in imeli jih bosta tudi v bodočnosti. Imata to plemenito ambicijo, hiti v tem delu sveta, kjer sta, element miru in napredka. Z vztrajanjem po dosegi miroljubnih idealov, idealov vseh ljudi, ki dobro mislijo, težita obe po tem, da ustvarita v teh krajih, ki so toliko prestali v zgodovini, stanje miroljubnega sodelovanja iu medsebojnih pogodb, ki bo edino moglo oploditi njuno dolgo borbo r preteklosti za njuno eksistenco iu narodno neodvisnost in žrtve, ki sta jih za to prestali. Balkanski narodi morejo dokumentirati, da so se borili zt narodno svobodo in neodvisnost držav in da j'1 v interesu celokupne zajednice ci- viliziranih iv. Obe naši državi se ne bosta ogibali izvršitve svojih dolžnosti za dosego smotra, ki je podlaga njune politike Gotov sem tega. da smemo pri tem delu račuuati drug na drugega. Vem, da je to mišljenje tudi g. predsednika ministrskega sveta, ki je dolgoleten in preizkušen prijatelj moje države, pri katerem sem vedno pri vsakem srečanju opazil istovetnost pojmovanja mednarodnega položaja in vloge, ki jo imata obe naši državi. Izražajoč svo.io zahvalo grški vladi in Vam, g. minister, za ta tako prisrčni sprejem, ki ste ga pripravili gospe MarinkoviČevi in meni v svoji slavni prestolnici, dvignem čašo na zdravje njegove ekscelence predsednika grške republike iu na srečo ter napredek grškega naroda. Po banketu je bil svečan sprejem, ki se ga je udeležilo 800 povabljencev. Med njimi so bili seveda zastopniki diplomatskega zbora in ugledni člani atenske družbe in zastopniki političnih, intelektualnih in socialnih krogov. Po sprejemu je bil ples, ki je tra'.al pozno v noč. Atene, 12. dec. AA. Venizelos in Marinkovič sta imela danes priliko, da se v intimnem razgovoru dotakneta vseh vprašanj, ki zanimajo obe državi. V vseh vprašanjih sta ugotovila popolno soglasnost. Atene, 12. dec. A A. Danes ob 10 dopoldne so odpotovali Marhll'ov'č Venizelos in spremstvo v Maraton, da si ogledajo tamkajšnje velike hidro-tehnične naprave Nato sta priredila gospod in gospa Venizelos v hotelu >CeciI< v Risidiji intimno kosilo v čast dr. Marinkoviča. Kosilu so prisostvovali poleg dr. Marinkoviča tudi njegovo spremstvo in višji uradniki jugoslovanskega poslaništva v Atenah s poslanikom Jovanom Vučkovičem na čelu. Atene, 12. dec. AA. Venizelos je izjavil, da eo resnične vesti, da odpotuje o božiču na Dunaj in v Varšavo čez Belgrad in da bo ostal nekaj časa v Belgradu, da vrne obisk g. dr. Marinkoviča. Atene, 12. dec. AA. Francoski poslanik je včeraj priredil sprejemni večer na čast jugoslovanskemu ministru dr. Marinkoviču in njegovi gospe. Dr. Marinkovič • častni doktor atenske univerze Atene, 12. dec. ž. Popoldne je bil zunanji minister dr. Voja Marinkovič na atenskem vseučilišču sprejet na izredno svečan način. Poleg članov grške vlade s predsednikom Venizelosom na čelu so bili navzoči odlični učenjaki in zastopniki odlične družbe. Dr. Marinkovič je bil imenovan za častnega doktorja. Ob tej priliki je prišlo do velikih jugoslo-vansko-grških manifestacij in je bil dr. Marinkovič izredno prisrčno pozdravljen. Njemu in Jugoslaviji so bile prirejene izredno živahne ovacije. Atensko vseučilišče je izvolilo dr. Marinkoviča za svojega častnega doktorja kot pomembnega duha v medna rodnem življenju. Dr. Marinkovič je potem odšel z osebjem našega poslaništva in s svojim spremstvom na grob Rige od Flere, znanega grškega revolucionarja, ki je umrl v Belgradu ob udeležbi v revolucionarni! borbah srbskega roda za rešitev izpod turške oblasti. Na njegov grob je položil venec. Grška odlikovanja Atene, 12. dec. AA. (fteka vlada je odlikovali' jugoslovanskega poslanika v Atenah dr. Jovana Vučkoviča z redom Feniksn 1. stopnje, direktorja Karoviča in svetnika poelaniStva Milana Jovanovi-ča z istim redom II. stopnje, tajnika K ost o Pavlo-viča z istim redom IV. stopnje, jugoslovanskega vojaškega atašeja v Atenah polkovnika Majstorovi-ča z redom sv. Od resen ika III. stopnje, šefa kabineta ministra zunanjih zadev Božo Kovačevič« ?. i redom sv. Odrešeuika III, stopnje, tajnika posla v j štva dr JovanoviČa r istim redom IV.stopnjo tn I Miloja Sokičn. urednika jPravde . •/, rodom «v. On 1 rešenika III. stojmje. СГаЏип.е &o?oža;a kmet. ljudstva Prizadevanja in delo vtade Belgrad, 12.doc. A A. Kraljevska vlada je ope-tovaao proučevala vprašan e preobremenjenosti kmetovalcev in je skušala olajšati davčna bremena v skladu z realnimi pogoji poljedelstva in z možnostmi prodaje poljedelskih proizvodov. Zato je znižala dopolnilni davek nn zemljišča že lansko leto. Prvotna maksimalna stopnja dopolnilnega davka e znašala po zakonu o neposrednih davkih iz 1928 leta 17 odstotkov. Lani marca meseca je bila znižana na 12 odstotkov, v maju na 8 odstotkov od osnovnega davka na zemljišče. 12 odstotna stopnja čistega kataslralnega donosa pa je ostala po zakonu o neposrednih davkih neizpremenjena. Ker je kraljevska vlada uvidela, da je treba ponovno olajšati davčna bremena kmetovalcev zaradi splošnega padca cen deželnih pridelkov, je znižala snoči lo stopnjo od 12 na 10 odstotkov. Ta stopnja bo veljala za leto 1931, a tekom prihodnjega leta bo v skladu z razmerami na tržiščih deželnih pridel- kov postalo jasno, ali naj se stopnja ponovno zviša za leto 1932. Prizadevanje kraljevske vlade postane še jasnejše, ako upoštevamo, da prinaša nova stopnja obenem tudi redukcijo vseh doklad (osebnih, invalidskih., zborničnih), ki so v zvezi s tem davkom. Kral evska vlada skuša ustvariti boljše pogoje produkcije v državi še z drugimi ukrepi. Tako je znižala državno trošarino na vino za 50 odstotkov, to je od 100 na 50 Din od hektolitra, pri tem pa je obdržala tudi za bodoče dosedanje izvozne nagrade za vino, ki znašajo 80 Din za 1 hI vina in 20 Din za 1 hI mošta. S to nagrado bo ostal izvoz vina in mošta vsaj na dosedanji višini, a znižanje trošarine bo brez dvoma ugodno vplivalo na potrošnjo v državi. S tem bo dana možnost večje prodaje vina za notranji konsum. Istočasno je vlada zvišala državno trošarino na pivo za 50 odstoi-kov, na špirit pa za 22 odstotkov. Tudi Steeg ne bo uspel Predsednik Doumergue se bo končno vendarle moral odločiti za Brianda Pariz, 12. dec. kk. Steeg se še nadalje prizadeva za sestavo nove vlade. Atmosfera se je med tem toliko ublažila, da začenjajo sedaj uvidevati celo v taboru desne sredine, da bi utegnilo daljše zavlačevanje krize dovesti do usodnih posledic. Obe frakciji zmernih republikancev, ki ju vodita Tardieu in Maginot in ki bi imeli v koaliciji republikanske koncentracije tvoriti desno krilo, pa sta slejkoprej proti temu, ker sta jkkI vplivom svojih voditeljev. Med njunimi člani pa se od danes dopoldne opaža majhen preokret. Steeg je s te strani dobil že celo vrsto pozitivnih obljub in ni izključeno, da ne bi bil vsaj del obeh Skupin voljan podpirati Steegov kabinet celo proti oficielni paroli svojih frakcij. Sleeg bi v tem primeru lahko računal v meščanskem taboru na 250 do 270 glasov, bil bi pa v parlamentu vsaj za prvi čas navezan na podporo socinlislov. Tu tiči v tem trenutku glavna težkoča za zaželjeno rešitev. Da se j)omiri z desnim centrumom, je ponudil Steeg Tardieujevi skupini nič manj kot tri portfelje, med njimi tudi notranje ministrstvo, katero naj bi zasedel prejšnji mornariški minister Leygues, ki kljub svoji pripadnosti k Tardieujevi večini uživa veliko zaupanje tudi v levičarskih krogih. Nasprotno pa skoro ni misliti, da bi pripadal Tardieu sam kabinetu, ki bi ga sestavil Steeg. Paril, 12. dec. kk. Splošno se smatra, da Steegu po odkritem odporu Maginota in sovražnem stališču Tardieujeve in Renauldove skupine skoro ne ostane nobenega upanja več in da se predsednik Doumergue kljub svoji opoziciji proti Briandovi zunanji politiki ne bo mogel več izogniti temu, da da nalog za sestavo vlade Briandu. Socialist Fros-sard napoveduje Domergueu najostrejšo opozicijo svoje stranke, če bi ponovno odrinil Brianda. Kot zadnje upanje pa označujejo listi še vedno Poincareja. Nemški državni zbor odgoden Berlin, 12. dec. kk. Nemški državni zbor se je danes odgodil do 3. februarja. Radi tega predlogi nezaupnice desnih strank in komunistov proti notranjemu ministru Wirthu in zunanjemu ministru dr. Curfiiisu ne pridejo več na glasovanje. Odpade tudi zunanje politična debata, ki jo zahtevajo desne stranke, ker se je državni zbor večkrat izrekel za odgoditev. Zadnji predmet, s katerim sc je danes I bavil državni zbor pred razhodom, ie bil komuni- stični predlog, ki zahteva pomoč 300 milijonov mark za brezposelne. Razen komunistov so se zavzemali za predlog z veliko odločnostjo tudi narodni socialisti. Socialni demokrati pa so bili z meščanskimi strankami proti, ker ncmJki finančni položaj izključuje, da bi mogla finančna uprava razen rednih podjior za brezposelne spraviti skupaj še posebno darilo za brezooselne v laki višini Seja Društva za širjenje vere Zagreb, 12. dec. ž. Ob 10 dopoldne je bila v jezuitski misijonski dvorani seja Društva za širjenje vere. Predsedoval je vseučiliški profesor iz Ljubljane dr. Josip Ujčič. Od Slovencev sta bila navzoča pomožni škof dr. Ivan Tomažič iz Vlari-bora kot član odbora za Slovenijo in vseučiliški profesor dr. Lambert Ehrlich iz Ljubljane. Med potekom seje je prišel tudi škof krški dr. Srebrnič. Razen tega so bili navzoči odborniki iz hrvatskih krajev. Odborniki so podali poročila za svoja krajevna področja, stavili razne predloge in izražali misli, Irako bi se misijonska ideja med narodom čim bolj razširila in učvrstila. Karto Kovačevič pri Nj. Vet. kralju Belgrad, 12. dec. ž. Karlo Kovačevič je bi! v avdienci pri Nj. Vel. kralju na Ded in ju. O tej avdi-enci je Karlo Kovačevič izjavil: »Bil sem pri NJ. Vel. kralju v avdienci, da se mu poklonim in da mu kot predsednik veličastnega kmetskega zborovanja izrazim neomajno zvestobo. Pri tej priliki me je Nj. Vel. kralj blagovolil odlikovati z visokim odlikovanjem Karadjordjeve zvezde IV. razrede. Srečen sem, da mi je Nj. Vel. kralj izkazal to pozornost in smatram, da smo s tem odlikovani jaz in vsi udeleženci veličastnega zborovanja v Zagrebu.« Smrtna nesreča na železnici Zagreb. 12. dec. ž. Zjutraj so na železniški progi med postajo za ranžiranjc in postajo Sesete v bližini stražnice št. (55 našli truplo nekega dekleta, ki je bilo prerezano na dvoje. Železniški čuvaj je obvestil železniško ravnateljstvo, ta pa , okrajno glavarstvo. Truplo so odstranili s tračnic. Ob 2 je prišla komisija, ki je ugotovila, da gre za Amalijo Ugrinovo iz Retnovca. Ponesrečila se je v potniškem vlaku, ki vozi ob 7 zvečer iz Zagreba proti Koprivnici. Ponesrečenka je stara 20 let. Mraz se nam bliža Dunaj, 12. dec. m. Oton Myrhath je objavi' poročilo o krizi vremena v Srednji Evropi. Nad angleškim vodovjem in nad Biskajskim zalivom vla da huda burja. Nad Francijo je zračni tlak slab iu more komaj vzdržati naval z zapada. Na vzhodu je val mraza dosegel -—18 in sc pomiče |>reko Rusije proti Karpatom in Sudetom. Na vsak način je v Srednji Evropi pričakovati divjih viharjev. Monakovo, 12. dcc. ž. V celi Bavarski žc pol drug dan sneži. Po ravninah je že zapadlo 20 do i 22 cm snega. Po višinskih pianotah pa en meier. Dunajska vremenska napoved. Po kratkem zboljšanju vremena je pričakovati zopet oblačno i vreme s padavinami. Splošna vremenska napoved: I v nekaterih dneh ie nričakovati nastop mraza. McJ ev'co m desnico ?Чгћц S .UviMIlbrn. K<> h. lo v w»'пч». bo krit« franceviko , o i ■ »o S4,y je i. n»fthvMi vrnil s , ivo vi u Kor .o n liktiloro niotrv« m - s r > 1o"a srevrč • .urim л i?\*i«n|» politike c s \ -v na kaVrem jo \ *cn«tu * ova \ linuivs je pi»vov,ow« tui- v > \v o r. 1 a v n ln, bivšemu delovnemu \ '.<■■' n ovi vla.li in Mami (»mpe *ena-I v, \ jO vodi 11 (MU v tli- J Hivlttl, jo s svojo i, , \ n ( .pošli (4i1m Tardieu jeve , > Via pSroK s kalor> ^ r.idl-v , jv. vlad,. Vm\ kar jo ievon in proli - . . .'o o o m novsrn v, a republik.*. So lo ■ - v,i o Ivo tramosoilutvo sipije v sve'-4i ; - vi nik -ni. Ui abeiell I.- Cerkve, .j,i in m;< .4 .v \ oliki -doviiiar n V', и i. ki > pn I dvema lotoma umrl, jo : ' -i ' r iO V p -ol Oil knVilom o IrAtH' >Л1 i. s m- it o *s»4 dober republikanec moral ■> p-;- ; n > vci O.pove.l francoske repu-, . ju iiali t* načela obilati * vnemi i. ivt.I'O't« in frattooskeii« buiv.uju. ki jo ».. I v trn i v .iti i;rsii: liher.č. egalile. fra'ernit«?, so iHi i ■• iii \ oš o to napol ia. inetvenili in inUHioili 4 • n -i^u.iv, k.ior si* oblikovalo vlade, i. », y „ „- o > v njihovih rokih, katerega mi n varili -volj info-ui« vlio oivi o brc* vsake na-tVlno vsebine. P itiko desnice jim j - >f i n desn o«, ki jo slonela na katoliških resnicah, nikdar ti i bila proli francoska, a veti i ar na francosko mas t n m. ia vplivat i tako pHMefnn, knknr fantastična Vabale rminnimislvA jn levice. Frnnooe ljubi v politiki i«nta*ijo, ki naj ir. politične stranke obenem utvari tudi idejno šolo iu ouoto. ?.ftl so bile desničarske stranke bodisi na-oionalno (Actlon Framais«) bodisi socialno (Marc Sanguior) rekel bi lako pretirane in poganske, da jih je Corkev morala obsoditi. Vprašanje republikanizma in protirepublika-niaina ni m iglo dolgo oelati popriJče, kjer sla -o tolkli levica in desnica. Politiku Leona XIII . ki je mni>({o pripomogla k pre irijentaciji politike franej-ekih ka'oličauov, dalje n -rečen kan lal Dreyfue nt a pospešili zaključek barbe, s lem, .:a --e je 1. m*, izvedla I.H'itsv Cerkve od d rib ve. Politiki desnice so iskreno priznali pravno m o zakonov, ki jih je spre-jelu večina. Formula republikancem In antirepu-blikanizem ni bila več aktualna, l.evica jo izdala parolo: boiba jiroti socialnim krivicam či>-i in kapitalizmu, ki sa predstavlja desnica. Prvo poglavje je s 'eni bilo končano. Ge*!o ft-ancoski republikanci preti kntoliJklnt prdirepubll-kanoem je u.ubllo sv jo vro Inost. Svobo lomis.nl-atvo |>a jo i/našlo drugo nasprotje. Postaviti je hotelo levičarske, torej svoje stranko, v nasprotje z desničarskimi, ki zagovarjajo nn »ocialnem polju baje >kapitalizeni . Toda to ni moglo uspeli, ker so so med (losničanikimi katoliki našli odlični delavci nn s (Kilneui polju, katoliški znanstveniki, ki so i7. li lati тпм Јо čistejši socialni program, mnogo bolj pravično .n za zatiranega delavca, kot j>a levičarski socialisti, da ne govorimo o radikalih. Obraino se ie pa med levičarske »tranke, torej sv4)b:iil(imi blitvo, .vrinilo mnogo kapitalietič-ne^.i duha. Svobodomiselni kapitalisti ao gle vojni je biln velik« sila «n a ga in versaj ki mir. Nacionalistična večina, ki je L H)Hi. prl-la v parlament, je bila izvoljena pod geslom, k< itnine. Trideset ste ločili si diplomatskih konferenc n sestankov jo ustvarilo veliko razočaranje v Franciji. Radikali, sinipionl republikanslva, ?>o tr kmalu znnSIl in po geslu: ločitev cerkve o državi. Francoski narod nima več razumevanja za nujnost francoske revolucije. Vidi pa nujnost socialne reforme. Radikali so pogodili lo razpoloženje v narodu. Država naj v svojih šolah Izvede in vzgoji tipične i Frnnoosa (genijalnl llorrlotov načrt o pre-osnovi šolstva spada semkaj). Kriga se nnrod za Otono|K>lizarijo .-il«lva, ki jo ne razumel Toda fran-rooko malomeščanstvo, ki tvori kader radikalno utrntike in ki v?l»s| svojo demagoške pol inteligenco — liberalizem je povno.l enak — vodi provinco, je r evojih klubih in »nlonili geslu: Država imej edina pravico do vzgojo znal« dati ve* potreben zvok. Oi slo svolKidomiselna šola je nadomestilo geslo ro-publikanizma. Dosnica *e jc proti temu valu znašla v težkem položaju. Stava desnice, ki je ol^tojalu v kultu zmage, Je /niimj bolj bledela. Povišanje temperaturo v Ženevi /.miruj noči /nižanje lemperalure v Vornail-lisiii od misljCuUi 1150 iniljard bodo Nemci v 6t> lotiti iilnčnli nekaj nad (K) mlljnrrl. Vsi Francozi strastno sovražijo mož.noet vojne. Politika Hrianda jo danes edino možmi in nedavne zuiianje-političun Ip1ilil:i v piirliiincnlu jo lo potrdita. Urlnndovii za-.ihijjn jo, dn jo s svojim delom Izpodtie-el Ha desnici. Desnica jo v Iskanju novega Ideuln ln nove formulo V lom oziru jo levico mnogo dolžna lir in m 1 u V leni ra/.polo/. uju Je zaleklu pnrtauieni kiiza Tnrdleujeve vlade. Večinn senata je izrekla nezaupnico vlndl, kor sla član« desnice gg. Pernot in Oborkircli pnilpisnla proglan prati lnjlcimn. Itnrlhoai in Laval nnj sestavita prehodilo vlado. Ta vlada lil bita samo poslovim. Kljub temu |xi obstoji resnimi, da se lmhnja v državnem zboru večina, ki odklnnja proti katoliško gonjo levičarskih svobodomiselcov. Radiknlno nocin-llstičitn sirnnka lxi morala s leni t niti nni i t ti lepo omilili svoje znhlevc, Čo bo hotni« sode lovni i nu politlčtipm pol ju r. vsako bodočo vhulo. ,lo pn vrč drugih vzrokov, ki jim to naravnost narekuje. Radikali so »e radi linzivnll nasledniki jakobincpv, TI su pn dnnes popolnoma Izginili. So-rlnltil nalroj (Hivojurga življenja je posegel tudi v frnnoi.sko Iradirionnlnosl. Koukurpiica s elrtijaml novega sveta je uničila sladko llvljenje v klubih, kjer «e je rolo dneve volila In kontroliral« politik«. Proporeionnltii volilni red bo zadnji udarec temu Obnovitev jahe teroristične ahcife v Indiji LdndOn, lj? dei Medlem ko rbotru'e v p^o- stolici britanskega imp«rHa konferenca o'-roglc iv /r, pfi K iteri »ki iSnjo imUki knoti skupaj r /nu nimi politiki nutske liberalne stranke in pa z niigUnkunt ponnavalci ind^keita problem« itdelatl n.u ot inJske ust.m o, so jndski nacionalisti sami v ludi.. r-apoi i Ц мгочо rasnovano teroristično akcijo pr>di au^loškl vladi. N« j'ropovodu o o ** \ eč roman a, post in a.k- cija pasivne чор, Нч^чо ti, katera -o vzdržuje vsn-k%|t« n;i4»i,u y ii aH jvak so očitno osminui ri'volnci .i, jvi-oti Vnp oJom in teroristi.ni čini, kejih ilvišitti o jvvvoile.ia ve^inom« Študentom. S tom hočoio nacionalisti prtpio.iti poi/. uso imu nih polit '(ev. dn bi sc ln ПЧ dala ustava v spo. u.imu V'ij'li \ it -n oi so o teroristi.no akiMo nap и la vci k a rmeda iu deso.ijentacija med p.iitaii koiuprcmis« . . n.;\>ko nadvlado. Piv« šrtev It 1>|| anjiloiki kapilari CUliPgli.in i*t 10 piiruUabskeo.i tinUljo.m v l.njiorcju. Ko io n.imreC b*t«Jioa stnl p mlrven o priliki nek* parade. o nek indski ko-po:sl nenadoma stopil iz vrsto in ustrelil nn prej nnrt-dmka lndca, potem stotniki, naposled p* sebe. Clon.ijjhnn ;e služil v Indi i ie od 15. leta svoje stan-sti. TroSa jc pri- pomivltl, da ic bilo lokom letošnjega leta v I.a'io-reju ubitih ie več častnikov in policij kih org nov, mod njimi glmoviti polici;.ki inšpektor ScunJors. So več,! utis je pn napravil atentat v Kalkuti. Trtic bengalski študenti »o namreč v palici,eki di-rekci,i v Kalkuti vdrli v pi amo gen ralncga in-spoklo. i pi>lici,« Sinvpsona in ga ustrelili, nato pa u drli v diugo »oho, v kateri se ie nahaja! policijski uradnik Ntlson, ter ga nevarno ranili. Ko so pri-hitevši uradniiki in policis>ti atinlato ie zasledovali, >o io eden, ko i« videl, da ne more ulači, sam ustrelil, ostala dva pa sta se težko ranila. Eden izmed njih, llonoj Boee. umire, drugi je pa izven nevarnosti. A/tentntorji so bili prišli iz mesta Da-knr, k er io policija izvršila veliko število aretacij. Velika večina nacionalističnih li. tov se izogiba komentarjev k tem atentatom, nekateri pa izj:iv-1јл,о, di« bombo in revolverji niso pripravna sredstva, da so doseic svoboda Indije. V K n "a^i u se o zaćel proces proti osem in-dimkini teivi '.m, ki so imeli cel arze-nal orožia in bornih. Obnovitev tero:i ti r.ejja p^k-eta v Indiji ie napravila globok vtis v Londonu. Najbolj je vzne-mirien trgovski svet, ker se bojkot proti angleš- Xs?r©ly proti revizijskemu bloku Hudinipešta, 1'.!. do»\ kk. Novi madjareki zunanji minister grof Julius Kaivlvi je izjavil diuiee /.večer pri upre e«iu časnikarjev, ita nima nobenih «|x*oielnih s reiuljenj. tln se uleiiiitiuira v vsakem oziru * i *pc.«no 11111:11110 i>oli;iko ministrskega predalnika Hethlea«. Nivlvomno je, da so dogodki zadnjih mesecev v cetl vr»ti srednjeevropskih držav okrepili pripravljenost k gospodarskemu oMižmiju. Iniciativa /a inko j brnijo j« koristna ludi za Ma-djar«ko. Vendar je prvi pogoj 111 to reviiija mirovnih pogodb mirnim potom. V tem dulni c. ЛД. Nn snočni seji mlc uistrskoga sveta je poročal minister /.a finance dr.' \Veclierle, da je zagotovljeno na ameriškem trgu |HV4>lilo 15 milijonov pengov (150 milijonov Din), ki ln> r. ostankom vflgnličnegt posojila porabilo гл p -ojilo prezadollenlm kmetom, da se mali kmetje 14'šijo bremen, ki jih teže. Ostanek vžigalič-nt'ja posojila znišn 12 |n pol milijona pengov (125 ! m 'i;Hvov Din). Obenem je bilo na seji jnvljeno, dn ; jo minister in pravosodje i/delal nov zakonski 11a- ; črt o karlelih. ki bo bližnjo dni prpdložen parla- ' meniti. Madmrshi minister o t?g. po&ssjanjih s ČSR Hudinipešta. 12. dec. AA. Sotrutiuiku MT1 je dal minister za trgovino in industrijo Bud izjavo o češkoslovaških in madjarskih trgovinskih pogajanjih. V tej izjavi poudarja, da hočo Češkoslovaška naprtili odgovornost /u prekinitev pogajanj oduo«uo za izvenpogtKlheno stanje Madjarski. Češkoslovaška je postavila take pogoje, ki »ahtevnjo žrtve samo od Madjarske, če bi so sprejela nova pogodba, potem ko je ČeSkoslovaška odpovedala z mukami sklenjeno trgovsko pogodbo do lelu 1927. Madjarska vtadn je v polnem soglasju r parlamentom prijimv-tjnnn skleniti novo pogo Ibo, vendar snitlo na jira-vičnem temelju med.»el)o.iiuva popuščanja. Ukrajinci za poljsko vlado? Nalvečia ukrajinska stranka je sMan:la opustiti o ?ozici:o Lvov, 12 dec. Poraz, ki ga je doživel ukrn- jinski blok pri zadnjih voltvnh, je povzročil veliko zmedo med ukrajinskimi politiki. V novem poljskem sejmu je precej ukrajinskih poslancev, ki pu so bili izvoljeni kol pristaši vladnega bloka, torej bodo neodvisni od vplivov dosedanjih ukrajinskih j voditeljev. 1» teh vzrokov jo sklenila najmočnejša ukrajinska politična stranka (nnrodiio-deniokralsko objediucnije), da bo nehala z dose lanjo brezizgledno opozicijo. Njen organ Dilot napoveduje novo sodelovanje « |H>ljsko vlado. Vlada je tudi dovolila otvoritev svojočiisuo jki policiji za|iečntene strankino pisarne v Lvovu, in je stranka pričela poslovali. Kot vodja novega sporazuma se imenuje znani gališkl poslnnec dr. D. Levicki, ki je sicer še vedno zaprt v Ivovski ječi »Brigilkah«. Možnost sporazuma med Ukrajinci in vlado bi fiomenila novo nevarnost Remarqueov film v Berlinu Velike demonstracije proti lilmu — Sod šče prepovedalo film Preteklo nedel o jin ponedeljek so se ponovili v Berlinu izgredi redi Kema.rquovega filma »Na Zapadli nič novega«, ki ga predvaja kmematog af Mozart-SaaJ. Predstave same niso bile p ekjnjene, ker je varovalo dvorano do »to stražnikov. Po koncu predistav od 8 zvečer naprej pa se je pričel pravi boij med 1000 stražniki in večtisočero nacio-nalno-socialistično množico, med kailero so prevladali 10—15 lolni jako izzivalni šolarčki. Z razvito zastavo in bobni so napadli Mitlerovci policijo, ki je zaman poskušala izprazniti trg. Opolnoči je moral poseči v boj z novim 04'n četi jem sam policijski ravnalelj Heimansherg. Mitlerovci pod vod-nlvom državnih ponlancev Ftvbrizltlsn in drugih so oplenili neko restnvrnciijo in v polit i o zmetali vso zalogo težkih vrčev za pivo. Policija je zanrln 17 ljudi. Drugi dan so se p nov iii izg edi 11a Nollen-dorfplatzu, kjer so razdrli Mitlerovci l!ak in s kamni napadli policijo na konjih. Vse trgovine so takoj zaprli, a vendar je bilo potolči nih veliko oken. Ili-llfcrovski poslanci v pruskem deftelncm zbnru zahtevajo prepoved Irltnn in celo Kcmarqueove knji- ge. Saška vlada je naprosila državno kinematografsko cenzuro, naj tudi prepove fi'm, ki ogroža javen mir. Ti dogodki »o izzvali veliko ogorčenje v Zedinjenih državah, kjer je bil film posnet. Njegov rež.iscr je v pismu na javnost protestiral zoper berlinske izgrede, ker obsoja igra zgolj vo ne grozote oz. ftih vpliva na mladino, ne da bi hotela žaliti nemško ljudstvo samo. Berlin, 12. dec. AA. Sodišče za filmsko cenzuro, ki je prepovedalo Remarqucov film »Na za. padu nič novega«, utemeljuje svo o prepoved s tem, dn bi naialinije uprizarjan e lega filma moglo škoditi nemSkemu ugledu. Sodišče pravi, da ni storilo svojega sklepa pod pritiskom ulice. Za sodišče ludi nii moglo biti meroda no lo, da je ameriška tvidka ki je film izfjotovila, izjavila, da se bo po prepovedi umaknila iz Nemčije. Berlin, 12. dec. AA. V narodno-sociallstičnlh in konservativnih krogih je zavladalo veliko zadtv voljslvo, ker je vlada prepovedala predvajanje fil-mn Na zapadli nič novega«. Naclonalls'ičnl krogi sp miglaSali, ita ta film škoduje nemškemu prestižu. Usodna 1pomota Kopenhagen, 12. dec. kk. Policija išče včeraj in danes neko 8-lctn>o dck'lco, ki jc v neki trgovini kupovala grozdni sladkor, jia so ji pom liimn dali 300 gramov oksnlnc kisline, od katere zadošča že 5 gramov Zn smrt človeka. Do cdaj ni bil prijavljen še nohtn primer j»»lmpl,cnja, vendar jc deklica izginila brez sledu. Zlorabe opoVskih volitvah Va Java, 12. dec. kk. Pri poljskem vrhovnem s:;tll$ču jc bilo do sedaj vlc, cil.h-69 težb radi težkih zlrttnb pri volitvah v sejm Ker so Vili v sejmu vit ženi p ctllogi o mučen u jetnikov v Brest Litovskem, so danes oporitiiiki listi v Varšavi l>rvifi svobod,vu poročali brez cenzure o teh dogodkih. sistemu. Dalje je fnnnnnoimka ideohSka llleraluri tako npznntna, da z rodovllnostjo sodobne francosko katoliške renesanse ne pride v poStev. Dogmatikov Aiilanlovogn kova več ni in univerze s > itnudn neizrekljivo bolj katoliške nogo v prelekl'stl. Prodnik in učitelj danes v svojih sindikatih nista vrč hlapca radikalne stranke. Kulturni nivo strankar- skih ngitntnrjrv se jc dvignil in mlajši raje politične i k ra je mnogo zničljo no'o izvršujejo odre tbe svojih nnindalarjnv. šolska zaplankan <»1 oflrljelne pollllčiie mlslikc 110 prlja iz-brnžen-.tvn, ki h čo us-tvarjnll v tluhovnl avlononinosll. V ten i leolo-ikem sporu eo pu danes katoliki daleč troti svojimi nasprotnik'. ketriu blagu v tiidt'4 fedal'e bol) do'lf'no ta nn Široko izvaja in je 111 g niziran od nncion Ilstlfine cent alc. Mnnulakturne fnhrlke v Lancnshlru praznil,ejo in z njimi vred trpi n tudi druge industrij« tke panoge, ki trgujejo z Indijo. Konzervativni so v čeli tek sklicali velik shod v Londonu, na katerem jc govoril znani konservativni politik Churchill, ki jc zahtevni v Indiji politiko motne roke, čoinur jc sekun.liral general dneob, bivll vrhovni poveljnik armade v Indi.i. Delnvska vlada suma le drugačnega mnenja in forsira razprave na konferenci okrogle mize, ker bo mogla Indijo zadovoljiti s.mič pravična reSitev vpraSnnja nlenegn poloinij'« v sestavu britanskega imperija. Čeprav nacionalistična akcija nima ItO eniu v Sltoklh slojih naroda, je vendar jako fanatična in ima zato zelo velik Migestiven vpliv. Ko so Študenta, ki je po nlenUlu na Simpsona, ustrelil srhe, umirajočega vprašali, zakaj jc streljal na uradnik«, ki j« hll znan po svoji objektivnosti in nobU«i, ie odgovoril; »Storil sem svojo dolžnost.. Mncdonald je izjavil, tln aikciin teroristov ne sme spraviti nikogar iz ravnotež a, da ne bi se iskala in našla pravilna rešitev indskegn ustavnega problema. ?л tako zvane rusotiloke stnijo (pristaše ruskega ediustva), ki že zdaj razpravlja o teh spremembah. Politika ukrajinskega narodno demokratskega obje-dinenija je bila namreč vedno bolj protimoskov-sk;i' nego celo izrazili separatisti Petljurovcga kova. 1 Ameriški Ukrajinci za svoje rojake London. 12. dec. kk. Times« poročajo, da jc 21X1.000 Ukrajincev, ki živijo v Kanadi, zaradi jio-stopanja z njihovimi rojaki v vzhodni Galiciji pozvalo kanadsko vlado, naj predlaga nepristransko preiskavo po mednarodni komisiji. Preti poljskim generalnim konzulatom v Montrcaiu je večkral prišlo do demonstracij. O porabi zlatih rezerv London, 12. dec. kk. >Dally Tolegrapht poroča od vplivne finančne strani, dn sta bili Anglija in Francija obveščeni, dn bi bila Amerika, čo bi li dve drŽavi sklenili kak dogovor o vprašanju porabe zlatih rezerv, pripravljena proučevati načrte za »ode-lovanje z Kvropo o leni vprašanju. Romunski poslanik v Londonu Tilulescu je po >Ne\vs Croniclet omenil na luiichu angleške lige Društvu narodov, da se bo v kratkem času predložil Društvu narodov načrt za sklicanje splošne finančne konference. Brez luiančnega sodelovanja bo težko izogniti se katastrofi. Maršal Petain gre v pokoj Pori*. 12. dec. kk. Cieneralisimus francoske armade, maršal Petain, ki je že pred več leti prekoračil starostno mejo, namerava ob koncu leta stopiti v pokoj. Kot njegov naslednik se imenuje general Woygai:d, ki jc bil pred letom dni imenovan za šeia v elikega generalnega štaba. Na mesto Wey-gandovo pa bo najbrže imenovan general Oainelin, ki se jc v zadnjih letih izkazal v bojih v Siriji in Mnroku. Upokojeni angleški admiral London. 12. dec. AA. Admiraliteta naznanja, du je bil odmiral sir Kd\vyn Aleksander Sinclair u|M>kojen. Poda Imirnl sir .lohn Kelly Je imenovan za admiral« brodovja. Kon reatlmiral FuIIerton je postal podadiiiirnl. Admiral Aleksander Sinclair je poveljeval v.zadnjem času vojne tretjomu brodovj? lahkih križark. Pilsudski gre na Mad?iro Madrid. 12. dec. ž. Notranje ministrstvo je dobilo obvestilo, da bo maršal Pilsudski 19. decembra prišel v Irun, nalo pa takoj potoval v Lisbono. Svoj večledenski dopust bo preživel nn Madeiri. Novi predsednik Sv ce Bcrn, 12. dec. AA. Zbornica je izvolila za predsednika švicarske konfederacije leta 1931. Haeber-linn. Za podpredsednika je bil izvoljen Motta. Francoski in ketgHski vojaki zapustili Posaarje Koblenz, 12. dec. AA. Danes popoldne so odšli iz Saarbriickna poslednji fraDcrski in belgijski vojaki, ki so stražili železnice. Kljub temu ostane Posaarje še nadalje pod vlado Društva narodov, dokler nc bo ljudskega glasovanja. 30 smrtnih žrtev zasfrupliena Boinliay. 12. dec. AA. V glavnem kolegiju lega mesta je umrlo nad 30 gojencev,številni gojenci pa sa ležko oboleli. Vzrok te nesreče je zas ru-pitev, ki je nastala s tem, da so bila jedila v kuhinji pokvarjena in zastrupljena iz neprevidnosti. Nad 400 milifonov poneverii Hollvttotid. 12 dec. AA. Po končani seji upravnega odbora Guarantv Building Loan As;>ri-mcije je izjavil upravni odbornik lege društvu, du je okrivl.ieni uradnik že priznal poneverbe. Škodn gre v milijone. Sodijo, da je. nepošteni uradnik |ioneveril 8 milijonov dolarjev (400 milijonov dinarjev). 'I a uradnik je bij obenem upravnik Hol-ly\Yooa ji /ai>osieti šo v drugih tvrdkah. Helgrajske vesti Belgrad 12. dec. Za davčnega kontrolorje v 11-2 v Slovenj-gradcu ,e imenovan I. Stare, zde v Novem mestu. Josip Predavcc ie zgubil čin rezervnega pehotnega kapetana I. razieua. Vpreianje Bat i' e tovurne v Jugoslaviji je rešeno. Zg adUa sc bo v Borov m pri Vukov ra. Zemljišča obsegti 5'JO iu'.cr in ga ,e . at'a kupil od (lalriarhije v Da "a za tri in pol milj .na Din Čira bo kupiMi pogjdon odobrena, bo Bat'« p.ičel gladili tovarno. Ver elao je. da '« bo J dn a p ein le »pomladi. Da je zemljišče kupi ba* v Bjrovtm pri Vttkovaru, je nn razi g v lem, da e tem kritii.č«' žclojrniških zvez, drugi razlog je pa tr. d« t« nahaja oženit e blizu Donave. Nov pomol ии Sufaku. M nistrslvo za juvu* nprnva (13 Sllšjlko П ч Ura Ul tv ii podrl leseni ротз!, zgraditi n ve^a kam.nttga. Načrt in tozadevne kredite je go»p>darekv-ii-a.лčn 1 odbor m.Ln-vlrov ie odo-biil Dve krasni prireditvi v Belgradu Miklavžev večer slovenskih služkinj — Proslava Brezmadežne llelffruil, 8. decembra. V nedeljo 7. t. m. so priredile slavonske služkinje v Bolgrndu Miklavžev večer za revne slo-vonsko otroke. Požrtvovalne in pridne kol mravlje so našo služkinjo zbirule okrog bogatejših Slovencev denarno prispevke za našo siromašno deco, zakaj siromaštva in bede je žalibog največ tudi med slovenskimi doseljenci. Zbrale so skupaj precej denarju Ln tako je mogel sv. Miklavž nakupiti precej malih obleke in drugih lepih darov za naše malčke. Popoldne so je napolnila dvorana poleg župno cerkve Kristusa Kralja v Krimski ulici do zadnjega kotičku z otroci in starši. Lepo razpoloženje je ustvarila mala igrica, ki jo je skrbno pripravil neumorni gospod Tomaž. Za tem je stopil na oder sv. Miklavž v častitljivem škofovskem ornatu in pričel delili med otroke lepe darove. Sv. Miklavž se je s|>omnil tudi na god predsednice zveze naših služkinj gdč. Minke Sagadinove, kateri jo prinesel krasen šopek nageljnov z željo veeh slovenskih deklet, da bi še dolgo delovala nesebično kakor dozdaj za slovenske služkinjo v Belgradu. Sv. Miklavž je obdaroval nad sto slovenskih otrok Ganljivo je bilo videti, kako so se zasvetile v tihi radosti oči številnih mater iz predmestne Cukarice, ko se je svetnik spomnil ludi njihovih olrok. Slovenske služkinje so ponovno dokazale, da je njihovo delovanje v naši prestolnici nadvse |K)trebno. Miklavžev večer je sicer že minil, toda naše služkinjo se že pripravljajo s podvojeno silo za božič, da bi ludi Božiček kaj lepega prinesel na- šim Hiroinačkoin iz vseli belgrajskih prtsdmestij. Praznik Brezmadežne je najlepše proslavila cerkev Kristusa Kralja. Zjutraj je pristopila množica mladeničev iu mladenk k angelski mizi. Marijo v glavnem oltarju so krasili »veži beli nageljni, ki so jih poklonila Brezmadežni slovenska dekleta v Belgradu. Popoldne ob petih jo priredilo katoliško dija-šlvo v dvorani krasno uspelo akademijo. Mod odličnimi gosti so poselili proslavo papeški nuncij nadškof dr. H. Pelegrinetti s svojim tajnikom msgr. Paclnijem, tajnik belgrajskega nadškofa prof. Vla-šič in dr. Medved. Spored akademije je bil pester. Nadvse ljubke so bile simbolične slike, ki jih je za to proslavo sestavil in izpeljal z dijakinjami g. Tomaž Ulaga. Za akademski cirilmetodijski klub je govoril akademik Vilko Boje, ki je v izbranih besedah naglasil naloge katoliškega dijaštva za preosnovo današnje niaterijalistične družbe. Vera v Boga, vdanost napram Cerkvi in delo za narod, to naj bo vodilo katoliškega dijaštva v bodečem javnem življenju. Treba nam je praktičnih katoličanov, ki naj izidejo ravno iz vrst naših katoliških organizacij. Izmed vseh točk je občinstvu ugajal koral, ki so ga zapele dijakinje pod vodstvom g Ulage. Izvajanje učiteljiščnika Iv. Mauroviča je občinstvo nagradilo z dolgotrajnim ploskanjem. Tudi zadnja: Živa slika je močno ugajala. | Katoliško dijaštvo v Belgradu je pokazalo, da j živi in dela v zavesli svojih velikih in težkih nalog, ki ga čakajo v javnem življenju. Kako dele trboveljski milijon Nvvolja rudarjev Proslava sv. Avguština na univerzi Bogoslovni! akademija v Ljubljani priredi svečano koinemomcljo IbOOlelnlce smrti sv. Avro-liju Avguština (umrl 24. avgusta 480) v nedeljo 14. I. m. ob II v zbornici Univerze kralja Aleksandra I. s sledečim H|>orodoni: 1. Predsednikov nagovor — 2. O Avguslinovl »Državi božji«. Predava univ. doc. Jo«. Turk. — H. Avgušlinove »Confesulones«. Predava prof. dr. F. K. Lukman. — 4. »Ustvaril si nus za se Ln ne-pokojno je naše srce, dokler no najde pokoja v tebi« (Confess I, 1). Zu moški zbor s »premlevanjem trobil zložil dr F. Kimovoc. Pod skladateljevim vodstvom |K)je zbor slušateljev teološko fakultete. — Vstop prost. Kočevski rojak - afriški misijonar Kolevje, 12. decembra. C. g. Franc Marscher, ki je pred dvema letoma bral novo sv. mašo v svojem rojstnem kraju Slari log pri Kočevju, je bil dodeljen za misijonarja v Afriko. Pred odhodom se je mudil dvu dni v domačem kraju, poslovil se od svojih domačih in odpotoval 0. t. m Prvo njegovo misijonsko potovanje traja 5 tednov. Njegova misijonska postaja pa je »Marija-tolažnica«, oddaljena 300 km od Dur-bana v Južni Afriki Poleg te |wstaje bo še oskrboval 8 sosednih postaj. Mlademu misljonarju-do-mačinu želimo kur največ uspeha. Plače katot. duhovnikov Plače duhovnikov v dušnem pastirstvu v naši državi še danes, po 12 letih njenega obstoja, niso urejene, marveč so nizke je jasna, če primerjamo predvojno stanje s sedanjim. Isti župnik, ki je prejemal pred vojno mesečno 160 kron iz drž. blagajne poleg dohodkov iz krog 17 ha zemljišča, prejema sedaj 500 Din; po valuti bi mu pripadalo na podlagi prejšnje pluče — vsaj 2000 Din. Krivica je deloma ludi v okolnosti, da se celotni dohodki iz verskega zaklada (posestva, gozdovi, zlasli v ljubljanski škofiji) ne porabijo izključno v verske namene, kakor trdi dr. Lanovič v svoji brošuri (Vjorsko-zakonske zaklade, 1927). Iz drž. proračuna zadnjih let je tudi razvidno, da so bili katoličani prikrajšani pri skupnih izdatkih za verske potrebščine za več milijonov Din z ozirom na število prebivalstva v primeri z dru gimi (dr Lanovič). Ce primerjamo dalje plačo kal. duhovščine v naši državi z drugimi državami v soseščini, jc ta primera za Jugoslavijo še slabša. V Nemčiji, Avstriji, Češkoslovaški in Madjarski je ta zadeva urejena v medsebojno zadovoljnost. Duhovščina v dušnem pastirstvu ne more več čakali, je čakala že dolgo, ampak zahleva svojih pravic in zadostnih sredstev od države, za katero deluje v dvojni smeri — v versko-moralneni področju, ler pri vodslvu matrik. — Duhovnik. Trbovlje, 12. decembra. Tisti milijon dinarjev, ki ga je družba nakazala za revne rudarje, se bo po sklepu seje v navzočnosti g. rudarskega glavarja in 2. rud. skupine razdelil po sledečem ključu: Podpore ne dobe: 1. Vsi kopači in kopaški vajenci, ki so septembra, oktobra in novembra v tem letu prejemali mesečne plače 1400 Din Nadalje po gorenjem vsi vozači, ki so imeli mesečni zaslužek 1000 Din. 2. Nadalje vsi drugi, ki spadajo v kategorijo kopačev, a so v zadnjih treh mesecih naredili po 23 ših ov, ne glede na zaslužek. 3. Vsi, ki so za časa zadnjih treh mesecev imeli bolniški dopust, ali so bili v bolniškem stanju, ler vsi. ki so imeli samovoljne dopuste, to j dvoje se vračuna v teh 23 šihtov. 4. Kdor je med tem časom naredil 3 plave, t- j-, da je samovoljno izostal od službe. Vsi gori navedeni so od podpore izključeni. Ce bo podlaga za razdelitev ostala taka, je gotovo napačna, posebno, ker so izpustili bolnike, ki so gotovo najbolj potrebni, če imajo družino. Boleznina, če je kopač v bolnišnici, znaša dnevno le 13 Din. Delavstvo je proti temu sklepu ogorčeno in noče verjeti, da bi bili temu v resnici pritrdili delavski zastopniki. Taka razdelitev ni pravilna. Palmira milo, kolonjska voda. puder, šampo hlevov, katere je ludi že objemal ogenj. V leni hipu je dospelo na pomoč tudi gasilno drušlvo iz Črnuč, katero je skupno z domačo ročno brizgalno varovalo sosedne strehe pred razkačenimi ognjenimi zublji. Posrečilo se je, obema gospodarjema obvarovali hleve in ostale stanovanjske prostore, za kar se je zahvaliti le hitri pomoči gasilcev. Škoda po požaru uničenih poslopij, strojev in sena se ceni na 60.000 Din, katera vsola pa je le deloma krila z zavarovalnino. Izgubil vseh pel prstov na rohi Trbovlje, 12. decembra. Strojni delavec Bregar Kari je U. t. m. pri mazanju stroja (Tankbager) na dnevnem kopu Do-berna izgubil vseh pet prstov leve roke, Odrezal mu jih je stroj. Ponesrečenec je poročen in ima 4člansko družino. Družine naj se za časa njegovega lečenja v bolnišnici usmilijo tukajšnje karitativno ustanove I •k Pri trdovratnem zaprtju, napetosti v telesu, preobilici želodčne kisline, glavobolu, razdraženosti, tesnobnosti, splošnem slabopo-čutju in utrujenosti pospeši naravna »Franz-Josef« grenčica brez napora in bolečin lahno izpraznenje črev vseh neprebavljenih ostankov in v mnogo slučajih obva nje pred vnetjem slepiča. Najodličnejši zdravniki stoletja so uporabljali »Franz-Josek vodo z najboljšim uspehom pri moških, ženskih in tudi otrocih. »Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. O izboljšanju položaja drž. nameščencev V »Našem Glasu« glasilu državnih nameščencev in upokojencev, je izšel 10. t. m. uvaževanja vreden članek, v katerem se obravnava vprašanje, kje naj iščemo neposredni vzrok bede državnih uslužbencev. Pisec trdi, da je vzrok bede v ukinitvi stanovanjske zaščite. Poskuša tudi s številkami dokazati na svojem primeru. Kot staroupokojenec dobiva mesečno 2050 Din kosmate mirovine, plača pa danes za stanovanje 1050 Din (2 sobi in sobico) v hiši, zgrajeni še pred vojno. On torej plača 50% svojih prejemkov za stanovanje. Kako je do tega prišlo, razjasnujc na podlagi zviševanja najemnine od 1. 1920 dalje, ko je za isto stanovanje plačeval mesečno Ie 95 Din, dokler ni s 1. dec. 1930, torej v teku 10 let dospel do dobrega 1000% poviška s konštatacijo, da bo državni uslužbenec kmalu služil samo še za hišne gosjjodarje! Ta slučaj danes gotovo ni osamljen. Da plačuje večina državnih uslužbencev čez dobro tretjino svojih prejemkov za najemnino, bi gotovo jx»kazala statistika, če bi jo sistematično izvedli. Vprašanje pa je zelo zelo problematično, če se da beda državnih uslužbencev odpraviti po načinu, ki ga ima v mislih upravičeno ogorčeni umirov-Ijemk, naj se namreč v korist drž. nameščencev 2068 kg težka vola, ki ju je zredila ga. Marija Kar, posestnim v Šinarinem pri SLovenjgradcu. Kupil ju je slovenicraški mesar g. Kuhar Sušaska luka. kjer se je porušil te dni leseni tnostič in je več oseb padlo v vodo ter so bili štirje mrtvi. Od desnega kola proti levi skozi sredo slike teče bela črta, ki pomeni mejo med Jugoslavijo (Sušak) zgoraj in Italijo (Reka) spodaj. Dr. P. uvede zopet zaščita najemnikov s posebnim zako- nom vsaj v dravski banovini. Sem zelo skromnega mnenja, da to sredstvo ni pravo in ne vodi do izdatnega trajnega uspeha, ki absolutno garantira, da se razmere zia izboljšajo tako, da bo drž. nastavljenec dobival za polovico cenejše stanovanje, pa najsi bi se tudi z zakonom določila zlata pariteta in vzela predvojna najemnina za podlago najemninske kalkulacije. Ali je zlata krona vredna res — 12 Din, če vzamemo vse jx>vojne okoliščine z vsemi pribitki v poštev? Ali so se javne dajatve danes že ustalile na predvojni zlati pariteti? Na celi črti vlada in bo še dolgo vladal gotovo dodatek, ki gre na račun — uničenih vrednot, povzročenih z vojno! Pa o tem tu nočem razpravljati, le opozoriti sem hotel na pomanjkljivost v računih! Treba vzeti stvari kot so, in na njih graditi — izboljšanje. Načelno sem, to naglašain, proti vsaki prisilni in izjemni, ker le negativni in začasni, paliativni taki vladni akciji, ki rodeva, če je sploh danes še obče potrebna in možna, le nerazpolo-ženje ua vse strani, ker izziva na odpor in proteste onih, ki so »hišni kapitalisti«. Ali se ne moremo izogniti prisilnih izrednih ominoznih sredstev? Ali ni uspešnejša indirektna pot s sistematičnim delom za definitivno zbcJjšanje? Da! Dosedanjo stanovanjsko akcijo je treba le še bolj kot doslej sistematično urediti, bolje fundirati in pospešiti, kar je in mora biti skupna zadeva vseh res bednih državnih nastavljencev, tudi onih, ki so zlezli z raznimi javnimi berglami v srečni stan hišnih »posestnikov«, recle »neplačanih upraviteljev tujega imetja«, obla-godarjenih z neprespanimi nočnu, od samega veselja namreč, da so postali prav za prav neplačani eksekutorii za razne posojilnice, občinske, banovin-ske in državne dajatve z dokaj problematičnim upom, da že čez 13 ali 15 let postanejo resnično na svoji zemlji svoji gospodje... ... In to menda sme biti končno tudi vsak drž. nastavljenec, ki hoče uživali svobodo z vsemi prijetnostmi resnično svobodnega posestnika neobremenjenega doma? Kako pa naj do tega pride v današnjih dneh pri 12—14% obrestih, ne da bi prevalil del bremena na — najemnika? Cez tri leta, ako ostanejo sedanje visoke obrestne mere, kar bo gotovo še ostalo, bo nastopila splošna kriza novih hišnih posestnikov, upro-paščajoča večino državnih nastavljencev, ki so si postavili domove z računom, da jnn bodo najemniki pomagali plačati visokeobrestni amortizačni dolg z visokimi, obrestim primernimi najemninami. Da se ia grozeča nevarnost prepreči in cia se hkratu ustreže želji državnega nameščenca, imeli poceni stanovanje — recimo za 50% ceneje od danes, treba je nam vsem nameščencem samim mislili na edino 1 i c \ I \ bno ze precej pozno in popolnoma temno. j<- prižgal svetilko. Postavil jo je na okno. Ko je pri živini opravil, je šel iz hleva, ne da bi prej ■svetilko ugasnil. Iz lega je nastala nesreča. V hlevu jo bilo tudi žrebe, ki ni bilo privezano, marveč se je sprehajalo po hlevu semtertje. Pri svetilki sc je ustavilo. Začelo jo je vohati in potiskati ч mesta. Tako dolgo sc je igralo z njo, da se je svetilka prevrnila in padla na tla. Med padcem m ugasnila. Slama, |x> kaleri se je razlil iz svetilke pelrolej, je bila takoj vsa v plamenu. V nekaj hipih se je požar razpasel jx> vsem hlevu. Tudi živini ni prizanesel. Ko so domaČi na glas groznegn mukanja in rezgelanja pritekli k hlevu, je bdo že prepozno. Ves hlev je bil v plamenu in živina je našla v njem žalosten konec. Plamen je vdrl iz hleva ven in čez nekaj hipov je objel vso domačijo. Zgorelo je vse. Tudi živil ni bilo mogoče re Siti. Tragična usoda Mujdricove hiše je vzbudila splošno sočutje. Zima je pred durmi, a nesrečna družina nima niti strehe, niti najnujnejših življenjskih potrebščin. Preživlja se po dobrotijivosti usmi ljenih ljudi. Cudakar Po Zeileisovi metodi zdravi in... Maribor, 12. decembru, Že nekaj časa sem je, odkar se je bil pojavil na mariborskih ulicah ter zbujal občo pozornost dolge lase in napol v ženski noši. Otročad je hodila za njim ter se mu jiosmehovala, tako da je cehi naslovil na realčnega ravnatelja pritožno pismo ter se podpisal kol gledališki igralec iz Monakovegn Po mestu so jele kmalu krožiti govorice, da zdravi bolnike po Zeileisovi metodi; pred možem so an čeli dobivati rešpekt, dokler se ni izkazalo, da k možakar neki Franc B., ki ga išče šošfmijska orožniška poslaja radi vloma, izvršenega v pisarniške prostore tamošn-jega okrajnega sodišča. Možakarja so prijeli in zaprli; taji vsako krivdo. Stvar bo dognalo sodišče. Ni ga več videti po inariborskili ulicah. Mrtev novorojenček v omotu Maribor, 12. decembra Davi ob osmih so opazili pasantje, da leži osem metrov nad dravsko strugo in sicer na zelo skritem kraju na nasipu ob gostilni pri »Zvoncu? nn Ruški cesti omot z napisom »SemperiU, v kalerem so našli cisto majhno postelj, v postelji pa mrtvega novorojenčkn moškega sjHila. Na lice mesta sta prispela okrajni nadzornik Cajnko ter polici,ski agent štrukelj, ki sla ugotovila na novorojenčkovih pršili tri oentimetre široko rano, očividno prizadejano г nožem. Na podlagi tega se domneva, da je otrok umrl nasilne smrti, nakar ga je očividno brezsrčna mati spravila v omot ter položila na nuvedeno mesto Trupelce so pren"s!i v meetno mrtvašnico tei bo obducirano. Ker je novorojenčkovo trupelce ž< čisto v razkroju, se je zločin izvršil bržkone že pred nekoliko dnevi. Za brezsrčno mater o se vršijo poizvedbe ter ji je policiju že na sledu. 9iai pravite ? 4 • •'»■<<»• , ',<< , •(/).> F ptn , O- i ,','-.-ллл>1. I* oooto pMN< i»« (nrf», ilrt '< iv » 1и1лу hf ;jr> l.>l4th},» «l»- '■•.»'i j vider, rfa «m<»i!io Intoj sf iinn wt»-(iI,-*' skupno rrljtli tverv <-и mi-'<•)?*'•}>(% 1.лг jinnfateefjm ninivnc trtic »н '|»-лпМ| аћмекх&Ч jriik. ijii. rf« jko- > /,?,<> (4 JslMi>J /ГТ CHftčrlt 4чМ0. erf (»k.i ој/пнпцо !ии|>«11»о r .n ijriiru iv-tM^ujV. dii 1и1ц1цч -Mor i je Hil.vf |H J> cprirrtnj. ,Чвј J> tarfi lo prnv, ,o hi tuli rnr«j,i ju r| cA. ii'd hi /iilu dohrn /.jHbljiiHrimr poslati liki ( tcrrlmui h(iI fr m Pi,tajat r volji i n n->ju i4ii!rrni:in tiar makri}* irtika. Srrfni hi'. Vji mrtf 1ч;пчп»o mH".'tin> Slovetirrr trr. notri io prri>rirnnj vtntlar Ir rsi k ukor vfnio :n aifl ih (h h i ttorrnskcija rodu! n»l— > -iii- » NfholIKo Ponilavln-pasfllt dnevno Vos obvarute vseh bolezni drlo Ш5 dobitkov v vrednosti 21500 - lt:n iCIJUU - Ulll ti nudi loterija Dom« s'u/kinj. Prvi doblek konj ali sobna oprava. — 11. januarja 1931 žrebanje! Požar o tovarni na Viču Ljubljana. 12. decembra. Davi na vsezgodaj ie izbruhnil v 'ovarni »Pe-katetec na Glinoah, Tržaška cc-da 10, večji Ogenj, kl pa jo bil k sreči ob pravem času zadušen. Ogenj je opazil ob 4 zjutraj nočni čuvaj tovarne Anton Markič i'a je opazil, da se kadi iz i>edslrešja tovarniškega poslopja, pod katerim je Hrojnioa in pa peč z.1 centralno kurjavo. Hitro je o tem obvestil ravnatelja tovarne Cirila Paternosta. kt je telcto-ničnt> poklical ljubljansko poklicne gasilce in jih prosil, naj pridejo gasit požar. Ogenj je nastal uradi vročine. Vnel se je namreč tram na stropu, ki je vzidan približno 15 cm globoko v steno dimniku. Ogenj se je razširil že nn stukaturo stropa. Poklicni gasilri, ki so bili obveščeni približno ob pol 5 zjutra . so lakoj prišli z motorno brizgalno. Gasilce, deset po številu, je volil gasilski vodja Furlun. Gasilci so izbili nekoliko stropa in pogasili tram. Gašenje je trajalo dobro uro Zaradi hitre pomoči gasilcev škoda ni velika in znaša komaj nekaj llsi-.č dinarjev. Obral tvornice se je mogel danes brez ovire n;: taljevati. Pri,et slepar Celje, 12. decembra. I m to goljufij se je nalezel neki Feliks K. o kal'i iii smo prod kratkim poročali, da so ga bili prijeli rad i potopušlvii. Izdaja so za potnika slkadišia mila Delmond v Belgradu. Obiskoval je ljudi in jim z naročilno knjigo prodajal milo. ili»n>al " tudi na plačilu od najmanj 20 Din, pa tudi Hto in ver. Naročilnic pa ni dostavljal svojemu skladišču, leinveč jih jo /. nuplačlll vrrd zailržiil tor zapravil. Ko o krajih Laporje, Makole, Ptujska gora. Ljubečim pri Celju. Zepina, Višnjavas. Vojnik. Leskovec, Trnovlje. Zadobrova, Spodnja H udinja, Teharje in Bukovžlak. Morda je imel še več takih knjig, a tega doslej še niso ugo-lovili. Ljudje so mu tako zdajalj lisočake, a ua miln šo danes zaman čakajo Dve stranki sta se vendar ojunačili ler zadevo prijavili. Aretiranec jo bil oddan reKskemu okrožnemu sodišču, knmor naj pe obrnejo oškočasi\o svoja voiiln, nko sto iih prodali aH na so nerabna! Aviomobllaki klub sporoča: K lor )мч>1а šo v loku lega leta svojo vozilo in o prodaji паЈЦпчпрј«? dt> 5. ianuarja pri-hodnjoga leta ne obvesti prlslojno davčno uprave, nn rn plačati takso -».i loto H>:tt sam. Davčna uprava no lirja novriTa lastnika vo»(la. temve? vodno om»-цп, ki j(> še volno ?abelo)en ml lastnika Samn odjava pri ]4>li ičJit oMfl'ti 1 stopnje ue zadostuje in jo potrebno poslati .lavčnt upravi posebno odjavo vi".i|« Nie х-olja -д taka vottla (avlomobite), ki sj p>slaln traifto nerabna. Tudi v tem slučaju jo Javiti nrrebnos' ' ianuarja prlh leta davčni upravi, ki oir»>l\ komisijonelno ugotovitev liorab-ne-ti. Kei so MiJa konec lela in se je lolos v nekoliko primerih dogodilo, da so bili pozvani bivši tas'niki ; - lansko leto prodanih alt nerabnih osebnih avtom 'bilrtv. da ptačsio tudi »a lotošujo leto dr?j»vno tak«o v ir.n <()1 vsi*I pri^coi dobro oh ran n > moško kolo. Nekaj čas« i_ra je ogledoval, jh Ioni ga j<> privlekel i/ iMina in ца peljal domov. Ker no ve, kdo je lastnik, je '.ldovo prijavil oroi-liištvu. Načrt mesta Ljubljane s se/nnmoin ulic, javnih jMislopij. uradov, cerkva, vojaških uradov, vojašnic, konzulatov, knjižnic, denarnih zavodov in |KvsojllnlC v liislnlh palačah, šol in dijaških zavodov, botnišnle, spomenikov, športnih in zabavnih orgaiiirnclj uz. preslorov. Dalje obsega novi načrl sprnani ulic Most, Viča In Zgor. šiške. Načrt hIu sestavila moslnn geometra M. Cerne in M. Tomšič. Cena je sledeča; Načrl v 5 barvah s seznamom ?0 Din, nalepljen na platno s palicami, s seznamom Tvi Din; načrl nn platmi v žepni obliki s seznamom 4f> Din; tla karton nulopl;en s seznamom 35 Din; eni i>a. ki so načrt suni že preje kupili, pa dobo tudi sam seznam nlic za 3 Din. — Založila je načrl Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Za vsa-keurt jKieaiuer.nlka, trgovca in pisarne je načrt neobhodno potreben. •it Oln 28-— Л ns slane liter finega likerja. 27 vrst esenc po Din 0— in najfinejši alkohol nudi ilroferija UrcRorič. Ljubljana. Prešernova 5. ifc I esenc janeiro. Prodajalna K. T. D. (H. Ničnimi) v Ljubljani je prejela veliko pošiljko lesenih iaselc. Krasno izdelane lesene hlevčke v ru nih velikostih, kateri so tudi sami brez oseb, I j, pastirčkov na razpolago. Pastirčki so od 12 do 2Л em visoki. Jasclce in kipce si je ogledal č. t .los. Doslal, ravnatelj škof. pisarne, in je izjavil. da jo izvršitev dostojna in lepa; nekateri кцчЧ dn so kuj ljubki, vso pn je v resnici z ume-vanioni in celo umetniško izdelano, .taselee so prav primemo zu cerkve in bodo ljudem izredno ugajalo. N.i vsej izvršitvi ni nič igračkastega. •k Društvom in posameznikom priporočamo m Silvestrov večer in predpustne zabave kuplete D.uiila Bučarja, ki so izšli v samozaložbi, Ljubljana. Gradišče 2/II. Zvezek vsebuje 4 kuplete s spreniljevnnjeni klavirju Dobi se za ceno 15 Din v vseli knjigarnah in pri samozaložniku. V pomoč gluhonemi mladini Podporno društvo za gluhonemo mladino ustanovljeno Koledar Sobota. 13- decembra: Lucija, devica muče-nlca; Olilija, dcvica. No vi grobovi ir Veroučiteljein v vednost in pomirjenje. V letošnjem poletju sem podpisani istočasno s tukajšnjim g. župnikom sporočil veroučitejjem potom Slovenca odgovor, ki sva ga prejela od kr. banske uprave radi nagrad za verouk za čas od septembra do 0. decembru lanskega leta. — Danes pa -em podpisani prejel od kr banske utirave pw.iv, nuj vložim prošnjo zu tozadevno izplačilo ler nai prošnji priložim od šolskega upravitelja overovljeno priznanico za navedeni znesek. — To vabilo sem prejel jaz, a ni je pa prejel tukajšnji g. župnik. Ker je menda ludi kateri drugi upravičenec ni prejel, smatram kol svojo dolžnost, da lo sporočim in dodam svojo mnenje, ki ee glasi: Ker je meni kr. banska upravo priznala lo nugrado in in i jo bo izplačala, zato naj v>,i oni, ki šo niso prejeli. mirno čakajo poziva, kakršnega nem dobil jaz. — V Cerkljah ob Krki, 2. decembra 1930. To-mazin. kaplan. it Za dom slovenskih služkinj v Belgradu. Vsem tistim, ki povprašujejo po čekih za dom slovenskih služkinj v Belgradu, javljamo, da morejo dobili čeke na vsaki pošli in naj n n e napi-He;o *t. 54.279 in pripišejo S a v e z služkinja. Belgrad — Odbor. ir Diilinvska vosi iz \inerike. Glasilo KSK ded note v Clevelandu poroča: Pred nedavnim Je vslod bolehnostl stopil v pokoj llev FrmičISek Ks. Bn jer, večletni župnik tare 4v. Frančiška Sil"-škogn v St 1'aul. Mlini. Karani bodo č. g. župnika gotovo pogrešali, ker so gu Imeli vedno in lako . rndi, kor jc med nitmi puttrovat celih 2S lel in ; toliko lepega ukrenil za cerkev. Rev. Bnjer je ro- i dom iz Ljubljano, star <14 lel in biva v Ameriki ie 47 let.' it Važna odloilm glavnega prosvetnega mi-tela. Ravnateljstvo drž. konservntoriju v Ljubljani jo prejelo od ministrstva prosvete uradno obvestilo uuslednje vsebine: Olavnl prosvetni svet jo sklenil na svoji soji dne 27. oklobra t. t.: t. du so letna spričevalu državne tnuzISko akademije v Zagrebu ekvivalentna letnim spričevalom državnega konservntorljn v Ljubljani; 2. dn so diplome o umetnllkl zrelosti državne muzISke akademijo v Zagrebu ekvivalentne diplomam državnega konservntorljn v Ljubljani in veljajo zu nastavitev v suilsiu Čl. 74 in 70 zakona o srednjih šolah. Na pobudo ravnatelja gluhonemnire g. Fr. Grma in strokovnega učitelja g. V. Mazijn se je rbrnlo 10. I. m. na državnem iih škem učiteljišču v Ljubljani lepo število oseb, ki so si nadeli nalogo, pomagati gluhonemi mludini. Naloge humanitarne organizacije, koje delokrog obsega dravsko banovino, je orisal v lepih bese lah g. Fr. Grm. Poudarjal je. da je gluhonemi potreben pomoči, ker ga Unči dvojno zlo: gluhota in nemost. Nem st jo največja zapreka pri vzgoji; prva, ki lo občuti, je inati, ki pa svojemu ljubljencu ne more i>oma-irati. To lepo nalogo imajo gluhoneninice. Za 300 gluhonemih oirok, nahajajočili se v naši banovini, je ljubljanski zavod pretesen, 200 jih še vedno ostane brez pravega jx>uka in vzgoje. Novo društvo bo moralo podpirati stremljenje za razširjenje zavoda. Največ gluhonemih otrok prihaja iz revnih družin, kjer gospodari bolezen in revščina; taki otroci prihajajo brez najpotrebnejšega v zavod. Pomoč novega društva bo dobrodošla. Pri razširjenju našega zavoda je treba misliti na ortolonični laboratorij za zdravljenje govornih hib. To in šc druge so naloge |x*Jpornega društva za gluhonemo mladino. Pravila, ki so bila soglasno -prejeta, predpisujejo, nudili gluhonemi mladini do polnofelnosti moralno in materijelno pomo'- s tem, da skrbi organizacija, da čim več gluhoneme dece poseča šolo; da preskrbi ;;ojeuceni in gojenkain, ki so dovršili učno dobo na zavodu, pa nimajo roditeljev ali pa so siromašni, vslop v primerno službo ali obrt in jih z,i čaea njihovo vajeniške dobe podpira ter se briga za njihovo nadaljnjo izobraibo do polnoletni sli; da z javnimi predavanji in izdajanjem poučnih dol v besedi iu sliki seznanja širšo kroge <> vzgoji in pouku gluhonemcev ler o gluhoti in njenih posledicah itd. Za predsednika jc bil soglasno izvoljen dvorni svetnik g. Franc Vedernjok: v odbor: Čepon Janko, trgovec; Mazi Vilko, strokovni učitelj gluhonemih; Urbnntii Anion, učitelj-uradnik kr. bansko uprave; Silnr Ciril, graver in Zupančič Vita, strokovna učiteljica gluhonemih v jiokoju. Računska pregledovalca pa sta (lartut Ciril, lekarnar deželne bolnišnice in Spliehal Franc, računski svetnik v pokoju. Malenkostno članarino enega dinnrja na mesec lahko daruje vsak humanitarni človek onim revežem, ki žive v večni tišini in ki žele poslali istotako vredni člani človeške družbe ko' so drugi polnočutni ljudje Svoj pristop javile tajniku P 1). O M. g. V. Maziju, strokovnemu učitelju na glulio-nemnici v Ljubljani. Novi organizaciji želimo, da bi imela pri svojem vzvišenem humanitarnem delu veliko usjieha iii napredka. — nik. Ljubljana Proračun ljubljanske občine Proračun mestne občine ljubljanske za leto 1931. Proračuni mestne občine ljubljanske za leto 1931. in sicer mestnega zaklada. b% obligacijskega posojila iz leta 1927., 6% Ljubi anskega gradbenega in investicijskega poso,iIa iz leta 1928., zaklada meščanske imovine, mestne klavn ce, mestnega vodovoda, mestne elektrarne, mestne p.i-narne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege in usta lovnega zaklada so dogotovljeni in bodo po določbi § 37. občinskega reda 14 dni, t. j. o d 13. do 26. decembra 1930. občanom v mestni po-vetov alnici (Mestni trg 2) med uradnimi urami od 8. do 2. na vpogled. Opazke, ki bi jih občani navedli o proračunu, bo občinska uprava vzela pri pretreso-vanju v premislek. Kakor smo poučeni, novi ljubljanski proračun no vsebuje nobenih novosti. Potrebščine so ostale v glavnem nn lanski višini, zvišale pa so se v šolskih izdatkih; Ljubljana mora namreč zgraditi novo ljudsko šolo, in sicer bo la šola za Bežigradom. Povišanje potrebščin v primeri z lanskim lotom znaša približno dva milijona dinarjev. Kritje je ostalo v glavnem noizprenienjeno. Davščino bodo ostale lanske iti v lanski višini. Simultanha dr. Aljehina Izgubil t partije, neodločeno 7, ostale dobil. Ljubljana, 12. decembra. Včerajšnja simultanka dr. Aljehina proti 35 ljubljanskim ahislom je končala takole: Aljehin je dobil 20 iu izgubil 2 parliji, rentiziral jo pu s 7 igralci. Itomis so igrali Ludvik tiabrovšek, Ciril Vidmar, Kordiš, Snialc, profesor Zimbrek. Jeran in Cibic. Zmagalu sla mladi Julij Gabrovšek in Ivo Zidan. Proti pričakovanju so podlegli in odpovedali favoriti Furlani, Vogelnik in Milan Vidmar ml. Dr. Aljohln je. dosegel proti nn čuim ljubljanskim Snhistoin upoštevanja vreden uspeh Dr. Lu-sker jo. na svojem gostovanju v Ljubljani igral nekoliko slabše. Na siniullanski produkciji ie namreč proti 3K igralcem izgubil 4 partije in K remiziral. Simultanka jo Irajiila danes do pol 3 zjutraj. Seja mag'str a ine ga gremi a Ljubljana, 12. decembra. Ilnnos popoldne ob 5 sc je na magislralu vršila soja magistralnega gromi ja, ki je trnjala poldrugo uro in nn kateri si> se roševale lekočc mostne občinske zadeve. Ivanki Verh v Kopitarjevi ulici se izda koncesija za prodajo kave. mleka in čaja. Prošnje raznih prosilcev za podaljšanje najema mestnih zemljišč so po večini ugodno rešene. Najemninske pogodbo se podaljšajo za t r i lein. — Fotograf Rov šok se jo priložil zaradi kioska, ki ga je postavil v Kolodvorski ulici podjetnik Jože Rozman. Pritožba je zavrnjena. Ornjska ura Iludo sitnosti povzroča mestni občini ura nn grajskem stolpu. Mnogokrat jo pokvarjena. Mnogo tisočakov je že šlo za popravila le ure, kl je drugače Iradicljonalna ler vredna pozornosti vseh meščanov. Nazadnje jo bila grajska ura popravljena pred dvema letoma Zdaj je zopet p kvnrjein. Razni urarii so takoi ugotovili to pogreško lor sami od sebe slavili mestni občini |x>nudbe za popravilo ure. Najvišja ponudba se jc glasila na 12 000 Din. Mestna občina pa je dala grajsko uro prej pregledati strokovnjuku, če je sploh še vredna popravila. Uro je pregledal urar.-ki strokovnjak Krvina, ki jc obenem občinski svetnik. Izjavil je, da je ura še vredna popravila; celo toliko se da ura šo popraviti, da bo kazala pravilen dnevni in nečni čas še celi generaciji. Sklenilo se je, da bo uro popravil najnižji ponudnik, in sicer za 10.000 Din. Poročilo gospodarskega urada Karel Arko hi bil rad postavil radio anteno, toda prošnji gremii iz principa ni mogel ugodili, ker že ves čas dosledno odklanja vse enake prošnje. — Ponovno se je sklenilo, da mora stojnica ua Dunajski cesti poleg Zadružne zveze, last g. Grdadol-nika, na vsak nai: u proč. — Na prošnjo Narodne galerijo se je p daljšala za tri lela najemna pogodba za Jakopičev pavilj n. Določilo se je tudi, da bo vsa popravila, ki bi veljala do 5000 Din, izvršila na svoje stroške inoslna občina namesto prispevka Narodni galeriji. Popravila, ki bi veljala več. pa mora oskrbeli na svoje stroške Narodna galerija sama. — Urad za pospeševanje obrti ima od mestne občine v najemu kos svela ob Ljubljanici, na Pasjem hrudu, kjer goji vrborejo. Pogodba se je podaljšala do nadaljnjega, odpove.lljiva pa Je nn šesl mesecev. Poročilo gradbenega urada isl< ropijenjo resi izven mestnih meja. in sicer Dunajsko ceele od Vrbančka v Stožicah do savskega mostu, se odkloni, ker most na občina v ta uainen nlmn dovolj škropilnih avtomobilov na razpolago. — Sklone sc nabuvili 800 kosov povečanih načrtov mesta Ljubljane v merilu 1:15 000 za 5540 Din, knlere jo izdola Jugoslovanska kniigarna v Ljub-liani. — Nn prošnjo prizadetih se sklene, da se bo Čimprej odprla za promet Kunmnovska ulica. Graditev novih hiš Izdala so se sledeča stavbna dovoljenja: Re-berniku Francu zn zgradbo delavnice v Komen-skogn ulici; AVoissu Jožetu za gradbo pritlične hiše v Vipavski ulici; Slepšu Jakobu in Anici za zgradbo ononadslronne hišo v Hrader.knva vasi: llrovatinu Muknu za adaptacijo desne slrani hiše na Rimski centi; Podletolltu Srečk« »n /gradbo mesarske stojnice nn Dolenjski rešili Pretnarju Josipu za zgradbo parno pekarne iih Trlaškl cesti; Pavlovim Francu za muidavo prvega nadstropja na dvorišču v Rožni ullplt Keplerju Olmarju zn zgradbo hiše nn parceli šl, 22ft.no v KiHlr.ejpkl ulici; liolellrlii MikllČu za lios'avilev garnž nn dvorišču, in sleer pogojno za tri lata. Končno so se Izdala še uporabila dovoljenja sledečim: fltularju Krtinoelu zn uporabo hiše v De-lolovl ulici; Mestni hranilnici za uporabo lilSe nu Alošovčovl eeellt Ivrdkl L Sntneii zn uporabi mlnp-taclj na Mestnem Irgu; Megler Mnr|eli za uporabo adaptacij v Kolodvorski ullol; Kovnčlč Mnrljl za uporabo vogelno hišo nn Dunajski resll; mesl nI občini ljubljanski >a uporabo mllnlške hišice na Opekarski c osi I; Dožnianti Ivanu za uporabil hlle v Znrnikovi ulici; Inž. Doinladišu Francu za uporabo I hiše uu Vrtači; Urunčlču Albinu za hišo iin Ros-ljovl cesti; Tomšič Mariji zn hišo v Podmillčakovl ulici; Tiskarni Merkur, za uporubo prizidka v Gregorčičevi ulici; Mesarjevim otrokom za uporabo hiše v Dvorakovl ulici s Pnlinon Mariji za hišo ob Vodovodni cesli; Acceltu Valentinu M trgovski lokal nu Trnovskem pristanu; Koviču Janku za hišo v Baragovi ulici; dr. 2llku Slanlslavu za hišo na vogalu Coetove in Ploleršnikovo ulico. Tudi v naši podružnici Ljubljana, Miklošičeva resta St. ri (paviljon) lahko plačate naročnino za »Slovenca«, -Dottto ljuba« m »Bogoljuba«, naročale inserate in dobile razne informacije — Poslovne ure od pol 8 zjutraj do pol 1 popoldne m od 2 do (i |xi|xildnc. Telefonska štev. 3010. Kai bo danes? Dramai Serija A—000001. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Opera: Boheme. Red C. Narodni dom: Raz.tava Stralilove zbirke. Nočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Dunajska cesta 6 in mr. Bakaršič, Sv. Jakoba trg 9. Ljudski kino Glince. Ob 8. veledrama »Sinovi ene matere«. * O Ljudska proslava 1500 letnice sv. Avguština bo jutri 14. dec. ob S zvečer v veliki dvorani hotela Union. Spored proslave je sledeč: 1. Carinen An-tič poje: St. Premrl: Jezus je majhen, dr. A. Dolinar: A ve Maria, II Satlner: Kdo je ta? Z Slavo-spev materi Moniki, recitacija ob sliki. 3. Dr. F. Lukinan: Sv. Avguštin, predavanje s skiopličnimi slikami. — Na lo proslavo se vljudno vabi vse Ma-rijauske kongrcgacijc, Lakor tudi vse prosvetne organizacije. Ker je to edina proslava, namenjena ljudstvu, zalo sc k obilni udeležbi vljudno vabi. Začetek ob 8. konec ob 9. Predprodaja vstopnic je v Prosvetni zvezi, Miklošičeva cesta 5. in sicer rezerviran prostor do III. vrste 10 Din, ostali 5 Din, stojišča 2 Din. O Gledališka predstava v Rokodelskem domu. V nedelio 14. dec. im v Rokodelskem domu gledališka predstava. Vprizorila se bo igra »Stari in mladi«, ljudska igra v 4 dejanjih. Spisal Anton Medved. Režiser je g. L. Pečar. Predprodaja vstopnic danes od 7—8 zvečer in v nedeljo od 10—12 dopoldne v društveni sobi Rokodelskega doma. — Pričetek igre je ob pol 8 zvečer. Lovci zbirajte kože divjadi, da iih čimveč pošljete a dražbo „Divje Rože" ki se bo vršila dni- 26. (anuario 193t v L ubljani na velesejmu. Edina priložnost da ugodno vnovčite svoie blago. Kože pošljite na naslov >Divja koža« velesejem, Ljubljano. © Anton Ocvirk bo s predavan:em »Slovenski kulturni problemi« otvoril v nedeljo, 14. dec. t. 1. ob pol 11 dop. v Filharmonični dvorani redno nedeljsko predavanje Slavističnega kluba D. S. F. F., ki so lani vzbudila med s!oven ko inteligenco izredno zanimanje, ki se bo letos radi pestrosti in aktualnosti problemov, ki se bodo razpravljali, še bolj poglobilo. Predavanje je javno in brez vsaike vstopnine. O Interna produkcija gojencev državnega kon-servatorija se vrši v sredo, dne 17. dec. zvečer ob 6 v proslavo rojstnega dne Nj. Vel. kralja Aleksandra I. Posamezne točke sporeda izvajajo konserva-toristi, natančni spored bomo objavili. Na to interno vajo opozarjamo starše gojencev in vse prijatelje drž. konservatorija. Produkcija se vrši v Filharmonični dvorani. Vstop prost. © Violinistka Marija Mihajlovičeva iz Belgrada, ki koncertira v petek, dne 10. dec. v Filharmonični dvorani, je absolvirala že lepo število koncertov doma in v tujini ob polnem priznanju kritike in publike. Tako posnemamo iz ene izmed številnih kritik naslednje. Koncerti violinistke Marije Mihaj-lovičeve predstavljajo vedno visoko stoječo umetniško manifestacijo. Njena umetniška kultura in tehnična spretnost je zavidljivo visoka, in vsak njen program je živa priča, da se je postavila bel^raiska violinistka v službo čiste umetnosti. Vsak n en program ie izraz njene umetniške duše. ki se absolutno ne zadovoljava samo s tehničnimi efekti. Program, ki si ga je izbrala za svoj prvi nastop v Ljubkani, ima vse te vrline, predvsem opozarjamo na Franc-kovo sonato in pa na Ambrosijev koncert. Obe skladbi dajeta umetnici vso priliko, da pokaže svoje znanje in svojo umetnost. Umetnico spremlja na klavirju njena sestra pianistka Olga Miha'lo ičeva. Vstopnice so v predprodaji v Matični knjigarni. O Zamenbolov večer priredi >Klub esperan-tistov v Ljubl;ani« v ponedeljek dne 15. dec. ob 20 v spodnjih prostorih hotela »Miklič« z zelo pestrim sporedom. Vršilo se bo zanimivo skio"tično predavanje dr. Reye o Spilzbergili. recitirala v esper. prevedena dela Aškerca. Zuoančiča in Milčinskega. Ker bo nudila la tradicionalna esperantska prireditev veliko umetniškega užitka vsem, vabimo esoe-rantiste kakor tudi ostalo občinstvo k posetu. Vstopnine ni. © Vseh 500 članov podružnice »Sndiars^epa in vrtnarskega društva« v Ljubljani je dolžnost, da se udeleže danes v soboto, dne 13. dec. ob pol 20 izrednega občnega zbora, ki bo v Lozarjevi gostilni na Šentjakobskem trgu. 0 Ponesrečen reševalec. Včeraj smo poročali, kako so poklicni gasilci reševali na Lončarski s'czi ponesrečenega коп*а. Pri tem je konj brcnil 35 letnega poklicnega gasilca Srečka Kraljiča. Ta je danes dopoldne moral v bolnišnico, ker mu je pričela leva noga v kolenu otekati. © Živinski sejem v LjubPeni. Radi državnega praznika v sredo 17. decembra 1930 se živinski se em v Ljubljani vrši že v torek 16. decembra 1930. 0 Bukova ur»a. trboveljski preinoa iii koks pri tL »Kurivo«, Dunajska 33. teL 3434 (Balkan). (5 Umrli so t L)ubl)Mnl v času od 6. do 13. t. m.t Marija Pire, zasehnica, 80 lat, FLoiiontku ul. 14| Marij« Cclnrc, žena zidamkegu mujitu, 56 .let, Križevniška ul. 7; Potonila Sluga, hiralku, 41 let, Vidovdan*ka c. 9 (Ptu )\ Marija Fettleh-Frankheim, vdova brivskega mojstra, 70 let, Reber 7; Neža Cerer, vdova ka žur|n 84 let, Flor-janska ul. 24; Uršula Klali ši k, bivša branjevku, 77 let, Strmi pot 4i Alojzija Widmayer, žena trgovca, 59 let, Krltsvni'kii ul. 2. V bolniinici ♦o v istem čusu umrli: Amalija Pavlica, vdova železničarja, 45 let, Mostei Franc /upun, čevljarski pomočnik, 27 let, Krnili, Savsko piedmestje 25; Janez Križmao, drvar, 75 let, Kmonska c 10; Frančiška Stenovcc, .'ena posestnika in gostilničarja, 55 let, Rajhenluirg <>7; Angelu Žonta, hči delavca, 2 leti, Ttblnje 11 pri Mir.ii; M:iri,a Ma er, vdova gozd. adjunkta, 59 let, Sv, Petra c, 15; Franc Musec, posestnik, 52 let, Biod pri Logiitru; Hedvika Bolko hči delavca, 3 mesece. Podgota JH; Zofija Uide, iona uradnika, 26 let, Kožna dolina, cesta VII. 14; Blaž Čeme, zidaiski mojster in posestnik, 49 let, Križevniška ul. 7; Danica Der-mastja, hči čevljarja, 5 mesecev, Cesta na Loko 37; Alozij Ficlier, sin brivca, 18 let, Resi eva c. 24; Ada Pelerlin, hči delavke, 3 mesece, Janševa ul. 1; Frančiška Jereb, hči posestnika, 2 meseca, Goličevo pri Kresnicah; Norma Dobrej, hči delavke, 4 mesecc, Vošnj.ikova ul. 18. O V osmrtnici po pok. gospej Alojziji Wid-шауег roj. Bregar je pomoloma izostala označba hiše žalosti: Križevniška ulica šl. 2, od koder se vrši pogreb danes popoldne ob štirih. O Vlom v stanovanje. Večji vlom je prijavil predsnočnjiin cirkularisl Josip Jakič, stanujoč v Vošnjakovi ulici 16. V njegovo pritlično stanovanje je vdrl v četrtek popoldne neznan lat, vlomil v omaro in odnesel moško obleko, suknjo, dežnik, dve srajci, srebrno uro in verižico, daljnogled, stro) za striženje las ter nekaj drugih malenkosti, na škodo Jakičevega sostanovalca Mihaela Grabiča pa eno srajco in par čevljev. Skupna škoda znaša 2925 Din. Vlomilec se je splazil v stanovanje s ponarejenim kliučem ali z vetrihom, omaro pa je odprl s sekiro. Jakič sumi vloma nekega delavca, ki je |:oprej tam stanoval. Za otrple ude Mnjhnn množina SLOAN-ovega LINIMENTA, namazano no obolelo mesto, ublnžuje bolečine in pomogn. Utiranje nI potrebno. SLOAN, ki gn koža samn upljn, ubla-žuje bolečine otrplih udov, bolečine mlSIc In živcev, hladi opekline ln odstranja vsako sled otrplosti in bolečine. Uporabljajte SLOAN zoper revmatizem, bolečine v križu, išius, bolečine v ledjih in zvlnjenje ter kontuzije. Dobi se n vseh LEKARNAH in DROGERIJAH. SLOAN-ov LINIMENT preganja bolečine. Marthor Zalog Dostojno smo praznovali pretekli četrtek dvajsetletnico blagoslovitve naše šole. Ka/, poslopje so vihrale državno zastave. Dopoldne ob 9 je opravil gosp. katehol sv mašo v podružnični cerkvi sv. Andreju v Kašlju. Službe božje se je udeležila nladina pod vodstvom učiteljstva, z(islo|»tvo kraj-nega šolskega odbora in mnogo drugega ljudstva. Nulo se jo vršila skromna, n lem bolj prisrčna slovesno«! v Soli. Gosp. učitelj Cerul je v lepem govoril pojasnil pomen dneva, navzoči so zapeli narodno himno, nakar je bil vsak šoloobisku'oči otrok obdarovan s celo meseno klobaso in s hlebom kruhu. Golovo se bodo otroci, pa tudi odr.isli do smrti spominjali veselega dne. Proti večeru so se v golilo i gosp. Ivana Dimnika zbrali v lepi vzajemnosti pod starešinstvom bivšega župana g. Jakoba Dimnika: učileljstvo. krajni šolski odbor, zastopnika občine, zastopniki staršev itd V navdušenih govorih so mnogi slavili za šolski napredek vnele može in vzpodbujali drug drugega k neomuli-ljivi volji, ki naj doseže na zaloškem solskein polju v bližnji bodočnosti še več.e uspehe. Zagorje Snoči se je v občinskem domu vršila seja ob-Žuidkega odbora. Spored je bil naravnost bujen. Najprej po formalnostih, ki so potrebne, je bila na vrsli zahteva konjača za letno plačo 1800 Din in za ureditev mrhovišču na ves okoliš. Pa »o bili odborniki pravega mnenja, da mrhovine ui trebo vse voziti v Zagorje pokopavat, ampak na>j si druge občino določijo svoju mrhovišča, zu kouja-čevo plačo pn nuj stopijo v stile vsi župani Zneigu-rali so sprejem v občinsko zvezo goep. Robertu Arndtu, ako si pridobi državljanstvo. Sprejeli pu so bili gosp Marlin llauptman, Verorika Hace in Miha Žitnik. Odklonjen Petrič Matija Razdelili so nekaj |кк1рог občinskim siromakom. Občina pristopi k zadrugi »Zasavska koča< in sprejme 10 delnic. Zadruga gradi koča na Sv. Gori pri Liliji. Prošnja gosp. Alojziju Hanzingerja za ,-tavbišče, zu skladišče in prodajalno stekla se odstopi stavbnemu odboru. Nato je gosp. župan proglasil sejo za tajno. Šlo je za mesto občinskega uradnika, ki je bilo razpisano, za katero se je mejida potegovalo čez 120 prosilcev, mnogo tudi z izvrstno kvalifikacijo in srednješolsko maturo. Mesto je bilo podeljeno starešini finančne kontrole iz okolice Ptuju gosp. Požunu. Čudno se nam zdi, zakaj je bil odklonjen gosp. Hauptman. ki tma maturo in .'e v občinskih poslih mnogo l>olj izvežbun in pa še do-dučin v Zagorju. Čudno še prav posebno, ko živimo v dobi po (i. januarju 1920. Kočevje Izpust iz našega državljanstva je zaprosila Hčgler Friderika, radi pridobitve državljanstva nemške republike. Takšni slučaji so v našem kraju zelo pogosti. Umrl je v Novih Lazah Jurij Tschernkovitsch v starosti 50 let. Bolezen si je nakopal že v Ameriki. Naj počiva v miru! Hrastnik Cerkvene zadeve, V neđelio je šlo lepo število rudarjev na proslavo praznika sv Barbare na Dol. Vendar je bilo udeležencev veliko mani, ko druga leta, ker je slaba pot, in gredo ljudje doma k službi božji. V soboto je v dufevni zmedenosti g. Mellvior Meterc skočil z visoke pečine v rudniški kamnolom in po nekai urah umrl. Poko ni je bil oče poleti ponesrečene Minke Merčove, St Jernej na Dolenjskem Občins-ki proračun za leto 1931 je bil sprejet na seji dne 8. dec. Visoke številke, težko bo dobiti kritja! Proračun je znatno vlš,i od la. skega zlasti radi stanarine ter drv učitel;stvu ter kate-hetskih nagrad. Sicer pa še vedno upamo, da bo ta bremena zopet prei ali slej prevztla država ali pa vsaj banovina v svo( proračun. Meso bo cene šel Tako jc bilo oklicano pred cerkvi o; prvovrstno se sme proda a ti po 17 Din kg, sicer pa je cena od 14—16 Din. Samo da se bo tudi res izvajalo. Smrtna kosa. V ženski bolnišnici v Novem mestu je umrla Ana Hudoklin, pos. žena iz Gor. Gradišča Pokopana j« bila na grr d škem pokopališču. — V Ameriki pa sta umrla Zagorc Junez in Kos Anton, oba doma iz Orehovice. Uradni dan okr. gremija trgovcev v Celju za člane trgovce v rogaškem sodnem okra u se viši v ponedeljek, dne 15. dec. t. 1. in sicer od 9—12 v Rogatcu v posebni sobi kavar.c Spora ir, od 14 do 16 v Rog. Slatini v posebni sobi občinske po-•vetovalaice. — Načelstvo, Dr. Aljehin v Mariboru Dunes s popoldanskim ljubljanskim brzovla-kom ob 15 bo prispel v Maribor svetovni šahovski mojster dr. Aljehin; na kolodvoru ga bodo sprejeli čliuii mariborskega šahovskega kluba iu drugi navdušeni šnhistl. Ob 20 bo v kazinski dvorani si-inultailku, zn katero kažejo Mariborčani živahno zanimanje. Ob prihodu v Maribor kličemo slovitemu mojstru prav prisrčno dobrodošlico. □ Aiuiro Mitrović odliajn. V Zngreb jo pridi-ljen k tamošnjl glasbeni akademiji Andro M it rov ir, tajnik mariborskega Narodnega gledališča ter bivši vodja mariborske opere. Andro Miirovič je z uspehom deloval kot ravnatelj mariborske opere v letih 1922 1925 ln 1926—1928; ko je napočila zlatu dobu mariborske opere, ki so bržčas nikdar več ne povrne. Ob zaključku sezone 1928 jc Miirovič nastopil svoj bolezenski dopust ler se jo v letošnji sezoni vrnil po prestane m bolezenskem dopustu k tukajšnjemu gledališču, kjer je vršil z vzorno zgled-noatjo tajniške posle. Ob njegovem odhodu izrekamo upanje, da bo ohranil .Mariborčane, ki se jim je s svojo ljubeznivostjo in kulturnim delovanjem lako zelo priljubil, v mi1.toplejšem spominu. □ K falski nesreči, o kateri smo že v včerajšnji številki izčrpno poročali, dodajemo, da Huligoje-\ ega truplu še niso našli iu da je stanje Ivanu Sdemenija še vedno zelo resno. SOemeni Se ne more radi velikih bolečin govoriti. □ »robovi. Umrli so: Karel Jauik, strugar državnih železnic, 02 let. Pogreb bo jutri ob 15 iz mestne mrtvašnice na magdalensko pokopališče. — Karel Likavec, brivski pomočnik, star 39 let. Pogreb bo jutri ob tričetrt na 10 iz mestne mrtvašnice. — Edvard Seifert, ključavničar državnih železnic, star 54 let. Pogreb bo jutri ob pol 10 iz mestne mrtvašnice na Pobrežju. □ Mariborski zasebni nameštenei zborujejo. V četrtek zvečer so zborovali i>ri »Orlu* zasebni nameščenci; zborovanje, ki gu jo olvoril in vodil g. Petejan, je pozdravil v imenu sosvetu Pokojninskega zavodu veletrgovec Pinlar. Nuto je sledilo zelo izčrpno, skoraj dveurno predavanje podravna-tedja Pokojnituskega zavoda dr. Vrančiča o zavodo-veni delovanju v tekočem poslovnem letu in izboljšanju pokojninskega zavarovanja. V zve/.i s tem referatom sc je razvita živahna debata in so se sprejele nekatere važne resolucije, v kuterih ee med drugim naproša vlada, da razširi obveznost pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev nu vso državo. □ Sedaj pu na delo. Na četrtkovi seji občinskega sveta se je na novo izvolil občinski tržni odsek, v katerem so občinski svetniki Žebot, Sene-kovič, Čeh in Tumpej, z nalogo, du prouči tržne cene in du stavi na prihodnji seji občinskega svetn tozadevne konkretne predloge glede znižanja cen; prebivalstvo je radi visokih cen na trgu in tudi sicer zelo razburjeno ter moramo izvolitev tržnega odseka v zasledovanju navedenega cilja najtopleje pozdraviti. □ Sledečim mariborskim tvrdkain so se oddala tekoča dela za leto 1981: Ivuuu Spcsti ml. zidarska, Spori Ptui Mariborčani v Ptuju. V nedeljo 14. t. m. ob 15 popoldne vprizorijo mariborski študentje v mestnem gledališču dve krasni igri, in to: Maks Mell: »Igra apostolov in Heinz Steguvveit: Veseli Irijo kralji . Da bomo iuieli pri tej prireditvi veliko užitka, nam garantirajo igralci, ki stno jih že videli na ptujskem odru. Zalo naj nihče ne zamudi te lope priložnosti. Celje .& Znižanje cen kruhu. Vendar smo doživeli srečni dan. ko lahko ugotovimo, da je tudi v Cel u postal kruh cenejši. Po odloku meslnega načelstva in v sporazumu s pekovsko obrtno zadrugo strne od v t aj dalje kiuh: 1 kg belega kruh' 4,20 Din, preje« 4.50 Din; 1 kg črnega kruha 3.60 Din, pre'e 4.—; 1 kg polbelega kruha 4 Din preje 4.20 Din. — Kakor čujemo, dela mestno na. elslvo tudi na tem, da se regulira o sedan e visoke cene m' sit, čeprav je ugotovljeno, da ne presegajo cen v drugih mestih Pohvalno je treba omeniti, da so mesarji sami pred kratkim i nižali cene svinjskemu mesu od 25—28 na 18—25 Din. .er Drevi ob osmih uprizorijo Krekovci v gledališki dvorani Ljudskega domu popularno Bran-dovo burko »Charlejeva tetac. Predstavo ponove jutri dne 14. decembra ob pol 4 popoldne. Vstopnice se danes šo dobijo v Slomškovi tiskovni zadrugi v predprodaji, jutri dopoldne pa pri dn^ni blagajni v Ljudskem doinu. sss O gledališču je v Celju letos mnogo govora. Zato bo tembolj zanimivo slišati besedo velikega slovenskega igravca in režiserja g. Milanu Skrbinška iz Ljubljane, ki l>o predavul v ponedeljek dne 15. decembru t. 1. ob osmih zvečer nu prosvetnem večeru v gledališki dvorani Ljudskega doma. Poleg predavanja je na sporedu šo nekuj drugih znnimivih točk. sa .Sprememba imena. Gospa Križan Marija, pisarniška pomočnica v Celju, varuhinja Antona Rzeničnika. rojenega 1920 v Lepi njivi, pristojnega v Mozirje, je zaprosila zn spremembo rodbinskega imena svojega varovanca v ime Križan. Ugovore zoi>er ugoditev tej prošnji je vlagali na kr. bansko upravo. J3 Licitacija hrane. Poveljstvo 39 pešpolka jo ruzpisalo licitacijo za nabavo hrane zu bolniki celjske začasne vojne bolnišnice zn čas od 1. jan. 1931 do 31. marca 1931. Licitacija bo v ponedeljek dne 15. decembra t 1. ob 11 dopoldne v pisarni polkovnega štaba. Kavcijo jc treba vložili do 10 tesarska ln betonska delu; C. Picklu belouška dela in dobavil stavbnega mnteri.ulu: 1! DibelČurju kleparska delu (pod pogojem, da cene zniža); J. Volčiču mizarska dolu; F Uatuju dimnikarska delu; M, Počivalniku kovaškn dela: F. Filipiču pečarek« dela; A Pod križniku kolarsliu dela; F. Kumercu ključavničarska delu; 1. Klnndpiku steklarsko delu; F. Ambrožiču ter I. Lorber ju slika reko in pleskarska delu; A.Sterlefu pa vzdrževanje stolpne ure. G Iz malomarnosti pustila otroka umreti? Včeraj sn je obravnaval pri mariborskem okrožnem sodišču zanimiv slučaj. Zagovarjala se jp 51 letnu žena usnjarskega pomočnika Marija š., ki se obtožuje, dn je v času od 29.aprila »lo 27. juniju nezakonskega otroka Slavlco K. nezndostno in nepravilno negovaln. radi česar je otrok 29. junija umrl. Otrok ii je bil izročen v rejo proli mesečni oskrbnini 200 Diji. Pri obdukcij mrtvega truplu so ugotovili ua več mestih gnojne rane ter krvne podplutbe; izvedenci so bili mnenju, da je otrok umrl radi splošno ošlbelosti, pomanjkanja lirane. Obtoženo Marija s. zaiiiku krivdo Bila je oproš'ona. □ Pojavi, ki dajo misliti. Pri tukujšujom okrožnem sodišču slu se včeruj zugovarjala 27 letna de-lavku Marija S. iz Orehove vasi ter -12 letni posestnik F. II. in sicer se prvoobtoženka obložit je. da je 29. junija dopustila odpravo telesnega plodu; drugoobtoženec pu je kriv. da je prvoabtoženko k dopustitvi omenjenega dejanja nagovarjal Marija S. priznava krivdo; F. H. pu krivdo taji. Marija S. je bilu obsojena na dva mesecu zapora, Franc K. pa nu tri mesece zapora, oba pu pogojno nu dve leti. LJ Iz tajne seje občinskega sveta. Na Četrtkovi seji občinskega svetn so so v tujneni delu seje v okviru poročila prvega odseka storili sledeči sklepi: ugodi su prošnji inž. arb. V. Vičiča zu pragmatično nastavitev; A. Brandnerju, K Novšuku in V Hn-meršuku zu napredovanje, Zofiji Vlzoviškovi za slal-nost. J. Drobiljaku in J. Zorku za u]>okojitev, L. Kussmunnu zu pokojnino; A. Benediktu, 1. Šetincu, M. Trojnerju in Š. Germekovi zu pragmatične prejemke ter S. KlemenČiČu zu napredovanje. — Pogodba s kamniško občino glede elektrifikacije stopi v veljavo. — Prošnjam I. Božiča in drugih za odpis duvščine na nezazidane parcele se je deloma ugodilo, deloma pn ne. O Trgovine bodo nu obletnico rojstva Nj. Vel. kralju 17. decembra celi duu zaprte. □ Pri posredovalnici dela dobi takoj zaposlitev več krojačev, čevljarjev, kleparjev in mlinarjev, nadalje 1 ključavničar zu izdelovanje modelov, 2 vu-jenca kovaške in mizarske obrti, t pleliljka ler več služkinj. □ Nočno lekarniško službo ima prihodnji teden Vidmurjpva lekarna pri Arehu na Glavnem trgu. □ Na ribjem treu so se prodajale ščuke po 30, karpi po 20, morske jegulje po 22 in loninr po 28 Din kilogram. □ Pohorske novice: Mariborska koča —3 stopinje. 55cm snegu; Ribniška koča —2 stopinji, 35om snega; Klopni vrh: —2 stopinji, 30em snega. n Trgovski in zasebni nameščenci imnjo jutri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma Miklavžev večer. istega dne. Podrobne pogoje je dobiti v pisarni polkovnegu Slnbu. .©• Izgube. Gospod Valler Ruucli je izgubil srebrno cigaretno dozo, vredno 800 Din. — Alojzij Pejavnik, dijak, pn jc izgubil svojo železniško legitimacijo. Sevnica ob Savi Katoliško prosvetno društvo »Slomšek* ima v nedeljo 14. t. m. ob 3 popoldne svoj redni občni zbor v druš veni dvorani. Vsi člani društva, pa tudi oni, ki žele na novo pristopili k društvu, ste vabljeni, da se polnoš'evilno udeležite. P i! š tanj Miklavžev večer. Kljub temu, dn smo v sredi »Unvuldac je vendar prišel tudi k nam sv Miklavž in sicer h g Jazbecu. Prinesel je veliko durov za otroke in ludi odrasle. — I);t je Miklavžev večer napravil loliko veselja našim malčkom — obdarovauih je bilo okrog 50 učencev — bodi hvala našemu gosp. trgovcu Itogvulu, ki je podaril zu revne učence zvezkov, svinčnikov, bonbonov in drugo ler našemu delovnemu in požrtvovalnemu učitelj»lvu. Učiteljsko zborovanje. Preteklo soboto so zbo- ( rov ili učitelji pri nas. Kljub slabemu vremenu je prišlo še precej učiteljev. Prireditev. V nedeljo so nas igralci preseue- j tili z igro : UžitkarjU. škodo, du je bil obisk bolj j slab. — Pa igralci nikar puške v koruzo — bo pa drugič spet boljp. i Vreme. Miklavž nam je prin°sol poleg durov šo snegu. Ker je pu pndal ua mokra tla. je že zopet dosli mokrote in blula. povrhu pa še, namesto snega /.e zuptl dežuje. Zelo sluhu je stara pot . ki vodi mimo sadjarskega vrtu Priporočljivo bi bilo, da bi jo pošteno posipali — sicer bo treba hoditi po berglah. Josipaoi pn fiobnici na Pohorju Industrijsko podjeljo sluroznanetra pohorskega grunila. lasi g. inž. Milana Lenarčiča v Joslpdolu. je priredil > б. I. m. Miklavževo obdarilev o!rok delavstva, v lelovadni dvorani. Našemu gospodarju, njegovi blagi iti vsem ostalim, ki so gmotno iu moralno prispevali k popolnemu uspehu večeru, i7i'okauio našo najsrčnejši zahvalo z željo, da bi se iepu dvorana iudi v bodeče pol ni It % mladino. /. namenom tesnejšega braisiva in v vzgoji za domovino. — Josipdolčaui. Nov način tekmovanja (Konec.) Če pogledamo, kuko izgledajo sedaj prilike Sloveniji, in če hočemo povednti. Iii najbrž' povedali veliko preveč Ker pa rt i namen tega rluid;, odkrivali dubo drani, lo smo /. v več člankih v prejšnjih številkah, hočemo sriino orisati polož; ki bo nastal po uovem načinu tekmovanja. Imamo pravzaprav 1<- tri klube, ki ko v stanu repro/.enti ratl naš nogomet |>и нпш morda še malo optlmi ulični, če rečemo trije. Pu naj bol Že samo donim« prvenstveno tekmovanje ne dopušča pravega ra/ voja klubom, ki iniujo za razvoj vse predpogoji Polom pu še pride, po kotna j koiičuiiom tek.nova nju šo jiodzveza, ki jo čislo slučajno deflcllna i(:i di tega slabega sistema naši klubi no morejo iu predovati Za domačo konkurenco so naravno dosti močni, še premočni, kakor hitro pa pridejo tek me z zunanjimi klubi, so pu tukoj pokaže tislu vi lika razlika, ki je dostikrat izražena v težkih porazih. Radi tega jo nujna potreba reorgunlzicijo v tem uli onem praven. Predlog o novem načinu h k movanja ni bil niti izglasovan, pn se žo pojavlj. razni glasovi Predvsem se pritožujejo, dn 'si, ma riborski .klubi prezrti Imajo prav. Vprašan v j, pu j > r i lem, ali bode katerikoli mariborski Mul zmogel financirati te tekme? Obisk tekem v .Vl.nri boru se suče okoli 1000 gledalcev Ti nr plačajo u., vstopnini toliko kolikor stane recimo Hajduk. Pu lo je kolikor toliko poštnin koga pomena, Glavno je, da dobimo res dva najmočnejša kluba Slovi nije. Ta način tekmovanj zu domače prvenstvo i/, vrže sicer prvaka oziroma finalista za prvenstvo nikakor pa ne tudi drugo plasiranega kluba. Zatorej bi so morala odigrati kvalifikacijska tekma med prvakom Mariboia in drugo plasiranim klubom v Ljubljani Torej to so v glavnem nedostatki ki se morajo čimpreje odpraviti. Tako da ne bo mogel nihčo oporekati, mi bi boljše zastopali slovenski nogomet, kot se je to letos dogodilo Kuj bo pa z ostalimi klubi, ki no pridejo v tekmovanje zn državno prvenstvo? Čeprav nerada, bo pa le končno morala tudi podzveza sama reorganizirati prvenstveno tekmovanje in ga prilagoditi novim potrebam. Enoten prvi razred in tekmovanje klubov v tem razredu bo gotovo veliko bolj privlačno in obenem pa tudi napetejše, kot je bilo dosedanje, pa čeprav ne bo-stu sodelovala najmočnejša kluba, kajti ravno radi prevelike razlike med posameznimi tekmujočimi klubi je tekmovanje postalo nezanimivo. Ne bodo v jeseni in pomladi lelo za letom igrali isti klubi. Temveč bo, recimo, meril svoje moči Herines za prvenstvo tudi v Mariboru in obratno. Take tekme, pa čeprav brez sodelovanju Ilirije in Priinorja bodo se vseeno bolj zanimive kot so bile dosedanje. I o velja predvsem za klube z malo urejenejšimi razmerami. Zu manjše, sedaj drugorazredno klube je pa približno vseeno. Teh tekem itak ne pride nihče gledat, vse so deficitne. Nehati se mora sistem, da bosta eden ali dva delala za druge. Kdor si no more ustvariti lastne eksistence, naj pa zapre in napove koukurz! To načelo mora zavladati če hočemo res napredek našega nogometa. Na vsak način je pa reorganizacija prvenstvenega tekmovanja življenjska potreba in ne fraza. To bodo, v kolikor že niso uvideli tudi I tisti, ki se najbolj branijo reorganizacije. Kajti I te/.ko je ločiti od načina, du so drugi delali, oni pa j uživali. Končno pa šo nekaj o predlogu ing. Simo-novica. Kako nujna je bilu potreba reorganizirati ! vso prvenstveno tekmovanje iu kako nujen je bit predlog, ki bo lo vprašanje rešil zn vse večje klube v državi enako, dokazuje, da ni do sedaj še en klub izjavil, da s predlogom ing. Simonoviča ni zadovoljen. Poč pa zahtevajo lako v Zagrebu, Sarajevu Os joku, du se jesenskih prvenstvenih tekem sploh no igra, temveč počaka kar do pomladi, ko se 1k> pričelo tekmovanje v ligah. Sicer ni še po-polen predlog Simonoviča. venndar za enkrat ni boljšega predloga. Vsakdo pa. ki mu je pri srcu razvoj našega nogometa, bo podprl lu predlog. Mi tudi želimo, da bi prodrl, ker bo potem naš nogomet napredoval. In sicer vsi, prav vsi klubi bodo dosli pridobili. RAPID (MARIBOR) : ILIRIJA. V nedeljo popoldne odigra Iliriju prijateljsko tekmo z mariborskim ilapidom, klubom, ki je gotovo poklican, da reprezentira slovenski spori. Je med najstarejšimi klubi v Sloveniji in si je dosedaj šo največkrat priboril prvenstvo Maribora. Rapid bo v najkrajšem času že tretji klub, ki bo meril svoje moči z ljubljanskimi klubi. Prireditev bo zopet trening tekma brez vstopnine, namenjena prijateljem In članom kluba. Nudila bo gotovo dober šport. Zlasti še, ker bo tako Rapid kakor tudi Ilirija nastopila v kompletni sestavi. Zato vabimo prijatelje kluba in nogometa, da pohitijo na igri šče Ilirije. 0BCNI ZBOR SK ILIRIJE. V petek 19. t. m. se vrši redno letno zborovanje najstarejšega kluba Slovenije, kluba, ki je največ pripomogel, da se je spori v Sloveniji tako lepo razvijal. Na občni zbor so vabljeni poleg čla- I nov tudi prijatelji klubu iz poročil, ki jih bodo podali funkcijonorji kluba, bodo lahko ruzvideli I vsi. s kakšnimi težavami se mora klub boriti zu 1 svoj obstoj. Gotovo bo vse zanimala borba, ki jo ; v zadnjem čusu vodi klub. du si pridobi igrišče j in drugimi podobnimi zaprekami. — Odbor SK 1 Ilirije. SK Korotan, Danes ob pol 20 redna odborova . seja. — Jutri ob pol 10 zaključni mesečni šesta : nok Vsi in točno. — Načelnik. VREMENSKO POROČILO JZSS po stanju dne 11 decembra. Rateče temperatura —3, snega 15 cm. suh ! sneg, smuka manj ugodna, vreme jasno. \ Planici je več snega in snuika povoljnejša. — Kranj-k.i gora temperatura —3, sneg pršič, 6 cm. v višjih legah stopnjema več Smuka ugodnu samo ua gladkem terenu in na cesti nu Vršič. — Bohinjska Ili strica in jezero temperatura 3 nad ničlo, *пе. ; 2 cm, na črni prsti 30 cm, v Komni In pri S. .. merih jezerih 1 m — Velika planina snega 15 cm. . sneži, smuku ugodna, -r Kolce —■ 5. snegu 25 cn. sne/.i. »uh pršič, smuka prav dobra. Ta vremenska poročila JZSS bo objavljal ljubljanski radio opoldne, in sicer v*ak leden v sredah, petkih In sobotah odnosno v dneh pred prazniki. Sobotna poročilu bodo vsebovala n»nt bitno Izpremembo vremena v zadnjem trenutku. Originalna poročila bodo izstavljena pri tt. A. Goreč, d. z o z., v palači Ljubljanske kreditni' bnnl.-e. pri pisarnah Potniku v isti palači in pri Putniku v hotelu Miklič. Telefonične informacije dnie goti. tajnik g. Goreč tla telefonu št. 3006. — JZSS. cijah v 26 državah. Največ Indijancev, ki so varovanci vlade, je v državi Oklahoma, namreč 120.000. Slede Arizona z 49.(XX), Južna Da-cota s 23.000, Nova Mehika z 22.000, Kalifornija z 19.000. Minnesotta s 15.000, Montana in Washington s 13.000 itd. Nekateri indijanskih rodov posedujejo bogata zemljišča. 2229 Osage-Indijancev v Okla-homi zasluži pri svojih zemljiščih toliko, da znaša povprečno na glavo letno 10.000 dol. Mnogi rodovi posedujejo še danes rudnike cinka in svinca. Indijanci v Orogonu in \Vashing-tonu imajo v svoji posesti bogate gozdove. S tem pa ni rečeno, da so Indijanci bogato ljudstvo, kajti zgoraj omenjeno bogastvo se tiče le manjšine Indijancev. Velika večina pa živi na malo vrednih rezervacijah, in so tako revni, da skoro vedno stradajo. Vlada Združenih držav da letno 20 milijonov dolarjev za okrog 200.000 podpore potrebnih Indijancev. Trudi se, da bi Indijance pripravila do lega. da bi zapustili rezervacije in se pomešali z belim prebivalstvom. Manj nego polovica indijanskih otrok po seča že šole, ki so urejene le za pouk Indijancev, vsi ostali pa obiskujejo že šole belih. Vlada upa, da bo sedaj odraščujočo indijansko generacijo tako vzgojila, da bo lahko prevzela tudi poklice, ki jih do sedaj opravljajo samo belci. Orol Julij Karoly, čuvar krone in član zgornje gfrtrrnift je bil te dni imenovan za madjarskega птрпј*у ministra. Futuristi proti makaronom Kulturni obzornik Otvoritev iračne poštne zveze med Belgijo in Kongom. Dne 10. t. m. sta letalca Fabry in Vanderlinden otvorila redno poštno letalsko zvezo med Brusljem in Belgijskim Kongom. Pred nekaj dnevi so v Milanu zborovali italijanski futuristi in njihov poglavar Mari-netti je ob tej priliki napovedal v svojem govoru križarsko vojno proti makaronom. »Čas je zrel,« tako je dejal, »da se tudi italijanska kuhinj a zrevolueijonira. Ministrona (gosta ju- i ha) lahko še ostane na jedilnem listu, ker s i svojo zeleno barvo spominja na lombardsko | ravnino, ravno tako tudi makaroni z morskimi školjkami, ker predstavlja vulkan, iz katerega se kadi. Prav tako riž, pripravljen na milanski način. Otvoriti pa se mora boj proti vsem jedilom, ki pripadajo preteklosti. Po- i trebne so jedi, ki osvežujejo telo in duha. Te | pa morajo biti okusno pripravljene, in naj I magari makaroni pridejo ob vso veljavo.« V ' tem trenutku so Marinettija prekinili viharni klici. Prijatelji in sovražniki makaronov so si skočili v lase. Nekateri so kričali: »Makaroni so krona italijanske kuhinje; gorje onemu, ki jih hoče odpraviti!« — Drugi pa: »Prišla je ura, ko bomo napravili konec z njimi; makaroni so znamenje starostne oslabelosti!« Naposled je Marinetti sam posegel v boj in kričal po dvorani: »Makaroni človeka napenjajo in povzročajo tolste trebuhe! Doli z debelimi trebuhi!« Končno je morala poseči vmes policija, ki je /.borovanje razpustila. 400.000 volivnih plakatov v Budimpešti Ogrski občinski volivni red določa, da ob volitvah samih nihče ne sme lepiti ali deliti I volivnih plakatov. Zaradi tega so se politične ! stranke minule dni požurile, da so pred volit- ' vami temeljito izkoristile agitacijo s pomočjo | plakatov. Vse hiše. plotovi in zidovi so bili i pisani od plakatov. Hišni posestniki nimajo pravice ob dovoljenem času zabraniti plakatiranja ua svojih hišah. Na plakatih so se včasih vršile cele bitke nasprotujočih si strank. Tako je n. pr. socialno-deniokratska stranka | nalepila plakat, na katerem je bila naslikana | toneča ladja, ki naj bi predstavljala dosedanjo vladajočo nmgistratno stranko — krščanske socialce, nad ladjo pa je bil v velikih črkah radioklic na pomoč: SOS. Tri dni nato je nalepila krščanskosocialna stranka plakat, na katerem je bilo videti, kako na morju eksplodira in gori parnik, ki je nosil naslov: »Socialna demokracija«; spredaj pa je ponosno plul prekooceanski parnik r napisom: »Krščanski socializem«. Ljudje so iz socialdemokratične-ga plakata zbijali norčije, češ, da je socialna demokracija »v sosu«. — Vsega skupaj je izšlo za te občinske volitve v Budimpešti okroglo 400.000 plakatov in tiskarne ter litografije so zaslužile približno dva milijona dinarjev. Lep literarni večer Smešnice »In tako ni bilo več mogoče rešiti vašega prijatelja iz rok ljudožrcev?« Raziskovalec: »Zalibog, nemogoče, milostlji-va. Ko sem prišel tja, so ga ravno prečrtali na jedilnem listu.. .c * Slavni otroški filmski igralec Jackie Coogan je v Parizu obiskal tudi gledališko igralko Mistin- ! guette. Ta ga je hotela objeti in poljubiti. Mali pa | se je branil. »Kaj,« se je smehljala igralka, »ali si že prestar, da bi te smela poljubiti?« »Jaz ne,« je odvrnil Jackie Coogan, >ampak vi, gospa.« V času, ko smo že pričakovali zadin'ih m- slovenske kulturne aktivnosti in se že skoraj pripravljali na popolno kulturno mrtvilo, smo doživeli lei>o manifestacijo slovenske volje do kulture in do vsega, kar je lepo. Bilo je to v četrtek na literarnem večeru mladih, ki ga je priredil Pen-klub, slovenski center Ljubljana, sekcija Mladi Pen. Udeleženci tega večera — bilo jih je toliko, da je bila zelena uniomska dvorana polna do zadnjega kotička — so prišli, ne iz radovednosti in ne zaradi dobre reklame, temveč predvsem zato, da dočakajo veliko doživetje prvih znakov, ki naj napovedo bližajoči se konec dolge mrtve pavze v slovenskem kulturnem gibanju. To doživetje so dočakali. V sosedni dvorani je žalostno odmevala plesna glasba in vabila k plesu drugo mladino, tu pa so udeleženci ua literarnem večeru sledili izrazom ustvarjajoče vol'.e mladih 'napovedovalcev prihodnjih časov, ko bodo kultura, lepota in poezija prvo, zabava in vse drugo pa šele za njimi. Bil je lo prvi večer »Mladega PENa«. prireditelji pa jih nameravajo priredili še več in ne samo v Ljubljani, temveč tudi v provinci. Spregovoril je naprej France Vodnik. Poudaril je, da je Ivan Cankar, katerega smrti dvanajsta obletnica je danes, zgled boriteljn za enotno nacionalno-kulturno vzgojo. Ta izključuje strujarska stališča in koristi, določevana z vidika pripadništva. Novi kullurni rod hoče rasti v vse smeri življenja in hoče biti v kulturnih odnosih enoten, človeški in preprost, hoče biti brez vsake ekskluzivnosti' in duševnega nasilja. V novem rodu sta se srečala umetnos! in življenje in to srečanje se izraža v sintetičnem umevanju umetnosti. Umetnik ni več suvereni eetet, med njim in življenjem ni več prepada. Za temi širšimi smernicami je izpovedal France Vodnik z esejem »Pot v tempelj« še svoj osebni nazor o pojmovanju kulture, umetnosti in življenja. Novi rod naj ne gradi sistemov, posebno ne takih na aprioristični osnovi. Iskrenost do samega sebe je zanj prva zahteva. Nova kultura ie v znamenju dualisličnega nazora, ki gradi iz antiteze človeškega in božjega sintezo bogočlov eškega, krščanskega, religioznega vesokstva. Umetnost vedno izžareva nekaj, kar moremo nasproti obliki postaviti kot idejo. Nasproti ekskluzivnemu estetične-mu, prav za prav naturalistično estetičnemu idealu postavljamo ideal sintetične umetnosti Za Vodnikom so brali svoje stvari Anton Ocvirk. Ludvik Mrzel-Frigid in Mile Klopčič. Slika tvorne mlade slovenske poezije bi bila popolnejša, če bi bral svoje pesmi tudi France Vodnik, vsaj razlika med temi štirimi bi bila vidnejša. Ocvirk je bral pesmi »Ifigenija žaluje«. »Stana« in »Re-quiem«, Mrzel pet črtic: »Jesen«, ?>Luč na stopnicah«, >Domov«, >Luč v sobi« in »Slovo«, Klopčič pa »Dvoje pisem iz celice«, »Hodim med oljke« (posvečeno Srečku Kosovelu) in odlomek iz recita-cijekega zbora »Noč«. Moč Antona Ocvirka je pretežno v njegovi blesteči formi. To bi bilo drugemu v korist. Ocvirku je skoraj v pogubo, zakaj njegova dovršena oblika zasenčil' e vse, kar je še drugega v njegovih stvareh. Tako človek zaman išče globokih občutij, doživetij. strastnih konfliktov ali notranjega razdora, temveč je edino, kar še ostane poleg lepih verzov, nekaj mirnih impresij, sprejetih z vso pasivnostjo poeta in tnko tudi podanih. Ocvirk je šel do skrajnih mej. ki jih more v tej smeri doseči poezija, če hoče še biti poezija. V zaslugo pa mu bo šteta izpiljenost njegovih primer in čistost dikcije. Tu je Ocvirk res iskalec novih poti. Mrzelove črtice ganejo človeka. Mimo toliko stvari hodimo v življenju, toliko drobnih čudes je okoli nas, pa jih ne opazimo. Mrzel ih On je poet mikrokozma, pa je zato v njem le toliko kozmične, iskrene ljubezni. »Svet je malo bolj ubog. kakor jaz«, pravi. On je med tistimi redkimi, v katerih stvareh je svetobolje, pa mu le verjamemo, ker zna povedati zaka^. Saj je vse, kar nnpiše. prav za prav le nežna analiza dogodkov, ki nvso dogodki, temveč dejanja v malem, analiza drobnih stvari, ki žive malo, a herojsko-osamljeno življenje in analiza lastne in vesoljne vesti. Nekaj je v človeku, kar ga opominja k toploti in zopet nekaj, kar mu brani napraviti en sam korak dalje. Pevec te tihe notranje borb«« je Mrzel. Čeprav je Mr/.elu slog le sredstvo, vendar tudi iz sloga samega diha človek-poet. Očitno je, da se je učil pri Cankarju, ni ga pa slepo posnel, temveč iz njega in sebe samega ustvarja svoj lastni. Mrzelov slog. Klopčič je preprost, n izžareva iz sebe mnogo, zelo mnogo. Na ta način se na svoj način približu e Vodnikovemu idealu umetnosti. Ko spoznavaš in občutevaš njegove stvari, se ti zdi, da vidiš, kako steza dvoje rok preko rešetke, za njimi pa vidiš človeški obraz in zopet vidiš človeka, ko hodi med kraškimi globeli, med burjo in z razdvojenostjo — spoznaš našega Petra Bezruča, Srečka Kosovela. Zopet vstajajo pred človekom trpeči možje z očita-jocirni očmi ženam: »Zakaj ste nas rodile?« in trpeče, proseče žene, kot da bi prosile odrešenja. Tak je Klopčič: najmanj kultiviran med vsemi, a najbolj pretresljiv, največ našega današnjega življenja diha iz njegovih stvari. Kloj>čičeva bolečina je bolečina spoznavajočega človeka, moža Recitatorsko je bil najbolj dovršen Klopčič, Mrzel jw svojim stvarem tudi glasovno najbližji. Ocvirk je recitiral skoraj dekliško skromno, vedoč, da bodo njegovi verzi tudi brez deklamatoričnrga poudarka učinkovali tako, kot zaslužijo. Vodnik je podal svoj govor in svoj esej dovolj razločno, da so sentence iz obeh takoj močno prepričevale. Bil je lep večer. C. K. Lepe knjige za nizko ceno: Za 5 Din sledeče štiri povestne knjige: Škapulir sužnja, /.godba male Marice. Janko in njegov angel. Male pomožne mi-sijonarke. — Za 8 Din sledeče štiri igre: Afindra, zamorska deklica. Umi.mo zamorčka. Klic božji. Laikota v črni deželi. — Za 6 Din sledeči dve igri za mladeniče: Misijonar. Naprednjak ob Kongu. — Vse igre se dobijo pri Družbi sv. Petra Klaveria, Ljubljana, Metelkova 1. Ista družba je izdala tudi novo božično igro: Skrivnostna sveta noč. Cena 7 Din. — »Odmev iz Afrike«, misijonski mesečnik s slikami. 27. letnik. Cena na leto 10 Din. — Izdaja Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana. Metelkova ul. 1. — Vsi naročniki so deležni letno 500 sv. maš, katere berejo afriški misijonarji v n ihov namen. — Vsebina novemberske številke: Brstje, cvetje in cvetke iz Afrike. — Težavni misijoni. — Prvi škof. zamorec. — Za rešitev najmlajših. — Poganstvo v Dahome propada. — Pri liudeh brez prstov. — Apostolsko delo. — Uslišane molitve na priproš-njo služabnice božje Marije Terezije Ledohovske. — »Zamorček«, mesečnik s slikami za mladino. — 18. leto. Cena 7 Din. Izdaja ga Družba sv. Petra Klaverja, Ljubljana, Metelkova ul. 1, — List »Zamorček« je pravo veselje za otroke. Vsebina novemberske števillke: Ndirira. — Sv maša malega Molumbe. — Pri pletenju. — Ljubeče srce malega zamročka. — Zgodaj je šla k Bogu, a je vendar že 'učakala mnogo let — Kaira in Fatma pripovedujeta svoje dogodfoe. — Som. Severo-ameriški Indijanci Zimski šport na Japonskem, 'ludi v zimskem sporiu tekmujejo sinovi vzhajajočega solnca z za-padnimi športniki. Kakor hitro zapade prvi sneg japonske gore, hile smučarji v naravo, da trenirajo. Znala si je pomagati Ravnaitelj nekega razkošnega pariškega hotela se je zadovoljno smehljal. Pravkar ga je obiskala tajnica neke inozemske princezinje, da se prepriča, če bo Njena Visokost našla v njegovem hotelu primerno bivališče. »Ampak najstrožja tajnost! Njena Visokost potuje inco-gnito in ne mara, da bi jo nadlegovali časnikarji in drugi radovedneži. Samo poslanik njene države ve za njeno bivanje v Parizu«. Vse to je ravnatelj tajnici zagotovil. Princezinja je prišla, zelo elegantno oblečena, vendar globoko zastrta. Med globokimi pokloni so jo spremljali v najrazkošnejši oddelek hotela. Tri dni sta jo videli samo njena tajnica in sobarica. Četrti dan pa ravnatelj ni več mogel zmagati svoje radovednosti in je prosil za sprejem pri princezinji. Bil je sprejet in je najpokornejše vprašal, če je Njena Visokost zadovoljna s postrežbo. Obenem si je dovolil najponižnejše in seveda pod najstrožjo diskrecijo vprašati po imenu svojega visokega gosta. »Moje ime,« se je smehljala princezinja, »moje pravo ime je gospa X., in sem soproga lastnika tega hotela. Topot se me ne bo zopet tako lahko znebil.« Ameriški učenjak VVilliam Atherlon je objavil v reviji »Current History« zanimivo razpravo o severoameriških Indijancih, v kateri pravi med drugim: »Velika množina današnjih Indijancev je delamržna. izredno uboga in se radi tega slabo hrani. Procentualno umrje na jetikj sedemkrat več Indijancev kakor belih. Umrljivost Gospod ravnatelj je bil ves razočaran. Hitro je telefoniral gospodu X". Ta je prihitel, videl in izjavil, da je premagan. Pred par leti se je ločil od svoje žene in ukazal hotelskemu osebju, da ne sme pod nobenim pogojem pustiti, da bi žena še kdaj prestopila prag hotela. Sedaj pa, ko se je nepričakovano zopet vgnez-dila, je videl pred seboj dolgotrajne procese in visoke odvetniške račune. Žena pa sedi v razkošnem oddelku hotela in sc smeji. V znamenju božičnega nakupovanja. »Dober dan, ljuba gospa Kavka - Vam smem predstaviti svojega moža!« Novi poljski sejmski maršal, bivši ministrski predsednik dr. Switalski. dojenčkov je pri Indijancih dvakrat večja kakor pri belih. Ko so prišli beli v Ameriko, so bili domačini redko raztreseni po vsej celini. Mnogi izmed njih so živeli nomadsko življenje in so se hranili z divjačino in ribami. Nekateri so gojili tudi poljedelstvo. Očividno pa so bila živila, ki so jih Indijanci pridobili potoni poljedelstva ali lova, nezadostna, da bi pripomogla naraščanju in razširjanju indijanskega prebivalstva. Indijanci so dali svetu nekatere dragocene produkte. Prvim belokožcem, ki so prišli z njimi v dotiko, so razodeli skrivnost o tobaku, ki so ga oni že kadili v pipah. Skoro 5ez noč se je to udomačilo tudi že pri Evrop-;ih. Tudi za krompir se imamo, kakor znano, cahvaliti Indijancem, ravno tako tudi za koruzo. Kljub visoki umrljivosti pa vendarle Indijanci počasi naraščajo po številu, zakaj število rojstev je pri njih za 50% večje, kakor pri belih. V zadnjih 20 letih se je njih število vsako leto povprečno povečalo za 2000, in danes znaša število Indijancev v Združenih državah Severne Amerike že 355.000. Dvomljivo je, ali je sploh kdaj poprej bilo v Ameriki toliko Indijancev. Vsak Indijanec je, dokler ga oficielno ne izjavijo za »kompetentnega«, varovanec vlade. Ti varovanci so razdeljeni v 193 plemen, ki govore 58 jezikov, in žive na 200 rezerva Standardizacija kmet. pridelkov Poročilo (jj. VlDd. Puštnjaka na zborovanju Kmetske zveie v Mariboru dne 10. t. m. Težka gospodarska kriza celega sveta Jo v prvi vrsti kriza našega kmetijskega gospodarstva. Cene kmetijskih izdelkov so padle izredno nizko, dočim so cene industrijskih proizvodov razmeroma malo padle, 'feikofe pri vnovčevanju kmetijskih pridelkov so vedno večjo. Kupna moč kmeta Jo zelo padla kar bridko občuti vse gospodarstvo. Agrarne državo nu vzhodu in jugu Evropo so na več konferencah luni In lotos razpravljale o iz-l.oljsanju Izvoza kmetijskih pridelkov v inozemstvo. Žele? odstraniti medsebojno konkurenco jo prišlo do sporazuma vseh poldržavnlh organizacij va izvoz kmetijskih pridelkov. Najbolj porabljeno -redetvo zn ohranitev rentnbilitete kmetijstvu so bile zaščitne carine. Prihodnja gospodarska konferenca v fcpnevi pa stališča agrarnih držav glede proferončnili carin ni odobrila brez pridržka. Zato so potrebni ludi drugi ukrepi. Nekatere države so ustanovile družbe za regulacijo prometa nekaterih kmetijskih izdelkov, subvencioniranje posameznih kmetijskih panog, uvedbe obvezen odstotek veljave domačega žita. Tudi pri nas ne zaostajamo za drugimi državami Posebno mnogo pričakuje naše kmetijstvo od priviligirane izvozne družbe, ki ima na razpolago dovolj sredstev. Najvažnejše pa je poleg izboljšanja produkcije tudi izboljšanje vnovče-vunja kmetijskih pridelkov. Ce pa hočemo Imeli dobro organizacijo vnovčevanja in izvoza kmetijskih pridelkov, moramo izvesti standardizacijo kmetijskih pridelkov. Standardizacija pomeni proizvajanje in pripravo blaga gotove enotne dobo ku-kovosti, ki je stalna ne samo z ozirom na notranjo vsebino, temveč tudi glede zunanjega izgleda. Standarzovano blago je enakomerno in enakovredno leto za letom. Standardizacija pa ni samo tehnični problem produkcije, temveč tudi sredstvo vnovečvalno politike, pot k izboljšanju na trgu. Standardiziranim hlugoni se radi kvalitete blaga da pridobili ninogo odjemalcev. Standardizacija nam daje veliko koristi. Prihrani se mnogo na produkcijskih stroških. Mogoča je trgovina na veliko, za enotno blago se -lahko vrši večja in uspešnejša reklama Izvedba standardizacije. Tehnika standardizacije obsega tri dobe: ugotovitev standarda (izbira, določitev vrst), razvrsti- tev blaga v standarde (sortiranje) in kontrola standarda. Največ dela pripada zadrugam in dobrim organizatorjem. Sodelovanje zadrug je nujno potrebno lz raznih razlogov. Država pa največ izvršuje kontrolo In ščiti blago, ki Je opremljeno z. zaščitno znamko. Vsi kmetijski pridelki se dajo standardizovatl. V Uniji ima zakon smernico glede vseh vrst kmetijskih pridelkov, v Kanadi smernice nn štiri glavne vrste žita, v Uniji imajo zakon o standardizaciji žila, na Danskem, Norveškem, Madjarskem ln v Nemčiji se vrši standard izovunje krompirja, v Angliji jajc, v Ameriki in Italiji sadja, v Baltiških d lia vali lanu. Na Danskem in Ho-landskem imajo standardizacijo sirovega masla, na Holandskem. v Švici in Franciji |>a standardizacijo siru. v vseh teh državah je uvedena zaščitni znamka. Pri nas. Predpriprave za standardizacijo so velike. V Ameriki jo bilo treba 7 let intenzivnega dela, da je prišlo do standardizacije. Pri nas moramo delali na to. da pridemo v prvi vrsti do enotnih vrst pridelkov, do onih vrst, po katerih je povpraševanje, ki lahko dobe odjemalce. To delo se sedaj vrši v posameznih okrajih v sadnih izborih. Pred kratkim se je izvršila standardizacija perutnino v Sloveniji. Nadaljnje naše stremljenje mora biti, da stalno lelo za letom nudimo odjemalcem kmetijske pridelke iste vrste in iste dobre kakovosti. Kakor v drugih državah, so tudi pri nas po-kllcane naše kmetijske zadruge, da s pomočjo kmetijskih družb in kmetskih zvez, dokler nimamo kmetijskih zbornic, nadalje s sodelovanjem kmetijskih šol in strokovnjakov izvrše to delo. Zadruge so v prvi vrsti poklicane in najbolj sposobne, da izvedejo standardizacijo kmetijskih pridelkov. Da pa bodo mogle to nalogo rešiti, je treba, da imajo trgovsko izvežbane voditelje in da nastopajo skup-| no.S tem se odpira zadružništvu nov lep delokrog v korist kmetskega stanu, pa tudi v korist zadružništva samega. Naloga državnih oblasti ]>a bo, da budno pazijo, da 1к> slo v inozemstvo le blago, ki je sposobno konkurirati z drugimi državami, da si ohranimo pridobljena tržišča, kakor tudi, dn z zakonskimi odredbami ščitimo standardizirano kmetijske pridelke. Zborovanje kmet. strokovnjakov Društvo kmet. strokovnjakov Drav. ban. je imelo v nedeljo, dne 7. dec. 1930 v restavraciji »Zvezda« v Ljubljani društveno letno skupščino. Zborovanje je vodil dosedan i predsednik kmeti,ski svetnik g. Vilem Rohrmann. Skupščina j« poslala vdanostne oziroma pozdravne brzo avke Nj. Vel. Kralju Aleksandru, ministrskemu predsedniku generalu Zivkoviču, kmetijskemu ministru dr. Šibe-niku in banu dr. Marušiču. Izvoljen je bil nov odbor. V predsedništvu so gg. Ivo Sancln, bivši načelnik oddelka za kmeti,stvo (predsedaik), Franjo Kafol, Peter Miovič in Josip Suslič, v odboru pa gg. Ivan Breceljnik Franc Malasek, Ivan Pipan, Luavig Rupelj, ing. Josip Teržan in Franc Trček. Za častnega člana je bil izvoljen kmetijski svetnik g. Viljem Rohrmann Na skupščini se je razpravljalo o raznih stanovskih vprašaniih. Članarino so znižali na 20 Din. Izpremenila so se tudi pravila v toliko, da so lanko redni člani društva ne samo kmetijski strokovnjaki z visoko, srednjo, ali nižjo kmetijsko šolo, temveč tudi ugledni praktični kmetovalci ter javni delavci na kmetijskem polju Ta določba ima namen, združiti vse resne delavte, ki jih naše praktično kmetijstvo tako zelo potrebuje. Na ta način hoče društvo ujediniti vse sposobne moči v svrho zalčite kmetijsko-strokovnih inte.esov in kolegi-jalnega dela za ug'ed in dvig kmetijske stroke. Društvo ie s tem osvojilo ši okogrudno, moderno stališče, brez predsodkov družili in formirati čete pionirjev za pospeševan e kmetijstvva. Tako se ustvarja tudi društveni in duševni stik med iola-nimi in nešolanimi strokovnjaki. Toplo pozdravljamo ta korak najstarešega društva kmetijskih strokovnjakov, kar dokazuje iivljensko zrelost in resno voljo za skupno delo v narodu za narod. Sklep društva je v popolnem ■kladu z intencijami 6. januarja 1929, kar odvrača stanovski separatizem in nestrpnost, ki zastrupljata stanovsko družabnost, uvirata uspešno delo in odbijata delavol nc ljudi, ter de'.ata tako le škodo kmetijskemu in narodnemu gospodarstvu sploh. Zato priporočamo vsem interesentom, ki »o prežeti od ljubezni do kmetijstva in ki želijo postati člani tega društva, da se prijavijo društvenemu tajništvu (tč. v Kranju — kmetijski referent). IZKAZ O STANJU NARODNE BANKE z dne 8. dec. 1930 (vse v milj. Din; v oklepajih razlika v primeri s staniem 30. nov. 1930). Aktiva: Zlato in devize 295.0 (+17.44), tečajna razlika 743.8 (+42.4), posojila 1.501.0 (—55.6); pasiva: bankovci v obteku 5 405.5 (+1.8), drž, terjatve 67.6 (+3.0), obveznosti 866.9 (—0.7); ostale postavke neizpremenjene, Poštnočekovni promet. V mesecu novembru t. 1. je radi nazadovanja konjunkture in sezonskih vplivov v primeri z oktobrom poštnočekovni promet padel od 6.210.5 na 5.925 7 milj. Istočasno so dosegle vloge na računih rekordno višino 914.4 milj. (konec oktobra 874.7 milj). Tudi hranilne vloge so narasle od 191.7 na 196.1 milj. Din. — Skupni promet v prvih 11 mesecih t. 1. ie dosegel 59.715.4 milj. Din v primeri s 54.329.6 milj. Din v prvih 11 mesecih lam, Borza 12. decembra 1930. DENAR V danaSnjem deviznem prometu se je tudi pri nas poznalo nazadovanje tečajev. Promet jc bil srednji ift je vse zaključene devize dala Narodna banka. Ljubljana. (V oklepajih zaklj tečaji.) Amsterdam 2276 bi., Berlin 1346—1349 (1347.50), Bruselj 789.26 bi., Budimpešta 989.04 bl„ Cu-ih 1.094.40—1.097.40 (1.095.90), Dunaj 791,84—796.84 (795.34), London 273.96—274.76, (274 36), Newyork 56.265—56.465 (56.365), Pariz 222.03 bl„ Praga 167.27—168.07 (167.67 , Trst 295.60-295.78. Zagreb. Amsterdam 2273—2279, Berlin 1346 do 1349, Bruselj 787.50—7C0.50, Budimpešta 987.54 do 990,54, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.84 do 796.84, London 273.96—274.76, Newyork 56.265 do 56.465, Pariz 221.03—»23.03, Praga 167.27—168.07, Trst 294,695—296.695. — Skupni promet brez kompenzacij je znašal 11.8 milj. Din. Belgrad. Berlin 1346—1349, Budimpešta 98.754—99.054, Curih 1094.40—1097.40, Dunaj 793.84—796.84, London 273.96—274.76, Newyork 56.265—56.465, Pariz 221.03—223.03, Praga 167.27 do 168.07, Trst 294.61—2^6.61. Curih. Belgrad 9,12625. Amsterdam 207 625, Atene 6.69, Berlin 122.945, Bruselj 72—, Budim-peita 90.225, Bukarest 3.06, Carigrad 2.44. Dunaj 72.595, London 25.0325, Madrid 55 20. Nevvvork 515.25, Pariz 20.255, Praga 15.29, Sofija 3.735, Trst 26.985, Varšava 57.80, Kopenhagen 138—, Stock-holm 138.35, Oslo 138— Helsingfors 12,975. VREDNOSTNI PAPIRII Tendenca za državne papirje je bila nekoliko siabejša pri slabem prometu, vendar so tečaji ostali v glavnem neizpremenjeni z Izjemo vojne škode, ki je popustila. Banl>0i papirji bebtijo zukl Uček v delnicah Zemaljske banke, ki je bila v primeri z včeraij čvrstejša in it bila zaključena po 129 Nadalje je bila zakl'učevona Jugobanka, uvodoma po 77.50, kasneje po 78, končno pa le popustila na 77. Industrijski papirji bele i o nadalje r,e?natno zanimanje in je bila zakl'učenn le sarajevska pivo« varna po čvrstem tečaiu 210. Ljubljana. 8% Bler. po.s. 93 bl„ 7% Bler, pos. 81 bi., tob. srečke 40 bi., Celiska pos 160 den., Ljublj. kred. 122 den., Prašled ono 935 den. Kred. /avod 170—180, Vevče 124 den., Stavbna 40 den., Split cement 40!) bi., Kuše 235—355. Zagreb. Drž. pap.: 1% inv. pos. 86—87, agrari 52.50 bl„ voiaa škoda 426, 427, kaša 425 50, 426 (426, 425.50), 12. 426. 426 50 (426.25), 2 416.50, 417 (416.50), srečk« Rdeč. kriZa 50 b., 80 Bler. pos. 91 do 92.50, 7% Bler. pos. 81—81.50 (81.50), 7% pos. DHB 80—80875, begi. oW. 69—72.25. — Bančne delnice: Ravnag ora 75 d, Hrvatska 50 d., Kalo-lička 35—37, Poljo 56- 57, Kreditna 96 d., Union 190—191, Jugo 76 50—77 (77 50, 78, 77), Lj. k-cd. 122 d.,- Mcdjunarodna 67 d.. Obrtna 36 d., P-ašte-diona 935 d. Srbska 1,96—199, Zemol ska 128—129 (129). — InduStri'ske delnice: Nar. šum. 25 den., Guttmann 130—140, Slaveks 50—55, Slavonija 200 d., Našice 950—995. Pivaira Sar. 205—215 (210), Drava 235—236, Šečerana 298—303, Nar. ml. 20 d., Ostj. liev. 200 d., B-od. vag. 90 d., Union 95—115, Vevče 124 d., Isis 41—45, Ragusea 375—390, Oce-ania 220—227, Jadr. plov. 555—575, Trboveljska 371—373. Belgrad. Narodna banka 8.140—8 180, 7% inv. pos. 88, agrari 53.50, vo na škoda 426—"26 50, 12. 427, 7% Bler. pos. 80.75, 7% pos. DHB 80— 80.50. Dunaj. Dun.-s.av.-jadr 86.25. Wiener Bankve-rein 16.80, Creditanitalt 46 90, Escompteges 157.30, Aussiger Chemische 154.60, Mundus 140.—-, Alpine 18.62, Trboveljska 46.70, Prager Elsen 334, Leykam 3.20, Rima Murany 64.25. Notacije državnih papirjev v Inozemstvu; London 7% Bler. pos. 80—PO 75, Newyork $% Bler. pos. 91.50—92.50, 7% Bler. pos. 80—81 pos. DHB 79.50—80. Žifni (r? Danes na trgu plenice nismo zabeležili nikakih izprememb, pač pa se je ponovno učvrstila koruza, za katero se je danes zahtevalo za staro že 104, za umetno sušeno blago pa nad 95. Privilegirana izvozna družba kupuje blago in sicer ?o-tisko pšenico po 145 bečejsko po 138, posavsko donavsko po 125, ravnotako srbi.ansko in bosen-»ko natovorjeno v šlepe. Novi Sad. 12. dec. Koruza: bč., sr., stara 95— 97.50, bč., sr. nova 77.50—82.50, bč., sr. nova dec., jan. 82.50—85, bč., sr., nova ma-c, april, ma| 92.50—97.50, sr., nova posušena 94—96, sr.. nova posušena ladja 95—96. — Promet: pšenica 29 vagonov, oves 3, koruza 43, moka 8 otrobi 4 vagonov. — Tendenca: koruza slabša, ostalo neizpremenjeno. Sombor, 12. dec. Pšfnica: bč. potiska šlep 80 kg 142.50—147.50, bč. okol. Sombor 78 kg 130 do 135, gbč. 79-80 kg 142.50—145, sr. 78-79 kg 127.50—132.50, slav. 78 kg 127.50—132.50, ban. Bega šlep 79 kg 137.50—142.50. — Koruza: bč., nova posušena 92.50—97.50, bč., sr., nova, garant. 82.50—87.50, bč., sr., nova dec. jan., 85—90. — Otrobi: pšen., bč. 75—80. — Vse ostalo neizpremenjeno. — Tendenca: neizpremenjena. Promet: 266 vagonov. Budimpešta. Tendenca: slaba. Promet: miren, ■fšeaicat marc 12.56—12 57, zaklj. 15 26—15.27; maj 15.16—15.18, zaklj. 15.18—15.19. Rž: marc 9.74— 9.85, zaklj. 9.79—9.80. Koruza: maj 12.38—12.50, zaklj. 12.43—12.45; tranzit maj 10.34. Dobave Strojni oddelek ljublj. žel. ravn. sprejema do 22. t. m. ponudbe glede dobave 1800 kg fino z natega železa. — Ravn. drž. rudnika Velenje sp-e- &a do 23. t. m. ponudbe glede dobave 500J kg uze, 300 kg testenin in 200 kom. krtač za ribanje. — Ravn. drž. rudnika B ez^ »prejema do 23. t. m. ponudbe glede dobave 10 kom. tolkačev za kamenje. — Ravn. drž. rudnika Kakani sprejema do 24. t. m. ponudbe glede dobave 3000 kg masti za jamske vozičke. — Dne 18. t. m. se bo vršila pri Dravski stalni vojni bolnici v Ljubljani licitacija glede dobave mesa, kruha, zdroba, suhih sliv, sladkorja, čaja, kakaoa itd. Prodaja raznega blaga se bo vršila na licitaciji dne 15. t. m. pri Glavni carinarnici v Ljubljani. Oddaja zakupa restavracije na postaji Metko- vič se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 27. t. m. pri ravn. drž. žel. v Sara evu. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubi,ani.) Oddaja zakupa restavracije na postaji Lašva se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 29. t. m. pri ravn. drž. žel. v Sarajevu, (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubi,ani.) Radio Produju aparatov v US.V. Vre Inost prodanih apuralov v U8A je znašala v prvem polletju 1080 231 milijonov dolarjev (224 milijonov za isto dobo v lotu 1929). Dodatno na i šo omenimo, dn se rnz.dell ta vsota za prve tri mesece na 144 milijonov, za druge tri pa le n* 87 milijonov. Programi tiaetio-Liubttana » Sobot«, 13. decembra; 12.115 Plošče (mešan program). — 12.45 Dnevne vesti. — 13 Cafi, plošče, borza. — 17.30 Plceče. — 18.30 Viktor Pirnat: V dolini gradov (grad Kamen iit gradič pred malim moStkom). — 18.80 Radio-orkester. — 19 30 Gospa Orlhaber; Angleščina. 20 M. Horvati Filmska kultura — 20 30 Valčkovu ura, Radio-orkester. — 21.80 Pevski duet (Mez.e-Oolob). — 2*2 Poročila in časovna napoved. — 22.15 Havvai-jazz, Nedelja, 14. dec.; tf-00 Kmetijska ura. — 0.30 Prenos cerkveno glasbe. — 10.00 Versko predavanje: Melanoeile (Valer. Učak). — 10 20 I. KaV-ser: O evropskem gospodarskem življenju. — 10.45 6ah. — 11.00 Koncerl radio orkestra. — 12.00 Časovna napoved in poročila. — 15.00 Gdč. Lebar-jeva: Kmetska žena. Senu« n« življenjski poti. —. 15.30 Plošče (slovenska glasba). — 10.00 Humori-alično člivo, pistelj Milčinski. — 1(5.30 Koncert pov« skega drušlva ^ava г Jesenic. — 17.30 Clarke: »Vdovec«, dramska igra (Ljudski oder). — 19.0(1 Prenos iz Prage: Novak: »Lucerna«, opera. — 22.00 Poročila in časovna napoved. 22.15 Radio orkesler. Drugi programi» Nedelja, 14. decembra. Belgrad: 9.00 Prenos iz Saborne cerkve. 11.00 Plošče. 12 30 Radio orkesler. 17.30 Narodne na harmoniko. 20.00 Komorna glasba. 21.00 Komedija. 21.20 Plošče. — Zagreb; 11.30 Dopoldanski koncert. 17.00 Godalni kvartet. 20.30 Operetni večer. 21.50 Novice iu vreme. 22.00 Lahka glasbe. — Budapest; 10 00 Uniaiska služba božja. 11.00 Nabožna glasba. 14.00 Plošče. 15.00 Otrcška ura. 16.00 Radio šola. 20.40 Koncert opernega orkestra. — Dunaj: 11.05 Koncert ženskega simfoničnega orkestra. 13.05 »Rigoletto«, opera. 17.30 Komorna glasba. 18.00 Klavir. 19.40 Zabavni koncerl. 20.80 »Ce-ce . slušna scena. — Milan: 10.45 Nabožna glasbe. 19.30 Vesela glasba. 20.30 Plošče. 21.00 Opera. — Praga: 19 00 »Lucerna , opera, V. Novak. 22.20 Moravska Oslrava. — Langenberg: 19.00 Advent-no pesmi. 20.00 Bavarski večer. 21.88 Sursum cor-da«, himna; Artliur Piechler. — Rim; 10.15 Nabožna glasba. 18.00 Radio kvintet. 10,80 Koncert. 20.40 »Voaela vdova<, opereta. — Berlin: 18.10 Oklet. 19 40 Zimski šport v Nemčiji. 20.00 Mun-ckcn. 22.20 Plesna glasba. — Katovice: 12.15 Simfonični koncert. 17.20 Popoldanski koncert. 20.20 Koncert. 21.40 Piano. — Miihlneker: 12.00 Nemške dijaška pesem. 13.30 Plošče. 14.00 Otroška slušna igra. 15.30 Vesela operna glasba. 16.00 Radio orkester. 17.00 Pri beuronskih menihih. 18.30 »Izrael v Egiptu«, oratorij, Handel. 20.00 Bavarski večer. 21.30 Radio orkester. 22 45 Plošče. — London: 15 80 Koncerl vojaške godbo. 21.05 Nedeljski orkestralni koncert. — Mor. Ostrava: 12.00 Vitkovica: Radio orkesler. 10.00 Radio orkester. 17.80 Praga. 1K.55 Praga. 22.20 Jazz orkester. — Leipzig: 18.45 Humor v pesmi. 20.00 Miinchen. 21.30 Večerni koncert. 22.15 Plesna glasba. Ljubljansko gledališče ' *T DRAMA Začetek ob 20. Sobota. 13. dec.: SERIJA A-000001. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja, 14. dec. ob 15: UTOPLJENCA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven Ponedeljek, 15. dec,: SEN KRESNE NOČI. Red D. OPERA Začetek ob 20. Sobota. 13 dec.: BOHEME. Red C. Nedelja, 14. dec. ob 15: HASANAGINICA. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 15. dec.: Zaprto. Mariborsko gledališče Sobota, 13. dec. ob 20: *Škrjančkov gaj«, ab. C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja, 14. dec. ob 15: .'Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20: »Gospa ministrovka.« Kuponi. PTUJSKO GLEDALIŠČE. Ponedeljek, 15. dec. ob 20: »Lutka«, Gostovanje marib. gledališča. Iz društvenega živlienje Akad. pevski zbor bo imel redni občni zbor v petek, 19. t. nt. ob 8 zvečer v balkonski dvorani na univerzi. — Predsednik, ■O-1 I Д * - x -5 5 - г. i r oBx; J 1 j E X. — S -5 Г * 2O ja - -t « _ St*> 'i 5 " 12 * 2 ei p. ■2 1 5 I 5 s e " S ! S 5 2 2 o -j x x -t— — M Jt X ■ 2 v Ct * » - i "rf » «- J ж :«.»:» Ek w * i •> » »a » e - S « a 3S s 1 T-. 1 џ Z: - — o-"- S* c s** e — r / л ~ N ■<• .t f , J " «41 S a e » i i ■o - X 5 л ► i ZA m 1 Hans Dominik: Moč treh Roman iz leta 1955. Dr. Glosin je na«tttvil dobro svoje mine, »pretilo spletel niti potoni lady Diane. Imel je dolg razgovor s svojim angleškim gostiteljem. Ko je zapuščal po dveurnem pogovoru sobo lorda Horaca, si opazil točno zadovoljstvo uspeha na njegovem obrazu. Posrečilo se mu je, kar jo sam komaj smatral za mogoče. Uspelo mu je, da jo vprrgel modrega in previdnega Angleža pred svoj voz. Angleži so se zavezali, da gredo zanj po kostanj v ogenj. Odvzeli so mu najtežje delo. Ako ujamejo te tri, potem ве ni trtdia več bati. da se pojavi nenadno na svetu uničujoč ogenj. Potem je pot prosla za nove načrte. * * • Sebična krogla se je dotaknila modrikastih valov Tirenskega morja in razlila sinjo gladino z valom rdečila in rumenila. Nu neapeljskem korzu se je mešala množica v pestrem vrvenju, tujci in domačini. Neapeljci, sme ječi in klepetajoči, ki so se komaj še zavedali prirodnih krasot svojega mesta in svoje dežele. Tujci, očarani in vzhičeni nad barvno simfonijo, ki je svoje tone menjala od minute do minute. Toda nihče od lisočev, ki so sc tu šotali, ni užival večernih čarov tako. kakor dvojica, ki si je daleč od množice šetalcev našla svoj pro°stor na cesti v Posillp. kjer se dviga poleg stare rimske cesto Vergilov nagrobni spomenik. Že dolgo sta sedela tam molče, roko v roki, dokler ni hladen vetre prisilil moža, da je prekinil molk. Ali se nočeva rajši vrniti. Jana? Mrzlo piha od morja sem.v 4Ne, Silvester, daj, ostaniva šo...~ Še tesneje se jo oklenila Silvestrove roke. To je naš zadnji večer v Italiji. Ne veš, s kakšno grezo mislim na bodoče ure, ko morava zopet nazaj, ko me boš pustil samo.« •Jana... pustil te bom vendar sanio za kratek čas, za nekaj čini, k večjemu nekaj tednov. Potem se bom vrnil k tebi in potem bova združena za vselej. Še mtiogo lepših dni nama bo naklonilo življenje. Še lepše dni?... Ali je lahko kaj lepšega, ko to, kar sva uživala sedaj? Ko sanje, ko neskončno lepi1 sanje ležijo dnevi zadnjih tednov za mano... Naša poroka v Linnaisu, Kako je Atma prevaral celo družbo in sva mogla odpotovati, ne da bi naju bili opazili... čudovita vožnja preko ledenih vrhov Alp... Nato prvi pozdrav solnč-nih livad Italije... Sredozemsko morje, reka Nil, piramide... Rim... to mi jc manj ugajalo. Govoril si mnogo o zgodovini in veličini mesta. Toda jaz... pomisli le. da som živela od svojih otroških let nnerom v Trentonu v naži Iliši in vrtu. Rim, to mi je bilo preveč.. Tesneje se je prlvila k svojemu možu. Predvsem pa se veselim na to, če bova po tem potovanju sedel« mirno v svojem lastnem domu, čc mi ni treba več skrbeti, da... o zakaj, Silvester... zakaj se morova še enkrat ločili, zakaj hočeš iti se I enkrat od mene... ne zapusti mc vendar... ne pusti me samo v tujem svetu... vzemi me s seboj v Lin-nais. Nočem vas motiti. Nočem biti v napotje niti tebi niti tvojima prijatcljima, dokler imate opravka s svojim izumom. Samo clovoli, da ostanem pri lebi.^ Krepkeje je objel Silvester svojo mlado ženo. »Ne, Jana. To jc nemogoče. Toda gre le za nekaj tednov. Potem bo končano veliko delo. Potem sem neodvisen. Potem bova lahko živela, kakor in kjer nama bo ugajalo. Kjer se nama bo najbolj dopadlo. tam si bova uredila svoj dom, po katerem hrepenim jaz prav tako ko ti.« Po dolgem molku je Jana zopet začela: »Vem Silvester, tudi ti greš le nerad. Erik Tru\vor naju loči... Da, Erik Trmvor .. Očitanje in zagrenjenoet so kazale zadnje besede »Jana! Ti ne poznaš Erika Trmvorja. In ker gn ne poznaš ga ne moreš razumeti. Naše delo... nje govo delo jc večje ko človeška ljubezen in človeško gorje. Dela na usodi človeštva. Nuj bi ga smela usod: dveh ljudi ovirati... Ne, Jana. Nobenega očitka Eriku Trmvorju.« Trenutek ie sedela Jana molče in se zamislila. Hipoma se ga je oklenila z rokami. - Ko bi vedel, Silvester, kaj me tako česlokral vznemirja, zdaj močneje, zdnj šibkejše. Podnevi in tudi ponoči, Če ležim v Ivojoni naročju ... »Jana... draga Jana. Kaj je, kai te muči?« • Ce bi mogla povedati... če bi vedela, kaj ie to... bi ti povedala... Črn oblak... če išče moji oko v lepi srečni bodučiiosii, vre iežko in črno preti očmi,.. Slutnja ... strah... ne vem, kaj Je, toda vse vesele slike izginjajo, moram skleniti oči, moram io kati.« MALI OGLASI Vaaka drobna vrilica rio oin aU vulu besede eo par Na|uian|ii og'>> t S Uln. Oglasi un devet vrstic ri azu ono belino, katero ei vsaka odlična dama žoli. Posebna prednoal kreme "Leodor" je v tom, da izvrstno hladi srbečo kožo in Je obenem odlična podloL'a za pudor Trajni vonj kremo „Leodor" je podoben onemu, ki prihaia iz šopka v rosnem pomladanskem Jutru utrganih vijolic In smarnie brez onoga slabega mošueovc^a vonja ki odbija odlične ljudi Cena veliki tubi Din 14.60, mali tubi Oin 9 V učinkovanju jo podkrepi Leodor - toaletno milo, cena komadu Din. 8 — Dobiva se povsod, kjor prodajajo Chlorodont-proizvode. Pošljito nam ta oiflas kol tiskovino (omot nc zalepiti) dobili t»>deie bieznlačno eno poskusno tubo za večkratno uporabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodout, Maribor, s Opozarjamo no JHali oglasnih' v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! Zahva'a Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo prejeli povodom prerane smrti našega dragega brata, strica in svana gospoda. Franca Zupana se tem potom najiskreneje zahvaljujemo, — Posebno zahvalo smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Kranj, dne 10 decembra 1930 Žalujoče rodbine: Štefe, Engelman, Zupan in ostali sorodniki, V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, priiate-ljem in znancem pretužno vest, da je naša nadvse ljubljena mama, stara mama, teta in svakinja, gospa Krž šnih Morija roj. Mrah zasebnica dne 12 t. m. previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala Pogreb drage pokojnice se vrši v nedeljo dne 14, decembra 1930 ob 2 pop. iz mrtvaške veže Vidovdanska c, št. 9 na pokopališče v Dravlje, kjer se truplo ob pol 4 pop. blagoslovi in položi k večnemu počitku. V Ljubljani, dne 12. decembra 1930. Janez, Franc, Marifa, Marjana Cuznar roj. Kržiinik, Ivana Potočnik roj. Kržiinik, sinova in hčerke ter vse ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša predraga soproga, mamica, tašča in babica, gospa Kristina Fleš danes ob pol 1 zjutraj v 61. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere, po dolgi in mučni bolezni za vedno zatisnila oči. Pogreb drage pokojnice bo v soboto, dne 13. t. m. ob 4 popoldne iz hiše žalosti v Škofji Loki št. 126 na mestno pokopališče Škofja Loka, dne 12. decembra 1930. Ludvig Fleš, soprog. — Zinka Bartl, hči. — Ing. Ivan Bartl, zet. — Ljubica, Alenka, vnukinji. Mostni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da ie naša nadvse ljubljena mama, stara mama, sestra, tašča, teta in svakinja, gospa Betka Čop roj. Pogačnik posestnica dne 11. t. m. po kratki težki bolezni, previdena s tolažili sv. vere, nenadoma preminula. Truplo blagopokojne prepeljemo v Moste pri Žirovnici, kjer se bo vršil pogreb v nedeljo, dne 14. decembra 1930 ob 3 popoldne iz hiše žalosti na župno pokopališče v Breznici. Ljubljana, Moste-Žirovnica, dne 12. decembra 1930. Julka por. Šilihova, Minka por. Novakova, Milica por. Weinberger-jeva, hčerke. — Ing. Vinko, Janko, sinova. — Oli Čop roj. Domali--iova, sinaha. — Josip Šilih, dr. Stanko Novak, Karel Weinberger, zeti. ' ižena, Igor, Maši, Saša, vnuki in vnukinje ter vse ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki so nam ob težki izgubi naše nenadomestljive mamice, gospe Marije Fettich-Frankheim stali ob strani in nam lajšali tužne dneve s tolažilnimi besedami, s sočuvstvujočimi obiski ali kakorkoli, bodi izrečena tem potom naša najiskrenejša zahvala. Prav posebno zahvalo pa smo dolžni g. dr. Jos. Volavšku za požrtvovalno zdravniško pomoč v času bolezni, čč. sestram iz »Vincentinuma« za ljubeznivo postrežbo in negovanje, preč. duhovščini, si. pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za ginljive žalostinke, gg. stanovskim tovarišem naše pokojne mame, p. n. frizerski zadrugi, vsem darovalcem prekrasnega cvetja in vsem in vsakomur, ki je spremil našo ljubo mamico na njeni zadnji poti. V Ljubljani, dne 12. decembra 1930. Žalujoči otroci. Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Ce«. izdajatelj; Ivan Kakoveo, Urednik. Franc (Lremiar.