The Oldest Sloven« Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNO EQUALITY OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki VOLUME XVII. — LETO XVII. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY, (TOREK) AUGUST 28, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 203 AMERIKA ODKLA MJA EVROPSKE S0-0I1ALNE METODE Kelifni administrator Hop-k,ns je sporočil Roosevel-da morajo Zed. države delati svoj program za P^skrbo bednih in brezposelnih. washing^ 26. avg -Ho J" administrator Harry L. Vor S Je imel včeraj razgo-t S predsednikom Roosevel- Am;riLkaterem izJavil> da met Ka ne more posnemati j.0 ' katerih se poslužuje Ev- Pa glede socijalne zakonoda- ti',, več da bo morala izdela- odgoavmeriški Program," ki bo kar P°trebam Amerike, »e K^106 oskrbe za brezposel-• °edne in stare. Pred°pJins je tudi obljubil, da bo no vS;™lški komitej za socijal- izgot , imel v teku 30 dni ljukat Gno Poročilo, na teme- k°ngreega Se b° Prihodnjemu JU, pS'kj se snide v Januarje za zakonske predlo-Hop^ SocijaIho zakonodajo, iz poto®' ki se je pravkar vrnil TRGOVINA Z DEKLETI V NEW-YORŠKIH|California danes od-PLESNIH DVORANAH ODKRITA loči glede Sinclairja Najeta dekleta na plesiščih so bila na razpolago najvišjemu kupcu, je izpričeval detektiv pred sodiščem NEW YORK, 27. avg..— Vf---- New Yorku je na stotine ples-! 4,100,000 ZAPOSLENIH nih dvoran, kjer so moškim, ki pQD "NEW DEALOM" jih obiskujejo na razpolago ta-; kozvane "taxi girl," kot imenu-: WASHINGTON, 26. avg. -jejo dekleta, ki so najeta od i Donald Richberg je včeraj kot Če bo socijalistični pisatelji nominiran, se bodo reakci-j jonarji obeh starih strank Terorizem proti čebulnim stavkarjem se nadaljuje Zaharoff v zvezi z ameriškimi municijskimi magnati združili ter delovali za je danes nadaljeval z druhal- j McGUFFEY, Ohio, 27. avg. I , Takozvani vigiiantski odbor! Agentje senatnega preiskovalnega odseka zmago republikanca. skim terorizmom. Člani tega od-j bora so danes oboroženi s puš- i i kami in revolverji hodih po ce- j S AN FRANCISCO, 27. avg. Jutri (danes) se vršijo v Cali-lstah ter grozili, da bodo s silo lastnikov dvoran, da proti pla-itajnik eksekutivnega sveta spo-Jforniji primarni volitve, pri ka-.izgnali iz okraja vse vodilne čilu plešejo z obiskovalci in jih! ročil predsedniku Rooseveltu, terih utegne biti ha demokrat-j stavkarje in njih družine, če sej tudi drugače zabavajo. Fakt paida je v prvem letu njegove ad-:skem tiketu nominiran za go-je, da so ta javna plesišča pra- j ministracije štiri milijone in sto vernerja socijalistični pisatelj so našli pri ameriških kompanijah pisma zagonetnega evropskega kapitalista. Preiskava se prične prihodnji teden. va gnezda nemorale in le za tisoč oseb bilo nanovo uposle-silo pokrite javne prostitucije, nih in da so se tedenske plače v industriji v tem času zvišale za 36 milijonov dolarjev. Zaslugo za to se pripisuje v prvi vrsti NRA. To je prvo izmed podob- O tem je bilo danes javno izpričevano na sodniji, ko se je vršilo zaslišanje proti Joseph Roos-u, ki je lastnik "Paradise" plesne dvorane na Times Square, prav v osrčju New Yor-ka. Rossi je bil pridržan za o- Upton Sinclair, ki je s svojo kampanjo povzročil silno zmešnjavo in strah med reakcijonar-ji obeh starih strank. Demo-kratje, ki so prvič po 25 letih v WASHINGTON, 27. avg. — •--- sami ne Poberejo odtod. (Agentje posebnega senatnega VERSKI FANATIKI SKRI- V soboto so "vigilanti," kate- j odseka, ki preiskuje delovanje .. BOLNEGA OTROKA re so organizirali lastniki čebul-; ameriških municijskih magna-nih nasadov, ugrabili in resno !tov> poročajo, da so odkrili v pretepli predsednika unije po-jura'dih municijskih kompanij Calif orni ji stopili na plan kotjlavci sedaj z revolverji straži jo nih poročil. Pozneje pridejo j večinska stranka, stoje pred ne- na svojem domu. na vrsto poročila o vladni akci ji za pomoč farmerjem, o javnih delih itd. Glavni namen bravnavo proti $2,500 poroštva;teh poročil je, da se demokrat-ter se bo moral zagovarjati ra- ]ske kongresne kandidate predi kršenja zakona proti prosti-: skrbi z "municijo," s katero bo-tuciji. Kot priča proti njemu je!do v novemberskih volitvah od-nastopil detektiv William Spal-;bijali napade na "New Deal" od ding, ki je obiskal Rossijevo varnostjo, da v novembru1 Komitej stavkarjev je danes izgubijo bitko, kajti če bo Sin- odpotoval v Toledo, kjer hočejo clair nominiran za governerske- ! zahtevati prosekucijo Odellovih ga kandidata demokratske j ugrabiteljev na podlagi "Lind-stranke, ni dvoma, da bodo kou- i berghove" zvezne postave. Tu se mudi polk. John Volka iz u- FORT WAYNE, Ala., 26. avg. -Oblasti so na lovu za pristaši Ijedelskih delavcev, Okey Odel- pismaj iz katerih je razvidno, neke skupine verskih fanatikov, ., . 1 da obstoje tesne zveze med ev-jfci je s privoljenjem staršev u- ropskim kapitalistom Sir Basi-1 grabila in odnesla nekam v hri- ' lom Zaharoff in med ameriškimi | be nekega 8-letnega dečka, ki la, ki pa se je vrnil ter ga de- 'tovarnami, ki izdelujejo vojno! trpi vsled infekcije na nogi. Fa- plesišče kot "biznesman iz Ten-neseeja." Spalding je odkril, da lastnik dvorane obiskovalcem dovoli, da najete plesalke vzamejo iz dvorane, seveda proti dobremu plačilu. Detektiv je-t' od prihodnjega junija, pred sodni jo povedal, da je i 'strani republikanske stranke. Notranji tajnik Ickes pa je danes poročal predsedniku, da naj se program javnih del, ki .je šele zadnji čas pričel prihajati k veljavi, raztegne še za dve le- je raz'ailja Po Evropi, bo svo-nadai-jS0Vore s predsednikom «atJeVal k°ncem tega tedna .. , i «ooSeveltovem domu v Hyde z imenom Virgimja Slavensky, strahovito padla Ku- i in da je Ross zahteval $25, kon- r Rossa vprašal, če ^e vzeti iz p J . j . y . dvorane za eno uro neko dekle I I I rada gen. Hendersona, ki pa je izjavil, da imajo lokalne oblasti položaj "dobro v rokah" in za enkrat še ni potrebna interven- servativni demokratje raje volili za republikanskega kandidata kot pa da bi podprli "rdečega" Sinclairja. Sinclair je s svojim programom "za odpravo revščine v cija državne milice Californiji" povzročil med ljudstvom silno zanimanje ter postavil vse svoje tekmece na de-fenzivo. Njegov načrt za ustanovitev kolonij, kjer bi brezpo- otožje in municijo. Zaharoff je ena najbolj skrivnostnih osebnosti v mednarodni financi. O njem ni znanega dosti drugega kot da je eden najbogatejših ljudi na svetu. Po narodnosti je menda Grk, sicer pa je naturaliziran podanik Anglije. O njem gre glas, da je že več kraljem rešil prestol, druge pa da je strmoglavil. Šte- Seliškar imenoval di-jvilne evr0?ske ^t^lLt Ivisne nanj in na njegovo finan- rektorje nove banke!«™ siio. 1 O tem predmetu pride naj- selni delavci izdelovali potreb-; y . , T Ibrže več na dan prihodnji teden. Kot se nam poroča, je dr. J. , _____ Mi ki b^oram° izdelati program, Potreb °^govarjal posebnim lastne r m ok°lščinam, ki so ki^ . meriki," je rekel Hop-jal iz ^'karjem, ko je odha-^Jejf iŠe" Dejal je tudi, vala oj ' da bo vlada zabte-V2p0s k°ngresa, da uzakoni Hi pa ^°stno zavarovalnino, Hosti Jltel spuščati v podrob-valninf ede oblike take zavaro- %. C™ širokopotezna kot je ša, ki ska CWA. Strašna su- čno pa da je popustil ter znižal ceno za dekle na $15. To dekle; Produkcija jekla,ki se jo srna- ,, ,. , . ., v , , . . tra za barometer splošne indu-so oblasti sedaj pridržale, da jo|gt aktivnosti in gospodar- rabijo kot pnco pri procesu pro-,gkega položaja y ^ je y mi_ nulem tednu padla na najnižjo Kaj {j. Poaelne ada storila za brezno. t °m zime, še ni jas-^ifalo C"-Se Je nahitro organi-3o, let0gVl1 Works administraci-?anaga S Se vlada očividno liso relifna dela, ki pa LdKo f - Janska ^ 2a Je Po nekaterih 'državah Ijurtf spravila na stotiso-c°' je v ?k°ro na beraško pali-H S]2y°k' da je položaj letos je izjavi kot bi bil drugače, 11 Hopkins. ------ •^USHCM PISATKLJ ^ UMRL. C^OLIS, 27. avg. -Po ^Ofc. 'eztl1 je danes tu umrl H. J® W- Teitsworth, star 74 ti lastniku plesne dvorane. Predsednik velike porote, Herman Robb, ki je obtožila Ross-a, je pisal policijskemu komisarju John F. O'Ryanu pf-smo, v katerem poživlja policijski department, da gre na delo, kajti dvoma ni, da podob:*? razmere vladajo po javnih plesiščih širom mesta. Poklicu odvetnik, ki je ' udi več knjig o socijali- JAPONCI SO ARETIRALI ŠE 70 RUSOV HARBIN, Mančukuo, 26. avg. - Oblasti države Mančukuo, ki se nahaja pod kontrolo Japonske, so te dni aretirale še 70 ruskih uslužbencev na vzhodno-kitajski železnici. Storile so to navzlic ostri noti, katero je sovjetska vlada pred nekaj dnevi poslala Japonski ter zahtevala osvoboditev 66 ruskih državljanov, ki so bili aretirani se poprej. Japonci trdijo, da so aretirani uslužbenci prodajali orožje in municijo kitajskim "ban-ditom." točko za tekoče leto. Zdaj znaša obrat v ameriških jeklarnah samo še 19 procentov od normalnosti ter je samo v enem tednu nazadoval za več kot 10 procentov. jščine, in za prevzet je bakrotira-nih tovarn od strani države, je našel med ljudstvom nepričakovan odziv. Glavn'i "nasprotnik Sinclairja na demokratskem tiketu je George Creel, ki je bil načelnik vladne propagandne službe pod administracijo Woo-drow Wilsona. On dolži Sinclairja, da je "ukradel" Roose-veltov "narodni" program ter „ ,.v, , . . ... j j m ko mumcijski odsek senata Zed. Seliškar, ki je bil predsednik , v . . . ..v . . 'v . , , držav pncne z javnimi zaslisa- North American Trust banke ^ za iKprič.vanje m ki je tudi predsedink mortga-!^ — ra lane fc kakemu ge kompamje, ki ima likvidira-;ducatu zast ikov ameriških ti imenovino doticne banke, . ..... , • • , ... municijskih korporacij. imenoval sedem direk- 0 , „„ . TJ„, včeraj torjev, ki imajo voditi reorganizirano banko. V direktorij je, Seliškar imenoval samega sebe in sledečih šest oseb: Jernej i * Jelerčič doma vfnil - v stari domovini se Cv Cl1 in zdrav collinwood-ki i ?ar Mr. Frank Jeler-Nnov T I1 oda°ten ravno šest 'Vsiliti' Jubljane ne more pre-Pravi, da je krasna! ^ Grunow radio ^ iS- najfinejših in najbolj % U10 ___ ,___j:U aparatov, kar jih je trgu '0a cr£u, so aparati Gru-^jaka » jte si jih v trgovini Ant GASOLIN ZASTONJ EXETER, Ontario, 27. avg.— Med tukajšnjimi gasolinskimi prodajalci je nastala tako ostra konkurenca, da so stari odjemalci danes na postajah dobivali ves gasolin zastonj, ponekod pa so za nemeček dobili še ne-y|r the Post-Office at Cleveland, Ohio, Under tba Act of Congress of March 3rd, 1879.. S+ara garda — stara igra "Enakopravnost" je že pred par meseci povedala, da gospodi pri zafurani slovenski banki za enkrat ni toliko do tega, kdo bo vodil novo banko, katero so spravili skupaj slovenski delavci v Clevelandu s svojimi pritiščanimi dolarji, da rešijo "čast" in še marsikaj drugega našim slavnim bankirjem, temveč da jim je "pri srci" v prvi vrsti vodstvo mortgage kompa-nije, ki bo likvidirala to, kar je še ostalo od stare banke. Zdaj gre ta igra proti koncu in pokazalo se je, da se nismo čisto nič zmotili. Dr. Seliškar, ki je stari banki tako imetno predsedoval, da se vlagateljem po enem letu in pol obeta celih 20 procentov likvidacijske dividende, je tudi predsednik mortgage kompanije. Kako so se vršile volitve direktorjev te mortgage kompanije, je poglavje samo zase. Dr. Seliškar je kot konservator izrabil svojo pozicijo do skrajnosti: svojim zaupnikom je dal imena 700 največjih vlagateljev, katere se je obiskalo na domeh ter toliko časa pestilo, da so glasovali za one, ki jih je on hotel imeti v direktoriju, to se prave take, ki bodo kimali po njegovi komandi. Kot je bilo poročano na shodu vlagateljev od enega izmed odvetnikov, ki je bil v od boru za reorganizacijo, je dični Seliškar ob neki priliki sam spustil mačka iz žak-lja — rekel je, cla bo to le "dummy" kor-poracija, po domače povedano: le za slepilo. Sodnije dandanes niso posebno dlakocepske v bančnih zadevah, ampak smrad teh "volitev" je bil takšen, da je sodnik zadnji petek, ko je bilo zaslišanje na okrajnem sodišču, odredil, da se glasove še enkrat šteje. Kako se bo to stvar sedaj "izravnala" oziroma pomečkala, ne vemo, čisto jasno pa je, da če volitve direktorjev mortgage kompanije niso bile nelegalne, pa so bile nedvomno skrajno ne-etične. Ljudje, ki nimajo masla na glavi, ne postopajo tako kot so postopali dr. Seliškar in njegovi kompanijoni. Nekaterim se bo morda čudno zdelo, zakaj je Seliškarju in stari bančni gardi tako pri srcu ta mortgage kompanija. Ampak če zadevo malo premislimo, ni čisto nič zagonetna, temveč jasna kot beli dan. Treba je razumeti, da kdor bo likvidiral zapuščino pokojne banke, bo prvič imel priliko do zaslužka, ki bo v zvezi z likvidacijo, in kar je celo bolj važno — preprečil bo lahko "nepoklicanim osebam", vpogled v gospodarstvo stare banke. Večina morda ni opazila, ampak mi smo, da Seliškar kot konservator ni nikdar dal v javnost točnega in podrobnega poročila o investicijah in kupčijah stare banke kot sta storila na primer kon-servatorja Union in Guardian bank, ki pa seveda prej nista bila predsednika dotič-nih' bank in torej nista imela vzroka, da bi kaj zakrivala. Je tudi tukaj še vedno nerešena afera slavne North American Stock & Bond kompanije, katera je dolžna banki (pravzaprav vlagateljem) $87.-000. To je bila tudi "dummy" korporaci-ja, ki pa menda sploh ni vodila nobenega knjigovodstva, vsaj tako je bilo povedano predsedniku vlagateljskega odbora, ko je nekoč vprašal, kje so knjige te korpo-racije. , "Ameriška Domovina," ki ima na svo-, (Dalje v 6. koloni) Ko:i:»»»:«»iiii:i:nt»»{Hii»>iiii»»n»»»»i»»i»i»i»»n»»»:»»»iinii>i»nHWf> urednikova posta «t»»iiiiii»i»i»ii8»t»»itm«»»»>n»mtn>»»»i»n:»»»»nn»»:»n>»»»»mmmi Za našo pesem Cleveland, Ohio Prosim, dovolite mi nekoliko prostora v vašem čislanem listu, ker si štejem v dolžnost se zahvaliti našima vrlima umetnikoma petja, Mr. Louis Šemetu in Mr. Antonu Šublju, ki se tako požrtvovalno trudita s to našo mladino. Čast in hvala, Mr. Šubelj, le žal, da ste med nami le začasno. Dati moramo pa tudi priznanje Mr. Šemetu, saj je bil on prvi, ki je sprožil to idejo v Clevelandu in se zavzel za našo mladino, da jih nauči prelepe slovenske pesmi, kar vidim, da mu krasno uspeva, kajti v tem kratkem času pa že tako ne beško lepo in z navdušenjem za-pojejo, da je v resnici občudo vanja vredno. Upati je, da je Mr. Šeme zmožen napraviti iz njega, kajti on je pravi mojster slovenske pesmi. Videti je, da ima neko privlačno moč pri svojih učencih, ki ga tako vestno spoštujejo in ljubijo kot svojega učitelja. nika. Rado se namreč prime-] ri, da začne sluznica v želodcu j zaradi vročih jedi krvaveti. Od tu do raka je potem samo še dober korak. Toda najslabše je gotovo to, kar počenjajo nepremišljeni ljudje v poletni vročini, ko po-srebrajo najprej krožnik vroče juhe, nato pomečejo vase meso in prikuhe, potem pa si privoščijo sladoleda. Takšen vrstni red jedi je gotovo najbolj nezdrav. Tisti, ki se nikakor ne *t»n»m»»mm»m»n»mm»»wnm» Škrat mt»:iiiiiiiinuumuti>«m«iiii>!ii»» Da se bo cenjena javnost prepričala, kako obširen in graci-jozno lepo upeljan koncert nam priredi Mr. šeme s svojimi morejo ločiti od vroče kave, naj! w . _ F samo poskusijo zliti vročo kavo! "Ali bos spil kozarec ohajca- na prste na nogi, pa bodo vide-!na?" vpraša prijatelj rojaka, li, kako so udje občutljivi za' "Ne vem, kaj bi rekel—prvič temperaturne spremembe! Če mi je zdravnik prepovedal vino že površina tako občuti vročino,|piti, drugič jaz vina sploh ne kako je šele mora čutiti želod- Pijem, tretjič mi v jutranjih "Slavčki", vas tem potom opozarjam, da se gotovo udeležite koncerta v Slov. Nar. Domu, St. Clair Ave., dne 16. septembra zvečer, da pomagamo k uspehu in s tem navdušimo naše malčke za slovenski živelj. Mr. Šeme, vam pa vsa čast in priznanje, ker se toliko žrtvujete in ste se prvi zavzeli za našo mladino, v širnem Clevelandu. Iz lastnih skušenj vem, da je začetek težak, pa najsibo kakor-šenkoli, posebno pa še z otroci, čna sluznica in požiralnik! Hi- urah nič dobro ne dene, četrtič gieniki priporočajo zjutraj na- sem enega že spil—torej daj ga mestu vroče kave čašo hladne- sem. : t t njih cele umetnike. Vedno sem! saj je celo za nas matere doma z zanimanjem sledila dopisom, katere je pisal Mr. šeme, še ko je živel v Lorainu, O. in že iz njegovih dopisov se je dalo sklepati, da je mojster v svoji stroki, ter nam je v veliko veselje in ponos, da se je preselil v našo elevelandsko metropolo. — Imela sem ga čast spoznati in vidim v njem značajnega in kulturno naprednega moža. Smelo . trdim, da smo lahko ponosni na večkrat prenaporno, da bi jih mogle kaj naučiti. Zato apeliram na vse starše, ki se zani- ga mleka ali naravnega soka, seveda ne umetnega! "Ali je tvoj stric iz Californi-je dal od sebe kak znak življe- nja Prav nič ne škoduje človeku, če dobi želodec včasi kaj hlad-J "Da, po dolgih treh letih smo nega vase, nasprotno pa je po-j prejeli obvestilo, da je umrl." kazano, da škodujejo več ali j t t t manj vroče jedi, če jih neoprez-j "Misliš, da boš lahko živela no vlivamo vase. Pri jedi bi z mojo plačo, ljubica?" morali ljudje mnogo bolj paziti; "Gotovo! Vprašanje pa je, od mate in želite, da bi se dalo kaj'na normalne temperature, pred-! česa boš živel ti..." napraviti iz naših malčkov, daj- j vsem pa na to, da ne jedo nepo- J-- te jim poguma in vzpodbude za jsredno za vročimi jedrni prav'j^g^ ^ izvršena tudi pro-našo kulturo, da bomo imeli u- hladnih ali celo mrzlih. To je' daja pod oblastno kontrolo. v jedru tisto, kar škoduje že-j lodcu in po njem vsemu orga- Smrtna kosa. nizmu, ne pa jed sama na sebi. žitek stariši in Mr. Šeme pa mnogo uspeha. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Mary CebuJ. Tako so govorili stari junaki Stari grški vojaki so šli v boj s ščiti, na katerih r,o bile naslikane vsakovrstne čudne podobe, z namenom, da bi se sovražnik teh pošasti ustrašil. Neki vo- Iz stare domovine no življenje. Veliki vojskovodja in državnik pa je šel molče V Tomačevem je umrl v čebelnjaku posestnik Janez Sra-kar, po domače Jeršan. Bil je zelo vnet čebelar. Umrl je tudi pri čebelicah, zadet od kapi. V Strahinju pri Naklem je umrla Marija Markič, rojena Črnilec. V Radečah je umrl Janez Iz brezna so dvignili kosti mla dega para. preko teh pisem in je vsak dan j Dne 7 avgusta so šentviški j Simčič, v starosti 85 let, častni materi pošiljal dragocene daro- j orožniki pripeljali krsto k Bre-' občan. Bil je 50 let občinski od-ve. Njegov namestnik doma v zarjevemu breznu. Nato so se Zbornik in svetovalec. jak pa je imel na ščitu našli- Macedoniji Antipater ni mogel s pomočjo vrvi in lestev spustili! V celjski bolnišnici je umrla kano majhno mušico. "Bo jazi ji-j več prenašati vsakdanjega ja-jv globočino 75 čevljev, kjer so'Antonija Brglez, stara 47 let, vec" so kričali nanj tovariši.J dikovanja cesarjeve matere in počivale kosti 20 letnega zobo-1 žena delavca s Tolstega vrha pri "Ti misliš da te sovražnik ne j se je Aleksandru v dolgem pis-j tehniškega praktikanta Dušana Konjicah. bo opazil, ko imaš naslikano sa-jmu pritožil čez njegovo mater.j Jelčiča in 19 letne dijakinje o-! Na Vrhniki je umrla v 66. le-mo mušico, in ti to dal zaradi! Aleksander je prečital to pis-.brtne šole Danile Faganelove -s« t™^ tega mir." ;mo in dejal svojemu spremst-' Kakor so pozneje potrdili je bi- "Nasprotno," je odvrnil vo-.vu: "Zdi se mi, da Antipater j0 okostje Danice že zelo raz-jak z mušico na ščitu. "Hočem! ne ve, da tisoč takih pisem ni padlo, a Dušan je bil še kolikor'noma priklenjena na postelj, se sovražniku toliko približati,'vrednih toliko kakor ena mate-,toliko ohranjen. Kosti obeh' V Dramljah pri Celju je umrl da bo opazil na mojem ščitu rina solza." pokojnih so spodaj v breznu posestnik Anton Kolar. tu starosti Marija Krže. Imela je raka na nosu ki jo je mučil 5 let, zadnje leto je bila popol- musico. X t t t t t V vojni med Galci in Rim- spravili v vrečo, ki so jo potem z vrvjo potegnili na beli dan. Iz Konjic poročajo, da je preminila Julijana Oder, posestnica Požar v Tuhinjski dolini. Dne 6. avgusta je v jutranji Ko so Likurga vprašali, za-jljani je prišlo do dogovora, da Takoj so kosti položili Gbeh! na Blatu, kaj Šparta nima obrambnega(bx Rimljani Galcem plačali 100 skupaj v pripravljeno krsto in zidu, jim je modri zakonodaja-, funtov zlata, nakar bi Galci za- jo zaprli v pričo zbrane množi-lec odvrnil: "Najboljši zid, ki pustili rimsko ozemlje. Ko so ce in sorodniftov pokojnih. Tabo najbolj gotovo obranil me-, zlato tehtali, je prišel mimo koj nato so ijU(jje nanosili na'uri izbruhnil požar v gospodar sto pred sovražnikom, so hrab-' rimski vojskovodja Mark Furij krsto svežega cvetja iz gozda'skem poslopju posestnika in gori prebivalci." Kamil, vrgel zlato s tehtnice in in polja Vso okrašeno krsto' stilnicarja Ivana Malija v Lo-XT1 v * * V . i vzkliknil: "Rimljani smo vajeni, so prepeljali na pokopališče v'kah v Tuhinjski dolini. Začelo Nekoč so se Atenci rogahjda svojo zemljo branimo z Že-;pravlje> kjer se . * šestih'je goreti v sredini gospodarske-kratkim spartanskim mečem,jlez0m, ne pa z zlatom!" jzvečer vršlI Jb 0rožniki!ga poslopja, po senu pa se je o- ces, da se s takimi meci igrajo;--tudi ugotovifi, da je Dušan'genj razširil na vso zgradbo. V I* U J • J*9 najpr ^ svojim zapeljanim čitateljem P0-1*1# kako je to, da ima "najboljša bank* ^ mo 20 procentov za svoje vlagateljevi' čim druge banke, ki so bile "zanjC'. čujejo 35 procentov, 50 procentov lo 55 procentov. \ Stara garda je pripravljena, nem letu in pol zopet prične s gro... 28' avgusta, 1934. ENAKOPRAVNOST Stran 3 Slovenska Svobodomiselna Podporna Zveza Ustanovljena 1908 Inkorporirana, 1909 °UVNI URAD: 255 WEST 103rd STREET, CHICAGO, ILLINOIS Telefon: — PULLMAN 9665 _ UPRAVNI ODBOR: John i" GrlU' Predsednik, 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. u /tich' L podpredsednik, Bridgeville, Penna. Wiii?!Ph i18011- n- Podpredsednik, 6251 St. Clair Avenue, Cleveland, C. ""»am Rus, tajnik, 255 West 103rd Street, Chicago, 111. Kuhel. blagajnik, 255 West 103rd St., Chicago, HI. g« NADZORNI ODBORI Wi]Llrh°vnlk. Predsednik, Huston, Penna. fca " t Candon, 1058 E. 72nd Street, Cleveland, Ohio. ^ Laurich, 10 Linn Ave., So. Burgettstown, Penna. 4JJ. POROTNI ODBOR: Btevp11 i5altz' Predsednik, Box 924, Forest City, Penna. VWnr?ar' 4439 Washington Street, Denver, Colo. enl pugel, 1023 South 58th St.. West Allis, Wis. Dr * T . GLAVNI ZDRAVNIK: d- Arch, 618 Chesnut St. N. S. Pittsburgh, Penna. ^ URADNO GLASILO: ^OPRAVNOST", 6231 St. Clair Avenue, Cleveland, O. d|no?isma 111 stvari, tičoCe se organizacije, se naj pošilja na naslov taj-'>% UDr„„za Zvezo pa na ime in naslov blagajnika. Pritožbe glede poslo-u' Pritožbi ga odseka se naj naslavlja na predsednika nadzornega odse-se ^roe vsebine pa na predsednika porotnega odseka. Stvari ti-k »»slov111 upravništva uradnega glasila, se naj pošilja naravnost — ENAKOPRAVNOSTI". 6231 St. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. Aii so živali umne.7 Prav za prav niti nimamo pravih izrazov, s katerimi bi označili smotrno živalih, ki nikakor ni isto, kar človeška umnost. Vse to ravnanje vodi le gon po samoohra-ni odnosno po ohrani vrste. O mo dropljina jajca, jih bo iz->ko in kukavica tudi, dasi inače nato njegovi najvnetejši zago-kljuvala, kakor hitro bo slišala nikoli ne leta ponoči. In če pri- v njih tuji znak življenja. Celo pes nas razočara s svojo "inteligenco. Naučil se je pač ri™f pred uzmoviči zagrebsti kost v zemljo; kaj pa napravi v sobi, na parketnih tleh? Tudi tu nese kost v kak kot, potem se pa , ^ j postavi prednjo in dela gibe, tem je v znanstvenem kroeu ne-1, , . , , , , J , s kakor da bi jo zakopaval v prst. davno predaval ravnatelj znane1 ptičje postaje Rossitten: dr. Izvajal je med dru- Kako se izražajo opice Sim, panz je iskren, gorila se brzda, gibone zameži, opica-kapucinka kaže jezik. Artik- uliran jezik opic je zelo, ameriški giboni, ki se lažje bra-Ha 0pi' a izražanje čustev i- j nijo, na pol zaprejo oči, kadar kveč3emu ducat arti- so prestrašeni. Giboni so v u-jetništvu zelo žalostni; morda pogrešajo svojega ljubljenega drevesa. Te opice, katerih bivališče so vrhovi dreves, so na tleh okorne. Siamski gibon pije vodo tako, da jo zajame z roko in sreblje iz dlani. Kolobin z belimi pleči ne pobira hrane z roko, ampak se ji približa z gobcem. Nekatere teh opic so nekako ošabne in v splošnem, ne marajo hrane. To je zaradi tega, ker imajo v svoji tropič-ni domovini vsega v izobilici. Mandril je edina opica, ki se ličnih J uu uueat artikli §lasov; da bi jo razu-0piceZateka k mimiki, bivati-S° °rganično urejene "torejo Je.na drevesih in se ne •ti hodi pr!merJ'ati s človekom, ' izii °nci- Sv°3e roke sa-m°ma rabijo za izraža- nje Cf Čustev- ezne vrste opic se med Heinroth. gim: Krokodil v zoološkem vrtu le-I ži ure in ure na enem mestu, ne ! da bi se ganil, in večina opazovalcev sodi: Len je. V resnici je pa to mirovanje način, ki krokodilu zagotavlja preživlja nje: negibni oklep premoti razne živali, da ga imajo za drevesno skorjo ter se mu brezskrbno približajo; kakor hitro so dovolj blizu, hlastne po njih krokodilov gobec in jih odpravi v želodec. Te "zvijače" si ne izmisli posamezen krokodil, marveč so, mu jo po vekovnih izkušnjah' li- Labod na vodni površini, ki zapustili predniki: prirojena mu!hoče preleteti kako zgradbo, do-je kot gon za samoohrambo. j bro ve, kako mora to storiti: za- Kakor se zdi marsikatero rav-1 ^ tako daIeč nazaJ- da dobi nanje živali nenavadno umno,id°^ P T ^^ ^ ** se utegnejo taiste živali pri tem!naletl na mzko zlcno °Sraj°> si obnašati skrajno neumno. Nekaj"6 Ve Pomafatl™ Plava nePre" vrsta malih papig ima navado, i fm ter ^ ob "M Za' da se samec in samica menja-|kaj: IzkusnJa ša Je naučila, da vata pri valjenju jajc, eden leJ more Pn ovirah, Tti so sestavlje- ži na jajcih podnevi, drugi po- ne 12 tenkega °mrezja- to je iz noči. To je vsekakor "pametno." Če pa eden izmed obtVi Da je tako ravnanje nezmisel-no, se mu niti ne sanja. Tudi ukročena sraka skriva raznej predmete, a tako nerodno, da skrivališče takoj obrne pozornost nase: pokrije jih n. pr. kosom belega papirja. Jerebici je umetnija skrivanja docela tuja, neumna je ko noč; zato ji je pa narava na drug način zagotovila obstoj: znese po 16 jajc in je proti vre menskim vplivom izredno odporna. Prirojena, nagonska "inteligenca" živali je dostikrat nepremagljiva ovira pri dresuri živa- hajajo s švedske, ne lete naproti daljšim, marveč nasproti krajšim dnevom. Orientacijski čut ptic je do danes nerazrešljiva uganka. Mnogoštevilni poizkusi potrjujejo, da se ptič znajde tudi na poti, po kateri še nikdar ni letel. Kako mu je to mogoče — to presega zaenkrat tudi človeško modrost. Misli o zakonu zase Začenjamo kot prijatelji kona in se oženimo, nato spremenimo v nasprotnike zakona—in se ločimo, pa se oženimo ponovno, morda odpove- vorniki. Nauk življenja je pač ta, da cenimo zmerom šele pozneje, kar smo imeli, če bi se tem ljudem vrnile žene na domove, bi bili ti zakoni najbrže najsrečnejši na svetu. Kakor se prijatelji vzljubijo med seboj, tako se morata zakonca polagoma prilagoditi drug drugemu. Seveda morata oba vedeti, da so ljudje že sami ustvarjeni vse bolj za nasprotnike kot prijatelje med seboj. Moški zahteva od žene zmerom več razuma kot ga ima ali bi ga mogla imeti. Razum je moška lastnost in je menda že zato moškega spola. Žena zahteva od moža zmerom več ljubezni kot jo ima ali bi jo mo mo še enkrat, dokler ne spoz.ua- geI imeti Kajti genska je mo globoke, zadnje in največje nii i,-„u„„„„ globoke, zadnje in največje resnica: Da nam je ženska po trebna, če smo moški, da nam je moški potreben, če smo ženske. Pot do človeka vodi skozi zakon. '"jejo: • glede i^ažanja" zelo razli- * šimPaZ°Vanja so dognala, kak0r Panzi drugače izraža-%jnkepravijani ali pa opice • dasi so gotova zna- "ja ] ;je anStna vsem vrstam opic. Pr' Pri °picah edini "reži" v človeškem smislu. Ka-Wje ok°r§an za govorjenje., dar ima koga rad, dvigne kote 'teti; Iahko prosi, vprašaj gobca in kaže zobe. Kadar je L,'u> priia? 'Je žaiostno ali ve- ° Je ki aU J'ezno" Opičje S vkalf?r človeško, lahko ' tako da° reč ali Pa v da f gt» & ril> iicf t / skrči 7 , se zenica razširi !ajo pogosto uporab- ne in obrvne mi- h prj kar f.,„:0r-'en-)u> ušes pa ne. Vat°b> Ski ponajveč izraža- ašatijem' 0cmi' kretnjami in razburjen, kima in izpreminja barvo. V splošnem pa, kadar opica kaže zobe, pomeni, da .hoče u-grizniti, dasi po naVadi ne izgubi tako hitro svojega dostojanstva. Rada ima, da se je ne prezre, da jo kdo boža in ji do-brika. Njene oči lahko milo prosijo, dasi se istočasno okoli oči *ipailj kaže prezir. 6 tlaVa4ft0 v zobmi 'in zdeha- Ameriška opica kapucinka se i." in p,,j aze- da so razjar- j od opic starega sveta zelo razli-,1Ca' ^ zd Za naPadl j kuje. Neprestano brblja in cvr- (^a o a' ni zasPana, am- i či in kaže svoj jezik v znak je-%i inUlnca. ki brblja z u-jze pa tudi zadovoljnosti. Njen jezikom, je j rep je zelo spreten; rabi ga kot lžraz v 1 peto roko. Po drevesu pleza kar ;esljiv0Šimpau2ovega obraza!mehaničn0' ne da bi..kaJ PazUa" ker -1Zraža to, kar žival1 Ce pnde do 0vire' 31 sluZ1 r6P Žalof P0P0lnoma nebrz-'jkc* zasilna.ZaWra" , , sten u Opicia mimika ima zelo malo ,l°UsfJ slmPanz nabere1 , F J .. , °koli"Stmco in dvi mišiJ skupnega s človeško. Njene kre- Kadar gl kaj bo-!tnJe ,in nJen° obnašan3e Pač aze zobe Gobec'Vaz-1 sPominJa na človeško, m pa sli- f* ka]< šimpanza postane čno nJegQvemu-___ (Ca se - rilec in v kotih! ........................ ^ lCtl. značilno igranje i. Stn< (5, ♦> v •> v v v v v k?0r zani'HOglašajfe v — pa gotovo V lnteiittt animiv Je lfi" I?gentm pogled nje-S-em Sv°jega obraza . e 0 brzda. Razbur- ^ll0 iei11 Ki1': i I "Enakopravnosti" zboli ali pogine, potem preosta li tovariš ne nadomesti pogi . , nolega in ne obsedi na jajcih tu- 1™rej0,tudl. komaJ izleženi mla trstja, enostavno pluti skozi. Neka vrsta rac, ki gnezdi v drevesnih duplinah in ima kremplje na nogah, tako, da di čez noč odnosno čez dan, marveč ob določeni dobi brezskrbno zapusti gnezdo in prebije svoje "proste" ure poleg gnezda. Na jajca sede zopet šele ob običajni "zameni." Da jajca medtem zamro, o tem žival ničesar ne ve. Ravna pač zgolj po prirojenem gonu. Koklja slovi zaradi velikega "materinskega" čuvstva, ki ji ga splošno pripisujejo. Če pa koklji podložimo fazanja jajca, bo mladičem neusmiljeno razbila glavo, kakor hitro se bodo izvalili. Če pa kokoši podloži- diči splezati iz dupla na prosto, prepusti mladiče, če smo ji bili podložili jajca navadnih rac, smrti v duplini: ne pomaga jim na piano, dasi bi to s kljunom prav lahko zmogla. Gon ji tega ne veleva, sama ne doume. Pač pa "ve" da mora gnezditi v du-jplu, ker bi ji inače mladiče odnesla lisica. Nekaj posebnega je ptičji polet. Ptiči se zbirajo jeseni in skupaj odlete proti toplejšemu jugu, tako mislimo. V resnici pa lete posamez in samo ponoči; kobilar in slavec delata ta- So ljudje, ki pravijo, da so se znova rodili oni dan, ko so jih zapustile njihove žene. Takrat šele so se zbudili v pravo življenje, ki jih zdaj vodi po mukah in samoti, da jih bo spet spreobrnilo v ljudi. V zakonu se morata oba dela odreči vsem svojim posebnostim zaradi medsebojnega u-strezanja. Kdor misli, da je oni, ki vlada, srečnejši od onega, ki služi, se moti usodno. Sadovi pa, ki jih rodi drevo usluge, so najslajši na svetu. Misel zakona je tako velika in ogromna, da malo ljudi samo sluti, kaj se v njem hoče in izpolnjuje. Če se res prav najdeta dva človeka, so deležne te zveze tudi zvezde. Ljudje vstopajo v zakon—o-bičajno premalo pripravljeni; saj ne vedo, da je zakon živ u-moter vseh umotvorov. Tako šušmarijo ti diletanti tako dolgo, dokler ne pokvarijo vsega. Pa se zgodi v zakonu, da moški po svoji krivdi zgubi najple-menitejšo ženo. Prav ti nasprotniki zakona pa so kmalu nij ljubezni; saj ljubezen je vendar pred vsem ženska last-doslej dobrega našli. nost in že zato tudi ženskega spola. Če bi se mogla oba zakonca sprijazniti z načelom, da drug od drugega ne smeta zahtevati nemogočih stvari, bi bila najbrže oba srečna. Zmota je človeška stvar. Kdo pa hoče spoznati resnico brez zmote? Prav zmota je kruta, toda modra mati resnice. Življenje je treba uživati kakor dragoceno vino s primernimi presledki požirek za požir-kom. Tudi najboljše vino izgubi svoj okus in ga ne vemo več ceniti, če se nalivamo ž njim kakor z vodo. Ena sama metoda je dobra za zdravljenje bolnikov, namreč ta, da se ne omejimo izključno na eno metodo, temveč izkoristimo vse, kar sta znanost in izkušnja World's First Three-Mile-a-Minute Planes Establish Record 1 nited Air Lines has just completed 0110 year and 17,000,000 miles of flight ou its coast-to-consV and other rmites with the first throe-milc-K-ininute, multi-motored transports ever placed in regular service. These Boe-111s .Model 217 transports during the year speeded up the average cruising speed on the nation's airwavs thirty-live per cent, and made possible t he nation's first "one-half business day" service between the two seaboards. The type of construction shown here, low-wing, all-metal monoplanes, is rapidly becoming standard here and abroad for transport planes. kaj" miren in re-PriW sinaPanz. V splo-V Wa n in nekoliko ža-VuJ'e J/^Plje z zobmi CX , Je r°ke proti do- x Cav:ažniku' ^ — 15 svol razmišlJa' rad •|0 glavo na roko. Oq R Ostala K>°3 da o v zobu, ko je Si^C ' Z žalostnimi, ^V na na to in celo, Z ro- gorilo, k i mu P or ^rjl^ko proučevati. zob. does your breath offend? -probably Many attractive persons are not welcomed at social gatherings because their breath is bad. Don't be one of them. Make sure that your breath is .sweet and inoffensive by gargling with Listerine. It combat.« infections in the mouth, checks infection and instantly destroys odors. Lambert Pharmacol Company, St. Louis, Mo. W; LISTERINE h >• ^ oči na široko in ^■ ^ ■ ■ ■ ^ ends halitosis Si'tie > k ^isli da bi se branil, k.ne' ampak samo 1 zbežal. Močnejši Kills 200,000,000 germs Lično delo \ Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost 6231 St. Clair Ave., HEnderson 5811 anjuijinjijruinnnnniinjirinnnr feL^V.'^.^-.. ■■■ ■ "■"- : 11 ..................... 1 m and I thought,,; 1 couldn't Sew • Thousands of women are making the same discovery by taking advantage of the Singer "Make-It-Yourself" Plan. • Through this Plan, you receive lessons in makingdresses, children's clothes, rugs, draperies—style consultations-fashion books—sewing books-all the help you'll ever need to "Make-It-Yourself". • The complete service is given at no extra cost with the purchase of a new Singer Electric. A small down-payment— (easy terms) places the Singer in your home. Ask for complete details. Erasmus Gorshe 1030 East 66th Place Corner St. Clair HEnd. 4245 - ** ŠiŠMiišpi viniiJiiinfijrijrinjijirLfm To All Who Suffer Stomach Agony, Gas and Indigestion Money Back If One Bottle of fare's Mentha Pepsin Doesn't Do You More Good Than Anything You Ever Used. Wliy bother with slow actors when one tablespoonful of this splendid and pleasant liquid remedy will cause gas, bloating, heaviness, heartburn or any upset condition of the stomach to speedily vanish. And why should any man or woman suffer another hour with indigestion or any stomach misery when the remedy that acts almost instantly can be easily procured? But there is more to say about this remarkable remedy—something that will interest thousands of despondent people. . Dare's Mentha Pepsin not only quickly relieves stomach distress, but it also conquers stubborn indigestion, dyspepsia and gastritis, and puts an end to dizziness, nervousness, headache, sleeplessness and despondency which distressing troubles are nearly always caused by chronic stomach disturbance. Dare's Mentha Pepsin is a supremely good remedy that druggists everywhere guarantee—a fine tonic that builds you up and makes you work with vim, eat with relish and sleep soundly. "I Can Work Every Day Now" If you must be on the job EVERY DAY, take Lydia E. Pinkham's Tablets. They relieve periodic pain and discomfort. If you take them regularly . . . and if yours is not a surgical case .; . you should be able to avoid periodic upsets, because this medicine helps to correct the CAUSE of your trouble. "I am a factory worker. I was weak and nervous and my stomach and back pained me severely, but since I took Lydia E. ■ q a Pinkham's Tablets the pains - don't appear anymore".— Miss Helen Kolasti, 3906 N. Christiana Ave., Chicago, 111. "I took your Tablets for painful periods. My back ached and I had cramping pains. This medicine relieved the pain immediately. I am able to do my work now."-"-Airs. C. C. Woodard, Route 5, Box 71, Moulton, A/a. LYDIA E. PINKHAM'S TABLETS Ask Your Druggist for the 50c size Stran i . y . T „'{ : jf.% E^A^OPRAV^jOST 28.'avgusta, 1^34 "To je prav pametno," pravi ta. — "Mravlje in bučele so človeku, ki se v svojem egoizmu imenuje gospodarja vsega stvarjenja, najbližje. Ptica pod nebom, podlasica v meji in večina drugega, kar živi, brezskrbno zaupa materi naturi. In res se mi zdi, da jim je ta boljša mati ko nam in bučelam. Človek in bučelica morata trdo delati za zirtio, in če se slaba letina primeri, hudo je obema. Jaz bi mislil, da imamo to živalco ravno zaradi tega radi, ker smo tako nekako po usodi v rodu ž njo." "Ta sorodbina se da še dalje razpeljati, gospod profesor; celo v politiko pridemo od bučel." "To pa raje pustiva, o tem jaz ne govorim rad. Človeka dana šnji dan mora srce boleti, če misli na politiko," pra.vi profesor. "Jaz ne mislim tako. Morda ko cvete v naravi je mir. Človeš tvo pa rije vedno naprej, tukaj je hrepenenje po določenem namenu in v središču tega namena odpre se še daljši obzor, zopet nov cilj si postavljamo. Tukaj ni miru, tukaj je napredek. Morda bodeva kedaj to misel dalje razpletala. Za zdaj naj bodo te črte dovolj. Nekdaj, ko je človeški rod stal še na najnižji stopinji omike, ko je bil naravi bližnji, ali celo tako rekoč zra-sen ž njo, naložil si je jarem, ki mu pravimo država, po naravni potrebi. Država je tedaj, ker je iz potrebe nastala, le pripomoček, da se dosega namen. Ta namen je razvoj posameznega in tako tudi skupine posameznih, človeške družbe. Država ima' nalogo, svobodo posameznega le ondukaj omejevati ali ustanavljati, kjer je svobodi, sploš-nosti na potu. Če vi grenka zdra vila pijete, pijete je samo zato, no in čudil sem se, da me niste na svatovščino vabili. Morda zato ne, ker sem tako ne-uljuden, da vas na domu do danes še nisem obiskal. Jaz sem poln dobrih namenov, storil bo-dem kmalu enkrat svojo dolžnost." dolgo, ženice se jih kmalu nave- j prejšnjo trditev. Ta starka, po-. poudarjanja, brez refleksije in ličajo, postanejo jim nezveste i stavim, je prav poštena in do-in jih celo zavratno pokopljejo, brosrčna ženica. Dasiravno mi Kaj pravite vi na-to, če niste I je v rodu in me le malo iz mo-pozabili, da sva pre.r ooa potrdi-I jih študentovskih let pozna, i-la neko enakost v dejanju in! ma. me vendar tako rada, da se nehanju bučelic in ljudi?" sramuje namesto mene in še je- "Če mi daste malo premisle- j dla bi namesto mene, ko bi se "Pa kdo vam je to izpovedal ?|ka, vem, da se bodem izkopal." dalo. Kar si more misliti, da bi Jaz o nobeni ženitvi ne vem ni-j "Nič pomisleka. Le priznajte, j mi ustrezalo, znese mi skupaj, česar," pravi Leon. ! da ste tepeni, potlej sva pa spet j in skoraj se mi smili, kako je "No, vi sami ste gotovo bolj; prijatelja," pravi profesor sme-1 včasih v skrbeh, če mi jed ne verjeten vir nego tisti, iz kate- je se. Takoj pa dostavi: "Bojim diši. To je res ženska v vsakem rega sem jaz izvedel. Mož, ki v tej moji hišici stanuje, pravil mi je, da ste nekje na pošti ali kako — jaz imam nezanesljiv spomin za take reči — ubrali svojo nevesto." Leon zardi in na smeh drže se pravi: "To ni druzega kakor j Ja p^u^odlSTsem Vnesla prezgodnja zveza vsakdanjih | » §čku . dov razmer, vse brez vzrokov. . , . „„,„„„„ 1 m v drugi roki velikanskega 'Še bolj prav, da je tako. — j poi hleba. Zagledavši Leona se se, da vas pohujšujem in po sve stanu in človeka gane tem pismu bi bilo bolje, da bi sij Leon zapazi knjig0) katero je malinski kamen na vrat obesil profesor pred bral predno je on in se potopil v globočino morja, i prišel) in tako se jima navede Torej me ne poslušajte več. — razgovor na beri]0 in splogno Glejte, ravno mi moja gospo- < iiterarno umetnost, dinja nekaj nese. nisem prav povedal namesto naMa bi od bolezni ozdraveli in, politiko bi bolje dejal na zgodovino, na ustavo človeške druž be." * "A, tako mislite? Monarhija pri bučelah kaj ne?" "Da, to sem mislil." "Res je, temu se moramo čuditi. Tudi jaz sem že to premišljal, kako je to, da tako pridna živalca ne more brez matice ali kraljice živeti. Prav mislite, tudi v tej reči ima panj bučel s človeško družbo nekaj enakega." "Še ena misel mi pride, gospod profesor! Videl bom, kaj boste na to rekli . . " ,. "Tako je pi*av! Začeta reč se mora do konca dognati," pravi profesor smehljaje se in v drugič tlači pipo. "Jezden mojih učiteljev je trdil, da se vsa zgodovina suče o-krog vprašanja: kaj je ideja države, in je pristavil, da se še današnji dan Vsa filozofična politika peča samo s tem: katera oblika države je najboljša: ali monarhična, republikanska, u-stavna itd. Če je to res in pa če je tudi res, kar se dostikrat izgovarja, da je človek najbolj srečen, če se naturi ne odtuji, tedaj bi tisti, ki bi hotel monarhijo zagovarjati, prav dobro zadel, ki bi dejal: po analogiji z naturo se da samo monarhija opravičiti, kajti kjer je natura vlado postavila, to je pri bučelah, tu je monarhična." Mladenič, takih pogovorov iie veliko vajen, bil je te svoje izpeljave vesel, kakor se mu je na o-brazu videlo. Profesor kake tri pote iz pipe potegne in reče smeje se: "Pravi svobodnjak ste, če tako mislite!" "Ne pravim, da jaz tako mislim; ali logično se bi mi zdelo, ko bi kdo tako sklepal," odgovori Leon. "To je le navidezna logika,"; pravi profesor. "Predolgo bi o j tej reči govorila, ko bi hotela preiskovati vso podlago, na katero ste vi svoj sklep oprli in sestavili. Pustiva tudi to v nemar, ah vas je vaš učitelj, katerega izrek ste omenili, prav učil ali ne, samo tisti naši analogiji z naturo, katera vam je rabila za kol, da ste ž njim svoj sklep spesnili, morava malo v oči pogledati, ker se mi zdi, da je slepa vsaj na eno oko. Zdi se mi — ne zamerite, da vam naravnost povem, — da vam razmera med naravo in človeštvom ni popolno jasen pojem. V naravi vidimo vedno enake večne zakone, po njej se enakomerno, pravilno vse rodi, razvija in umira. V naravi ni nobenega napredka, bučele med bero kot pred tisoč leti, jablana leto za letom enako cvete: Vsaj mi ni treba čestitati vam, kar bi bil prav posiljeno storil. To izvira iz jedne mojih slabosti. Nisem namreč posebno do-1 ber pravovernik, kar se ženskih kreposti." nekako preplaši, skrije kruh za hrbet in obstoji za ulnja-i kom. "Meni se je včasi čudno zde lo," pravi Leon, — "in še zdaj si ne morem razlagati, od kod izvira in kako je to, da nas poezija in umetnost veseli." "To kaže, da vi uživate brez to je po eni strani prav dobro," odgovori profesor. "Kadar boste svet bolje poznali, boste si tudi to razlagali, boste vedeli, kar zdaj samo čutite. Svet in resničnost na tem svetu sta tako ubožna, da nam ne moreta dati, kar si poželi naš duh, ki se ne čuti domačega. Zato si naš duh svoj svet ustvari, to je u-metnost. Ta. nas iz blatnega povzdiguje v jasne višine lepšega, navideznega sveta. Nad tem videzom se veselimo, ker se na bistvenosti ne moremo. Tako, dejal bi, postanemo otroci. In kdo se ne veseli svojih nedoli-nih otročjih let, ko je tudi J videz imel za resnico! vsak dober človek ljubi W nost in poezijo." Te in enake predmete 3 razpletala še dalje v P°goV°\ Leona je naposled mrak jel°F minjati, da je čas posloviti »e. (Dalje prihodnjič) Želim prodati ali zamenjati hišo za, trgovino ali Beer Garden, je za eno družino ter ima , Podrobnosti se poizve na 154 St. Dobro obstoječo tiče I maio sem stopiti," pravi proseča profesorju. "Kako da ne? Življenje bi bi-i "KaJ" imate skrivnega?" lo nesrečno, ko bi ljubezni ne j^1"^ le"ta' stopivši k njej. bilo. In ljubezni beseda in skriv- i no razodenje je ženska." Gospod Franc! ko bi hoteli domačijo v vasi Reber št. 18 Žužemberk, Dolenjsko, se zamenja za hišo, farmo ah pa za zmrznjen denar. Kdor želi, naj se zglasi pri lastniku John Mo-dic, 15806 Calcutta Ave., Cleveland, Ohio. kadar ste zdravi, ne pijete jih več. Ravno tako tudi človeški družbi enkrat, kadar bo pravo izobraženje splošno, kar moramo upati, kadar bo ta namen dosežen, tudi pripomočka, države ali vsaj take države, kakor jih imamo danes, ne bode treba. Zato mishm, da ne bi prav sklepal, kdar bi monarhijo za vselej po vaše z bučelami branil." "Kako je pa to, da naši pradedje, stari Sloveni, ki so bili gotovo na nižji stopinji izobra- "Poznam to pesem! Stara je, tudi lepa in resnična za tiste, ki jo z vernim srcem poslušati morejo. Dokler ji boste verjeli, boste srečni in zategadel vam iz srca želim, da bi vedno tako mi- "Ojej, tako me je sram, da bo i gospod iz Zabrezja videl, da črn ! kruh jeste. Mislil bo, da vam belega ne znam ali pa nečem speči," pravi šepetaje ženica. Profesor jo utolaži in, ko je ženica malo mizico iz ulnjaka pred klopico postavila, kruh in grozdje tjakaj položila, še vi- slili. Jaz sem nekdaj ravno tako | na in dva kozarca prinesla in pel kakor vi." "In zakaj ste pustili misel, ki je po lastni vaši besedi osreče-valnejša od nasprotne?" vpraša Leon radovedno. Profesor, ki se je morda nalašč ognil njegovemu vprašanju, pravi šaljivo: "Glejte, prej odšla, rekel je: "Zdaj bodem pa sam nekoliko oporekel svojo COAL — PREMOG Pri nas lahko naročite najboljši premog in drva. Dobra postrežba KOREN in CHAPIC 14705 SARANAC ROAD MUlberry 3575 Imetje v mislih morebitne povišane vrednosti zemljišč. — Kupite si dom še danes! 5613 Memphis Ave.. t» sol> raraza, v dobrem stanju. Lot 45x149. Pogoji : .tmnrt takoj, ostalo $50 me- $5200 it., južno od M«1 .ta- lot nizki 'lav"-o mP' $2200 2130 W. 47 St.. ,---- Ave. r, sob. velik lot, ulzM Pocojl: SSrtO takoj, ostalo U-sečno vključlvil davke ____________________ 5823 Pilsen Ave., južno od Clark. 7 sob iu kopalnica, lot 77x125, niz. ki davki. Pogoji: banenatf>or~nr\ flnanca ________________q>o5UU -^ri 3600 W. 56 St., blizu nmisor.,^ sob. v dobrem stanju. Pogoji: »" J takoj, ostalo po $26 me I vključivši davke ____ $290" 9618 Kirkwood Ave., južno od Madison. 7 sob in kopalnica : garaža za t avta. lot 10xi::0, nizki davki. Pogoji: lianfna flnan- J^JQQ 33x126. Pogoji: $1500 takoj, $65 mesečno vključ davke «v« $7500 3815 W. 22 Pl., od Denison. Dvo-družlnska hiša. 4 sobe vsako stanovanje. Pogoj;: $50ii takoj, ostalo bančna finan- ^§00 4617 Woburn Ave., .m! V>. n Brooklyn. Dvo-druilnska "'"pifo sob vsako stanovanje, dvojna >>'„«; in v primernem kraju. l-tjn" $2000 takoj, ostalo na ralu-vkniižbo po — $5500 THE CITY & SUBURBAN CO. . 306-318 Anisfield Building, vogal E. 9th & Hu*0* MAin 1645 spasi ženja, kakor smo mi, niso imeli sva Storila o bučelah in sva jih primerjala človeški družbi. Ako čem jaz hudoben biti in upira-j ti se vaši idealni misli o ženstvu za prvega nobene države, temveč so kar tako živeli po rodo-vinah in majhnih zadrugah. Ali ne govori to zoper vas?" pravi Leon. "Prav veseli me, da to opomnite," — odgovori profesor. — "Da naši nekdanji očetje niso po zgledu drugih narodov v državo zjedinili se, to se meni zdi najlepša in največja pohvala njihovega človečanstva. To kaže, da je njim bilo zakonstvo prirojeno, da so glas lastnega srca poslušali, da so bih sami svobodni in drugim niso svobode kratili." "Če je bilo to zanje in njihov značaj lepo, kar vam tudi jaz pritrdim, bilo je pa gotovo slabo za njihove naslednike. Od tod, da niso v veliko državo stopili in združeno branili se, izvira, da se ne moremo Sloveni z veliko preteklostjo ponašati, da nemarno zgodovine. " "To pa prav govorite. Od velikega razširjenega naroda smo samo ostanek. To je res žalostno, naša preteklost in sedanjost. Ne ostane nam druzega, kakor da se tolažimo z upanjem v prihodnost. Pa govoriva o čem drugem. Predaleč sva prišla od bučel . Slišal sem, da se boste oženili?" *«» "Jaz?" čudi se Leon. "Da, tako mi je bilo poveda- menim, da lahko orožje poberem, katero ste morah vi pred j strani vreči, namreč analogijo, j in se ž njim morda z večjo sre-! čo borim z vami, kakor ste se vi i prej." "Ja zbodem jedno zagovarjal! kakor Don Kižot." J "Vi se prezgodaj umičete." "No, naj velja, splošnost!" "To je že bolj moško. — Ali ni pri bučelah čudna prikazen, da imajo ženske in samo ženske bučele strupeno želo? Trote, svoje može, imajo rade nekaj časa, ali ta ljubezen ne traja Obiščite SVETOVNO RAZSTAVO V CHICAGI preko DELAVSKEGA PRAZNIKA Najnižje cene vožnji za posameznika ali skupino. tudi zanimivi izleti. Pokličite MAin 9000. ^ICK^PATE ftoAO GRUNOW WORLD CRUISER TČru/^ tke iMfrtlčl AKO IZVESTE NOVICO, ki se vam zdi zanimiva, jo sporočite nam, ker bo gotovo tudi druge zanimala. Oglasite se v uradu, pišite ali pokličite telefonično HEnderson 5811 Lahko sporočite tudi našim zastopnikom: V St. Clair okrožju: John Renko, 1016 E. 76 St. Za Collinwood, Nottingham, Noble: John Steblaj, 16009 Waterloo Rd. Za Newburg in West Side: John Peterka, 1121 E.68St. Grunow all-icave radio sets include thefolloxcing spectacular features, in addition to the exclusive "Signal Helicon ~k Four condenser gang. Two-speed tuning drive. + Continuously variable tone control. k Automatic volume control. * Bi-selector. k Illuminated aeroplane dial. k Diode detection. k Tuned radio frequency stage used on all bands. •k Provision for doublet antenna connection oil chassis. Range switch automatically switches antenna connection for maximum efficiency on each frequency range. Synchrodynamic speaker giving Auditorium volume without distortion. ★ Cabinet panels ft" (instead of H" thick) tO give you sonorous, clear reception instead of hollow tin-pun reception. Tukaj je radio, na katerega ste brez dvoma že dolgo čakali, radio, katerega boste gotovo kupili kakor hitro ga boste videli in slišali. V njem videte vse. Ličnost in lepoto kabineta ter perfektno pro-izvajanjq godbe ali petja. Mogoče vam je dobiti ne samo radio postaje tukaj, ampak tudi iz Evrope ter sploh iz vseh delov sveta. Dalje iz aeroplanov iz ladij na morju, iz policijskih postaj. In od povsod dobite čiste glasove, da se bofcte čudili. Grunow Radio, ta "All-wave set" radio je opremljem z znamenitim "Signal Beacon," ki vam omogoče dobiti vsako postajo kjerkoli. Grunow Radio je po sestavi najboljši, a kabinet fin o izdelan, da vam bo v veselje kadar ga boste pogledali ter ga boste z ponosom pokaza'1 svojim prijateljem. Kar Je glavno, cena temu radiju je nizka. Pridite v našo trgovi- • no in oglejte si ga in prepričajte se sami, da GrunoW Radio prekaša vse druge. 1 LfuinctiT /signal bi fi TC^uoov- iACON | * v "STOPS YOU AT THE STATIONS OF THE WO RIO " ANTON DOLGAN 15617 WATERLOO RD. KEnmore 1299