Pobijana, sobota, 4. januarja 1947
Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA,
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 5 TELEFON 31-23 DO 31-26
ROKOPISI SE NE VRAČAJO
IZHAJA VSAK DAN RAZEN PONEDELJKA
*
Leto Vlil., štev. 3 — Posamezna številka 2 din 1
INSERATNl ODDELEK
LJUBLJANA.
TELEFON 38-32, 38-33
POSTNI ČEKOVNI RAČUN V LJUBLJANI ŠT. 11.739
OGLASI PO CENIKU
MESEČNA NAROČNINA 45 DIN
O D
N E
N
E
N
Nova vlada L
Skoplje, 2. jan. Na snoenji seji prvega izrednega zasedanja Narodnega sobranja LR Makedonije je dosedanji predsednik vlade in mandator La^pr Koliševski podal' poročilo o sestavi nove vlade.
Vlade je sestavljena takole: predsednik vlade Lazar Koliševski; prvi podpredsednik vlade i.n predsednik Kontrolne komisije Ljulsčo Arsov; drugi podpredsednik vlade Vidoje Smilevski; minister za notranje zadeve Cvetko Uzunovski; minister za prosveto Nikola Minčev; minister za finance Daku Džambaz; minister za
Ustava LR črn?
Cetinje, 2. jan. Na osmi sej, prvega rednega zasedanja Ustavodajne skupščine LR Crne gore so razpravljali o osnutku ustave, v podrobnostih.	•
Ker je bil vsak posamezni člen ustave soglasno sprejet, je odredil predsednik Kcmnenič glasovanje o načrtu ustave v celoti. Ustav« je bila v celot; soglasno in med burnim odobravanjem sprejeta z vzklikom.
Nato je predsednik Peter Komne-nič prebral sklep Ustavodajne skupščine LR Crne gore o proglasitvi ustave.
R Nakedoniie
gradnje Tode Nospal, minister za socialno politiko dr. Nedžad Agoli; minister za trgovino in preskrbo Dime Bojanovski; minister za delo Kiril Petrušev minister za narodno zdravje dr. Vukašu Popadič; minister za industrijo in rudarstvo ing. Georgi j Vasiljev; minister za kmetijstvo Krsto Simoiski; minister za pravosodje Vasil Kklajoževski; predsednik Načrtne komisije dr. Kiril Miljovski.
Sestava vlade je bila sprejeta z vzklikom. S tem je bila snočnja seja zaključena, prihodnja pa je bila napovedana za danes ob 16.
gore sprejeta
Ker je bil izčrpan dnevni red, je ljudski poslanec V-fco Radovič predlagal, naj Ustavodajna skupščina nadaljuje v sedanji sestavi delo kot Ljudska Skupščina Crne gore. Mandat Ljudske skupščine bi trajal v smislu predpisov ustave LR Crne gore. Ta predlog je bil soglasno sprejet, nakar je sekretar Prezidija Dušan Uvovic prebral ukaz Prezidija Ljudske skupščine LR Cme gore o sklicanju prvega rednega zasedanja Ljudske skupščine LR Crne gore.
Mandat za sestavo nove vlade LR Bosne In Hercegovine poverjen Rodoljubu Colaknvieu
Sarajevo, 2. jan. Ljudska skupščina
LR Bosne m Hercegovine je sprejela poslovnik in izvodila svoje predsedstvo. Za predsednika je bil izvoljen Cazim Ugljen, za podpredsednika Vašo Gajič. Za sektretarja pa Ludvik Polak in Voja Stopar.. Zalem so biti izvoljeni člani zakonodajnega odbora, odbora za gospodarski načrt in finance, mandatnega odbora, upravnega odbora in odbora za prošnje in pritožbe.
Zatem je predsednik vlade Rodoljub Colakovič prebral ostavko vlade LR Bosne in Herc. Ljudski poslanec in min. zvezne vlade dr. Zaim Šarac je predlagal, naj skupščina sprejme ostavko vlade.. naj se poveri mandat za sestavo nove vlade
naprej svoje posle do imenovanja nove vlade.
Skupščina je soglasno in z dolgotrajnim ploskanjem sprejela ta predlog ljudskega poslanca Šarcu.
Burno pozdravljen se je Rodoljub Colakovič zahvalil za izkazano zaupanje ter zaprosil, naj se mu dovoli rok za sestavo nove vlade do jutri zjutraj, da bi se lahko’ prej posvetoval z Izvršilnim odborom Ljudske fronte za Bosno in Hercegovino kot naj višjim forumom organizacije, na katero se naslanja vlada pri svojem delu.
Skupščina je sprejela ta predlog mandat or j a Colaikoviča, nakar je prešla na obravnavanje predloga zakona o teritorialni razdelitvi Bosne in Hercegovine.
Rodoljubu Cclakovicu, kakor t-uc^ da naj dosedanja vlada izvršuje se
Nov velik uspeh v obnovi
Betoniranje mostu čez Savinjo pri Sv. Petru nov dokaz požrtvovalnosti naših gradbenikov
Najvažnejša naloga, ki jo je izvršil GRADIŠ (uprava Celje), je dograditev 5 mostov v Savinjski dolini: čez Savinjo v Letušu, v Nazarjih in pri Zabukovšci, čez Boisko v Kaplji in končno čez Savinjo v Št. Petru.
Gradnja vseh teh mostov je bila združena z mnogimi težkočami- Pripravljalna dela so začeli precej pozno, šele ob koncu iuniia. v glavnem pa je delo zaradi pomanjkanja delovne siie napredovala počasneje, kakor je določal načrt.
V Št. Petru s« začeli gradnjo mostu v avgustu. 15. decembra so bili zgrajeni že vsj opaži, pripravili pa so tudi vse potrebno za betoniranje-Tedaj je nepriča'sevano nastopil mraz, ki je zavrl delo. zaznamovali so najnižjo temperaturo 13 stopenj C pod ničlo.
Kljub temu, da ni bilo znakov za odjugo, je bila direkcija GRADIS-a v Ljubljani stalno v stikih z meteorološkim zavodom, da bi lahko izrabila vsako ugodno priliko- Vsi s« že mislili, da letos ne bodo mogli več zabetonirati mostu. Za 28. december pa je meteorološki zavod nenadoma napovedal zvišanje temperature do minus 3 stopenj C in da bo to stanje trajalo nekako 3—4 dni.
Po zamisli direktorja GRADIS-a ing. Va|etinč;ča, je vodja stavbišča na Mariborskem otoku ing. Pipan organiziral prevez betonerske delavske skupine, opremljene z modernimi pripravami za vibriranje betona, s 500 litrskim mešalcem za ' beton in lokomebilo. 28. decembra dopoldne je lokomobiia še proizvajala paro na Mariborskem otoku, ob 8. zvečer je dospela že na most, kjer so montirali ceiotno centralno kurjavo v udarniškem času do 6- zjutraj-Paro so napeljali v mešalce. Gramoz, ki je bii popolnoma zamrznjen so ogrevali s posebnimi ogrevalnimi napravami, segrevali so pa tud; vodo za beton. Ojačiti so morali tudi električni tok glavne napeIjavA. V ta namen so iz Kamniške Bistrice pripe-
Prva ladja za Jugoslavijo na račun nemških reparacij priplula na Reko
Reka, 3. jan. V reško pristanišče je priplula ladja »Lcšinj«, bivša nemška ladja »Sardinien« z nosilnostjo 7500 ton, zgrajena 1. 1928., ki je bila dodeljena Jugoslaviji na račun reparacij iz ostankov bivše nemške trgovske mornarice. Na prvi vožnji pod jugoslovansko zastavo je ladja pripeljala tovor koksa iz Roterdama.
Delavci v Zenici
za novo tekmovanje
Zenica, 1. jan. V Zenici se je sestali plenum KSS. Na sestanku, na katerega je prišlo 80 predstavnikov vseh podružnic, je bil podan predlog
jjali generator, ki je dajal manjkajočo strujo.
V nedeljo 29. decembra ob 13., torej 24 ur po začetku akcije, — se je iz mešalca vsula prva betonska mešanica v pripravljeni opaž. Betonirali so nepretrgoma 36 ur- Z delom so končali v torek na Silvestrovo ob
2-30 zjutraj. Da beton ne bi zmrznil, so most od n be h strani zavarovali z deskami poleg tega pa so še kurili velike ognje pod mostom. Tako so obdržali topel zrak. ki je nastal pri kurjavi, in toploto, ki n&staja pri vezanju betona. Po betoniranju so vozišče prekrili z deskami.
Skupno je bilo zaposlenih pri betoniranju 190 delavcev v dveh izmenah po 12 ur. tehnično osobje pa je delalo neprestano 36 ur. Posebno zanjmivo sliko je nudila noč, 8 žarnic po 1000 Wattov in več drugih ;e razsvetljevalo stavbišče, tako da si imel občutek dnevne svetlobe.
S tem betoniranjem je odlično uspela povezava dela dveh stavbišč, ki sta oddaljeni drugo od drugega 75 km.
Most je dolg 62 m, s hodniki pa je širok 9.80 m. Pri konstrukciji so porabili 39-000 kg železa in 130.000 kg cementa.
Tako so delavci in nameščenci GRADIS-a ter Projektivnega zavoda, kj je izdelal načrte in imel vrhovno nadzorstvo, častno izpolnili -*yojo nalogo. Podjetje je zato po končanem delu priredijo delavcem in tehničnemu osobju zakusko, kjer je gradbeni vodja ing. Gjud orisal gradnjo in podal vse tehnične podatke. Glavni nadzornik inženir iz Projektivnega zavoda ing- Viber je poudaril splošno važnost naših prometnih gradenj ter povezavo v delu z ostalimi federalnimi edinicami- Lokalni nadzornik tega mostu ja bil namreč Črnogorec ing. Vučinič.
Naši gradbeni delavci in strokovnjaki so s svojim nesebičnim delom premagali vse vremenske neprilike in druge težkoče in s tem dosegli nov uspeh v naši obnovi.
za reorganizacijo KSS Predlagano je bilo, naj se več podružnic spoij. Predstavniki vseh* podružnic so se obvezali, da bodo od 8. do 15. januarja v cefloti izvedli vse sklepe IV. plenuma Centralnega odbora Enotnih sindikatov. Ob koncu so bili sprejeti .konkretni sklopi glede novega tekmovanja in nadaljnjega dela.
Tovarna obutve »Kozara« je najboljše podjetje v Zemunu- V novembrskem tekmovanju so delavci »Kozare« za 20% prekoračili proizvodni načrt in za 8% povečali prihranke materiala- Proizvodne stroške so zmanjšali za 10%. Norme so uvedla 100%.
V vseh podjetjih v Zemunu so v
navembrsfcem tekmovanju za približno 21% povečali proizvodnjo. Proglašenih je bil« 211 udarnikov- Po dtekm&i noejpae <J0a 8O&o dfjawef».
Tržaški problem pride na prihodnjo seio Varnostnega sveta
New York, 2. jan. (Tass). Na seji Varnostnega sveta 31. decembra so razpravljali o predlogu Sovjetske zveze o ustanovitvi komisije, k, naj bi pripravila predlog o dejanskem izvajanju resolucije Generalne skupščine o splošni ureditvi in omejitvi oboroževanja. Varnostni svet je skleni odLožiti razpravljanje o tem vprašanju. Predstavnik 'ZDA Johnson je izjavil, da ne nasprotuje temu, da bi sovjetskj predlog sprejeli na dnevni red, misli pa. da bi moral Varnostni svet najprej pregledati resolucijo Generalne skupščine o omejitvi oboroževanja, nato pa šele razpravljati
o	predlogu Sovjetski zveze skupno s predlogom ZDA in drugimi predlogi s tem v zvezi, ki bi jih predložili drugi člani. Odložitev razpravljanja o tem vprašanju bo omogočila članom Varnostnega sveta, da prouče predloge jn dobe navodila od svojih vlad.
Predstavnik Sovjetske zveze A. Gromiko je poudaril, da se Sovjetska zrvbza sklicuje na resolucijo Generalne skupščine o razorožitvi in se je skliceval na vrsto določb te resolucije, ki priporočajo Varnostnemu svetu takojšnje proučevanje tega vprašanja in nagel sklep v zvezi z
resolucijo. Mnenja je. da je treba naslednjo sejo Varnostnega sveta sklicati najkasneje 7. januarja. Varnostni svet je sprejel ta predlog.
Predsednik Johnson je sporočil, da je prejel Varnostni svet v zvezi s sklepom ministrov- o Trstu pismo Sveta ministrov za zunanje zadeve. Ker je prispelo prepozno, ga ni bilo mogoče sprejeti na dnevni red seje. Besedilo pisma še ni objavljeno, kakor poročajo, pa se tiče ustanovitve mednarodne uprave v Trstu pod nadzorstvom OZN, sporazuma 0 prejemkih guvernerja itd.
Johnson je prosil avstralskega delegata kot prihodnjega predsednika, naj sprejme pismo o Trstu kot prvo točko v načrt dnevnega reda prihodnjega zasedanja, ker to odgovarja želji Sveta ministrov za zunanje zadeve.
Predstavnik Sovjetske zveze A. Gromiko je izjavil, da ne nasprotuje vključitvi tega vprašanja v dnevni red, istočasno pa je poudaril, da ni treba že sedaj določiti, v kakšnem vrstnem redu se bo razpravljalo o vprašanjih. To mora rešiti Varnostni avet sam. Predsednik Johnson se je strinjal s sovjetskim predstavnikom.
Izvršil NOOza goriško okrožje predsedniku vlade LR Slovenije MIM Marinku ob vstopu v novo leto
Izvršni narodno osvobodilni odbor za goriško okrožje je poslal predsedniku vlade LR Slovenije Mihi Marinku čestitke k novemu letu, v kateri se mu zahvaljuje v imenu vsega ljudstva Goriške za vso pomoč pri obrambi pravičnih zahtev, ki jib je ljudstvo Goriške postavljalo v preteklem letu 1946. Istočasno prosi Izvršni NOO za goriško okrožje še za nadaljnjo pomoč. Čestitka se glasi:' »Na svoji današnji seji se Izvršni anrodno osvobodilni odbor za goriško okrožje obrača do Vas, tovariš predsednik. da se posebej zahvali Vaši vladi in vsem ostalim, ki so na diplomatskem in propagandnem polju stali v ospredju obrambe pravic našega primorskega ljudstva. Leto težkih bojev za mednarodno zeleno mizo je za nami. Dosegli smo velike uspehe in prihodnje leto nas bo po vsej priliki čakal trenutek, ko bomo združeni za večne čase z materjo domovino. ožjo slovensko in jugoslovansko. Po tisočletnem robovanju je naše ljudstvo vredno tega trenutka. Prepričani smo. da se bo tedaj v bratskem delu za obnovo in napredek izkazalo ob strani ostalega sloven-
skega in jugoslovanskega ljudstva. Z občudovanjem motrimo napredek jugoslovanskih narodov v zadnjem letu in komaj čakamo, da se tudi naše sile usmerijo k istemu delu za skupen napredek in blagostanje.
A ko so nam misli tako visokoleteče, Vas prosimo, da bi republiška vlada tud: v prihodnjem letu zastavila vse svoje sile, da bi doseglo primorsko ljudstvo vse to, za kar se je borilo, se bori in trpi. Prepričani smo. da čutijo srca vseh jugoslovanskih narodov enako kakor naša. Zato pa tudi trdno verujemo, da nas bo prihodnje 1947. leto našlo v trdnem, nerazdružljivem, dokončnem bratskem objemu z ostalimi brati Ljudske republike Slovenije in FLR Jugoslavije.
Zato gledamo v prihodnje leto s posebno toplimi čustvi pričakovanja velikega dne združitve in osvoboditve. V tem prepričanju pošiljamo še prav posebej Vam in Vaši vladi naše izraze hvaležnosti, borbene pozdrave in najsvetlejše želje za napredno in uspešno 1947. leto. leto obnove in sreče jugoslovanskih narodov.«
Uspeh češkoslovaške dvelefke je odvisen cd tešite Izpolnitve mesečnih načrtov
Praga. 3. jan. (CTK). Predsednik viade Klement Gottwald je imel za Novo leto govor po radiu, v katerem je rekel, da je bilo leto 1946. za Češkoslovaško leto postopne politične, gospodarske in socialne ureditve. To leto je še bolj utrdilo mednarodni položaj Češkoslovaške. Proces konsolidacije se izvaja na novi narodni in demokratični osnovi podržavljenja industrije, ki je edina mogoča pot.
Predsednik Gottwald je nato govoril o dveletnem načrtu gospodarske izgradnje Češkoslovaške in je izjavil, da je izdelala vlada že pretekli mesec načrte proizvodnje za posamezne industrijske panoge in za proizvodnjo sploh. S tem v zvezi je navedel nekatere statistične podatke za januar 1947. Tako mora doseči proizvodnja v rudarski in kovinski industriji v januarju 1.300.000 ton črnega premoga, 1,140.000 ton sirovega železa, 184.000 ton jekla in 121*000 ton proizvodov valjane kovine.
Proizvodnja električne energije je določena za isti mesec na 570 milijonov kw, proizvodnja plina na
25,500.000	m3. V januarju bodo izdelale češkoslovaške tovarne 16 lokomotiv, 1390 železniških potniških in tovornih vagonov, 598 kamionov, 300 traktorjev, 2400 motociklov in 11.600 koles.
Poleg ostalih • proizvodov bo proiz-
vedla strojna industrija 25.720 poljedelskih strojev, 14.000 motorjev in 855 tisoč električnih žarnic.
Tekstilna industrija bo dala 3 milijone 038.000 kg bombažnega prediva, 1,425.000 kg volnenega prediva,
2,740.000	umetne svile in 319.000 kg raznih nogavic. Izdelanih bo nadalje tudi 65.750 ton cementa, 2,900.000 parov čevljev in 170.000 avtomobilskih gum. Načrt prehrambene industrije navaja za prvo trimesečje tega leta naslednje številke: 508.000 ton pšenice in rži. 14.000 margarina, 11.000 ton masla, 78.000 ton sladu in 1 milijon 667.000 hi piva. Te številke nam bodo omogočile, da bo mogoče izvajati vsak dan in vsak. teden kontrolo nad vseipi panogami proizvodnje. — Uspeh dveletnega načrta je odvisen od pravočasnega in vestnega izpolnjevanja mesečnih načrto-v.
V zvezi s poljedelstvom je predsednik Gottwald izjavil, "da niso naloge, ki ga čakajo v tem letu, nič manjše od nalog, ki čakajo industrijo.
Predsednik Gottwald je na koncu poudaril, da je bil dveletni načrt izdelan zato, da bi bili vsi deležni blagostanja. Treba bo izvajati kontrolo, da bo prihajalo izdelano blago na zakonito tržišče, ne pa v roke črnoborzijancev in špekulantov, ki bi ga izkoristili v svojo korist.
Češkoslovaški) vlado najbolj zanima ureditev nemškega problema
Praga, 1. jan. (ČTK) Pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Vlad. Blemenrtis je dal na tiskovni konferenci izjavo o češkoslovaški zunanji politiki. Govoreč o Nemčiji, je izjavil, da je nemško vprašanje bilo in bo problem, ki interesira Češkoslovaško v največji meri. Najvažnejše je vprašanje, kakšna jamstva bo nudil novi ustroj Nemčije za varnost Češkoslovaške.
Drugo vprašanje je problem sodelovanja malih dežel, kakor je Češkoslovaška. pri sprejemanju sklepov v važnih problemih. Odgovor na to vprašanje je bil podan na zadnjem zasedanju Generalne skupščine OZN v New Yorku, kjer se je pokazalo, da lahko male dežele mnogo pomagajo pri reševanju osnovnih vprašanj. Udeležba Poljske in Češkoslovaške bi mnogo koristila pri reševanju nemškega vprašanja.
Govoreč o konferencah ministrov za zunanje zadeve in o skupščini OZN je Klemen tis izjavil, da so se optimistični izgleda, ki .so prevladovali v začetku leta 1946., pozneje pomračili, posebno na konferenci v Parizu. Na newyorski konferenci je bilo prve dni ozračje še bolj napeto, kakor v Pariza, kasneje pa je napetost le popustila in danes splošno smatrajo, da se je konferenca uspešno kon--oafe. Sjede raaogifa vjpeasasy so dcr
segli zdrav kompromis, ne da bi se oddaljili od osnovnih načel. Realistično in zmerno stališče sovjetske delegacije je napravilo na vse člane skupščine OZN velik vtis. Če Molotov ne bi stavil svojega izredno pomembnega predloga o zmanjšanju oboroževanja in prepovedi atomskega in sličnega orožja, bi se konferenca bavila v glavnem z vprašanjem veta in bi dala negativne rezultate. Tako se je prvotni pesimizem na konferenci moral umakniti pozitivnemu stališču, ki bo tako potrebno v prihodnjem letu.
Nove stavke v Trstu
Trst, 3. jan. Na zadnji dan leta so stopili v stavko nameščenci tovarne za predelavo lesa Sbichedli, ker jim niso bile izplačene vse predpisane doklade in nagrade, mnogim še celih pkč njso dali. Že prej odpuščenim delavcem ni bila izplačana niti odpravnina. Lastnik podjetja je med okupacijo sodeloval z Nemci in si ,le po vojni nakupil že precej zemljišča ter obnovil podjetje v Sa-gradu.
Nameščenci tržaških kinematografov jn gledališč so na svojem zborovanju sklenili, da bodo 4. januarja začeli stavkati, če delodajalci do tega roka- ne bodo ugodili njihovim zahtevam in ekienih nov mezdni
Novoletna poslanica Trygve Liea Združenim narodom
New York, 2. jan. (Tass). Tiskovni oddelek organizacije Združenih narodov je izročil časopisom naslednjo novoletno poslanico generalnega sekretarja OZN Trygve Liea, namenjeno vsem Združenim narodom:
»Danes imamo več razlogov za upanje in navdušenje, kakor na dan preteklega novega leta. Po nedavnih zasedanjih Generalne skupščine in Sveta ministrov za zunanje zadeve so se izgledi za dolgotrajen mir in pravo mednarodno sodelovanje znatno izboljšali. Na teh zasedanjih se mf zdita zlasti pomembni dve okoliščini:
1.	Velike države so pokazale odločenost. da dosežejo med seboj sporazume in da svojo politiko odredijo v skladu s cilji in načeli OZN.
2.	Združeni narodi so se zedinili v aktivno mednarodno organizacijo.
V teku pokolenj je človeštvo sanjalo o ustanovitvi parlamenta narodov. Na zasedanju Generalne skupščine, ki se je pravkar zaključilo, so se te sanje pričele izpreminjati v resničnost. Ne podcenjujmo težav, ki stojijo pred nami. Mirovne pogodbe z Nemčijo in Japonsko, ki so življenjskega pomena za popolno funkcioniranje Organizacije ZN, morajo biti podrobno izdelane. Doseči moramo tudi sporazume glede vzpostavitve nadzorstva nad atomsko energijo, treba je še bolj izdelati praktične podrobnosti v zvezi z resolucijo o razorožitvi, ki jo je sprejela Generalna skupščina, ter ji moramo podeliti učinkovito silo.
Ni treba, da poudarjam, da vla-
Oeneraiisim Stalin kandidira v Moskvi
Moskva, 3. jan. (Tass). Na skupni predvolivni konferenci deiavcev in nameščencev moskovskega elektri-škega zavoda reda Lenina, tovarne motorjev, kombinata Sešerbrbova jn moskovskega zavoda za izdelavo instrumentov je bil solasng izvoljen za kandidata deputata za Vrhovni sovjet Ruske SFSR Josip Visarl-cnovič Stalin.
Novoletna čestitka Enverja Hodže Molotovu
Tirana, 2. jan. (ATS). Ob pričetku novega leta je predsednik albanske vlade in minister za zunanje zadeve generalni polkovnik Enver Hodža poslal podpredsedniku vlade in ministru za zunanje zadeve Sovjetske zveze Vjačeslaivu Molotovu naslednjo brzojavko:
»Ob Novem letu Vas prosim, da sprejmete najiskrenejše čestitke našega naroda in mene osebno. Želim Vam, da bi bilo leto 1947 leto sreče za Vas osebno, kakor tudi leto pol-r.o uspehov za politiko in miroljubno delo velikih narodov Sovjetske zveze, junaških branilcev miru in demokracije v svetu.«
Letos se bo sestal kongres slavistov
Leningrad, 2. jan. (Tass). Po vrnitvi sovjetskih predstavnikov s kongresa v Beogradu je podal podpredsednik Vseslovanskega komiteja profesor Aleksander Voznesenski izjavo v razgovoru z dopisnikom lista »Večemjj Leningrad«. Profesor Voznesenski je v svojem razgovoru med drugim orisal perspektive za delo znenstvenkov — slavistov. »Med obiskom v Beogradu, — je izjavil profesor Voznesenski. — sya se akademik Grekov in jaz večkrat sestala z znanstveniki slovanskih držav. Znanstveniki so se goreče zavzemali za idejo, da bi se. sklical kongres slavistov, za kar je bil podan predlog na znanstvenem zasedanju leningrajsko univerze junija 1946. Vseslovanski komite je izrazil željo, da bi se ta kongres sklical v letu 1947.«
Arabski petrolej za češkoslovaško preko Trsta
Trst, 3. jan. Po sporočilu družbe »Aquila« v Trstu bosta meseca januarja pripluli v Trst dve ladji s petrolejem iz Arabije. Petrolej bo v Trstu družba »Aquila« pretočila v svoje cisterne in ga odjpremila v Češkoslovaško. kamor je namenjen. To bo prva pošiljka arabskega petroleja -za Evropo preko Trsta»
data beda in pomanjkanje varnosti še v številnih predelih na zemeljski krogli. Zaradi tega ni na mestu lahkomiselni optimizem. Vendar so pravilni temelji že postavljeni in mnenja sem, da lahko gledamo v bodočnost s treznim zaupanjem, ako bodo vlade in naredi še v nadalje nudili Organizaciji ZN aktivno in sigurno podporo.
V takem razpoloženju želim vsem Združenim narodom veliko uspehov in sreče v letu 1947.«
Priprave za zasedanje namestnikov zunanjih ministrov v Londonu
London,	2.	jan. (Reuter).	Ministr-
stvo za zunanje zadeve je v imenu Sveta ministrov za zunanje zadeve povabilo nekatere države, da pošljejo svoje predstavnike na zasedanje namestnikov	4	ministrov	za	zunanje
zadeve, ki	se	bo pričelo	14.	januarja
v Londonu.
Namestniki	ministrov	za	zunanje
zadeve bodo obravnavali osnutke mirovnih pogodb z Nemčijo in Avstrijo. Vabila so bila poslana Ukrajini. Beli Rusiji, Češkoslovaški, Jugoslaviji, Poljski, Kitajski, Kanadi, Avstraliji, Belgiji. Braziliji, Grčiji. Indiji. Luksemburgu. Nizozemski. Islandiji, Norveški in Južni Afriki.
Zasedanje posebnih namestnikov ministrov za zunanje zadeve bo trajalo do tretje nedelje v februarju.
čestitke diplomatskega zbora predsedniku dr. Renešu
Praga. 2. jan. (CTK). Predsednik republike dr. Edvard B'zneš je včeraj dopoldne sprejel čestitke diplomatskega zbora v Prag, za novo leto. V svoji čestitk; je sovjetski veleposlanik V. A. Zorin želel Češkoslovaški člen v«čje uspehe pri ogromnem gospodarskem podvigu, ki ga j© danes podvzela. Poudaril je. da se veseli znatnega uspeha, ki ga je po vojni dosegla Češkoslovaška na področju gospodarske osnove in utrditve demokratičnih temeljev države kakor tudi v krepitvi in poglabljanju sodelovanja med Češkoslovaško in vsSmj miroljubnimi narodi.
V svojem odgovoru se je predsednik dr. Beneš zahvalil čfci-.cm diplomatskega zbora ;n poudaril, da je Češkoslovaška Stopila na pravo pot velikih in korenit.h gospodar Arih ter socialnih reform.
Predstavnik Avstrije prispel v Moskvo
Moskva, 2. jan. (Tass). Dne 31. decembra je prispel v Moskvo politični predstavnik avstrijske vlade Norbert Bischof. Na leta-lišču ga je sprejel pomočnik šefa protokola ministrstva za zunanje zadeve ZSSR Jsckevič.
Norveški poslanik prispel v Moskvo
Moskva. 1. jan. (Tass) Izredni veleposlanik in opolnomočeni minister Norveške v ZSSR Kristijan Berg je prispel v Moskvo. .
Sovjetsko-danska pogodba o trgovini in plovbi
Kodanj, 2. jan. (Ta»s) Včeraj sta izredni minister in opolncmcčeni poslanik Sovjetske zveze na Danskem Plänkln in danskj minister za zunanje zadeve Gustav (Rasmusen izmenjala listine o ratifikaciji pogodbe o trgovini ta plovbi, ki je bila podpisana 17. avgusta 1947 v Mo-kvi.
Nov sistem proučevanja »lojalnosti« v Ameriki
Washington, 2. jan. (Ass. Pr.) Republikanska člana ameriškega Kongresa Clarrens Brown in Thomas Jenkins (oba iz države Ohio) sta izjavila, dg bo novi Kongres »izdaj več ukrepov« proti kemunstom kot stari Kongres. To bo prišlo d« izraza ne samo v komiteju za proučevanje antiameriške aktivnost., ampak tudi v drugih komitejih Kongresa. Istočasno 'bi se okrepila tudi protikomunistična politika same vlade.
Predsednik Truman je imenoval posebno kemisijo, ki v pospešenem tempu dela, da bo do 1. februarja ustvarila nov sistem za proučevanje «lojalnosti* državnih uradttikqa
Zasliševanje obtožencev v razpravi proti izdajalcem in vohunom pred vrhovnim sodiščem LR Srbije
Beograd, 31. dec. Senat Vrhovnega sodišča LR Srbije je v nadaljevanju razprave proti 8 domačim izdajalcem in vohunom zaslišal danes obtoženega Milutina Stefanoviča.
Obtoženi Stefanovič je priznal, da je bil v stalnem stiku z Erihom Pridonovim, ki mu je bil šef in da se je z njim, kakor tudi s šenoem sestajal izven veleposlaništva. Pri-donovu je predložil okoli 40 poročil, svetniku veleposlaništvva Šeaou pa dvoje ali troje.
Pridonovu je dostavljal poročila do konca lanskega leta Ko se je Pridonov vrnil v Ameriko, je pošiljal poročila Šenou.
Obema je pošiljal poročila o tipih vojaških letel. Američane so posebno zanimali podatki o položaju protiletalskih baterij okoli Beograda.
Obtoženec je priznal, da je pošiljal poročila o aktivnosti četniških tolp in o dozdevnem nepravilnem razdeljevanju Unrinega blaga In nekorektnosti VOlitCV-2.
Ko ga je predsednik vprašal, če je poslal Pridonovu tudi poročilo o dozdevni priključitvi Jugoslavije k Sov‘ teki zvezi in o uniji'z Bolgarijo in če se je Pridonov za to zanimal, je odgovoril, da so govorili, će pa ga je obvestil pismeno ali ustno, se ne spominja, mogoče pa je oboje.
Predsednik ga je opozoril, da je v preiskavi rekel, da je bil njegov glavni obveščevalec Grgur Kostič.
Predsednik je vprašal, če so mu znani »demokrati« dr. Djordje Miloševič, Dragica Joksimovič, Mio-drag Boškovič, neki Pavlovič in Ko-jovič in če je od njih dobival informacije, ki jib je uporabljat za poročila.
Obtoženi je odgovoril pritrdilno. Predsednik: Ali ste dobivah informacije od Grola?
Obtoženi: Direktno ne, vendar pa indirektno.
Predsednik: Katera oseba je bila vaša posredna zveza?
Obtoženi: V obeh slučajih Senja
Atenasijevič.
Predsednik: Kdo vam je dajal poročila o vojaški moči in aktivnosti, četniških tolp in križarjev?
Obtoženi drzno: Brez dvoma od
nekoga.
Obtoženi Stefanovič je v svoji nadaljnji izpovedi priznal, da je dal Grgurju Kostiču nalogo, naj »preizkusi dejstva«.
Predsednik: Ali je Grgur Kostič vedel, da sestavljate na podlagi teh obvestil poročila?
Obtoženi: Moral bi vedeti Predsednik je vprašal, če je zbiral preko Dimiča, Ace Iliča, Arandje-loviča in Dušana' Isailoviča podatke ter jih izročal Američanom.
Obtoženec se je najprej poizkušal izogniti točnemu odgovoru, ko pa ga je predsednik spomnil, da je v preiskavi podal podobno priznanje, s je Stefanovič spomnil, da so obstojali takšni podatki: Tako mu je n. pr.' Limič govoril, da so zavzele čete Rdeče armade nek položaj ob Donavi pri Smederevu, te podatke pa je izročil naprej
Obtoženec je nato priznal, da je preko Aleksandra Iliča vzpostavil zvezo z obtoženim Veljkom Sušino meseca oktobra leta 1945 in od tedaj naprej je imel z njim osebne stike.
Predsednik: O čem je govoril Ilič
s Sušino?
Obtoženec; Spominjam se, da je rekel, do je to mlad človek, ki se želi spoznati z Američani, učiti njihovega jezika, da ljubi Američane in da bi želel imeti zveze z Američani.
Predsednik: Ali je Ilič zahteval, da ga spravite v zvezo z Američani ? Obtoženec: Da.
Predsednik: Ali ste mu vi pomagali?
Obtoženec: Da.
Predsednik: S kom ?
Obtoženec: S Pridonovim. Predsednik; Ali je v vašo hišo prihajal tudi Sušin?
Ob!ožene,c: Dvakrat je bil pri meni. Prvikrat me je obiskal meseca novembra Ilič in mi rekel, da me žel; Sušin videti. Rekel sem mu, naj pride zvečer k meni, ker bom imel goste. Sušin je izrazil bojazen, da ga smatra Pridonov verjetno za preveč mladega. Prosil me je, naj se poraz-govorim s Pridonovim in naj ga pri tem cmenim. Obtoženi Stefanovič je nadalje izjavil, da je Pridonova spomnil na Suš Ina in da mu je Pridonov rekel,- da je konec leta in da nima časa, da pa_bo Sušino povabil. Stefanovič je Sušioa obvestil o tem razgovoru po telefonu. Poklical je Sušina v pisarno pod dogovorjeno šifro »tukaj Milan«, ki se je je posluževal obtoženi vohun Stefanovič pri izvrševanju svojih vohunskih dejanj.
Predsednik: Kdo vas je spravil v zvezo s Sušmem? *
Obtoženec: Aleksander Ilič.
Nato ie obtoženec izjavil, da se je seznanil z Aleksandrom Iličem pri Kseniji Atanasjrjevič. Ob tej priliki je Ilič .prosil obtoženega, naj seznani njegovega mladega prijatelja Sušina z Američani.
Predsednik; Ali ste se razgovar-jaii z Grgurjem Kostičem o Sušinu. Iliču in Branku Jovanoviču? Ali ste govorilj s Kostičem. kakšna sta Jovanovič in Ilič in kakšne so njegove garancije za Sušna-
Obroižem: Morda sem vprašal za Iliča in Jovanov,ča, kaj sta in kaj delata.
Predsednik: V preiskavi ste izpor vedah, da ste se razgovarjali z Grgarjem Kostičem in da ste ga vtpra-gaäi. kakšna človeka sta Branko Jo* vet ov c in Aleksander Ilič, Kostič vam je r®kel, da je Ilič njegov star prijatelj in star diplomat s kariero in da se ne strinja z režimom, da hi želel pokretuM kakšno opoödo-
nalno akcijo, opozicijski ljst, da je borec za staro Jugoslavijo ter da je tradicionalist. Pristavil je. da lahko Ilič priporoči samo resne osebe, ki se ne strinjajo z današnjim režimom. Nadalje ste povedali, da vam je Grgur Kostič rekel o Jovanoviču, da Je njegov stari prijatelj, da je vplival na Sušina zato, da bi se povezal z Američani za rad j dajanja informacij, Branko Jovanovič je nato pripravil Sušina ter ga izročil Aleksandru Iliču, da ga sprav, v zvezo z Američani. Grgur Kostič vam je rekel, da je Branko Jovanovič igral vidno vlogo v Mihajloviče-vi organizaciji in da mu je priporočal zanesljive ljudi. Rekli ste tudi, da je bilo zä vas dovolj, če vam Grgur Kostič jamči za koga.
Obtoženi Stefanovič je poizkušal z lažmi in zanikanjem prikriti jasna dejstva, ki ga bremenijo. Doda predsednik mu je takoj predočil njegove izpovedbe, ki jih je podal v preiskavi in jz katerih je razvidno, da j« na račun Pridonova in drugih zahteval in dobil od Sušina obvestila o številčnem stanju v naši armadi.
Predsednik; Kdaj je Sušin odpotoval v Zagreb, ali ste mu izročili kaj denarja?
Obtoženi: 1000 din.
Predsednik:	Kdo vam je dal ta
denar?
Obtoženec: Pridonov.
Predsednik:	Ali ste zahtevali, od
Sušioa kakšne informacije?
Obtoženec: Ob tej priliki sem mu rekel da že več let nisem bil v Zagrebu, ker pa je star Zagrebčan, naj pogleda, kakšen je tam politični položaj in če je točno, kar govorijo po Zaigrebu.
Predsednik: Ali vam je Sušin po povratku iz Zagreba kaj poročal?
Obtožen; Stefanovič je priznal, da se je sestajal s Sušino v Jakšičevi ulici št. 8. Imel je tudi zveze z ilegalcema Milico Jovanovič in Dušanom Isailovič.
Predsednik: Ali ste vi zahtevali od Isailoviča, naj vam dobavi spisek oficirjev oddelka za zaščito naroda In načrt razporeditve baterij?
Obtoženec: V svodi hiš; sem vprašal pred Isailovičem, kaj je OZNA in kateri so njeni voditelji. To je točno. Zahteval sem obvestila, kdo so glavni funkcionarji OZNA-e. Predsednik: Zakaj ste to rabili? Obtoženec: Vprašanje mi je zastavil moj predstojnik.
Obtoženec: Pridonov. Večkrat mi je postavljal podobna vprašanja. N. pr.: kaj je državni svet. kaj je državna kontrola, katere so kompetence Ljudske skupščine, kateri so pomočniki določenih ministrov itd.
Predsednik: Med drugim vas je vprašal, kateri je nov tip letala in kako so razmeščene baterije?
Obtoženi Stefanovič je nato priznal, da mu je büo znano, da je Mica Jovanovič živela ilegalno, da je pripadaia organizaciji DM in da je pri njem okrog petnajstkrat prenočevala. Tudi je priznal, da je imel-zveze z ilegalcema Dušanom Aleksičem in Pajo Nikoličem.
Obtoženec je izjavil na vprašanje predsednika, da mu je Grgur Kostič rekel, da se lahko breiz skrbi nasloni na Branka Jovanoviča in Aleksandra Iliča, za Željka Sušina pa mu je rekel, da ga priporočata Branko Jovanovič in Aleksander Ilič.
Sodnik Čirič: Alj ste se razgovar-jali z Američani, zakaj so jim potrebna poročila. Pravite, da ie bilo 30 do 40 pismenih poročil, nato pa tudi ustnih.
Obtoženi vohun Stefanovič se izgovarja, da je opravljal popolnoma novinarski posel.
Sodnik Čirič: Alj ste vedeli, zakaj je Pridonov potreboval toliko poročil?
Obtoženec: Mislim, več ali manj
zase osebno.
Sodnik Čirič: Kako. da pridete na misel, da ste se predstavljali Sušini pod imenom Milan?
Obtoženec: Zato, ker je Sušin hotel. da bi ostala vsa zadeva v tajnosti iP da se ne bi zvedelo, da se ser staja z Američani,
Nato je postavil javni tožilec Miloš Minič vrsto vprašanj ter je pri tem navajal dokaze o krivdi obtoženega Stefanoviča. Tako je navedel javni tožilec pisanje Pridonova v Hearstovem listu »Journal American«. V članfcu Pridonova je med drugim riaveden cel niz laži in izmišljotin o Jugoslaviji in o razdeljevanju Unrinega blaga pri nas.
V nadaljevanju je javni tožilec za-sliašli obtoženega Stefanoviča o njegovih sestankih s Pridonovim, na katerih mu je prinašal pismena in ustna poročila, o njegovem iskanju spiska funkcionarjev Oddelka za zaščito na-naroda in o tem, zakaj se je zanimal za njegovo notranjo organizacijo. Obtoženec je bil tudi zaslišan o svoji vlogi in posredovanju Pridonova, da bi g. Grol podal ostavko in tako sprožil krizo vlade. Prav tako je bil obtoženec zaslišan o zbiranju gospodarskih in vojaških podatkov in 0 izdajanju državnih tajnosti, čeprav ti podatki niso bili resnični. Iz odgovorov obtoženca je razvidno, da je opravljal svojo vohunsko službo načrtno in previdno in da je zbiral krog svojih obveščevalcev.
Nato je dobil besedo obtožencev branilec, odvetnik Bogosav Aleksič. Postavljal je tedenčna vprašanja, ki jah je javni tožilec označil za nedopustna, ker je njihov namen, oklevetali ameriško veleposlaništvo v Beogradu in našo ljudsko oblast.
Predsednik senata je opozoril branilca obtoženega Stefanoviča, naj postavlja vprašanja, ki se neposredno nanašajo na gradivo, ki se preiskuje, oziroma na dejanja in stopnjo kazenske odgovornosti obtoženca,	»
Nato je predsednik prebral predlog branilca obtoženega Stefanoviča, naj se zaslišijo nove priče, ki bodo potrdile nekatere posameznosti iz pretek-Jfiati obtažeBega Stefemcrega»   ,
Javni tožilec je nasprotoval temu predlogu, ker ne bi pripomogel k ugotovitvi resnice, sodišče pa je sklenilo, da bo zaslišalo kot priče Ksenijo Atanasijevič, Gavrila Popoviča in Mi-leša Markoviča, druge predloge branilca je zavrnilo, ker niso važni za presojo stvari.
Obtoženec ždjko Sušin je izjavil, da je kriv. Pojasnjeval je, kako je prišel v zvezo s soobtoženim Milutinom Stefanovičem in s Pridonovim.
—	V oktobru 1. 1945. sem prišel s pomočjo obtoženca Aleksandra Biča v zvezo z obtožencem Milutinom Stefanovičem in Pridonovim.
Obtoženec je pojasnil, kako je prišlo do tega, da so Stefanovičeve besede nanj vplivale. Sušin je bil osebno nezadovoljen z okolico, v kateri je delal. O svojem nezadovoljstvu je začel postopno pripovedovati Branku Jovanoviču ter mu zaupal tudi vzroke tega nezadovoljstva.
Predsednik: Ali vas je podpiral v tem vašem' nezadovoljstvu ?
Obtoženec je to potrdil in nato razložil svoj načrt o pobegu z našega ozemlja, glede česar mu je stavil ponudbo Branko Jovanovič.
Pečali smo se torej z mislijo, da odidemo čez Jadransko morje, morda preko Dubrovnika, Splita ali Visa. Ta načrt je propadel, ker ni bilo tehničnih možnosti za njegovo izvedbo, med tem pa je prišel na vrsto načrt od ameriške strani.
O	svojih zvezah z Američani, ki so živeli v Beogradu, pripoveduje obtoženi Sušin:
—	Nekako v oktobru 1. 1945. je prišel Branko Jovanovič opisovati Američane, ki žive v Beogradu, kot ljudi, ki lahko pomagajo človeku. Najprej se je govorilo o tem, kako so zahtevali Američani, naj se obdelajo neke teme, postavili zato gotove pogoje; te teme naj bi se bavile s stanjem v deželi. Bilo je še nekaj takih primerov, vendar se ne spominjam več točno. Razen tega smo dobili tu še neko ponudbo v zelo zaviti obliki, ki sem jo jaz sprejel.
V stanovanju Sušina je imel prvi sestanek s Stefanovičem in Pridonovim.
Nato je izpraševal predsednik obtoženca Sušina o pogovoru, ki ga je imel na sestanku pri Stefanoviču in o njegovem drugem sestanku februarja
1946.
Nato je pripovedoval obtoženi Sušin o svojih sestankih s Pridonovim, ki jih je imel v Sušdnovem stanovanju.
Na predsednikovo vprašanje, če je na teh sestankih dajal Pridonovu kakšne podatke o JA, je odgovoril Sušin:
—	Dal sem mu beležnico. Predsednik: Kaj pa je bilo v vaši
beležnici?
—	V njej so bile neke beležke o izvidniški službi iz borbenih pravil, nato dogovorjeni znaki za topništvo, za letalstvo, za protiletalsko obrambo.
Predsednik: Dobro, ali veste, kaj je Pridonov napravil s to beležnico, v kateri so bili dogovorjeni znaki za letalstvo in topništvo,
—	Ne vem, kaj je storil z njo.
—	Ali jih je morda prerisal?
—	Ne, morda jih je le prepisal Predsednik: Ali vam je Pridonov
dal kako denarno nagrado?
Obtoženec: Da, na tem sestanku v ulici knjegirije Bjubdce sem dobil 2000 din.
—	Ali ste ga zatem še kdaj videli ?
—	Še enkrat.
Predsednik: Kako pa je bilo na tem sestanku?
—	Takrat mi je to vrnil in mi rekel to, kar je tukaj navedeno. To je bil zadnji sestanek s Pridonovim, ki se ga je udeležil tudi neki drugi Američan, ki ga pa jaz ne poznam.
—	Kako se imenuje?
Obtoženec: Steed.
Pri tej priložnosti je Pridonov rekel Sušinu, da bo v dveh mesecih prišlo do spopada, da bo Beograd zelo hitro »osvobojen«. Napadli ga bodo padalci, angleško bredovje pa bo zasedlo Primorje.
Ali ste popolnoma, prepričani o tem, da vam je na tem sestanku Pridonov rekel te besede?
Obtoženec: Da.
Zatem so soočili Stefanoviča in Sušina. Razprava je bila prekinjena ob
15.30	in je nadaljevanje odrejeno za
2.	januar.
Beograd, 2. jan. Na današnji razpravi zeper vohunsko skupino bivšega novinarja Milutina Stefanoviča in bivšega predsednika emigrantske vlade Miše Trifunoviča je vrhovno sodišče DR Srbije nadaljevalo zasliševanje obtožencev.
Prvi je bil zaslišan bivši novinar Branko Jovanovič, ki se obnaša pred sodiščem strahopetno, nedosledno in vsak trenutek preobrača prejšnje izjave ali vali na druge svoja umazana dejanja.	, •
Kazni zaradi prikrivanja krompirja
Pred okrajnim sodiščem v Trbovljah so se morali zagovarjati kmetovalci, ki niso prijavili dejanske zaloge krompirja, ali pa so ga prikrivali. Obsojeni so bili po zakonu o nedovoljeni trgovini, nedovoljeni špekulaciji in gospodarski sabotaži v zveri z uredbo o obvezni oddaji presežkov krompirja:	Koprivec Mirko,
posestnik in gostilničar iz Zagorja, na 4000 din, šešler Brane, posestnik iz Podlipovee, na 5000 din, Jež Jakob, posestnik in gostilničar iz Loke pri Zidanem mostu, na 7000 din. Kovač Terezija, posestnica iz Račic-e pri Loki, na 1000 din, Kajhič Stanislav, posestnik iz Jesenovega, na 1000 din, Benko Frančiška, posestnica iz Jes&t novega na 1000 din globe. Razen tega so bili vai obsojeni na ustrezen znesek povprečnine, zaplenjena pa jim je bila vsa neprijavljena zaloga krompirja tod 800 do 2170 kg),.
Enotnost Nemčije aii sistem dveh zon
Spojitev obeh zapadnih zon bi potisnila Nemčijo v njenem razvoju za sto let nazaj
Berlin, 2. jan. (Tass; Časopis »Neues Deutschland« je objavil pred kratkim naslednjo izjavo Enotne socialistične partije Nemčije z naslovom »Enotnost Nemčije ali sistem dveh zone
Naše ljudstvo je z začudenjem zvedelo iz angloameriškega dogovora, da naj samo britanska in ameriška zona izoblikujeta »enotno celoto«, ne pa
vsa Nemčija. Namesto da bi se ustanovile obljubljene centralne nemške uprave, ki naj bi se izoblikovale iz nemških demokratičnih sil, je bil ustvarjen gospodarski komite dveh zon. ki ima zakonodajno pooblastilo tudi v odnosu nasproti parlamentom dežel. Poleg tega je ekonomskemu komiteju postavljena naloga, da izdela triletni načrt za obe zoni in pripravi valutno reformo, ki bi bila usmerjena po tečaju dolarja. Uvoz in izvoz morata biti prav tako organizirana samostojno ter v celoti vsklade-na in usmerjena proti zapadnim deželam. Gospodarska spojitev obeh zon ovira ne samo vzpostavitev politične enotnosti Nemčije, temveč tudi rešitev gospodarskih vprašanj v angleški in ameriški zoni. Razlogi za krizo v zapadnih zonah ne ležijo v pomanjkanju skupnih komitejev, ampak v tem, da je oblast v rokah monopolov, v fašističnem vplivu na gospodarski aparat in organe uprave, kakor tudi v gospodstvu veleoosestnikov in »Državnega oddelka za prehrano« v najvažnejših poljedelskih predelih. Značilno je, da je bil za časa pripravljanja sporazuma o spojitvi obeh zon v Diisseldorfu sestanek reakcionarnih veleindustrijcev, ki mu je predsedoval namestnik voditelja uprave obeh zon dr. Rasch. Istočasno je
bilo izpuščenih iz taborišča 27 interniranih nacističnih industr.ijcev. V zvezi s spojitvijo obeh zon je poskočil tečaj delnic velekapitalističnih podjetij. Socialdemokratska konferenca v Kölnu je podala slične rezultate združene reakcije.
Glavna zapreka na področju gospodarstva je očitno odjaor, ki ga nudijo reakcionarne sile. Slednjim je v večjem delu uspelo obraniti stare ko-maudne položaje in preprečiti gospodarsko. zlasti pa poljedelsko načrtovanje. Vesti, ki so se pojavile, vtisku, dokazujejo, da vzbuja spojitev teh dveh zon predvsem pozornost nekih krogov tujega monopolističnega kapitala, kakor tudi njim blizu stoječih reakcionarnih krogov Nemčije. S pomočjo komiteja obeh zon si prizadevajo omejiti pravice izvoljenih deželnih parlamentov, tako da bi uvedli avtoritativni režim in preprečili vzpostavitev enotnosti Nemčije. Predstavnik krščansko-demokratske unije je odkrito izjavil, da je s pomočjo ustanovitve ekonomskega komiteja obeh zon uspelp izoblikovati »večino« proti zaplembi podjetij vojnih zločincev ter izročitvi podjetij v roke ljudstva. Odstranitev socialdemokrata dr. Agar-za iz ekonomskega komiteja obeh zon govori o tem, da prihaja v vodilnih gospodarskih organih do izprememb. Očitno je, da mora ekonomski komite obeh zon služiti kot sredstvo, s katerim bi se onemogočila demokratizacija gospodarstva v angleški zoni. Trdi se sicer, da gospodarska spojitev obeh zon ni politično dejanje, toda nedemokratično formiranje ekonomskih komitejev in načrt valutne reforme govorita o velikem političnem pomenu tega podviga Če je lord
Vansitart, da bi obrazložil regionalne sporazume na Zapadu, navedel razloge o obveznostih v zvezi z obrambo Anglije, potem je tako stališče očitno pojjoinoma zgrešeno, ker je najboljše jamstvo miru zaplemba imovine gospode iz koncernov in bank, imovine militarističnih junkerjev v zapadni in južni Nemčiji.
Ni slučajno, da so reakcionarni krogi kmalu ix) objavi sporazuma o spojitvi obeh zon prosili, da -bi se ustanovila zveza nemških držav. Namesto dežel naj b; se pojavile »države«, namesto nemškega parlamenta pa predstavniki deželnih parlamentov. T« je poizkus, da bi se Nemčija v razvoju potisnila za več. kot 100 let nazaj. S polno pravico se lahko reče. da ločina nemškega naroda kljub vsem reakcionarnim težnjam želi vzpostavitev enotne Nemčije. V skladu s ta željo je Enotna socialistična partija Nemčije postavila zahtevo, da sprejme sklep glede bodoče strukture Nemčije sam nemški narod s pomočjo taj-neoa glasovanja. Nobenega dvoma ne more biti. da se bo nemški narod pri odgovoru na vprašanje »ali enotna demokratična republika, ali federalna zveza držav«, opredelil za enotnost Nemčije. Namesto sistema dveh zon zahteva Enotna socialistična partija Nemčije tako kot doslej da se čim preje izoblikujejo nemške centralne uprave, kajti to smatra kot prvi korak k izgradnji demokratične Nemčije.«
kazni naj bodo resen opomin vsem an>m, ki se ne ravnajo po zakona in uredbah naše ljudske oblasti ter ne čutijo nobene dolžnosti do ljudje skupnosti.
Koroška —
Celovec. 3. jan. Ravnateljstvo za javno varnost v Celovcu je objavilo, da so našli decembra 1946. pri nekem okrajnem glavarstvu na Koroškem seznam, v katerem je bilo popisanih nad 11.000 Koroščev - Avstrijcev, ki so se udejstvovali v ilegalni nacistični organizaciji že pred letom 1938. in bi morali zaradi tega v smislu zakona o denacifikaciji izgubiti avstrijsko državljanstvo. Ta uradna objava predstavlja — sicer nehoteno — dragoceno uradno priznanje, kako zelo je bila ta dežela zastrupljena z nacizmom in kako se je v nemali meri prav po zaslugi takratnega režima prav na Koroškem razpasla že v dobi pred letom 1938. fašistična ideologija, če je bilo na območju enega samega okraja na Koroškem nad enajst tisoč ilegalnih nacistov.
Na Koroškem so nacifašisti pokazali svojo moč že ob priliki nacističnega puča leta 1914., ker so imeli prav na Koroškem najbolje izvedeno svojo ilegalno organizacijo in so pri puču sodelovali in se udejstvovali v ilegalni organizaciji tudi mnogi odločilni in vodilni činitelji deželne
Dopisnik našega lista iz Murske Sobote poroča;
Madžarski reakcionarji so is pomočjo prof ašish enih prebeglie ponovno onemogočili vzpostavitev slovenskih šol v Porabju. Ob neprestanih grožnjah z izselitvijo sloven* rkih prebivalcev je zdaj začela skupina profašistov po vaseh gonjo protj slovenskim šolam. Tak0 se je konec novembra 1946 — tik pred »glasovanjem« o učnem jeziku v šolah — pojavil v • Porabju prebegli »velfkomadžar« in profašist.ičn; študent Števančec Ladislav. Izdajal se je za profesorja iz Keimenda, širil lažne vest; o Jugoslaviji ter razlagal »razliko« med »slavekjm« (slovenskim) in »vendskim« jezikom ki ga baje tarn govore. Hvalil je tud; izdajalce Mikolo in druge ter nastopal proti uvedbi slovenskega jezika v šole. Sedanji županijski šolski nad-
Gorica, 2. jan. Prebivalstvo na Goriškem ima v zadnjih časih zelo pogosto občutek, kakor da bi se vrnili časi nemške okupacije in nemškega terorja. Zaradi sleherne najmanjše stvari, čestokrat pa tudi brez povoda se znaša policija nad ljudstvom in hišne preiskave ter aretacije antifašistov so na dnevnem redu.
V vasi Žagi na Bovškem je policija aretirala tajnika krajevnega Narodno osvobodilnega odbora, ker se je vojaški jeep zaletel v žico na cesti. Zaradi lega je policija tudi preiskala večino hiš v vasi in legitimirala ljudi po ee-stah.
no-primorskega okrožja je z veliko pozornostjo spremljalo delo Ustavodajne skupščine LR Slovenije ob njenem zasedanju in takoj seglo po ustavi, ki je bila dana ljudstvu Slovenije v študij in pregled, da bi podalo morebitne nove predloge za zboljšanje.
Danes se po vaseh, mestih, tovarnah in rudnikih v Slovenskem Primorju zbirajo ljudje na sestankih, da bi se seznanili z »našo ustavo«, Uakor ji pravijo.’ Z njo se hočejo seznaniti ysi od najmlajših pa do maij-starejših. Vsi čutijo, da je ustava LR Slovenije tudi že ustava Slovenskega Primorja, ki čaka trenutka, ko bo priključeno k Jugoslaviji.
Ljudstvo Slovenskega Primorja, ki je sestavni in neločljivi del Slovenije, se g ustawo Ljudske regubli-
rai nacistov
uprave. Svoje delovanje so osredotočili v organizacijah zloglasnega koroškega Heimatbunda. Glavni tajnik Heimatbunda Maler-Kaibitsch je bil v dobi pred letom 1948. ilegalni namestnik Gauleiterja za Koroško in so ga pri preganjanju koroških Slovencev, kar je bil glavni smoter te fašistične organizacije, podpirale vse tedanje nemške stranke (razen komunistov). Maier-Kaibitsch je bil istočasno; tudi član deželnega vodstva Dollfussove in Schuschniggove Domovinske fronte.
Isti ljudje, ki so vodili raznarodovalno akcijo proti koroškim Slovencem v dobi senžermenske Avstrije in ki nosijo glavno odgovornost za vse zločine, nasilja in trpljenje, ki so ga prizadejali koroškim Slovencem v dobi Hitlerjevega režima, imajo tudi še danes na Koroškem odločilno besedo in uživajo vso zaščito in izdatno podporo oblasti. Pridružili so se jim še bivši kulturbundovci in iz inozemstva pribegli fašisti, tako da je Koroška tudi še danes pravi nacistični raj.
za Prekmurje ju Medjimurje, Rošo-ci, ki je potem uradno prišel nadzirat »glasovanje« (glasoval je pod vplivom notarjev in župnikov le ožet« šolski »svet!«), je imel kaj lahko delo »ugotavljanja«.
Razen takšnega izigravanja manjšinskih pravic pa so reakcionarji začeli tudi z dejanskimi napad; na zavedne slovenske mladince. Teko so v začetku decembra napadli ter ra* nili — blateč Tita, partizane in Slovence — Trplan Avgusta, kj se je zvečer vračal domov v Ritkarovce. Oblasti, kljub zdravniškemu izpričevala o posledicah napada še niso ničesar ukrenile, da bi poklieale napadalce na odgovor. Značilno je tudi, da na Verici nekateri reakcionarji in profašisti, ki so znam kot zagrizeni nasprotniki Slovencev, še vedno posedujejo strelno orožje ter
Številne hišne preiskave je izvršila civilna policija tudi v Buvcu. Na enak način skuša policija ustrahovati ljudstvo neposredne goriške okolice. Na tem področju so pričeli sedaj legitimirati ljudi razen na blokih po glavnih cestah tudi na stranskih poteh.
Prebivalstvo Goriške je mnenja, da so ti policijski ukrepi priprava za postavitev vsiljenih županov, katerih okupacijskim oblastem v teh krajih še, ni uspelo postaviti. Istočasno pa so ti ukrepi naperjeni proti demobiliziranim borcem Jugoslovanske armade, ki se sedaj vračajo domov in proti katerim so okupacijske oblasti naperile gonjo po vsej coni A.
ke Slovenije popolnoma strinja. To se globoko izraža v številnih resolucijah. ki jih s teh* sestankov pošilja Ustavodajni skupščini LR Slovenije,
Antifašisti iz cone A za albanske poplavljence
Trst, 2. jan. Velikemu človekoljubnemu dejanju jugoslovanskih narodov, ki so takoj priskočili n?, pomoč poplavljenoem v Albaniji, se pridružujejo tudi antifašisti iz cone A. Delavci tovarne cementa v Anhovem so zbrali za albanske poplavljence 5000 lir, krajevna organizacija SIAU iz Plavi 1170 lir, prebivalci Gorenje vasi 1320 lir, Kobariška okrajna tekmovalna komisija 6142 lir, prebivalci vasi Idersko na Kobariškem 2000 lir, prebivalci vasi Ladra o& Kobariškem ga 750 lir.
6. Januar — delavnik
Ministrstvo za delo LRS sporoča: V ponedeljek, dne 6. januarja, se po vseh tovarnah, obratih in ustanovah dela normalno.
Feldtnaršal Milch pred sodiščem
Nürnberg. 3. jan. (Reuter). Pred ameriškim vojaškim sodiščem v Nümbergu se je pričela razprava proti nacističnemu vojnemu zločincu, bivšemu feldmaršaiu in Görin-govemu pomočniku Brchardu Mil-chu.
Milch odgovarja za številne vojne zločine, za deportacijo iirczetnsBih delavcev, za uporabljanje vojnih ujetnikov za gradnije utrdb itd. Mnogo vojnih ujetnikov j® bito pobitih, ali pa so morali prestajati podla mučenja. Milch dalje odgovarja za udeležbo pr; izvrševanju rrUvožičnjh medicinskih »poizkusov« nad jetniki, za izdajaniie naredb gledane izvrševanja zločinov itd.
Demonstracije brezposelnih v Rimu
Rim, 1. jan. (Ass. Pr.) Velika skupina brezposelnih se je zbrala pred poslopjem vlade in vzklikala: »Dovolj obljub!, Hočemo kruha in dela!«. Druga skupina demonstrantov se je zbrala pred Mestnim prehranjevalnim uradom in protestirala proti podraženju življenjskih potrebščin.
V	južni Italiji je še vedno veliko pomanjkanje življenjskih potrebščin, zlasti kruha.
Težaven prehrambeni položaj v Italiji
Rim, 1. jan. (AFP) Predsednik vlade. de Gasperi je konferiral s predsednikom republike de Nieolo glede resnega notranjega jxrlozaja.
V	zvezi s težkim stanjem prehrane v deželi in nezadovoljstvom je italijanska Generalna konfederacija dela predložila vladi načrt za ureditev notranjega jtoložaja. Po pisanju »Giorna-le delta Sera« Generalna konfederacija dela sedaj zahteva, da se razširi sistem racioniranja, poveča kupna moč delavcev m zatre črna borza. Načrt predvideva tudi zmanjšanje brezposelnosti.
Razpadanje Mifcolajezvkove stranke
Varšava, 1. jan. (Tass). V zvezi z objav© seznamov kandidatov za poslance Sejma so po vsej Poljski zborovanja in sestanki, na katerih na^ stopajo kandidati bloka demokratičnih strank, znanstveniki in znameniti specialisti, ki govore o pridobitvah poljske demokracije, o nalogah triletnega načrta in drugih st vare h-Udeleženei sestankov sc-giasno izjavljajo, da bodo pri bližnjih volitvah v Sejm glasovali za kandidate bloka demokratičnih strank.
V	kutninskem okraju je bila skupna seja članov krajevne organizacije MIkolajzcykove poljske agrarne stranke. Na seji so udeleženci soglasno sklenili razpustiti krajevno strankino organizacijo. Zapisnik so podpisali vsi člani organizacije.
Preganjanje Arabcev v Maroku
Kajro, 1. jan. (Tass) »Saul al Uma« je objavil naslednjo izjavo Komiteja za obrambo Marofa:
»Po zmagi KP Francije na volitve za narodno skupščino hitijo francoski kapitalisti prinašati svoj denar v Maroko. Na vsak način Sj prizadevajo, da bi s pomočjo uradnih predstavnikov investiral; svoj kapital v razne družbe, kj jih j® vzpostavil visoki komisar za Maroko.«
Izjava dalle poudarja, da se s prisilnimi ukrep; zasega zemlja, ki pripada krajevnemu prebivalstvu. Vršijo s® aretacije in preganjanja Arabcev. dočVn izvajajo franc <wke vojaške sile zelo ostre ukrepe protj domačemu prebivalstvu, ki nastopa v obrambo svojih pravic.
Porabski Slovenc! v borki proti madžarski reakciji
zornik, bivši okupacijski nadzornik
ga večkrat tudi uporabljajo. F. Š.
Nasllstva civilne policije v coni A se nadaljujejo v povečanem obsegu
Ljudstvo Slovenskega Primorja študira ustavo LR Slovenije
Ajdovščina. 3. jan. Ljudstvo vzhod-
Uvedba enotne administracije ljudskih odborov
Te dni so izšla »Navodila za administracijo in no! ran je poslovanje krajevnih Ljudskih odborov«. Izdal jih je s pooblastilom vlade LRS oddelek za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti. Imajo obliko priročne brošure ter jih je založila Uprava Uradnega lista. Izdaja teh navodil pomeni pomemben korak k ureditvi administrativnega poslovanja vseh ljudskih odborov, predvsem pa krajevnih, katerim so izrecno namenjena. Postala bodo nepogrešljiv pripomoček pri njihovem upravnem poslovanju.
Potreba po takih navodilih je bila že vseskozi občutna. Dosedanja neurejenost in neenotnost v administraciji osnovnih organov državne uprave, t. j. krajevnih ljudskih odborov, je bila v mnogočem vzrok njihovih težav in nedostatkov v delu. Tako stanje je predvsem posledica dejstva, da smo morali po osvoboditvi nujno prevzeti največjo neenotnost in zmešnjavo v administraciji kot zapuščino protiljudske unrave stare Jugoslavije in okupatorjev. Zato smo si od stare administracije mogli prisvojiti le tisto, kar je nujno potrebno za vsako odministracijo in za , kar je praksa pokazala, da ni nasprotno demokratičnim načelom naše ljudske uprave.
Splošni zakon o ljudskih odborih določa, da vlada ljudske republike izda natančnejše določbe za administracijo in notranje poslovanje izvršilnih odborov ter njihovih organov in usianov; upravni postopek pa bo določen z zakonom o upravnem postopku, kakor ga omenja 44. čl. Ustave FLRJ. Glede na nujnost čimprejšnje uvedbe enotne administracije bi bilo potemtakem potrebno, da vlada LRS izda temu primemo uredbo ali poslovnik. To bi brez dvoma imelo trajnejšo veljavo in Težje spremenljiv značaj. V taki ob-!ikž izdanih določb ne bi bilo mogoče tako prožno prilagajati izredno raznovrstnim potrebam in pogojem administrativnega dela naših Hud-, skih odborov ter jih sproti izboljševati, kjer bi tako zahtevale dane razmere. Pri tako različnih okoliščinah, načinih in obsegu poslovanja, kakršne imamo kot posledico predvojne dobe in okupacije še danes v devinih upravnih organih, ko zlasti v pogledu administracije še neprestano odkrivamo nove boljše načine dela ter doživljamo pogosto nujne izpremembe, je skoraj nemogoče najti takšne določbe, ki bi povsem ustrezale potrebi ter za daljšo dobo opredelile oblike naše administracije, dato za sedaj te določbe še ne izidejo v obliki uredbe ali poslovnika, temveč v obliki zelo poljudnih navod’!, ki jih s pooblastilom vlade LKS izdaja Odsek za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasta pri Preii-edstvu vlade LRS. Sele na podlagi • raktičnih izkušenj, ki jih bo pokaralo njih izvajanje, bo mogoče izdalii ustrezno uredbo vlade, ki bo za daljšo dobo določila najbolj ustrezajoče oblike administracije.
Omenjena navodila «o izrecno primjena za krajevne ljudske odbore Ter imajo tudi ustrezni naslov in način obravnavanja snovi. Kasneje pa kodo v podobni oblaki izšla tudi za okrajne izvršilne odbore ter bodo v veliki rheri ujmštevala tudi potrebe ni mistrstev ter drugih republiških ustanov, ki imajo .še boli razvito in obsežno administracijo. Vzrok za to, da se izdajo ta navodila najprej za krajevno ljudske odbore, je' predvsem v tem, da so ti ravno najštevilnejši in osnovni ter stvarne pomoči najbolj potrebni organi državne uprave. Njihova dosedanja administracija namreč že redkokje povsem ustreza potrebam upravnega poslovanja na sedanji stopnji razvoja in obsežnim nalogam teh osnovnih organov naše ljudske oblasti. Važen vzrok za tako delitev pa je tudi v ‘em. da zaradi velike razlike, kakršna obstoji glede pogojev in obsega poslovanja med povprečnimi krajevnimi in okrajnimi odbori, kljub načelom enotne administracije ni mogoče izdelati dovolj poljubnih in praktičnih navodil, ki bi mogla podrobno obseči potrebe enih in drugih.
Pač pa so ta navodila v smislu enotne administracije prirejena za vse krajevne odbore, od najmanjših do največjih. Seveda je jasno, da tudi med njimi samima obstoje precejšnje razlike. Zato nikakor ni mogoče predpisati povprečnemu krajevnemu ljudskemu odboru z 800 prebivalci in eno samo pisarniško močjo tega obsega in načinov administracije. kakor kakemu mestnemu odboru s stopnjo kraja, ki ima več tisoč prebivalcev, ima svoj izvršilni odbor in več uslužbencev ter zato tudi povsem drugačen obseg poslovanja. Zato so ta navodila prirejena tako. da je povsod, kjer je le mogoče, če posebej poudarjeno tisto, kar je sprejemljivo in obvezno za vse krajevne odbore, torej tudi za najmanjše brez izvršilnih odborov in z najskromnej-šimi pogoji poslovanja. Seveda ni mogoče pri. vsakem določilu posebej poudariti, kaj je sprejemljivo za večje in kaj za manjše. Zato je pred-v:esm važno, da sd poedini odbori prisvojijo tiste predpise, ki ustrezajo stvarnim možnostim in krajevnim potrebam. Na vsak način pa morajo vsi odbori izvajati tiste določbe teh navodil, ki izhajajo nepovratno iiz njihovih zakonitih obveznosti ĆO tiste, ki se nanašajo na osnovna načela enotne admntstracjije.
Ta navodila pa imaj') predvsem to piednost, da uvajajo enotno rn praktično administracijo; s čimer se br
izboljšalo upravno poslovanje ter bo mnogo prištedenega na administrativnih izdatkih. Gre le zato, da se bodo res življenjsko ter naglo in dosledno izvedla, kajti vsaka drugačna praksa bi res mogla privesti do dejanske obremenitve in še povečanega birokratizma v administrativnem delu krajevnih ljudskih odborov!
Navodila za administracijo in notranje poslovanje krajevnih ljudskih odborov obsegajo štiri poglavja s pripadajočimi podrazdelki in točkami:
A.	Splošna navodila.
B.	Administratiivno-tehnično poslovanje.
C.	Vodenje imenikov in izkazov.
D.	Blagajniško in računovodsko poslovanje.
V marsičem pa so ta navodila še pomanjkljiva in mestoma tudi premalo jasna. Potrebno jih bo še v marsičem izpopolniti, kakor bo pač pokazalo njihovo praktično izvajanje. Nekoliko težje razumljiva bodo vsekakor za tiste, ki se do sedaj z administracijo niso neposredno ukvarjala. Dokaj lažje razumljiva pa bodo tistim, ki imajo v tem oziru že nekaj prakse. Pri njih gre le zato, da s pomočjo teh navodil spravijo svoje dosedanje načine dela v sklad z načeli enotne administracije. Predvsem je nujno, da jih dodobra preštudirajo tajniki krajevnih ljudskih odborov, in to ne glede na to, ali se z administracijo neposredno ukvarjajo ali pa jo v tehničnem pogledu izvršujejo uslužbenci.
Ta navodila so sicer prirejena za krajevne ljudske odbore, vendar v veMiki meri uvažujejo tudi potrebe okrajnih izvršilnih odborov. Zato naj tudi ti po njih prilagode svoje poslovanje, ne da bi čakali, da izidejo zanje posebna navodila. Predvsem velja to glede uvedbe predpisanih enotnih tiskovin, kakor tudi glede mnogih osnovnih načel ter enotnih izrazov, kakor so obseženi v teh navodilih. Hkrati pa bodo služila ta navodila za uvedbo enotnejše administracije pri vseh organih državne uprave in ustanovah na področju na-
Z novim letom je bila izvršena pomembna reorganizacia- državnega ve-letrgovinskega aparata v Slovenii, in sicer v smeri decentralizacije. Namesto dosedanjih centralističnih državnih veletrgovinskih podjetij kakor so Navod, Usteks, Papirpromet, Železnina, Vino, Sadje itd. s številnimi nesamostojnimi podružnicami se ustanove v gospodarskih in trgovinskih središčih državna blagovna skladišča kot samostojna državna grosistična podjetja pod nadzorstvom in di/rektnim vodstvom posebnih uprav pri ministrstvu za trgovino in preskrbo.
Dosedanji centralistični sistem državnih veletrgovinskih podjetij je bil brez dvoma potreben v prvi dobi po osvoboditvi, ko naš državni trgovinski sektor še ni imel ustaljenih organizacijskih oblik, tradicij in .s i »osobni h kadrov in je bilo treba čim hitreje in čim bolje zagotovili preskrbo ljudskih množic z življenjskima potrebščinami, pri čemer je bilo treba budno pavji ti, da se blago razdeli pravično in po stvarnih potrebah. Ta državna veletrgovinska podjetja so v svojem razvoju ustanovita podružnice, ki pa so le mehanično sprejemale in oddajale blago, med tem ko so se vsi posli s knjigovodstvom vred vodili v centrali. Četudi je imela ta začasna centralistična organizacija, s/oje pomanjkljivosti, je vendar v .lajtežji dobi* izvršila velike naloge.
Medtem so se razmere glede oskrbe konsolidirale, proizvodnja je narasla, izvežbali so se strokovni kadri, ki so s pridobljenimi izkušnjami že sposobni za samostojno vodstvo. Vse to nam omogoča, da preidemo s centralistične v deeentraišstieno ureditev. Tako reorganizacijo oa nam je narekovala tudi potreba, da se odstranijo pomanjkljivosti in napake dosedanje ureditve. Ob narasli oro-izvodnji in izpopolnitvi trgovinskega aparata za nadrobno prodajo se je vedno bolj občutila potreba po takih državnih grosističnih podjetjih, la bi bila dovolj prožna in sposobna mobilizirati vse razpoložljive vire blaga. V spremenjenih razmerah se je izkazalo, da so dosedanja centralistično urejena državna podjetja preveč biro-kratična, neprožna in okorna. V knjigovodstvu in poslovanju že. po svojem ustroju niso mogla biti na tekočem in tudi niso mogla pokazati potrebne akivnosti na terenu. Vrhu tega so pogosto kazala monopolistične tendence. Bila so preveč oddaljena od po; trošnika, zato niso mogla pravilno oceniti potreb potrošnikov, niso mogla reagirati na njihove zahteve in Uidi niso mogie imeti pregleda nad tržiščem, da bi lahko usmerjala proizvodnjo glede vrste, količine in kakovosti blaga, ki ga zahteva trg. Doba, ko so ta podjetja lahko mehanično prevzemala in oddajala blago. ki je vedno našlo odjemalca, je za nami. Proizvodnja j-* po količini in kakovosti znatno napredovala, pa ludi potrošnik je postal bolj izbirčen, šablone ito in avtomatično razdeljevanje blaga je imelo pogosto za •sodediča, da je blago določene vrsto ponekod zastajalo ir ai šip v p.so-
še republike^ v kolikor ne gre za razne posebnosti, ki so svojstvene posameznim panogam državne uprave. Navodila bodo služila kot osnova za nadaljnjo proučevanje iz izboljšanje vsega administrativnega poslovanja, ki naj sčasoma postane čini bolj praktično ter glede razumljivosti dostopno najširšim množicam.
Vzporedno z navodili bo potrebna še podrobna razlaga in neposredna praktična pomoč terenu. V tem smislu bo tudi Osrednja upravna administrativna šola pri Predsedstvu vlade LRS stvarno in obširno obravnavala administracijo. Poleg tega pa bo potrebno čimprej izvesti po vseh okrajih obsežnejša posvetovanja ali krajše informativne tečaje za tajnike mi administrativne uslužbence krajevnih ljudskih odborov, kjer naj bi se jim čimbolj praktično obrazložil način izvajanja teh navodil. Zlasti okrajni izvršilni odbori ter njihov upravni aparat! naj se s temni navodili čim natančnejše seznanijo, da bodo mogli nuditi neposredno pomoč zlasti najšibkejšim krajevnim odborom ter nadzirati nijhova izvajanja. Poleg tega pa bodo na ta način uspeli tudi svoje poslovanje prilagoditi* načelom enotne administracije. Povsod naj si prizadevajo, da se orgnizirajo vzorno urejeni odbori raznih tipov, kamor bo mogoče kasneje pošiljati v kratko prakso izvoljene tajnike in administrativno osebje drugih krajevnih odborov. Prav tako naj se s statuti ljudskih odborov natančnejše in krajevnim razmeram primemo izpopolnijo nekatere določbe, ki jih ta pravila lc okvirno nakazujejo. Okrajni izvršilni odbori naj na svojem področju poskrbijo za pravilno razdelitev pisarniških potrebščin in inventarja, da -1ako gospodarsko- najšibkejšim krajevnim odborom omogočijo pravilno poslovanje ter izravnajo dosedanje precejšnje razlike.
Izdana navodila so dostopna ne lo okrajnim in krajevnim odborom, temveč tudi vsem drugim ustanovam ter poedilicem, ki se ukvarjajo z administrativnim delom. Cim več ljudi sii jih bo nabavilo in čim več jih bo z dobro voljo delalo za njihovo čimprejšnje in dosledno izvajanje ter izpopolnjevanje, tem prej bomo našo administracijo napravili odgovarjajočo ljudskosti in praktičnosti naše uprave.	Hafner Vinko
dajo, drugje pa je primanjkovalo. Tako blago je bilo treba predispo-nirati.
Nova blagovna skladišča bodo samostojna republiška državna podjetja, ki bodo morala skrbebi za to, da spravijo blago po najkrajši in najhitrejši poti in z najmanjšimi stroški od proizvajalcev do zadrug, krajevnih trgovin ter ostalih malo-prodajalcev. Povezati se bodo morala s proizvodnimi podjetji 6voje stroke, predvsem pa bodo morala mobilizirati tudi vse lokalne izvore blaga. Ker bodo nova državna blagovna skladišča mnogo bližja detajlni trgovini in potrošniku, bodo na svojem področju laže ugotovila potrebe potrošnikov glede količine, vrste n kakovosti blaga in dajala strokovne nasvete državnim in zadružnim trgovinam glede zboljšanja njihovega poslovanja.
Državna blagovna skladišča se ustanovijo po vrstah blaga odnosno po strokah za področja, ki jih narekuje promet v dotični stroki ter v onih gospodarskih itn trgovinskih središčih, ki so za dotično stroko najprimernejša. Seveda bodo za blago, ki ni predmet množične potrošnje, ustanovljena blagovna skladišča le v najvažnejših središčih (n. pr. za Stroje, instrumente, instalacijski material, optiko itd.). V svojem poslovanju se bodo morala držati načela, da smeta biti na poti od proizvajalca do potrošnika največ dva posrednika, en grosist in en detajlist.
Osnova za organizacijo teh skladišč bodo v glavnem dosedanje podružnice državnih veletrgovinskih podjetij, ki bodo postale samostojna državna podjetja. Blagovna skladišča bodo poslovala tudi z neraeioniranim blagom, ki ga bo vedno več. V mnogih primerih bodo z zbiranjerp naroči detajlistov le posredovala nabavo detajlnim trgovinam, ki si bodo lahko nabavila blago tudi neposredno od proizvajalcev, če bo to glede na prometne zveze in na količino blaga možno z manjšimi 6troški. Z vzornimi posloval ni ca mi za prodajo na drobno pa bodo državna blagovna skladišča vplivala us> cene in na pravilno organizacijo ostalih detajlnih trgovin. Te poslovalnice bodo pozneje ko bo njihovo poslovanje urejeno, lahko prenesene v upravo ljudskih odborov, kajti detajlna trgovina je predvsem naloga ljudskih odborov. Nova organizacija bo ne samo bolj gibčna, temveč bo tudi izključevala monopolistične tendence.
Državna blagovna skladišča bodo samostojna v pravnem, komercialnem, upravnem in finančnem pogleda v smislu zakona o državnih gospodarskih podjetjih. Za operativno upravno vodstvo teh podjetij pa se ustanovijo posebne uprave za posamezne stroke pri ministrstvu za trgo-,vino in preskrbo. Te uprave bodo dajale splošna navodila in smernice za poslovanje, izdelovale botro organizacijske načrte in vršile nadzorstvo v komercialnem in finančnem pogledu. Z novim letom so bile pri ministrstvu za trgovino in preskrbo usta-navjjeam njmledpS štiri take uprav«.
1.	Uprava državnih trgovinskih podjetij za promet z živili na debelo in državnega trgovinskega podjetja Koloniale s sedežem v Ljubljani.
To bo operativno-upravno vodstvo za nova državna trgovinska podjetja (blagovna skladišča) za promet z živili na debelo, ki bodo prevzela posle »Navoda« in bodo dobila v upravo osnovna in obratna sredstva »Navoda«. Pod to upravo bo tudi l>odjetje mestnega ljudskega odbora za promet v živili v Ljubljani. Blagovna skladišča se ustanovijo v Ljubljani (za okraj Ljubljana - okolica in Kamnik), v Kranju (Kranj in Škofja Loka), na Jesenicah (Jesenice in Radovljica), na Rakeku (Rakek in Logatec), v Ribnici (Kočevje, Velike Lašče), v Novem mestu (Novo mesto, Žužemberk), v Trebnjem (Trebnje. Mokronog), v Črnomlju (Bela Krajina), v Brežicah (Posavje in del Kozjanskega okraja), v Šmarju (Šmarje in del Kozjanskega okraja), v Celju (mesto in okolica), v Trbovljah (Trbovlje), v Šmartnem ob Paki (Mozirje. Šoštanj), v Prevaljah (Prevalje, Slov. Gradec), v Mariboru <mesto in okolica), v Ljutomeru (Ljutomer, Radgona), v Murski Soboti (Prekmurje), v Ptuju (Ptuj), v Poljčanah (Slov. Bistrica, Slov. Konjice), na Grosuplju (Grosuplje).
2.	Uprava državnih trgovinskih podjetij za promet s tekstilijami, obutvijo, galanterijo in papirjem na debelo bo obsegala blagovna skladišča, ld bodo prevzela j>osIe dosedanjih državnih podjetij »Usteksa« in »Papirprometa« im bodo dobila v upravo osnovna in obratna sredstva teh dveh podjetij. Blagovna skladišča za promet s tekstilijami, obutvijo, galanterijo in papirjem na debelo bodo v Ljubljani, Novem mestu, Celju in Mariboru (s pravico odpreti na svojih sedežih tudi poslovalnice na drobno). Manjša blagovna skladišča na drobno in debelo pa bodo v Kranju, na Jesenicah, v Trebnjem, Kočevju, Črnomlju, Brežicah, Šmarju, Šoštanju, Dravogradu in Dolnji Lendavi. Predmet poslovanja teh podjetij bo nakup in prodaja tekstilnega blaga, konfekcije, pletenin, klobukov, nogavic, usnja; usnjenih izdelkov, obutve, galanterije, vrvarskih izd el-
Z zakonom o davkih je uveden davek na promet proizvodov, ki ima namen zagotoviti akumulacijo državnih finančnih sredstev iz proizvodnje blaga vseh gospodarskih panog, iz-vzemši osnovne kmetijske proizvode, kakor tudi iz drugega poslovanja. Na osnovi tega zakona je zvezna vlada predpisala uredbo o začasni tarifi davka na promet proizvodov, ki velja od 1. januarja 1947.
Po tej uredbi se davek na promet proizvodov plača tako na promet proizvodov kakor tudi na izvrševanje onih uslug, s katerimi se pomaga ustvarjati vrednost proizvodov, in sicer v odstotkih ali v določenih zneskih po tarifi, ki je sestavni del te uredbe. Na promet drugega blaga in na izvševanje onih uslug, s katerimi se ne prispeva k ustvarjanju vrednosti, se davek na promet proizvodov plača samo, če je to v tarifi predvideno. Promet blaga, ki se izvaža, uvaža ali prevaža se ne obremenjuje z davkom na promet proizvodov.
Tam, kjer je v tarifi kot osnova za plačilo tega davka predvidena cena blaga ali odškodnina za uslugo, se davek plača v odstotku od določene cene oziroma v odstotku od odškodnine za uslugo; tam pa, kjer je osnova za plačilo količina blaga, se davek na promet proizvodov plača v določenem znesku po količini blaga. Kot osnova je pri proizvodih predvidena bodisi proizvodna cena aii prodajna cena proizvajalca ali prodajna cena na drobno (v smislu 25. člena zakona o enotnem računovodstvu) oziroma odkupna cena kmetijskih proizvodov ali prodajna cena'dobrin oziroma odškodnina za usluge.
V onih primerih, kjer podjetja proizvajajo material (suroving, polizdelke), iz katerega izdelujejo drugo blago, in je v tarifi predvideno, da se na promet takega materiala plača davek, so podjetja dolžna plačati davek tudi
Po 1000 din so zadele naslednje številke:	1041,	3028,	5472,	8101,
10508,	10851,	11882,	11241,	16953,
20495,	22355,	29971,	34425,	35842,
38437,	48723,	51592,	51647,	53138,
56169,	57151,	63922,	64373,	68494,
69770, 73353, 2849.
Po 2000 din:	1632, 2238, 5241,
25559,	17893,	29630,	31271,	31972,
33142,	34039,	44224,	45073,	47249,
57933,	57171,	57831,	59221,	64447,
67860, 71297.
Po	4000 din:	1900,	1325,	,2848,
4942,	4975,	8577,	12407,	i3913,
14181,	25235,	28771,	30728,	35910,
42313,	53709,	61619,	66439.
Po 5000 din: 16415, 16287, 28579, 38895, 71872.
Po	6000 din:	3309,	3218,	5967,
20787, 35424 , 36338, 61363, 73260.
Po 8000 din: 12042, 17036, 21911, 23714.
Po 10.000 din: 2264, 11632, 19543, 25211, 72775.
Po	12.000 din:	30293,	66359.
Po	16.000 din:	13808.
Po	20.000 din:	74560
Po 25.000 din: 37443, 5292T, 10632.
Po 40.000 din: 10704, 28099.
Po 600 din so zadele naslednje številke: 980, 1830, 815, 2832,, 97 ’, 233, 886. 277, 558, 225, 251, 3698, 782, 574, 110, 750, 112, 129, 190, 502, 4982, 951, 285, 5874, 384, 847, 698, 303, 697, 604, 351, 688. 827, 6517, 841, 653, 899, 623, 869, 525, 727, 775, G07, '583, 7290, 126, 076, 150, 004! 017, 487, 4J2, *181, 018, 462, 180, 057
kov papirja in papirnih izdelkov na debelo in drobno.
3.	Uprava državnih trgovinskih podjetij za promet z železnino, steklom in kemikalijami. To bo ojiera-tivno-upravno vodstvo za nova državna trgovinska podjetja na debelo v Ljubljani, Celju in Mariboru (s pravico odpreti na sedežu poslovalnice na drobno), kakor tudi za manjša blagovna skladišča na drobno in na debelo v Kranju, na Jesenicah, Rakeku, v Kočevju. Novem mestu. Črnomlju, Mozirju, Dravogradu. Brežicah, Slov. Bistrici in Ptuju. Predmet poslovanja teh novih državnih trgovinskih podjetij bo nakup in prodaja železnine, kmetijskih strojev, gradbenega materiaila železninske stroke, keramike, jx>rcelana, instalacijskega materiala, športnega blaga, ravnega in votlega slekla, kemikalij, barv, lakov, umetnih gnojil in zaščnltnih sredstev v kmetijstvu. Imenovana nova podjetja bodo dobila osnovna in obratna sredstva dosedanjega državnega podjetja »Železnine«.
4.	Uprava držav, trgovin, podjetij za promet z vinom, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami, sadjem in zelenjavo bo obsegala nova državna trgovinska podjetja za promet z vinom, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami v Ljubljani, Brežicah. Celju, Mariboru in Ptuju (s pravico odpret: na svojem področju postoval nice za prodajo na drobno in pomožne lokale), kakor tudi nova državna trgovinska podjetja za promet s sadjem in zelenjavo v Ljubljani, Celju in Mariboru (prav tako s pravico odpreti poslovalnice in pomožne lokale) za prodajo sadja, zelenjave, njih izdelkov, za njih predelovanje (razen industrijsko) in za sodelovanje pri uvozu in izvozu.. Ta nova podjetja bodo dobila v upravo osnovna in obratna sredstva dosedanjih državnih podjetij »Vino« in »Sadje«.
Z 31. decembrom 1946 so bila ukinjena in so prenehata poslovati dosedanja državna trgovinska podjetja Navod, Usteks, Paipirpromet, Železnina. Vino in Sadje. V kratkem bo ustanovljena še uprava za turizem »n gostinstvo, pozneje pa bodo po potrebi ustanovljene še nadaljnje uprave.
na materiaä, ki so ga sama proizvedla in potrošila pri izdelavi drugega blaga.
Davek na promet proizvodov se plača v gotovini, če v tarifi ni drugače določeno. S 1. januarjem, ko je dobila veljavo ta uredba, je prenehala veljati tarifa za pobiranje skupnega davka na poslovni promet in luksuznega davka. Tarifa za pobiranje državne trošarine in taks po zakonu o taksah iz leta 1911. z vsemi izpre-membaini in dopolnitvami.
Dokler se ne izdajo novi predpisi o carinah se pobirata pri uvozu še prometni davek in državna trošarina po predpisih, ki so veljali do uveljavljenja zakona o davkih.
Vsi predmeti, po katerih je obveznost plačila prometnega davka, taks in trošarin nastaia pred 1. januarjem
1947.,	se obravnavajo še po predpisih, ki so veljali do 1. januarja 1947. Na vse državne nabavke, razen nabavk državnih gospodarskih podjetij, ki se bodo izvršile po 1. januarju 1947. po pogodbah, sklenjenih pred tem dnevom, se pobira davek v zneskih, določenih v novi tarifi, kolikor se cena bLaga ali uslug, ki so predmet pogodbe, ni spremenila zaradi uporabe nove tarife.
Ob enem z uredbo je bila izdana začasna tarifa za davek na promet proizvodov. Tarifa obstoja iz dveh delov: v tarifi »A« za davek na promet proizvodov in drugih dobrin so obseženi vsi proizvodi poljedelstva, živinoreje, gozdarstva, industrije, rudarstva, obrti itd., na katere je plačati davek na promet proizvodov. V tarifi B pa se nanaša na davek na promet z uslugami in obsega davek na vstopnice, javne loterije, delnice, zavarovanja, zakup nepremičnin, na menice, posojila in obveznice, oglase, voznino, na gostinske in gradbene posle ter na ostale usluge.
035, 8151, 327, 119, 127, 602, 521, 571, 316,	9434, 478, 454, 033, 685,
027, 244, 652, 633, 081, 665, 686, 254, 235, 10430, 11483, 12510, 543, 514, 067, 569, 601, 551, 992, 036, 012, 13424, 478, 264, 456, 14398, 603, 136, 627, 653,	15604, 668,	16528. 505,
594, 548, 17193, 575, 126, 536, 517, 046, 352, 192, 054, 021, 552, 749, 540, 395, 18543, 537, 201, 273, 559, 19969, 428, 964, 544, 435, 949, 892, 20903, 358, 999, 995, 951, 365,22837, 506, 556, 872, 23354, 955, 530, 367, 519, 24578, 505, 582, 412, 518, 508, 25957, 945, 082, 484, 381, 936, 060, 805, 454, 357, 820, 483, 489, 26660, 241, 624, 274, 664, 221, 555, 572, 258, 27071, 238, 034, 116, 218, 055, 241, 28869, 831, 802, 848, 29162, 179, 192, 186, 990, 30010. 002, 043, 617, 015, 31973, 32415, 791, 437, 931,	913, 33263,
34323, 35293, 341, 37383, 38978, 941, 39570,	115,	602, 529,	161, 40717,
41203, 42970, 815, 43275, 361, 449, 304, 469, 238, 44193, 45892, 058, 065, 949, 891, 072, 836, 014, 943, 46366, 651, 606, 331, 47805, 222, 876, 49886, 120, 889, 864, 840, 340, 391, 515."7. 52544, 53435, 470, 220, 54681, 233, 317, 374, 379, 55614, 658, 404, 56600, 988, 965, 915, 202, 858, 968, 57729, 113, 142, 138, 128, 58703, 770, 60709, 749, 61090, 62015, 514, 595, 023 904, 974, 547, 001, 511, 024, 63406;’ 498, 453, 883, 64355, 386, 368, 342, 794, 65764, 660, 66972, 982, 594,’ 585, 67768, 155, 440, 147, 406, 485, 68C35, 981, 365, 777, 719, 705, 714	967,
69078, TSa, 0C-t 71050, 9Č5, SIT, Ml,
Decentralizacija državnih trgovinskih podietii
K ustanovitvi državnih blagovnih skladišč
Začasna tarifa davka na promet proizvodov
izid žrebanja Državne razredne loterije na dan 30. decembra 1946
Prosimo dopisnike in naročnike »Slovenskega poročevalca«, da v tednu Rdečega križa, ki se konča 7. t.
m., pravilno frankirajo pisemske pošiljke.
Uredništvo in uprava »Slovenskega poročevalca«
Elektrifikacija Zlatega polja
Z obnovo domačij v Zlatem polju «e je začeto tudi delo za elektrifikacijo vasi. Proračun celotne elektrifikacije znaša 779.000 din. Za kritje teh stroškov je okrajni LO v Kamniku organiziral prostovoljno -nabiralno akcijo v vseh okrajih ljubljanskega okrožja; ki pa ni prinesla pričakovanega uspeha. Doslej je bila zbrana vsota 219.864 din; okraj Jesenice je prispeval 14.155 din, okraj Škofja Loka pa 5912 din. V domačem okraju so v nabiralni akciji največ prispevati delavci in nameščenci tovarn: Induplati, Jarše 47.898 din, Ttian, Kamnik 25.574 din, Remec, Duplica
11.849 din, Bonač, Količevo 16.000 din, Okršlar, Domžale 90.000 din. So pa v okraju še ljudski odbori, ki niso pokazali razumevanja za pomoč elektrifikaciji Zlatega polja in so vrnili nabiralne bloke. Zato se Zla-to-poljčani ponovno obračajo na vse kraje, da bi priskočili na pomoč k uresničitvi elektri&’kacijskega načrta.
Avgusta meseca smo pričeli z delom ter zgradili transformator in j>o-staivi-M drogove. Največje težave pri delu povzroča pomanjkanje električnega materiala, vendar j»a bomo prebrodili tudi te težkoče. V nadaljnjem načrtu je podaljšanje električnega voda v Tuhinjsko dolino. Tako naša ljudska oblast uresničuje načrte, ki prinašajo korist delovnemu ljudstvu.
Okrajno gradbeno pod fet j e v Mariboru
V mariborskem okrožju so se začela na iniciativo gradbenega oddelka ustanavljati okrajna gradbena podjetja poleg že ustanovljenega okrožnega podjetja »Magrad«. Gradbena podjetja že delujejo v Ptuju, Ljutomeru, Murski Soboti in Slovenjski Bistrici, ustanavljajo pa se v Gornji Radgoni in v okraju Maribor-okoliea-Poleg naštetih gradbenih podjetij je prišlo v državno upravo po zakonu o nacionalizaciji bivše privatno podjetje Jelenc in Šlajmer v Mariboru. Gradbeno podjetje »Magrad« je doseglo v novembrskem tekmovanju prvo in drugo mesto v tekmovanju zidarjev.
Ta državna podjetja bodo z organi-ranjem delavnic za gradbeno-obrtni-ške izdelke, z normiranjem in akor-djra-njem dela lahko mnogo doprinesla h gradbeni obnovi. Z načrtnim razdeljevanjem gradiva bodo ljudski odbori preko teh podjetij pobijali šušmarstvo in zidavo na črno. gradbena podjetja pa bodo istočasno tudi usmerjevalec gradbene delavnosti po okrajih.
OTVORITEV PROSVETNE DVORANE V SPUHLJU PRI PTUJU
Dne 26. decembra smo odprli obnovljeno prosvetno dvorano. Ob tej priliki je bila odprta tudi knjižnica, ki ima za naše razmere precejšnje število knjig. Za to svečanost so vaščani pripravili igro »Dobrava«, ki ;;e uspela, čeprav so nekateri igralci sele prvič stopili na oder. Tov. prof. Kolarič je v svojem govoru očrtaj vse težave, ki Smo jih imeli pri obnovi dvorane. Ljudstvo se je polnoštevilno udeležilo prireditve, katere čisti dohodek smo namenili v kuihir-no-pnoRvetne namene.
Fizkuttura m šport
Na nov-sga leta dan sta na Reki ig prvenstveno nogometne, tekmo đon Kvarner in Metalac iz Beograda. Igra je konća’a nfeodlečeno 1:1. v prvem času je bilo m'štvo Kvamerju boljše je tudi prišlo v vodstvo. V nad a 1 jeva pa so Becgrajćani prevreli iniciativo rezultat izenačili. Obe moštvi sta ig požrtvovalno in je bila igra vseskoz' vahna in zanimiva. Tekmo je sodil' mač sodna k Petrič. Na igrišču se je zb okoli 3500 gledalcev.
Spewed preostalih takem jesenskegx dela prvenstva je določen takole: f januarja: Hajduk-Metalac, Budučnost-Spartak, Ponz-ana-Nafta, Par :i zaa-C r ven a zvezda.
12. januarja: Kva-mer-Pc-nziana. Crveca zvezda-Nafta. železničar (S)-Partizan 19. januarja: Lokomotiva-Partizan. Kvas* ner-Crvena zvezda, Ponzlajia-Dmamo-
PLANINCI! Vabimo vse planinske skupine v okviru fizkultumih društev, da po možnosti p-> svojih zastopnikih italsc-stvujejo plenarnemu zasedanju FZS v soboto 4. t. m. in v nedeljo 5. t. m. obakrat ob pel 14. Skupščina zaseda v veliki dvorani na Taboru.
*
Obišč'te planinsko razstavo ki jo v Času od 5. 1. do 12. 1. 1947 prireja ma Jesenicah planinska skupina FD Jože Gregorčiča. Sodelujejo najboljši planinski shkarji in fotoamaterji. Oglejte si razstavo, na kateri so pr.k&zajii usoehi in delo našega planinstva.
,	«O FZS — PBS
TD Triglav — aktiv Bežigrad Nogometni odsek. Zaradi tekm#> v nedeljo 5. t. m. b> danes ob 16. obvezen res tanek vseh nogometašev prvega in mladinskega moštva. Cetin, Urbanija, G j uro sigurno! Načelnik.
Letna skupščina FISAH-a bo v dneh od 4. do 8. januarja v Zagrebu
VREMENSKA NAPOVED za soboto 4. januarja 1947 Oblačno, nekaj manjših snežnih padavin, pozneje izboljšanje. Temperatura bo padla. V prihcdnj.h dneh bo hud mraz.
TURISTIČNO VREMENSKO POROČIJO z dne 3. januarja ob 7. uri zjutraj: Bohinj —14, jasno, 30 cm snega osreciica Velike Lašče —7. oblačno. 10 cm pršica na 15 cm p:dlage.
V ostalih turističnih krajih. za katere so bile v zadnjih dnevdh javljene snežne razmere, ee stanje vi bistven» spremenilo.
Turistično društvo Slovenije.
901, 72451, 443, 415, 73309, 511 512, 307, 74363.
Srebanje traja do 15. januarja t.L — Izžrebanih bo 31.000 dobitkov v skupni vrednosti 26,000.000 dinarjev. Izplačamo brez kakršnih koli odbitkov. Kupujte srečke Državne razredne loterije! Prihodnje žrebanje bo 2. januarja 1947,	<
DNEVNE VESTI
KOLEDAR
Sobota, 4-, januarja: Angela, Tit, Dc-hromir.
Nedelja, 5. januarja: Emilijan. Telesfor, Grozäana.
SPOMINSKI DNEVI
4, I. 1944. — Prvi kongres slovenskih kulturnih delavcev na osvobojenem slovenskem c zemlju.
4. I. 1797. (v sredo) začele izhajati iliUblansko Novize«. Urednik:	Valentin
Vodnik. Založnik: Janez Friderik Eger. 4. I. 1834. — Rojen gospodarstvenik dr. Josip Vcšnjak.
DEŽURNE LEKARNE Danes:	Lekarna Bahovec. Kongresni
trg 12; lekarna Murmayer, Sv. Petra cesta 78.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo
v Ljubljani ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Rus Mavrica.}. Mklošičerva cesta 6. tel. 21-35.
Nedeljsko dežurno zdravniško službo v Celju ima od sobote opoldne do ponedeljka do 8. zjutraj dr. Fišer J„ Kržišnik cva 2.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	LJUBLJANI Drama
Bpbota, 4. jan. ob 20: Kreft: Velika puntanja. Zaključena predstava v okviru zasedanja skupščine Fizkultume zveze Slovenije.
Nedelja. 5. jan., ob 14.30: šestakov-Sma-sek:	Veliko potovanje. Predstava za
otroke. Izven.
OB 19.30: O’Neill: Ana Christie. Izven. Opera
Sobota, 4. jan. ob 19.30: D. Švara: Veronika Deseniška. Red F.
Nedelja. 5. jan. ob 19.30: Rossini: Seviljski brivec. Izven.
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota. 4., ob 20.15: B. Nušo: Ujež. Nedelja. 5., ob 20.15: B. Nušič: Ujež. Ponedeljek, 6, ob 20.15: B. Nušič: Ujež.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE
V	MARIBORU
Sobota, 4. jan. ob 20: Wuolijoki: »žene na Niskavuoriju«. Izven.
Nedelja, 5. jan. ob 15: Gogolj: »ženitev«. Izven. Ob 20: Puccini: »Madame Butterfly«. Izven.
SPOREDI
DRŽAVNIH KINEMATOGRAFOV LJUBLJANA — UNION: Sovjetska filmska komedija "Naloga majorja Bulcčklna«, ledr.ik. Predstave ob 16.15.	18.15 in
20.15. SLOGA: Francoski film »Alibi«, tednik. Predstave ob 16.15. 13.15 in 20.15. KODELJEVO: Ameriški film Mušketirji zapada-. tednik. Predstava ob 20. KINO ŠIŠKA: Sovjetski f.im .Mi iz Kron-štata . tednik.
MARIBOR — ESPLANADE: Sovjetski film -Otok skritih zakladov«, tednik. GRAJSKI: Sovjetska filmska drama Maškarada. tednik. Predstave cb 16.15, 18.30 in 20.45.
CELJE — METROPOL: Sovjetski film Bilo je v Dombassu«, tednik. DOM: Sovjetski film 'Abajeva pesem , tedniK. KRANJ: Jugoslovanski film Nove zmage«, tednik.
PTUJ: Sovjetska film »Dva borca«, tednik.
Nujna poizvedba. V nedeljo. 29. dec.. okrog 1. ure zjutraj je privozil od S*v. Petra po levi strani ceste pred šarabonovo hišo v bližini ljubljanske bolnišnice velik luksuzni avto ter se zaletel v voz konja in voznika, ki se je vračal iz bolnišnice preti domu. Veznik in konj stä bila ranjena. voz razbit, šofer vozila, ki je bilo poškodovano na levi strani spredaj, pa jo je po trenutnem p:stanku odkuril proti Mostam, a je pustil na kraju nesreče kos odlomljenega železa. Z;fradi ugotovitve vcz.la se naprošajo vsi, ki so morebit? opazil avto z omenjeno poškedbo^ v popravilu. da javijo podatke naj bližji pu-staji Narodne milice.
Za moške zbore je izšel 'šopek zdravic« s spremljavo salonskega crkestra. klavir* ja ali harmonike. Zmogljivo za vsak zbor.
Za salonske orkestre oo dobrodošel -šopek zdravic« — devetminutni venček.
Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva .ma svoj redni občni zbor dne 5. januarja 1947 cb 9. uri dopoldn? v osnovni šoli v Srednji šiški.	18-n
Dramatski krožek terena Zgornji šent-peter igra v Mladinskem domu na Selu v soboto. 4. januarja, ob 19.30 Fodorjevo komedijo -Matura«. Predprodaja vstopnic od pol 17. ure.	_	2.1-n
Društvo upokojencev LRS v Ljubljani vabi na sestanek vsP upokojence brez razlike na star. in spol. osebne in r:d-binške za četrt Moste v torek, 7. januarja ob 1-5. uri v kmo-dvora-nii Moste-Seio. Dnevni red: pomen društva in ustanovitev podružnice. Odbor.	2C-n
Ljubljanska Napreza je priskrbela svežo perutnino, katero si lahko nabavite v vseh njenih poslovalnicah. Gosi od 50 do 70 din za kg.* kokoši, pet-el'ne in piščance cd 55 do 70 di>n za kg. race od 50 do 70 d.n za kg in purane po 65 din za kg.
Stenografijo, strojepisje in knjigovodstvo poučuje ravnatelj Legat, Maribor, Vrazova ulica 2.	12-n
FD Krim obvešča obiskovalce plesne šole v Trnovem, da se vrše plesne vaje cd 4. t. m. dalje redno vsako soboto m nedeljo cd. 19.30—23. ure zvečer. Nedeljske popoldanske plesne vaje odpadejo! Za začetnike in kdor žel: p: uka v cru-žabn_h in rare dn ih plesih, je začetek točno ob 19.30. Plesne vaje v domu na Viču se vrše v istem vrstnem redu kot doslej!	2S-n
Plesna vaja se vrši danes cb 17.30 in j utr-- kakor običajno v Dcmu sindikatov. Odbor.	.. 22-n
Plesne vaje za Bežigrascm. Pričenš: s 5. januarjem 1947 se vršijo vsako nede-deljo od 16.—20. ure v dvorani ca Stadionu redne plesne vaje. Vhcd z Vodovodne ceste. Za. izborno godbo in mali prigrizek preskrbljeno.	19-n
Knjigovodstvo, stenografija in korespondenco za. začetnike po priznano uspešni in hitri metedi do popolne izvežba-nest:. Praktično znanje z-a vsako javno ali zasebno službe. Usjpeh zajamčen. Izbra predmeta po želji. Ure dopoldne, popoldne ali zvečer p: želji. Pričet=k ta te-ctfnn. Prijave:	Specialni zaseo.*. pouk.
Domobranska 15.	25-n
Strojepisni pouk po specialni desetprstni metodi do pcpclne izvežbanosti s sp.-so v an jem raznovrstnih pisarniških del in uradnih spisov s posebnim ozirom na vzorno obliko. Stroji raznih sistemov. Priznano najboljši in najpopolnejši zasebni pouk te vrste. Prakt.čr.o znanje za vsako javno ali zasebno službo. Uspeh zajamčen! Ure dopoldne, popoldne ali zvečer. dogovorna po želji. Informacije: prijave: Specialni zasebni individualni pouk, Domobranska 15 (vodi ravnatelj Christof Drago).	23-n
Pouk enotnega knjigovodstva po novih predpisih, specialno za knjigovodje, trgovce, obrtnike, uradnike in druge interesente. Praktična uspešna metoda: Pr.meri iz resnične prakse z vsemi navodili in posebej primeri kalkulacije. Uspeh zajamčen. Ure dogovorno po želji. Pričetek ta teden. Prijave: Spec.aln.i zasebni individualni pcuk. Domobranska 15.	24-n
Koncerti
Brez dvoma bo novost za Ljubljano jutrišnji koncert Sindikalnih podružnic Radia Zagreb in Ljubljane. Na tem koncertu, ki bo v unionski dvorani v soboto zvečer ob 20.30 bodo nastopili: Zbor Rada Zagreb, ki ga dirigira Zdravko Zlatič, Tamburaški zbor Radia Zagreb, ki ga dirigira, Josip Stojanov.č, pn katerem poje Vokalni oktet, Fantje na vasi in simfe-n.čni orkester Radia Ljubljana pod vodstvom Jakova C.pci-a. Vstopnice v knjigami Glasbetne Matice.
SLUŽBENE OBJAVE
VSEM ODVETNIKOM.
BIVŠIM ODVETNIKOM IN NOTARJEM!
Sklicujem sestanek vseh odvetnikov, bivših odvetnikov in notarjev, stanujočih v Ljubljani, za 7. januar t. 1. ob
19.30	v dvorani palače Bata. IV. nadstropje. Na dnevnem redu je iporcčJo o novem zakonu o odvetništvu in razgovor o oži vot vor en ju tega zakona.
Delegat pri Odvetniški zbornici: dr. Janko Lavrič
NOV PAR POTNIŠKIH VLAKOV NA KAMNIŠKI PROGI
Od ponedeljka 6. januarja dalje vozi na progi Kamnik mestc—Ljubljana dnevno redno potniški vlak z odhodom iz Kamnika, mesta ob 8.36 in s prihodom v Ljubljane- ob 9.35 ter v obratni smeri z odhodom iz Ljubljane ob 10.20 m s prehodom v Kamnik mesto ob 11.20.
PRESKRBA
PRODAJNE CENE RIBJIH KONZERV
Prodajne cene ribjih konzerv na drobno v slani in paradižnikovi omaki so naslednje.
doza 7^/4 oz. 220 g netto 8 din,
doza 8 oz. 227 g 8 d n.
doza 15 oz. 425 g 14.50 din,
doza 16 oz. 454 g 15 din.
Ravnateljstvo Navoda DELITEV MESNIH IZDELKOV
MLO — oddelek za trgovino in preskrbo v Ljubljani obvešča potrošnike okrožnega-mesta Ljubljane, ki so upravičeni prejemati meso. da prejmejo v soboto dne 4. januarja t. 1. od 15.—19. ure mesne ;z-delke za mesec januar 1947 v sledečih količinah:
živilska nakaznica TD I im III. odrezek TD 101. Jan.. 30 dkg. SD I in III. odrezek SD	201,	Jan.,	30 dkg,	LD	I	in	III.
odrezek	301,	Jan.,	30 dkg,	Nav	I	in	lil,
odrezek	4Ö1,	Jan.,	20 dkg.	Doj	I	in	III,
odrezek	501,	Jan..	20 dkg.	OM	I	in	III,
odrezek 601. Jan.. 20 dkg.
Mesne izdelke bedo delile vse poslovalnice mestne klavnice in mesarji: Rode Franc. Rode Franc st.. Rode Ivan, Rojec Alojzij im Rodeš Štefan.
Mesarji prevzamejo mesne izdelke v soboto dne 4. januarja Pri Javorniku od 8.—14. ure.
RADIO LJUBLJANA, MARIBOR IN SLOVENSKO PRIMORJE
SPORED ZA SOBOTO
6.30 Koračnica. Dnemi spored. Iz naših časopisov. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Radijski koledar. 7.05 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjetsko zvezo. 7.20 Ruske narodne pesmi.
7.30	Napoved časa, poročila in objave. 7.45
Lahka glasba. — 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Operne fantazije. 13.00 Lahka glasba, mali oglasi, in objave. 13.15 Partizanske pesmi. 13.30 Ljudski značaj — Naše davčne ureditve. 13.50 Operetna glasba. 14.00 L.-diko glasbo izvaja Sindikalni plesnj orkester. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45—-15.00 E. Perrino: Sardinija — simfccačna pesnitev. —	18.00 Radijski
dnevnik: Dr. Božo Kobe: O ustanavljanju lokalnih gospodarskih podjetij ljudskih odborov. 18.10 P.onirjfi pojo. 18.15 Postali smo člani pionirske organizacije. 18.50 J os. Suk: Fantazija za viclino in orkester. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Pogovor s poslušalci. 20.15 Kcmeme skladbe L. M. Škerjanca. Izvajajo: K. Bürger, J. Gregorc, S. Zalokar in. H. Pcrtograndi.
20.30	Pester glasbeni spored. 22.00 Prems vesti Zvezne postaje iz Beograda 22.15 do 24.00 Plesna glasba do polnoči.
\ Sporočilo
Obveščamo vse prevzem-I nike, da zaradi inventure ne t bomo dobavljali blaga takoj I prve dni v januarju.
! Stranke bodo dobile pi-j smeno obvestilo o višini kon-j tingenta in začetku dobav-I ljanja blaga.
Prevzemniki naj torej ne i prihajajo po blago, predno i ne prejmejo obvestilo.	*
j USTEKS j
: LJUBLJANA — MARIBOR ♦
OBJAVA
V smislu čl. 39 Zveznega zakena o ljudskih odborih sklicuje Izvršni odbor za okraj Kamnik V. zasedanje Okrajnega LO. Zasedanje bo dne 5. januarja 1947 ob
9.	uri dopoldne v telovadnici nove šole v Kamniku.
Uvodni del zasedanja:
1.	Otvoritev in pozdrav gostov.
2.	Volitev verifikacijske kemisije in poročilo komisije.
3.	Volitev dveh overovateljev zapisnika.
4.	Izvolitev delovnega predsedstva.
5.	čitanje in odobritev dnevnega reda.
Dnevni red zasedanja:
1.	Politični referat okrajnega poslanca.
2.	Diskusija.
3.	čitanje zapisnika in pregled sklepov IV. zasedanja OLO.
4.	Poročilo Izvršilnega cdbora:
a)	poročilo predsednika.
b)	poročilo gospodarskega poverjenika.
5.	Diskuečja na poročila, sklepanje o predlogih ter odobritev zapisnika.
6.	Referat o načrtnem gospodarstvu, zadružništvu im o dejavnosti KLO.
7.	D.skusija.
8.	Poročilo predsednika okrajnega sodišča — diskusija k pore čilu.
9.	Zamenjava sodn • kov-prisednikov in nadomestne volitve.
10.	Izprememba okrajnega IO in dopolnilne volitve.
11.	Pregled predlogov in sklepov.
12.	Slučajnosti in zaključek.
DANE S VS I NA
Plesni večer
OB 20. URI
V DOM LJUBE ŠERCERJA
V SPODNJI ŠIŠKI BUFEF	JAZZ
\M&£Ca$£aSi
SLUŽBO ISĆEJO
STAREJŠE KMEČKO DEKLE, vajeno kmečke kuhe. išče službo. Gre tudi za postrežnico. Pismene ponudbo pod Ljubljana: na ogl. odd. SP.	182-1
STROKOVNJAK SOCIALNEGA ZAVAROVANJA. znanje italijanskega in nemškega jezika, išče par ur dnevno zaposlitve. Ponudbe pod »Pomoč« na ogl. odd. SP.	178-1
MLAJŠA PISARNIŠKA MOČ z znanjem slovenske in nemške stenografije m strojepisja ter nekaj prakse, išče namestitve kjerkoli. Naslov v ogl. oddel. SP.	17 7-1
ABITURIENTKA s privatnim • tečajem poenotenega knjigovodstva in strojepisja, z lastnim pisalnim strojem, želi iti v prakso, tudi brezplačno. Cenjene ponudbe ma ogl. oddelek SP pod ^Inteligentna«.	20C-1
SODARSKI POMOČNIK išče zaposl tve kjer koli. najraje z vso oskrbo. Ponudoe poslati na prodajalno časopisov Sevnica ob Savi.	220-1
DIJAKINJA I. razreda srednje šele v Ljubljani želi dopoldansko zaposlitev v pisarni. Naslov v ogl. odd. SP. 257-1
SLUŽBO DOBE
»NAFROZA» ŠMARTNO POD ŠMARTNO GORO potrebuje poslovodjo ali posio-vodkimja za poslovalnico v Mednem. Oglasite se takoj, nastop takoj. 181-2 ZDRAVO PEKI /E iščem k dveletni dekl.ci za dopoldan. Naslov v ogL oddelku SP.	176-2
BRIVSKO-FRIZERSKA POMOČNICA debi stalno mesto. Predpogoj, dobra v moški stroki. Nastop z 10. januarjem 1947. Naslov v ogl. cdd. SP.	133-2
FRIZERKO, zmožno ženske in moške stroke, sprejmem takoj ali po dogovoru. Serafimovič. Zagorje ob Savi. 79-2 KNJIGOVODJA-KINJO iščemo. Plača dobra. nastop službe takoj ali v januarju 1947. Ponudbe poslati na Naproza Stra-ža-Toplice, Dolenjsko.	28.664-2
MIZARSKEGA POMOČNIKA sprejmem. Hrana in stanovanje lahko v hiši. Jamšek Robert, mizarstvo. Guštanj. 77-2 STROJNEGA KLJUČAVNIČARJA z znanjem kovaških in elektromonteirskih del, z večletno prakso, sprejme takoj opekarna I. Zabret, Bobovk pri Kranju.	145-2
IŠČEM DEKLE k družini z majhnim otrokom. Naslov v ogl. odd. SP.	172-2
SLUŽKINJO, mlajšo, pridno, pošteno in snažno, za vsa hišna dela. ki zna po možnosti nekaj kuhe, potrebuje »Dom na Krvavcu«. Nastop takoj. Pismene ponudbe (če möge če osebno) na Dom na Krvavcu. Cerklje pri Kranju. 206-2 TRI TRGOVSKE POMOČNIKE, proste vojaške službe, verzirane v mešani stroki (železninarja, manufakturista in špecerista), sprejmemo. »Naproza«. r. z. z o. j., Apače.	221-2
HIŠNO POMOČNIC O, vajeno kuhe, zdravo, staro 35 do 45 let, sprejme takoj dvočlanska družina na deželi. Ponudbe poslati na ogl. odd. SP ped »Pomočnica«.	"	216-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pridno in pošteno, k majhni družini potrebujem. Naslov v. ogl. odd. SP.	237-2
GOSPODINJSKO POMOČNICO, pošteno in redno, sprejmem k dvema osebama v dobro službo. Naslov v ogl. oddelku SP.	229-z
GOSPODINJSKA POMOĆNICA se išče s. tričlanski družini. Naslov v ogl. odd. SP	249-2
POSTREŽNICO IŠČEM, vsakodnevno cd 7. do 9. ure za takoj. Marija Faninger, Nov; trg l£t.	242-2
ZASLUŽEK
DELO ZA STROJ sprejmem da dom. Naslov v ogl. odd. SPP.	194-4
VOLNO SPREJMEMO V PREJO. ŠekuTn Pod lirib*m 60, šiška.	235-4
Danes je oglasni oddelek odprt za stranke samo do 12. ure
INŠTRUKTORICA k dečku za I. gimnazijo, ki bi mu pomagala tudi pri klavirju se išče. Ponudbe pod značko -Deček I. gimn.« na ogl. odd. SP. 2*13-4
PRODAM
KROŽNO ŽAGO, ročne suni in vozove prodam. Terlep Matija, Jernejeva št. 9.	180-5
FINO. BLAGO ZA KAPNE prodam. Fo-nudbe na oglasni oddelek SP pod -4.50 m«.	28.8CC-5
STAJICE IN OtROŠKE POSTELJE pocen; preda Krže. pohištvo. Tyrseva cesta št. 47b.	28.833-5
BRIVSKO OPREMO z ogledalom predam.
Naslov v ogl odd. SP.	82-5
GARNITURO ZA JEDILNICO: miza. dva fotelja, šest stolov, ugodno proda trgovina Umetnost«. Kolodvorska 30.	91-5
DVA VOZA, zapravljivček in tovorni vez. oba nova prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	174-5
SMUČI, kompletne. 185 cm višine, prodam. Naslov v ogl. odd. SP. 196-5 MOŠKI ZIMSKI PLAŠČ, r.iav. predvojno blago double prodam. Naslov v ogl. SP.	187-0
OTROŠKO POSTELJO, novo, lepo belo, prodam. Nasi:v v ogl. odd. SP. 184-5 PRODAM: otroški in ženski plašč, gum-predpasnik. ženske in moške čevlje, jahalne hlače, ogledalo, dve šipd, dve sliki. Ogled v nedeljo. Naslov v ogl. odd. SP.	183-5
MOŠKA ČRNA SUKNJA, skoraj nova, naprodaj. šelenburgova štev. 6/1, vrata 15.	205-5
ŠIVALNI STROJ naprodaj. Naslov v ogl.
odd. SP.	203-5
BLAGO ZA MOŠKO SUKNJO prodam.
Sv. Petra cesta 19, frizer.	202-5
FIN PISALNI STROJ ugedno prodam. Soteska 8. Ljubljana.	222-5
LEPE VEZANE NEMŠKE KNJIGE. 300 komadov samih romanov, preda Josip Hočevar. Radovljica.	218-5
LEP GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam. Ogled od 8.—10. ure. Jegličeva ul. 1/1. Petrič.	217-5
WESTERMANNS-MONATSHEFTE, dve novi. krasno ilustrirani knjig:, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	215-5
SREBRNO URO a dvojnim pokrovom, gojzerje št. 39 in usnjene dokolenke prodam. Idrijska 3.	214-5
ČRNE SALONARJE št. 39—40 prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	210-5
ORIGINALEN JAPONSKI SERVIS predam. Mestni trg 6/1.	207-5
SESALNIK ZA PRAH. znamke »Voraks« poceni prodam. Ogled samo dopoldne. Naslov v ogl. odd. SP.	239-:
ŠIVALNI STROJ, pogrezljiv, prvovrstno ohranjen, predam. Falato, CigLerjeva ul. 13. Ljubljana.	228-5
ŽELEZNO PEČ, jahalno sedlo, lahek komat prodam. Poljanska cesta 9, priti, levo.	254-5
KRATKO ČRNO SUKNJO, dobro ohranjeno. prodam. Martin Marjan, Beethovnova ul. 15.	251-d
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK prodam.
Sv. Petra cesta 47, črtalič.	248-5
JEDILNICO, moderno, malo rabljeno, iz palisandra.. trd les. stoli tapecirani z usnjem, prodam. Ogleda se lahko tri Ivanu Tajdina, Laško lil. Informacije pri ing. Homan. Gajeva 6/V.	247-5
KUHINJSKA OPREMA NAPRODAJ za 2500 din. Zaloška cesta 51/1.	246-5
STROJ ZA CEMENTNO STREŠNO OPEKO prodam ali menjam za protivrednost. Rotar, Črnuče 36.	24i-o
KUPIM
DOBER ŠIVALNI STROJ kupim. Ponuditi takoj. Barbara Svetel, Vidovdanska 3. klet.	V 230-0
KOLO, MOŠKO IN ŽENSKO, tudi brez gum ali samo okvir kupim. Ponudbe na ogl. cdd. SP pod -Kolo.	232-6
V KOMISIJSKU PRODAJO SPREJMEM vsakovrstna, samo dobro ohranjena oblačila Josip Roilna Ljubljana Aleksandrova št 3.	S. P 906
DOBRO OHRANJENO MOTORNO KOLO, najraje BMW, kupim. Ponudbe p: d 200—500 cm3« na ogl. odd. ŠP. 179-6 SKOBELNI IN REZKALNI STROJ za železo samo v dobrem stanju kupi takc-j opekama L Zabret, Bobovk pri Kranju.	146-6
ELEKTROMOTORJE 25—30 in 50—65 ks z normalnimi ali nizkimi obrati kupi take j opekarna I. Zabret. Bobovk pri Kranju.	147-6
CENTRIFUGO kupimo za eca 100 kg. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Tekstilna«.	226-6
DOBRO BLAGO za moško obliko kupim.
Svetič Gerbičeva 7.	255-6
KUPUJEM PISALNE IN RAČUNSKE STROJE. Javiti v soboto, 4. jan. 1947 od 14.—16. pcroldne. Tel. 24-84.	193-6
BLAGO ZA MOŠKO OBLEKO, 3 m, svetlejše, kupim. Ponudbe na ogl. cdd. SP pod »Boljša kvaliteta«.	204-6
OTROŠKE GOJZERICE št. 28—29 kupim ali menjam za nove št. 26. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Gojzerice 29«.	201-6
BELO USNJE za otroške čeveljčke in stekleno nočno posodo kupim. Naslov pustiti v ogl. odd. SP pod »Rabim«. 199-S SKORAJ NOVO SPALNICO, moderno, dobro ohranjeno, z dvema posteljama, po možnosti iz orehove korenine, kupim. Ponudbe na ogl. odd. SP pod »Spalnica«.	*	24C-6
Po dolgi in mučni bedezni nas je v cvetu mladosti zax vedno zapustil naš nad vse ljubljeni sin
Ivan Lavka
torbarski pomočnik
Pogreb dragega nepozabnega pokojnika bo v soboto 4. t. m. ob 3. popoldne iz žalostne hiše Lavkotove na pokopališče v Šmarje.
Škofljica, 3. januarja 1947.
žalujoča starši: IVAN in MARIJA; brata LADO in JO3E ter ostalo sorodstvo
KAMENJAM
ZA DOBER PIANINO ali kratek klavir dam orehovo sobno kredenco (barok) z marmornato ploščo, moško kolo v prav dobrem stanju, frigidaire ;n sedečo kopalno 'banjo, eventualno doplačam. Ponudbe ca ogl. odd. SP pod značko >Na-nos«.	164-7
RADIO, nemške znamke, dobro ohranjen, močan glasj, predam. Celovška cesta odd. SP pod : Zamenjava«.	81-7
NEPREMIČNINE
VILO IN VISOKOPRITLIČNO HIŠO ku-
jpim v Ljubljani, eventualno tudi na deželi. Realitetna pisarna Zajec Andrej. Ljubljana. Tavčarjeva 10.	84-8
ETAŽNO STANOVANJE v Ljubljani kupim. Realtetna pisarna Zajec Andrej. Tavčarjeva 10.	85-8
ENODRUŽINSKO HIŠICO ali weekend, bližina Bled. Lesce. Radovljica, kupim. Plačam takoj. Ponudbe na ogl. odd! SP pod Hitra kupčija, januar«.	197-8
MANJŠE POSESTVO za eno do dve kravi, okolica Celje. Vojnik. Dobrna. Laško kupim. Lahko tudi s prevžitkom. Ponudbe na ogl. cdd. SP pod »Posestvo«.	238-a
V NAJEM
LOKAL NA PROMETNEM KRAJU takoj oddam. Naslov v ogl. odd. SP. 189-9 SKLADIŠČE SE ODDA na periferiji mesta. Naslov v ogl. cdd. SP.	225-9
BAZNO
PROSIM DOBRO POZNANO GOSPO, da
plača čeveljčke št. 27 v trgovini na Sv. Petra cesti. V nasprotnem primeru se bo postopalo uradnim potom. 110-14 IZGUBILA ŠEM 28. decembra rumeno ovratno ruto z rjavimi progami od tro-mestovja do Poljanske ceste. Prosim najditelja, da jo vrn^ na ogl. oddeleK SP.	195-14
IZGUBILA SEM 24. decembra rjavo desno rokavico v tramvaju. Najditelja naprošam. da mi jo vrne. Stojanovič. Malgajeva 2/II.	192-14
AKTOVKO Z LISTINAMI in računi sem izgubil. Najditelja prosim, da jo vrne pr' Jančar, Miklošičeva 4. Dobi nagrado!	188-14
IZGUBLJENA JE BILA ženska rjava krznena kučma in simpsonka z resami. Prosim poštenega najditelja, naj proti nagradi vrne. Naslov v ogl.' oddelku SP.	136-14
GUSTL COLJA, vrni posojene stvari;
Fani.	185-14
AKTOVKA, rjava s strganim ročajem, pozabljena v nedeljo, 22. dec., zjutraj na Jesenicah v vagonu Schwarzach—Beograd. Ker so knjige in fot:grafije v njej za lastnika zelo važne, naj jo najditelj vrne proti nagradi 1000 din v Ljubljani. Masarykova 58/1.	198-14
POŠTENEGA POTNIKA, ki je pobral aktovko z dokumenti in drobnarijami pozabljeno v dolenjskem vlaku prot Sv. Lovrencu, naprošam, da jo vrne na naslov:	Mesarko Jože, čatežka gora.
p. Velika Loka.	223-14
Vabilo
ff&dno skupščino
Nabavne in prodajne zadruge z o. j.
Ribnica,
ki se bo vršila v nedeljo 26. januarja 1947 ob 9. uri dopoldne v Mladinskem domu v Ribnici s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	Otvoritev.
2.	Volitev zapisnikarja, dveh overovateljev in verifikacijske komisije.
3.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora o poslovanju zadruge,
4.	Pritožbe in predlogi.
5.	Podelitev razrešnice upravnemu in nadzornemu odboru.
6.	Volitev tretjine upravnega odbora, nadzornega odbora in delegatov.
7.	Slučajnosti.
Dotrpela je moja ljuba žena
Matija Kresal
roj. KLEMENC
Pogreb bo 5. januarja 1947 ob 2.30 iz kapele sv. Jožefa z žal.
Ljubljana, 3. januarja 1947.
žalujoči mož, starši, sestre, bratje in ostalo sorodstvo
+
Zapustil nas je v 83. letu starosti naš dobri oče, stari' oče
Jakob Grohar
rudarski upokojenec
Pogreb pokojnega bo v soboto 4. januarja 1947 ob 15.30 iz hiše žalosti na pokopališče v Zagorju.
Zagorje ob Savi, 3. jan. 1946. žalujoči otroci:
IDA, IRMA, ANA, VIKA JOŽE, VALČI
★

Dotrpela je zemeljsko življenje in odšla danes k Vsemogočnemu v 84. letu starosti naša nepozabna, ljuba, zlata mama, stara mama, teta in tašča
KUGOVNIK MARJETA
posestnica
Pogreb drage mame bo v nedeljo 5. januarja 1947 iz hiše žalosti, Zaloška cesta 26, k Božjemu grobu v štepanjo vas.
Maša zadušnica bo 10. januarja 1947 ob 8. zjutraj v svetišču sv. Terezije na Kodeljevem.
Ljubljana, 3. januarja 1947.
Globoko žalujoča sinova JANKO in LOJZE z rodbinama ter ostalo sorodstvo
Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža in očeta
Franja Mađića
se najčskreneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, poklonili cvetje v slovo in spremili našega nepozabnega očeta na njegovi zadnji poti.
Ljubljana, 3. januarja 1947. ŽALUJOČI OSTALI
V NEDELJO 5. JANUARJA L. 1947. BOSTA. PREPELJANA TOVARIŠA V BORBI LN SMRTI
Jüie Moikün
IN
¥111 Pečnik
Z MESTA PRI KRŠKEM, KJER STA 8. APRILA 1945 ŽRTVOVALA SVOJI ŽIVLJENJI ZA SVOBODO, NA POKOPALIŠČE V RAJHEN-BURG.
DOLNJI LESKOVEC,
3. JANUARJA 1947.
ŽALUJOČI. A PONOSNI RODBINI:
MOŠKON — PEČNIK
Vanda Vasilevskaja:	21
%asu&n$enasemifa
Kmetje so dobili po pet in. dvajset mor go v nerodovitne zemlje
—	varljivo premoženje, lažno bogastvo. Nič čudnega, če so se dali zapeljati tem morgom. Pet in dvajset — ko so sedeli na enem, dveh, treh, ko se jim niti sanjalo ni, da bi jih lahko imeli toliko. Res, da je bil pesek. Toda lahko ga pognojiš, obdelaš, prisiliš, da zrase na njem zelen klas, da zacvete belorožnata ajda, da se raz-rasejo grmiči krompirja, zašelesti gosto proso. Tu je bila zemlja povsod enaka, vendar je Ostrženj plaval v bogastvu, in tudi tukaj, v Kalinah, je živela gospoda veselo, bučno, razkošno, dokler zapuščeno gospodarstvo ni začelo propadati.
»Če si je graščak znal pomagati na tej zemlji, si bom znal tudi jaz,« je mislil kmet.
Tisti, ki so imeli kake prihranke, so se z večjim uspehom borili z zemljo. Toda parcelacija je zavedla tudi vaško beračijo in graščinske hlapce. Zanje je goli pesek bil goli pesek — in je rodil samo pesek. In novoselci so žalovali ža prejšnjim enim, dvema, tremi morgi bolj plodne zemlje bliže vasi, ki je bila vse prepojena s preperelim lesom, polita z gnojem, pognojena s pepelom, odpadki
—	z vsem, kar spremlja človeka in kar po njegovi volji ali pa brez nje koristi zemlji.
Kmetje so se brezupno, zaman bodli s peskom. Nerodovitni pesek je vpijal sile, življenje, kri, toda ostal je nespremenljiv, nerodoviten. Matusovka se je na trm bogastvu posušila ko trska
—	nesrečna gospodinja na pet in dvajsetih morgih. Leto je minevalo za letom. Že je bilo blizu tistih štirideset let, ki so se v začetku zdela take daleč kaker kristalna gora v pravljici.
Prej so gospodarili na rrvorgn. trda bdi so samostojni. Zdaj pa
niso imeli ničesar. Govorilo se je, da bo banka vzela zemljo, ker novoselci ne le da. niso plačali obrokov, temveč se niso mogli izmotati niti iz obresti. Govoricam so in niso verjeli, toda vse je bilo mogoče. Pravice novoselcev niso bile trdne, goli pesek pa kakor da se je norčeval iz vsakega truda, iz vsakega napora.
Končno je Matus popolnoma klonil. Nič več se mu ni ljubilo. Kaj bi se gnal? Pesek požre vse.
Tedaj pa se je v Matusovki nepričakovano prebudila energija. Od prodaje jajc in masla si je prihranila nekaj denarja, se odpravila na semenj v mesto in pripeljala prašička— majhnega, suhega, toda polagoma se je začel debeliti. Matusovka je vneto skrbela zanj. Komaj se je zdanilo, je stekla k reki in do opoldneva brskala po ledeni vodi, z nohti izkopavala z dna polže prašičku za hrano.
Polžki so strašno smrdeli in Matusu se je dvigovalo, kadar so se kuhali, toda prašičku so koristili. Prodali so ga, kupili drugega, nabralo se je denarja in Matusovka se je krepko oprijela svinjereje. Matus je moral priznati, da bi bil poginil z otrokom vred na svojih pet in dvajsetih morgih, če bi ne bilo svinj. Zdaj mu je bilo žal, da je takrat, ko so se selili, prodal mrežo in ribolovni pribor — vsekakor bi tudi od prodaje rib kaj odpadlo. Toda tedaj se mu je zdelo, da je eno — sedeti na dveh morgih in čisto drugo — na pet in dvajsetih. Kaj bi . z ribolovom, kadar lahko postaneš poljedelec. Samostojen gospodar. Troda naj redi berače.
Kako prav bi mu zdaj prišel ribolovni pribor! Težko pa je bilo kupiti novega. Prav tako težko je bilo kupiti čoln, čeprav so bili še nekam poceni, posebno če se je kdo, ki si je nabavil novega, hotel znebiti starega.
Poleg tega pa je Matusa včasih kar vleklo na reko — toliko let ga je živela. Voda je bila bolj usmlijena kakor zemlja. Ni je bilo treba obdelovati, niti gnojiti, skrbeti zanjo in sejati. Ribe so se množile v vodi, rasle same, brez človeške pomoči, čeprav, po pravici
povedano, jih je bilo vedno manj. Zdaj že nisi več ujel take ščuke ali jegulje kakor prej, ko si včasih vrgel mrežo in pripeljal k bregu skoraj poln čoln. Toda vseeno jih je še bilo in vas je živela od njih.
On pa se je zaril ves v zemljo — ne v zemljo, temveč v goli, nerodovitni pesek.
Matus je z nogo globoko brcnil grudo, ki je ležala ob robu polja, in počasi odšel proti domu. Ni.se mu dalo vračati se k babjemu oštevanju, k solzavim očitkom, čeprav v njih ni bilo nič čudnega — človek ni kamen, težko se je zadrževati, kadar prihaja nova nesreča. Nesreča pa je bila neprepričljivo gotova, Žena se je še lahko varala z upanjem, Matus pa ni več dvomil. Svinje niso žrle že tretji dan. Matusovka je z zastajajočim srcem na petah sedela v hlevu in jih gledala. Obe svinji sta ležali na boku, debeli, rejeni in z ugašajočimi očmi blodili po hlevu.
»Mogoče bi mleko pomagalo ...« je mrko rekel Matus, ki je za minuto prenehal sekati drva.
»Pa reš...«
• Žena se je zamislila. Potem se je odločno odtrgala z mesta: »K županji bom stopila. Kadar bo plela lan, jim bom vrnila z delom.«	4
Kmalu se je vrnila z mlekom v vrču.
»Dala je. Kakršna koli je že, pa je le boljša ko drugi.«
»Saj ti ni dala zastonj, z delom boš vrnila,« je zamomljal Matus.
»Seveda z delom! Prijazna pa je le, ne tako kot drugi.«
Matusovka se je vrtela okoli svinj. Mleko je nalila v črepinjo razbite sklede. Prišel je zaspani Vladek. Vtaknil je prst v usta in začudeno gledal.
»Kaj je to — mleko?«
»Ne vrti se mi med nogami! Mleko je za svinje, razumeš! Svinje nočejo jesti.«
Rokopise sprejema uredrjjštwo »Slovenskega poročevalca»!, Ljaötjana, Kara^jova «Usa ££.	If sSea tReÄsäfcva te oprave St. 32.-22	31-26. ^ Tiskarna »Slovanskega poročevalca«. ■£. Glavni urednik Dev M o dtc