LETO XXII. — številka 75
Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka in Tržič. - Izdaja C P Gorenjski tisk Kranj. — Glavni urednik Igor Janhar — Odgovorni urednik Albin Učakar
GLASILO  SOCIALIST I CF
KRANJ,   sreda,   1.10. 1969
Cena 50 par
List uhaja od oktobra 1947 kot tednik. Jd 1. ianuarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. 3d !. 'anuaria 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
ZVEZE
DELOVNEG A  LJUDSTVA  ZA GORENJSKO
Tuberkuloza je še nevarna
Zadnja leta v razvitejših deželah in tudi pri nas obo-vanje in smrtnost upadata. V zadnjih devetih letih le padec na novo odkritih bolnikov okrog 50 %. Ta Padec je uspeh medicinskih dejavnosti kakor tudi dviga standarda. Od medicinskih ukrepov je vsekakor naj-v tak!«* °0vezno zdravljenje na novo odkritih bolnikov nih°      -C'" ^atmJ*a leta imamo na voljo vse več uspeš-izv fdravil 23 to bolezen. Vseh teh ukrepov ne bi mogli vajati, če bi bilo odkrivanje na novo obolelih bolni-v Prepuščeno samo sebi, aH bolje rečeno, brez dobro ganizirane  službe.  Zdravstvena  prosvetljenost, kot «en činitelj v odkrivanju tuberkuloznih bolnikov, je lje mar»«katerega bolnika pripeljala k zdravniku. Nada-vanli     vne organizacije, ki skrbijo za redno na d zoro-k| Je 2dravja svojih zaposlenih in občinska skupščina, omogoča občasne fluorografske akcije kot sredstvo utiranje tuberkuloze. rj«^azen zgoraj omenjenih ukrepov ne smemo zanema-p   °rganizaclje zdravstvene službe, ki prek svojih služb nh\V odkriva in končno zdravi tuberkulozne bol-
najv ?dravstve"a služba pa ima še eno posebnost, ki je blst to Je preprečevanje bolezni. Tako se v
to .Vu P^Prečuje začetek bolezni z rojstvom otroka, in ša k      We b°rbe proti tej bolezni, kakor tudi kasnej-ypx ontrola prebivalstva, predvsem tistih skupin, ki so »Postavljene infekciji.
Prede,ik0 V,0g° V teJ borbi vsekakor '»ra Rdečl križ' kl »ri VS€m 1 materialno podporo potrebnim bolnikom ""speva k hitrejšemu zdravljenju.
ra,*110 zg°raj omenjenim dejstvom odkrivamo in mo-Ker 2dravul 'etno okrog 60 na novo odkritih ljudi. *dr ii"10' da je zdravi jen je dolgotrajen proces, kajti Pred d i"'* tra'a pr,b,,žno ,eto in P0'- smo *e zmeraj je ld el*tvom, da Je tuberkuloza problem. Ta problem teta V,Vstven' socialen in ekonomski. Zdravstven zaradi i oboi i VCni° da "° bi,e Poprečno štiri osebe v stiku c'alenC|T °Seo° m so potrebne posebne pozornosti; so-dardo 80 l*00***0^ prizadeti ljudje z nižjim stan stane1"'-111 ckon°mski, ker zdravljenje enega bolnika Približno 30.000 novih dinarjev.
<ahtev'i''1'00 naDorov In ukrepov ter sodelovanja bo seči r      b°rba proti tuberkulozi, če bomo hoteli do-Cl raven drugih držav.
dr. Gorazd Zavrnlk
Seminar slovenistov končan
Podpisana pogodba o združitvi
LJUBLJANA 30. septembra
— Danes dopoldne, na slovesnosti v prostorih Gospodarske zbornice SRS, so direktorji  treh naših železarn
— Jesenice, Ravne in Štore
— podpisali ustanovno pogodbo Združenega podjetja slovenskih železarn. O pomembnosti tega dogodka sta spregovorila Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije, in Gregor Klančnik, direktor železarne Ravne. Slednji je poudaril, da združitev predstavlja pomembno prelomnico v razvoju vseh treh industrijskih gigantov ki lahko služi za vzor drugim gospodarskim organizacijam. »Skok naprej to ravno ni, je pa prav gotovo velik korak,« je končal tov. Klančnik.
O nuklearni medicini
V torek, 30. septembra, se je na Bledu zabelo deveto jugoslovansko posvetovanje o nuklearni medicini. Strokovnjaki bodo obravnavali probleme diagnostike in zdravljenj* bolezni z izotopi. Posvet je pripravila ljubljanska  Interna klinika.
KRANJ
CENJENI POTROŠNIKI!
ZA   VAS   SMO PRIPRAVILI od 1.—31. oktobra POSEBNO REKLAMNO PRODAJO
»JESEN V KOKRI« Z NAGRADNIM ŽREBANJEM
100
denarnih priznanic
podjetja Kokra za nakup blaga v vseh naših prodajalnah — v vrednosti 30.000 \ din in
300
praktičnih daril
proizvajalcev ter druga presenečenja
Vsak nakup prek 50.00 \ din bo žreban 8., 15. in 22. oktobra ter 3. novembra 1969 Rezultati žrebanja bodo objavljeni ob vsakem žrebanju v časopisih GLAS, Kmečki glas In v vseh naših prodajalnah
POTROŠNIKI!
Za jesen smo vam pripravili bogato izbiro blaga po konkurenčnih cenah in ugodnih kreditnih pogojih
OBIŠČITE PRODAJALNE KOKRE
Cestni odsek v Mostah odprt
.    __  j-.i___™      nr,   orradbeno   podjetje Sai
2 ekskurzijo 50 s' ogledal
med katero
m(.n. rojstno hišo si-
lo-
grudu in Tavčarjev dom     se j
ter    prisostvovali    odkrit fu
»pomintfke  plošče pbatelj« Cvetku Golai ju na Ooetečem, minulo nedeljo, 28. sep-
tembra,     končal indnevmi
V soboto dopoldne so odprli nov cestni odsek in mostove v Mostah pri Žirovnici. Otvoritve so se udeležili pred Stavnikj jeseniške in radov ljiškc občinske skupščine, republiških organov, izvajalci m drugi V krajšem govoru je predsednik jeseniške občinske skupščine Ob tej priliki dejal, da se občani jeseni
ške občine oziroma tega dela Gorenjske   zavedajo, kakšen
pomen ima danes dobra cestna povezava za turizem in gospodarstvo nasploh. Omenil je, da sicer ne smemo biti nestrpni, vendar pa bi se za ureditev nekaterih tovrstnih vprašanj na Gorenjskem morali resneje zavzeti.
Pri gradnji cestnega odseka in mostov v Mostah pri Žirovnici je s precejšnjim zneskom sodelovala tudi jeseniška občina, jeseniško sploš-
jat • ••it t***
VSAKOMUR prija KAVA ŠPECERIJA
Strokovni   seminar Slavističnega društva SRS. Zboru, ki je  bil   v  Kranju, gorenjski metropoli,   so prisostvovali mnogi  znaiiii   jczikos'ovei im slovenisti.  Razpravljali  so O posebnostih pesniške zapuščina. Simona Jenka, o sodobnem slovenskem jezikoslovju in o naši  literarni zgodovini  ter  se nazadnje seznanili z utripom kulturnega življenja v  mestu. 27. septembra ju Slavistično društvo imelo tudi izredni občni zbor, na katerem   so  njegovi člani sprejeli posebno resolucijo o dvojezičnem šol tvu v Prek-murju — le-to bodo posredovali republiški skupščini —
in izvolili movoga predsedni ka di uštva. -Ig
no gradbeno podjetje Sava pa je pri vseh delih sodelovalo kar s 53 odstotki. Gradnja se je začela 1. novembra lani, vrednost vseh del pa znaša 415 milijonov starih dinarjev. Cestni odsek je dolg 1703 metre, viadukt Završnica pa 141 metrov.
Ob 10. urj dopoldne je nov cestni odsek odprl član republiškega i/vršnega sveta tovariš Boris Vadnjal, ki je ob tej priliki dejal, da je Gorenjska magistrala že danes ena najpomembnejših   v slovenskem  cestnem  križu Rekel je, da prav zato že nekaj let na (loienjski magistrali potekajo razna obnovitvena dela. Potem pa je ugotovil, da se bo   morala   vsa slovenska gradbena   operativa kmalu resno pripraviti na gradnjo teste Vrhnika—Postojna.
Na otvoritvi so tudi ugotovili, da so vsi izvajalci, ki so sodelovali pri gradnji tega cestnega odseka in 141 metrov dolgega viadukta, v okviru podjetja Gipos hkrati uspešno prestali preskušnjo za delovno nalogo pri gradnji oe-ste Vrhnika—Postojna.
A. /-
Proslava v Radovni pod dežniki
»Kakšno pa je bilo vreme dvajsetega septembra 1944. leta?« sem povprašal Klemenč-kovo Roziko na proslavi, ko sva skupno z drugimi ude-ženci proslave zaman zrla skozi meglo proti nebu in iskala sonca. »Bilo je megleno kot danes,« je odgovorila Rozika, »le da ni bilo dežja.«
V nedeljo je bila dolina Radov ne zavita v gosto meglo, ki je preživele vaščane in očividce spominjala na dim po/gani h domačij, skozi meglo pa so rahle kaplje dežja kot solze vpijočih žrtev močile požgane ostanke ruševin.
Gorenjska se je dostojno poklonila žrtvam po gapst Radovne. Prek 200 osebnih avtomobilov, več avtobusov, domačinov in mladine, ki je v okviru partizanskega pohoda peš prišla v Radovno, je je očiten dokaz, da Radovna nikoli ne bo pozabljena.
Pavel Lotrič, sekretar občinske konference Z K Jesenice je pred zbrano množico obudil spomine na september 1944. leta. Šolska mladina iz Radovljice In Gori j pa je z Izbranimi verzi in citati oživela spomine na vse družine, na vse žrtve požgane Radovne. Gorjanska godba in pevski zbor »A. Linharta Iz Radovljice pa sta   poživila  vestno priprav-
ljen in lepo izpeljan program. Predstavniki občinskih odborov ZZB NOV Jesenice in Radovljice pa so položili vence na grobišča žrtev na pokopališču v Gorjah in ob spominskem obeležju v Ra-
dovni.
žal so se ljudje po proslavi zaradi dežja kmalu razkropili in so tako odpadla napovedana tovariška srečanja borcev in aktivistov.
J. Vidic
V poročilu za sejo Izvršnega odbora republiške konference socialistične zveze, ki so razpravljali o problematiki lokalne radiofuzne mreže v Sloveniji, je bilo zapisano tudi to:
»Gledano s sedanjih izhodišč je treba opozoriti predvsem na naslednje. Primer Slovenije z 1,700.000 prebivalcev in 16 radijskimi programi je že danes edinstven v Evropi in pomeni že danes izrazito programsko in finančno ncracionalnost. Dalje. Očitno je prisoten stihijski dejavnik, da imamo pretirano razvito mrežo radijskih programov ob zelo nerazviti časopisni dejavnosti. To pa kaže na precenjevanje radia kot sredstva obveščanja na eni strani in podcenjevanja tiska, še posebej lokalnega tiska na drugi. ZnačHno za Slovenijo je, da beležimo visok porast lokalnih radijskih programov hkrati z ukinjanjem lokalnih listov . . .«
Torej bi bilo priporočljivo, da na eni prihodnjih sej Izvršni odbor republiške konference socialistične zveze prouči tudi materialni položaj lokalnih časopisov, ne pa da bi se ustavljali ob ugotovitvi, da so nekatera glasila »olxinska trobila«. J. V.
P9M
25-letnica požiga vasi Gozd
V nedeljo, 4. oktobra, ob 11. url dopoldne bo v znani partizanski   vasi   Gozd pri
Nenavadna
praksa
Pretekli teden je skupnost študentov Ljubljane In Maribora (Izvršna odbora) zaprosila za razgovor predstavnike kranj ske občinske skupščine In temeljne izobraževalne skupnosti Kranj. V Kranju so poslano gradivo skrbno preučili, oddelek za občo upravo in družbene službe občinske skupščine pa je za predvideni sestanek pripravil tudi posehio gradivo — pregled  oblik  in pomoči
dijakom in študentom. Dogovorjeno je bilo, da bo ta sestanek v torek, 30. septembra, ob 11. uri. Predlagatelji so se strinjali. Ob napovedani uri predstavnikov iz Ljubljane ni bilo. Vzrok. Ne po znamo ga. Zgodba pa mo-ra vendarle Imeti konec — naj bo tokrat kar tole. Ali takšen odnos do problemov, ki so tako pomembni za študentsko mladino vendarle ni krivičen do članstva?
Krizah spominska svečanost ob 25-letnicl požiga te vasi. 7. oktobra 1944 so Nemci požgali 10 hiš v tej vasi, medtem ko so eno požgali že nekaj mesecev prej. Omenjena vasica je bila popolnoma po žgana, vse prebivalce pa so okupatorji odgnali v dolino. Ob tej priložnosti je padel tudi komandant II. bataljona kr?vrškcga odreda Slavko Dobre Karlo.
Spominsko svečanost ob požigu vasi Gozd bodo povezali tudi s proslavo 25-letnlce mladinske konference za trži-ko okrožje, ki Je bila maja 1944. Na obeh proslavah bodo soilelovali kulturniki iz Tržiča ter šolska mladina, udeležili pa se je bodo tudi aktivisti in nekdanji borci s tega območja.
vg
V Kranju o bližnjih konferencah ZK
V torek je bil v Kranju sestanek občinskega komiteja, predsednikov komisij ob činske konference ter sekretarjev organizacij ZKS. Tema razprave: priprave na vo-
lilne  konference organizacij
ZKS. Pogovorili so se o vsebinskih, organizacijskih in kadrovskih izhodiščih za volilne konference ZK v kranjski občini. 1
Odlikovanja za najpri-zadevnejše gasilce
V počastitev 100-letnice gasilskega delovanja na Slovenskem in ob koncu požarnovarnostnega tedna je bila v soboto popoldne v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju slavnostna seja občinske gasilske zveze. Na seji so na kratko ocenili pomen gasilskega delovanja od začetka do danes in opo/.ordi na pomen gasilske organi/a cije oziroma požarnovarnostne službe v gospodarstvu, vseljudski obrambi itd. Nazadnje pa je načelnik za požarno varnost pri državnem sekretariatu za notranje /a deve lov. Boris Lenarčič naj prizadevnejše gasilce iz kranj ske občine odlikoval z zveznimi in republiškimi odlikovanji ter jih hkrati seznanil, da je predsednik republike Josip BrOZ Tito pred nedavnim odlikoval republiško gasilsko /vezo In s tem vse slovenske gasilce z medalje« zaslug za narod prve stopnje.
Na sobotni slavnostni seji so dobili zvezna odlikovanja: inž. Kimovee Demeter, Anton Ko/man, Miro Ravnikar. Alojz Zakrajsek, Ivan Mlklav-člČ In Janez Kovač. Republiška gasilska /veza pa Je od-
likovala: dr. Bajžlja HPfjJ Leopolda Tepino, Antona * beliča, Franca Snedica, <-'r'' Jeraja, Petra Rozmana, Ja" za šifrerja. Andreja Verbiča, Ivana Pecnika, Miha Nagi** Antona  Betona, Filipa Je« ča, Janeza Petka, Jožeta i»r gorča, Eda Bečana, Manj žergaja.    Franca StnjJgJ Franca Fcrjana, Ivana M«*«* na,  Ivana Gašperliua, Pjg Omana, Jožeta Dolenca, NgJ ta Krča, Martina Vrtaču*-«' Franca Omana, Načeta B«»J^ Ija In Franca Malija. — VsC odllkovanccm čestitamo.
A. z*
Razveljavitev razpisa
V  zadnji  številki Gtoj
(*t. 74, sobota, 27. s i tembra) je bil na 3. sini objavljen razpi" »■ '
seine     občine Jesen«-*; U.i/pis razveljavljamo zabtevo tajništva skup* ne občine Jesenice.
Uredništvo
wamm
Z varčevanjem pri
Gorenjski kreditni banki
— POSPEŠUJETE
gorenjsko gospodarstvo In s tem
£ — DOSEŽETE
visoko obrestovanje hranllidh vlog In deviznih računov;
# — STE ZAVAROVANI
za primer nezgodne smrti ln trajne invalidnosti (pogoj: vloga 1000 din vezana na odpovedni rok nad eno leto);
ZATO SE ČIMPREJ VKLJUČITE MED NAŠE VLAGATELJE!
BLED • JESENICE • KRANJ • RADOVLJICA • ŠKOFJA LOKA • TRŽIČ
— DVIGATE
VVOj življenjski stnnlml
UTZZ*. v i,S„i v Kranjski g.^«££5£E Pregrada zadržuje 120.000 m' proda. Toda pregrau
Kako odstraniti posodice neurja in poplav -
štab za pomoč pred naravnimi in hudimi nesrečami Pri krajevni sikupnosti Kranjca gora je pred kratkim razpravljal o posledicah zadrga neurja. Sestanka so se u^ležili tudi predstavniki finskega štaba inž. Jože pintar, predstavnik zavoda za Ur>\ianje hudournikov iz Ljubljane in tovariš Jere. direktor vodne skupnosti Gorenjske.
S pobočja visokih gora se v 'gornjcsavski dolini ob nedrjih pojavlja več hudournikov, ki s seboj prinašajo ve h ko peska, kamenja in lesa. Ugotovili so, da je hudournik Nadiža v Planici nanesel skoraj 4000 kubičnih metrov raz-■f materiala, ki je ostal
V »i
komeku skak»lnic. Pod izte-huu   p,an'Skili   skakalnic jo
Vit,
Vs» hud
taca
ourniki  s poboi i■
nano " S° Vs' /;iPolnjeni z cl0|;.S1, tako da se le vode v
č'Se"ri ■1:uliv;'i,»- v ravnini je Zato''.0 S,IUK neučinkovito, re kJf ,tre°a zavarovat i IZVO
H^»nskega materiala. S(J"udournik  Suhelj drobno Pa h       phlvin '"Iplavlia. če Urnik' VOdni  tok tega hudo-*'   h»ozgast    (gost), se
bodo morali takoj lotiti ukrepov za preusmerjanje struge Z normalnim izpiranjem hudournik Suhelj ni nevaren. V primeru nenadnih zemeljskih plazov pa se lahko pričakuje katastrofa, ker se lahko ob velikem nalivu preusmeri tok hudournika in s tem ogrozi naselja Podkoren in Kranjska gora.
Hudournik Pišnica je za pregrado na Požaru in v Jasni odložil okrog 20.000 kubičnih metrov proda, kar je ugodno vplivalo da ni prišlo do zastoja materiala ob sotočju Save, Martuljka in Hladnika. Lesene pregrade v Jasni zadržujejo okrog 120.000 m1 proda, toda pregrada ze popušča.
Tudi hudourniki i/pod Črnega vrha so pri iztoku v ravninski del močno zasičeni z. materialom in struge dvignjene nad nivo drugega zemljišča,   kar  kaže,  da   bo na
teh področjih plodno gemlji
see kmalu zasuto s prodom V Kranjski gori se bodo prizadevali, da bi odgovorni v občinskem, gorenjskem in republiškem merilu posp
no nadaljevali dela pri ure
janju hudournikov.
J. Vldic
Cestno gluho za
Na zadnji seji tržiške občinske skupščine je odbornik Dolinar opozoril na stanje ceste Križe—Golnik. Dejal je, da prebivalci Snakovega in Seničnega posebno pa še vozniki motornih vozil s stanjem ceste niso zadovoljni. Zlasti kritično je na cestnem odseku pri Rjavi peči, kjer je bil lani promet večkrat prekinjen zaradi zemeljskega plazu, pozimi pa zaradi snega. Kot je dejal odbornik Dolinar, avtobusno podjetje SAP zaradi prekinitev prometa ni imelo nobene škode, toliko bolj pa so bili prizadeti delavci, ki so kljub plačanim mesečnim vozovnicam morali pešačiti na delo. Na omenjenem cestnem odseku je uveden enosmerni promet, vendar so cestni znaki polomljeni in razmetani. Skratka, že sedaj v deževnih jesenskih dneh se lahko ponove lanskoletne prekinitve prometa. — Znano je, da mora cesto III. reda Križe—Golnik vzdrževati cestno podjetje iz Kranja.
V razpravi o tem odborni-škem vprašanju je predsednik tržiške občinske skupščine Marjan Bizjak dejal, da
podjetje opozorila?
i je v letošnjem proračunu 1 predvidenih 150.000 dinarjev za ureditev ceste Križe—Golnik. Poudaril je, da je skupščina že naročila projekt za ureditev ceste, ki pa bi po prvih podatkih veljala okoli dva milijona 600.000 dinarjev. Res je, da bi bila končna vsota morda nekoliko nižja, toda kljub temu je še previsoka za zmogljivosti tržiškega občinskega proračuna in občine same. Marjan Bizjak je dejal, da so cestno podjetje večkrat opozarjali na slabo stanje omenjene ceste, vendar so njihove pritožbe naletele na gluha ušesa.
Zato so odborniki sklenili, da ponovno opozore kranjsko cestno podjetje na slabo vzdrževanje ceste ter da s sredstvi, ki so v letošnjem proračunu namenjena za ureditev ceste Križe—Golnik, urede najbolj kritične odseke na tej cesti. Vsekakor bodo najprej uredili cestni odsek pri Rjavi peči, kasneje pa bo občinska skupščina skušala dobiti tudi kredit za nadaljnje urejanje tega pomembnega cestnega objekta.
V. Guček
Predstavniki avstrijskega sindikata v Sloveniji
Včeraj je prišla v Slovenijo trielanska delegacija avstrijskega simdikata gradbenih in lesnih delavcev (Ge-vveikschalt der Bau-uiud Holzbciter), ki jo vodi gospod Hans Bdck, predsednik centralnega odbora sindikata gradbenih Ln lesnih delavcev Avstrije. Spremljata ga deželni sekt letat lega sin.dika.la za Štajersko gospod Josef I.oidl in sekretar sindikata gradbenih in lesnih delavcev Avstrije gospod Franz PritZ.
S predstavniki republiške ga odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije in centralnega  odbora sindika
ta gradbenih delavcev Jugoslavije so se visoki gostje iz Avstrije pogovarjali o urejanju delovnih in življenjskih razmer jugoslovanskih delavcev, ki delajo v različnih gradbenih podjetjih širom po Avstriji.
Danes bodo gostje obiskali Maribor, ker se zanimajo za prizadevanja časnika Večer, ki se trudi, da bi bili naši delavci v Avstriji čim-boljc obveščeni o dogajanjih v domovini. Po ogledu Maribora se bodo odpeljali v prekmursko zdravilišče Slatina Radenci.
J. K.
Pi^edsta valjamo vam:
Gozdno gospodarstvo Kranj
Gozdno gospodarstvo iz Kranja — ustanovljeno je bilo 1953. leta — gospodari z gozdovi, ki se razprostirajo na območju treh občin — Kranja, Škofje Loke in Tržiča. Družbenih gozdov je 20.183 hektarov, zasebnih pa 45.670 ha. Vsi gozdovi se raztezajo na območju 107.576 hektarov, njihova gozdnatost je precej visoka — 61,2 odstoka. Medtem ko imajo družbeni gozdovi 216 m3 lesa na hektar, je v zasebnih to število nekoliko nižje — 185 m*. Razlogi za to razliko so znani — gozdovi družbenega sektorja so nekoliko bolj ohranjeni, poleg tega pa so že dalj časa pod strokovnim vodstvom.
Medtem ko je imelo gozdno gospodarstvo Kranj ob svoji ustanovatvi 374 zaposlenih, ki so ustvarili dva milijona 687.000 dinarjev celotnega dohodka. Takšen porast so po mnenju direktorja GG Kranj ing. Metoda Vizjaka dosegli s povečano produktivnostjo in boljšo organiea cijo dela, saj so doslej v največji možni meri modernizirali gozdno delo. Največja težava je_ ker primanjkuje domačih dela vcev-sekačev in gradbenih delavcev, zato sodelujejo z gozdnimi gospodarstvi v drugih republikah. Gozdno gospodarstvo je v zadnjih petih letih namenilo precej sredstev tudi za gradnjo gozdnih cest, saj so jih zgradili več kot 100 kilometrov.
V G.
"i*obci iz razmišljanj o gospodarjenju v obči gib Jesenice
v
Zaradi enostranske razvitost dvojno žetev, vendar moraš zapovrstjo mo
(Nadaljevanje)
i la
rac rda
£* lansko
PRODUKTIVNOST
dela x /''" '» letošnje leto produkti* noati n.ie x\\ l L/'"Ml neprestano narašča. To narašča-Pač pa    ma' '-»/naviio ali  morda simbolično
1%7 lik,
/;< ft ,      1 I i lani proizvodno*! Iz leta P^eseic,   ,olkov in letos bo skoraj za ton ^'^iii t«     a ''"^'i-' v lanskih prvih osmih
k? u'k"i l" V.|)'"I|,'|I|i zabeležili dva nova mi I J,a8a Za , ' * r«"/vedli so namreč nad 27,000 ton 1 »krom"    °   V'"'l-»   so li  rekord,  letos že i 'riđ
i? ^
i     sklon,,, »• i'uai   so ii  reKorui  leios ze
• ,,|(|''set"i'' "'' /"''1 ''111 rekord
1? b'i>> 1 ton blagovne proizvodnje. Le-ta
* k"Ul »   k bik) lan.k
prol
wim številom sapo lan.ko povprečje. Lani
h k o kdaj  pa kdaj požanješ unati s tem, da boš več let OStal brez nje
smo kljub povečani proizvodnji in produktivnosti ugotavljali naraščanje izgube, kar kaže na deplasiranost cen, vendar so se v podjetju kljub temu neprestano ubadali s tistim delom stro škov, na katere so imeli vpliv. Tako je tudi letos in ker v prvem polletju cene še niso bile spremenjene, lahko ugotovimo, da so stroške znižali ponekod do pred nedavnim komaj ver |#tne meje, saj je izguba letos dokaj majhna. Na manjšo izgubo je vplival tudi premik na tisto proizvodnjo katere cene so sprejemljivejše, razen tega so včasih tako nevarno znižali zaloge surovin in repromalerijalov, da je visela proizvodnji na nitki Da to slednje ni čisto normalno za stabilizirano proizvodnjo in gospodarjenje je več kol razumljivo.
Lani so torej v železarni vse leto delali mnogo več kot predlanskim in letos delajo mnogo več kot lansko leto. Zato teče najosnovnejša bilka zato, da bi delali tudi bolje. Drugače povedano, gre za to, da bi delali s čim manjšimi stroški, s kar najvišjimi izpleni, z najnižjimi porabami metalurških goriv itd.
Ce so lani železarji delali več (dosegli višjo produktivnost) kot predlanskim, izguba pa jim je skokovito naraščala so morali nujno razmisli.m kam se preliva vrednost njihovega dela in kilo pobira njihovo presežno vrednost. Na tej osnovi so se začeli ljudje spraševati, ali je delo plavžarja, martinarja, valjavca sploh še kaj vredno, kajti postajalo je očitno, da ga drušba ne priznava /elezarjev napor je bil iz dneva \ dan bolj devalviran. Letos smo vsaj nekoliko večji optimisti Ce je navdajal lani železa: ja pc uiizein, vidimo, da je zaradi naporovt ki jih je vložil v svojo proizvodnjo lani in letos, pripravljen zda i zelo glasno povedati, da pred-itavlja pomemben delež slovenskega in jugoslo-vanskeg.i gospodarstva, da se bo za svoj ibstoj in kruh odločneje boril in z delovnimi uspehi dokazoval ulemi I jenost  svojega boja.
F. /vali
(Dalje prihodnjič)
Kompromis s priporočilom
republiške skupščine SRS
Pregled poslovanja sklada zdravstvenega zavarovanja delavcev za letošnjih osem mesecev kaže, da se skladu vsaj za sedaj ne obeta izguba. V osmih mesecih je nastal presežek dohodkov nad izdatki 1 milijon 334 tisoč novih dinarjev na Jesenicah, v Kranju in Tržiču, medtem ko imajo zdravstvene ustanove v Škof-ji Loki in Radovljici primanjkljaj. Dokaj ugodno sta-
nje sklada so odborniki sprejeli brez razprave.
Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj je na ponedeljkovem zasedanju odločila tudi o načinu pokritja lanskoletne izgube sklada. Primanjkljaj v višini 272 milijonov starih din ne bodo pokrili zavarovanci z izrednim prispevkom, pač pa bodo izgubo  krili  iz razpoložljivih
Zazidalni načrt za Britof, Mlako in Pesnico
Oba zbora kranjske občinske skupščine sta na zadnji seji sprejela odlok o zazidalnih načrtih za Britof, Mlako in Pesnico. Zazidalne načrte sta sprejela, ker je po urbanističnem programu kranjske občine v teh krajih gradnja različnih objektov mogoča le ma podlagi zavidal nega načrta. Na zborih občanov, kjer so obravnavali osnutke zazidalnih načrtov, ni bilo posebnih pripomb. Kaj več pripomb pa je bilo na posamezne dovozne pot'« Te predloge je svet za urbanizem pri kranjski občinski Skupščini delno upošteval in jih predložil v potrditev tudi
Sprašujemo
direktorja Flre *>kofja   Loka tov. ljuba Slavkoviča
»Tovariš direktor, kolikor vemo, jc EIro pred meseci hkrati zapustilo nekaj vodil h in strokovnjakov (inženirjev). So bila zato kriva nasprotja znotraj tovarniškega kolektiva ali kaj drugega? Kako ste oziroma kako na meravate zapolniti vrzel, na stalo spričo izgube dragocenih kadrov?
»Predvsem moram reči, da tovarna z odhodom inženirjev elektrike in strokovnjaka z i računalnike ni utrpelo po sehne izgube, saj gre za ljudi, ki bi sodili na drugačna delovna mesta, v podjetja iz druge industrijske panoge. Pri nas potrebujemo predvsem strojnike, ne pa elck-troinženirjev. Čeprav je trojica zavzemala vodilne položaje, jim delo očitno ni ust rezalo. Izkoriščujoč svoj vpliv so skušali doseči tisto, kar jim ni uspelo s strokovno,to. Precejšnjo vlogo pri vsem skupaj imajo seveda tudi razmeroma nizki osebni dohofki (lansko poprečje — 670 M đin) (.radimo namreč tovarno V Hatečah, zato sc je bilo treba marsičemu od T Toda ravno mladi k.ulri b' to morali razumeti, saj por,- " no\ obial najboljšo naložbo za bodočnst. Res pa
je, da se človek, ki ga zani majo računski stroji, ne more navduševati nad kuhalni ki.
Ce pustimo ob strani konkretne primere, o katerih sprašujete, naj povem, da me pretakanje delovne sile niti najmanj ne preseneča. Ob reformi smo uvedli načelo svobodne konkurence ter sprostili zakon ponudbe in povpraševanja, zato se mora mo sprijazniti tudi s fluktuacijo kadrov, ki je le spremljevalni pojav ližnega gospodarstva. Vendar fluktuacija ne bi smela biti posledica tazlik v osebnih dohodkih med podjetji znotraj iste panoge. Menim, da bi morala družba predpisali okvire v kjgei li s.- le ti lahko gibljejo.
Pri nas kadrovska struktura še zdaleč ni zadovoljiva. Manjka nam ekonomistov, analitikov ter strojnih tehnikov in inženirjev. Nekaj strokovnjakov smo Že uspeli dobiti, toda če hočemo — kot je predvideno — organizirati analitsko službo ter začeli z. raziskovanjem tržišča, bo treba pritegniti še precej novih ljudi.«
1. G.
obema zboroma občinske skupščine.
V sprejetem odloku je določeno, da svet za urbanizem   lahko   dovoli manjše spremembe (odmike od) zazidalnih načrtov, ki se nanašajo na posamezne objekte in  komunalne  naprave.  Ne t more pa svet za urbanizem dovoliti sprememb ki se nanašajo na namembnost zazi dave itn spremembe promet nih razmer ma cestnem pro-tem omrežju. Odlok o teh zazidalnih načrtih je bil že objavljen v Uradnem veslni-ku Gorenjske in bo začel ve ljati ta teden.
A. Ž.
sredstev rezerve sklada. Po uspešnih razgovorih z Gorenj sko kreditno banko — o tem smo že pisali — sklad razpolaga z milijonom in 200 tisoč (novih) dinarjev, ki jih je banka sprostila. Ostalo razliko pa bodo pokrili še s sredstvi  tekoče  rezerve iz leta
1968 in drugimi razpoložljivimi sredstvi rezerve.
Na dnevnem redu skupščine je bil tudi predlog izvršilnega odbora o priporočilu republiške skupščine SRS o sredstvih od povečanega osnovnega prispevka, ki je večjj za 6,5 odstotka. Finančni načrt sklada je bil namreč izdelan po predvidevanju, da se bodo osebni dohodki na Gorenjskem v letu 1969 povečali v poprečju za 7 odstotkov. Ker pa so se osebni dohodki povečali bolj kot je bilo predvideno po planu, je republiška skupščina priporočila vsem komunalnim skupščinam socialnega zavarovanja delavcev naj bi razliko, ki je nastala meti finančnim planom in dejanskim prilivom sredstev — ta bi bila za leto 1969 na Gorenjskem več kot 500 mili ionov starih din — prenesli na poseben račun sklada. Na tem računu bi denar čakal nadaljnje razporeditve. Skupščina komunalne skupnosti zavarovanja delavcev pa ni mogla v celoti sprejeti priporočila republiške skupščine, ker bi sc na ta način lahko ponovila težka situacija I. 1%8. Skladbi tako postal nelikviden, razen tega pa bj končali poslovno leto l%9 z izgubo. Po dosedanjih predvidevanjih bo namreč sklad končal  poslovno leto
1969 brez. izgube, čeprav bodo upoštevane naknadne zahteve zdravstvene službe po razširitvi določenih dejavnosti. Skupščina sc je zato odloči-la, da bo sredstva, ki so se zbrala z neplaniranim večjim prilivom od osebnega dohod ka, uporabljala kot stalno rezervo s pravico razpolaganja ob koncu leta.
Skupščina je tudi dodelila zdravstveni službi 130 milijonov starih din za pokrivanje večjih   materialnih stroškov
in višjih osebnih dohodkov.
L. M.
Napoved: proračunski dohodki preseženi
Osemmesečni podatki o do hodkih kranjskega občinskega proračuna kažejo, da bodo dohodki proračuna do konca leta preseženi. Do konca avgusta se je v občinski proračun nateklo že 66,2 odstotka predvidenih celoletnih dohodkov. Glede na podatke preteklih let, ko se je pritok denarja v proračunu v drugi polovici leta predvsem pa v zadnjem tromesečju, močno povečal, finančni strokovnjaki kranjske občinske skupščine upravičeno napovedujejo, da bodo lctoš.:iji dohodki občinskega proračuna preseženi. Podobna zapažanja so tudi v nekaterih drugih gorenjskih občinah in v republiki.
Ker kaže, da bo presežek letošnjih proračunskih dohodkov v republiki nekako splošen pojav, je že julija o proračunski potrošnji in po trošnji skladov samoupravnih skupnosti razpravljala in sklepala republiška skupščina. Sprejela je ustrezne sklepe in priporočila za republi ške organe in druge družbenopolitične skupnosti. Tako se na občinske skupščine nanaša   priporočilo,   naj lc-te
vse dohodke nad predvidenimi v proračunih, imobilizira-jo, vnesejo v svoje rezervne sklade in jih porabijo prihodnje leto za zmanjšanje obremenitev gospodarstva.
Ko so o uresničevanju proračunskih dohodkov Ln izdatkov razpravljali na zadnji seji kranjske občinske skupščine in ugotovili, da bodo v kranjski občini predvideni proračunski dohodki na koncu leta preseženi, so odborniki na predlog sveta za finance sprejeli naslednja sklepa:
• Čeprav se pričakuje presežek proračunskih dohodkov za leto 1969, skupščina ne bo izvedla rebalansa proračuna za letos.
# Presežena leto&nja proračunska sredstva se ne prenesejo v rezervni sklad (ker za rezervni sklad družbenopolitičnih skupnosti po zakonu velja poseben način uporabe) niti v posebni rezervo*
prenesejo
sklad. Sredstva se . kot preseženi dohodek v pr°; račun za   prihodnje leto. njim   pa  naj   bi omogoc* zmanjšanje obremenitev spodarstva.
Z Kili
A. t-
Premostitveni kredit i& spomenik I\OB v Tržiču
< epiav so spomenik NOB in razstavni paviljon v Tržiču že slovesno odkrili, pa nje-fOVV gradnja še ni končana. Pravzaprav jc za plačilo spo menika zmanjkalo sredstev. 15. septembra je o tem že razpravljal svet za družbeni plan in finance in predlagal, da občinska skupščina najame pri gorenjski kreditni banki premostitveno posojilo za gradnjo spomenika NOH v znesku 353.500 dinarjev. Svet je v svojem predlogu občin ski skupščini — pred uedav nim so odborniki predlog sveta tudi sprejeli — poudaril, da siedstva, ki so jih predvideval] za financiranje gradnje spomenika, še niso zbrana. Gospodarske organi- * zaci je iz tržiške občine bodo 1 dokončno dale svoje pri spevke šele po zaključnih računih, medtem ko proslovolj na akcija /biranja prispevkov
Pri občanih še teče in bo kon-
-
tata, klini) temu vseh P***"
videnih sredstev ne bo dovolj in bo po mneiim sveta za družbeni plan in linance treba angažirati proračunska sredstva.
Spomenik NOB in razstavni  paviljon ob njem sta v sedanji gradbeni etapi 771.029 dinarjev  — sem * sleta   pripravljalna   dela V -troški
i jala so
vrednosti 53.629
d*, st.c tiska oglasov - 2000 dm, J£ norar za skulpturo din. vlivante
42.000 d,,., g-;uiK;n:;u;
aarancir
skulpture .^T in «nrT olika deia"- 610.000
jev in dcsctodslotm &
ski znesek Doslej so
t rz i
3l.ttX) dinarja '»* «$5
";. de-,99
v.
zbrali 407.870 dhWJ«v .,,|U, iz     občinske,'.;« P'o"!\1"-226.411 din so P1 r, >2.699 lovne organizacije dinarjev oln aru.
Tržiška občina bo imela več dohodkov kot lani
V primerjavi z lanskim pr vim polletjem so bile v ena kem letošnjem obdobju do hodki občine Tržič za 4,7 odstotka večji. Po letnem planu naj bi imela letos obči na Tržič 8,317.854 dinarjev do hodkov, od tega 4,905.116 di;u za proračun in 3,412.738 dinarjev za izobraževanje. V prvem letošnieni polletju je bilo doseženih 3,964.775 dinar jev bruto dohodkov ali 47,7 odstotka letnega plana.
Vsi predvideni dohodki pritekajo po načrtu, izjeme so le prispevek iz osebnega do h od k a od dela na domu, pri spevek od skupne; i dohod ka občanov, sodnih taks in davek na dohodek dosežen z di polnilnim delom, ki so bili doseženi že julija, in do konca leta nj pričakovati bistvenega povečanja. Nekoliko po časiicje rastejo tudi dohodki od d.n ka na promet alkolu >l nih pijač v gostinstvu, davka
na dediščine m llal k'onea upi avnih taks. ''[lVić lc avgu ,ta je občina • )lu,j. zb.ala 67,6 odstotka ( ^ kov predvidenih v .j t Planu, kar je v     '»'" 1
V   pi ■ n    , ' ji
enakim lanskim obdobjem 8,2 odstotka več. . <*?
Podobno  kot  d'   * ki tudi l/a'l_.i|ct-
I>111 doseženi
•ni P"
ju dosegli 46,8 ous* noga plana.
let-vg
Kooperacija dobiva svoj smisel
Kmetijska zadruga Cerklje ima dobre odnose z zasebnimi kmetovalci. Pomaga jim in svetuje, zato ji zaupajo
s,"KllJsko zadrugo Cerklje smo omenjali ob otvoritvi novih tet- V ^°k'crn m nJenih prizadevanjih pri premagovanju dnV| °*> 'eto*nJi prodaji krompirja svojih kooperantov in 2a.Bm kmetov z njenega področja. Da bo slika cerkljanske nj.'ULX P°P°hiejša, je prav, da pogledamo še ostale panoge jenega delovanja. Zadržali se bomo pri dveh, poleg krom-sieJU llaJP°membncjših kooperacijah z zasebnimi kmeti, in d . r. pri proizvodnji in odkupu s kooperacijskimi pogodbami °eenih količin mleka in vzreji ter prodaji goveje živine.
2 4v!druga '° letas sklcnila 23 •'#.000 litrov mleka pogodb
i ^clwini1 kmetovalci, kar
ni v'000 litrm' več kak°r la ^ V se omenjene količine za-
"Sa  v  svojih zbiralnicah
f^Vzai"e,     vendar   ima pri
,fn določene težave. Kvalitc-
1^'^eka krav
v.. ni \edno na zadovoljivi Vl§'n> zaradi
zasebnih k mena zadovoljivi reduktazc (stop-
nja mikroorganizmov v mleku). Zato sc zadruga prizadeva, da bi kmete usposobila za pridobivanje kvalitetnega mleka. Raznovrstna koristna strokovna predavanja in nasveti so stalna oblika prosvet-Ijevanja proizvajalcev mleka. Vendar kmetje omenjene ob-, like izobraževanja po mnenju zadruge premalo cenijo.
Mlezivo je prvo zdravilo
d.a>l0d rastc v maternici po '^nih zakonih in iz osnov-Cl-'liene mase spermovija pU)razv,Jejo pole« ploda tudi n«, K" "v,'i"kl •>'• plod .vi 55" LZunanJ* ovojnica Je riti    •' a na,°go nstva-
j|n S,'k ' maternico. s, l'Pitel„im siojcn in'"ta "a iluznico
«VohuVanJO Vrin,a Ko M ,a vin, , , ,n dn,«il. Ki H Pra" vrt j., "loU. združita, pri tois,      vUtdu Prek  /il al.m
h0rioV ki,Pilarni pletež resic
do enh .IUpi,are tlk
k ,|       a h»riona In s tem
Pli,,i'7ki^n0,t' di' prc,dcio
svo-na-maternice
ki
vmCSn.r hlan|jive si
oglikov dvo-.. sko/i
e  s,«>ie   med krvnima
To ?°n,a ' . * vmesnc
in plodu, »'oje imenujemo Placentama   luri, i.i.
-t na vrinjeno*t borio« * *luznko maternice Je odvis-?°. kako velike molelDJS« •"hko prodro Iz maternice v »fvni obtok plodu Pri P''*1''1 6u< govedu In kobili BO OdnO-*l najbolj enostav .i. Vri nt"' *** horlon na sluznici mater-Epitel h ■• Ion i
K'Ul» vilmi.-  »  slo) . Pernice In sc
*lobm sloj, p<Hl mlkro ko 1>l,ln   na   lahko m mc<* krvnim., obtokoma ma-lcrc in plodu sedem vme auh
i1c i-../
sluznice torej ho ne vrinjnju v r.jcn sloJ. p(Hl
tkivnih slojev. Skozi to pla-centarno bariero pridejo lahko le manjše molekule, ne pa obrambna teleaca (pioii
ulesa), ki se tvorijo v telesu matere in so velike molekule. Novorojene živali torej niso odporne proti bolezenskim klicam in je zato izredno pomembno, da se pri prvem sesanju dobro napi jejo m le/i va ali kolostruma, kJ ima obilico protiteles raznih bolezni. Kpitel tankega črevesa novorojencev ima namreč sposobnost, da prevzame iz mlc/.iva cela, tj. neokrnjena protitelesa in tako dobe živali pasivno odpornost. Km.'in po prvem sesanju prične ta sposobnost hitro upadati in črevo protitelesa, ki so bdjsjko vine, razdiru na manjše delce. I a ti pa niso več obramb no učinkoviti.
Za primerjavo k povedanemu naj dodamo, da je pri človeku odnos med sluznico maternice In plodovim mehurjem tesnejši. Med krvni ma obtokoma Je burlera le Iz dveh ali treh plasti In sko /i to oviro lahko prvin:ajo protitelesa proti raznim bo-I satan Iz mat«*tlnc krvi v plodovo. Zalo ima otrok ob rojstvu lahko že dobro razvito pasivno odpornost.
dr. llavdek S.
Kdor ima molzni stroj, jc kvaliteta neoporečna, vendar so stroji še redki. Kljub temu je razveseljiva ugotovitev, da proizvodnja mleka naglo narašča. Leta 1964 ga je KZ Cerklje odkupila 1.320.000 litrov, letos pa se bo število povzpelo na 2.500.000 litrov.
Zadruga vsako leto odkupi skoraj vso kooperacijsko količino živine. Večjih težav ni, saj imajo dobro organiziran dogon na prodajna mesta. Težje je s ceno, ki je sorazmerno nizka in ni stalna.
Pri prodaji telet so težave večje, ker se pojavljajo zasebni mesarji ki kupujejo po domovih, kar je proti predpisom. Zadruga ima za rejce živine, njeme kooperante, ki prodajajo teleta tem mesarjem, predvidene sankcije. Na koncu leta ugotovijo, če je rejec zadostil koopera-cijski pogodbi. Ce ni po svoji krivdi, plača povzročeno škodo in morebitne obresti na kredit ki bi bil drugače brezobresten Za kakšen kredit gre? Kmetje kooperanti dobijo na začetku leta pri zadrugi brezplačno reprodukcijski material (gnojila, močna in druga krmila itd). Ob koncu leta, ko svoje pridelke prodajo, pa plačajo zadrugi spomladi kupljena krmila ali gnojila brez obresti. To je neke vrste kredit, katerega so uvedli že 1966. le-
KMETUSKO ŽIVILSKI KOMBINA1
KRANJ
SKLADIŠČE
(bivši Beksel)
obvešča
poitošnikc krmil, da ima stalno na zalogi razna krmila za:
9 kokoši  nesnice  in pi
ščanec
% krave molznice in tele ta
0 prašiče
0 koruzo   v   zrnju, irot, pšenico
pšenico, tropine itd.
Cene zmerne Do.lava hitra
ta. Letos se je višina kredita povzpela na 700.000 dinarjev. Nekateri kmetje so se »zadolžili« tudi za 10.000 dinarjev, največ pa je takih, ki vzamejo spomladi za 400 ali 500 dinarjev najrazličnejšega reprodukcijskega materiala. In še druga dobra plat teh kreditov: potrošnja gnojil se je močno povečala (1964 leta 898 ton, letos 1,600,000 ton), razen tega raste tudi nakup mehanizacije in ostalih novosti na trgu s kmetijsko tehnologijo. Končni rezultat tega je tržna proizvodnja in njeni viški.
Zadružna prizadevanja so pri zasebnih kmetovalcih naletela na ugoden odmev, saj postaja zadruga pomočnica, svetovalka in usmcrjcvalka. Kmetje iz Vokla in Vogelj so posebno veseli, ker je zadruga v Voklom uredila nove po slovne in skladiščne prostore, zbiralnico mleka in 20-tonsko tehtnico. Kljub temu so letos kdaj pa kdaj zlili na zadrugo nekaj žolča, posebno sedaj, ko so njihova skladišča založena s krompirjem
in ga pri najboljši volji io stežka prodajo.
# Franc čebulj iz Vokla pozdravlja zadružne kredite
za gnojila in organiziran odkup živine, krompirja in mleka. Tako lažje najde potrošnika. Težijo pa ga nizke odkupne cene kmetijskih pri-dekov. Tale pr.mer nam ;e povedal: »Za kilo;--am gnojila plačam 55 ali 65 dinarjev, kilogram krompirja je pa veljal 46 dinarjev. No, če ca sam peljem v Kranj, je dinar dražji. AH je poplačan trud in vse, kar vložim v kilogram krompirja. Po moje ni«!
# Lovro Šhnnovec se je razgovor il o kooperaciji. »Potrebna je, če ne zaradi drugega, pa zadruga vsaj ve, s koliko blaga lahko v enem letu računa. Ce si v kooperaciji je tudi cena proizvodov višja; če pa nisi, ne veš, kam boš z njimi, posebno takrat ne, ko je vsega dovolj.
Veseli ga, da cerkljanska zadruga tako dobro gospodari in želi, da bi bilo tako še vnaprej. J. Košnjek
Kmetijski nasveti
Priprava na setev
Čeravno pridelovanje žit v Sloveniji ni najbolj gospodaren način rabe kmetijske zemlje, morajo poljedelci zaradi pravilnega vrstenja poljščin približno tretjino njiv vseeno zasejati z žiti. Za hribovske kraje velja, da je namesto krušnih žit l)olje sejati krmna žita, ker delajo le te v slabših rastnih razmerah več hranilnih snovi.
% Skoraj odveč je znova poudarjati, da mora biti seme za setev zdravo, neizrojeno, sortno čisto, dobro kalivo in brez primesi plevelnih semen. Pred setvijo ga razkužimo z agrosa-nom, abavitom, rodosanom ali kakim drugim podobnim raz-kužilotn (za 100 kg 200 g pripravka).
Priprava zemlje ima najvažnejši cilj narediti zemljo čimbolj strukturno, to jc tako, da ni ne preveč grudasta ne preveč zdrobljena in je sposobna sprejeti ravno prav veliko količino vode in zraka ter ju v sebi tudi zadržati. Vse to dosežemo, če njivo pravočasno preorjemo (nikdar ne smemo obdelovati preveč vlažne zemlje, /lasti če jc težka), takoj prebranamo, zasejemo pa malo pozneje, ko se zemlja že sesede.
£ Koliko naj sejemo, sprašujejo poljedelci v želji, da bi pridelali čimveč zrnja. Za rodovitne pšenične sorte priporočajo 500 do 600 kaUvnlh zrn na en kvadratni meter, to |c «ez 200 kg semena na hektar. Manj zahtevne sorte terjajo (udi milili semena Vedeti je tudi treba, da je na roko treba sejati četrtino več semen, taka setev pa ima tudi dnu>e slabe posledice in jo je treba nadomestiti s stroino.
Za čas setve pravi ljudska modrost, da jc l>olje v mlin nesti, kot pozno sejati. Ozimno žito potrebuje čas, da se ukorenim in ra/raste. saj le tako lahko dobro prenaša zimo in mraz. Različne sorte sejemo različne čase. V višjih legah sejemo pozne sorte že ob koncu septembra, v toplejših pa v začetku oktobra. Nekaj dni kasneje sejemo srednje /geninje soi te, zgodnje- sorte sejemo sredi oktobra, na Primorskem pa do konca oktobra. fatiL VI. L.
OBRTNIK
LJUBLJANA,
PRIPOROČAMO NEOBVEZEN OGLED LEPE IZBIRE VSEH
vrst Konfekcije — pletenin - MOŠKEGA IN 2ENSKE (JA PERILA.
PRODAJALNA KRANJ
12 (PRI RESTAVRACIJI
Izkoristile l/redno pi
< > I .čils nas!
PRAVKAR SMO PREJELI NA ZALOGO ZIMSKA OBLAČILA Z IZREDNIM TUDI l*> sn H "i"11 POPUSTOM. IN SICER:
PRODAJAMO TUDI NA   6  M I
KOROŠKA CESTA
— ženske plašče
— ženske kostime
— moške plašče
— moške obleke
PARK) od 180 N din dalje
200 N din od 120 N din do 180 N din od 250 N din do 300 N din
_ otroške hlače iz velvetona za 12 do 14 letne do 30 N din.
— Po tovarniško znižanih cenah nudimo metrsko blago za ženske plašeč, ženske obleke in za moške obleke. Si t M   KRUDir   BREZ   POLOGA  IN POROKOV!
•
•
*
:
•
• 1
Delovne organizacije na Jesenicah se zavedajo vloge delavske univerze
Na področju Gorenjske deluje sedem delavskih univerz, ki letos praznujejo desetletnico svojega obstoja. Med obiskom delavske univerze na Jesenicah nam je direktor Miha Cene dejal, da je za delovanje gorenjskih delavskih univerz značilno dogovarjanje in sodelovanje pri pripravljanju določenih predavanj in izobraževalnih oblik dela. To sodelovanje je zlasti pristno med jeseniško in radovljiško delavsko univerzo, saj druga drugi prepuščata slušatelje s svojega področja. Tako imajo na Jesenicah skupaj z Radovljico ekonomsko srednjo šolo, medtem ko imajo Radovijičani upravno administrativno in komercialno šolo. Zanimalo nas je, kako je z vpisi v posamezne oddelke jeseniške delavske univerze v letošnjem letu.
»Odziv trenutno še ni posebno velik vendar pričakujemo v pozni jeseni, da se bo število prijav za posamezne tečaje in druge delovne oblike močno povečalo. Sicer pa imamo skoraj vsako leto okoli 8000 ur izobraževanja. Zanimivo je, da je letos na Jesenicah po štirih letih spet ekonomska srednja šola in skupaj s slušatelji iz radovljiške občine je letos vpisanih v prvi letnik 30 slušateljev. Lani smo začeli tudi s komercialno šolo in drugi letnik ho letos nadaljevalo 10 slušateljev. Letos je končala fcvoje delo a\tomehanska šola, od 11 slušateljev je pouk končalo 10.«
»Ali pripravljate kakšne posebne izobraževalne oblike za delovne organizacije v jeseni- ' ški občini?«
'Železarna jc že lani dala v naš leča j opismenjevanja 62 j ljudi   in   52   tečajnikov   je ' uspešno   prestalo   testiranje ! in letos bodo   verjetno  na- ! dal je vali s poučevanjem predmetov 1. in drugega razreda I osnovne šole. Splošno grad- j beno podjetje Sava bo imelo , lotos poseben oddelek 7. in osmega razreda osnovne šole.
Za Izolirko bomo pripravili posebno izobraževanje varnosti pri delu ter izobraževanje za določena delovna mesta, medtem ko bomo za Kovino-tehno pripravili tečaj za skladiščnike. Letos bi radi tudi začeli z delovodsko šolo gradbene stroke in poklicno šolo gostinske stroke, seveda če bo dovolj prijav. V letošnji izobraževalni sezoni bomo verjetno začeli tudi s tečajem za kurjače centralnih kurjav.«
»Kaj pa tako imenovano splošno izobraževanje?«
»V jeseniškem mladinskem klubu smo začeli sredi poletja s ciklusom predavanj o astronavtiki. Doslej je bilo že 6 takih večerov, in sicer vsako sredo. Pred kratkim smo začeli v mladinskem klubu tudi s tečajem kozmetike za mlada dekleta in dvaiset deklet je že vplačalo simbolični prispevek desetih dinarjev. Ta tečaj nameravamo kasneje ponoviti tudi za ostale Jcscničanke. Dobro sprejeta so bila tudi vsa dosedanja predavanja za upo kojence v njihovih domovih.«
Seveda se dejavnost jeseniške    delavske    univerze ne
Kulturne vesti
JESENICE — Kot nagrado za požrtvovalno in kvalitetno delo v leto.njem letu jc izvršni odbor sindikata Železarne Jesenice članom pevskega zbora JEKLAR konec preteklega ii <;<,, priredil dvodnevni avtobusni Izlet v Crikvenico. Tamkaj so pevci imeli dva koncerta: prvega minuli petek, 26. septembra, zvečer na terasi doma Železarne Jesenice, drugega pa v soboto popoldan na trgu v Crikvenici. Program, sestavljen iz udarnih, umetnih in narodnih pesmi, je navdušil tako domače I ot tudi tuje goste. Zadnji dan, nedeljo, so člani zbora izkoristili /a i/iet v šilo na otoku Krku. — (P. U.)
GOSTEČE PRI SKOFJI LOKI — V nrdelio so na Coslccem pn skot ji Loki odkrili spominsko ploščo pesniku Cvetku Go-lai ju. Svečanosti, na kateri je sodelovalo mnogo fantov in deklet v narodnih nošah, so prisostvovali tudi številni slove-nisti, udeleženci seminarja Slavističnega društva SRS v Kia nju. Ravnatelj škofjeloške gimnazije Lojze Malovrh je pozdravil vse navzoče, slasti Golarjeve sorodnike. Prof. Vida Zup: u ivin predstavnik Ljutomera, kjer je pesnik preživel zadnja leta
svojega življenja, pa sta nato govorila o liku in delu tega velikega oboževalca Sorskega polja. Spominsko ploščo je odkril predsednik občinske skupščine Skofja l.oka Zdravko ki vina. Ženski kvartet in moški oktet glasbene šole Ikofjs Loka ter recitator)i so p.»tem izvedli krajši kulturni program.
(I. K.)
SKOFJA LOKA — V galeriji na loškem gradu so minuli petek zvečer odprli razstavo akademskega kiparja Janeza PI na ta. Otvoritvena slovesnost je bila združena s koncertom Slovenskega godalnega kvarteta. Gostje so Imeli priliko slišati več del VV A. Mozarta, F. Schubcrta In M. Vodopivca. Razstava, katere pokrovitelja sta podjetje Slovenijales iz Ljubljane ter tovarna Krka, ho odprta ves mesec. — (L G.)
kranj - Galerija muzeja na Titovem trgu v Kranju ie u-dm prizorišče razstave planinske fotografije, Spričo izredna kvalitete posnetkov si je razstavo zares vredno ogledati
(IG.)
končuje samo z naštetimi izobraževalnimi oblikami, temveč prirejajo še vrsto drugih, ki so podrobno opisane v skupnem programu gorenjskih delavskih univerz, ki so ga izdale ob svojem desetem jubileju.
V. G.
€Xl/^S^gp^\S/% NOVOPOROČENCI!	
	►O-^                           Zakaj skrbi, )                                   zakaj težave? Kosilo za to priložnost
	v GRADU HRIB
	— Preddvor
	
Z novo dvorano v novo sezono
Notranjost Prešernovega gledališča kmalu ne bo več prepoznati
Tri desetletja, sramotno dolgo, Prešernovo gledališče Kranj ni bilo deležno nobene pozornosti (beri: popravila). Za osrednjo dramsko hišo na Gorenjskem je stara, neestet-sko urejena notranjost pomenila vsak dan hujšo oviro. Gledalci, /lasti abonenti, so godrnjali. V času, ko razkošno opremljene kinodvorane in lokali rastejo kakor gobe po dežju, škripajoči stoli ter pod, slabo obdelane stene in strop pač ne more navdušiti nikogar. Toda že prihodnji mesec bo vse drugače. Do konca oktobra, do otvoritvene predstave letošnje gledališke sezone, ki naj bi se začela s ponovitvijo Cankarjeve drame Hlapci — ob tej priložnosti nameravajo domači dramski družini podeliti zlato plaketo in druga priznanja, osvojena na hvaiskem I cM i valu — mora biti obnova dvorane končana. Kranjski ljubitelji odrske umetnosti bodo prostor bržkone težko prepoznali. Ne le, da je njegov vide/, skoraj povsjm spreme-n jen. ampak se ponaša tttdi n posebnimi napravami za či-apenje II ogrevanje zraka ter z novo razsvetljavo in ozvočenjem.
V upravi gledališča so več kot zadovoljni. »Končno smo usp?ll « pravijo. »Obči na, ki financira dela, Je držala besedo — prva etapa gradnic poteka natanko po načrt:h. Prenovljena dvorana bo vsestransko uporabna, primerna tudi za najrazličnejše proslave in akademije. Doslej namreč Kranj ni Imel spodobnega prostora, ki bi ustrezal tovrstnim prireditvam.«
Za obnovo gledališča so do danes potrošili 470 tisoč din, a če hočejo urediti garderobi-, blagajno, dohod na bal kon in kadilnico, potrebujejo še 120 tisoč din. Kot smo zvedeli, se bodo obrnili na domače gospodarske organi racije, saj jim lete kot je pokazala praksa, zlepa ne odrečejo pomoči.
Druga etapa del, s kateri mi naj bi začeli takoj po končani prvi fazi — tudi njo bo financirala občinska skup ščina — predvideva izgradnjo novih pisarn, delavnic, garde rob /a igralce in skladišč tele v zadnji, tretji etapi, nekako leta 1971, pride na vrsto (Kler, ki ga nameravajo razširiti in sodobno i fM em i ti.
Kranjčani sc očitno veselijo sprememb v svoji gledališki hiši. število abonentov je večje kot lani, zanimanje za dramske predstave med člani delovnih kolektivov raste iz tedna v teden, pa tudi sindikalne organizacije so začele bolj popularizirati obisk gledališča.
Poglejmo še, kakšen je okvirni spored kranjske gledališke hiše za sezono 1969/70. Domači igralski ansambel namerava naštudirati tri dela: Levstik — Griinovo Kastelko, Plautova Dvojčka in Fritscho-vo Andoro. SNG iz Ljubljane gostuje z Amfitrionom 38 avtorja Jeana Giraudouxa in z Legendo o svetem Che dra-
matika Primoža Kozaka,
Mestno gledališče pa z NeilovinS delom Bosa v parku ter Albeejevim Vrt om. Poleg navedenega bodo abonenti in drugi lahko videli tudi Nepo kopanega   mrtveca, eno
od
mojstrovin Jeana Paula Sar-tra, ki jo bo predstavilo SLG Celje.
Kot posebno zanimivost velja omeniti samo še novico, da misli Prešernovo gledališče letošiTjo sezono urnik iger razširiti in znova uvesti nekdaj zelo popularne in obiskovane nedeljske popoldanske predstave. Iskreno /elmio, da bi se znova uveljavile.
I. Guzelj
Občni zbor slavističnega društva Slovenije
Dvojezične šole v Prekmurju niso uspešne
Slovenci bi potrebovali znanstveno ustanovo za preučevanje literarne zgodovine
lanja   na   drugih *i°ve™W£
Slovenistl naše republike, ki so h!l| prejšnji teden na tridnevnem zborovanju v Kranju, so imeli v soboto popoldne izredni občni zbor. Eno osrednjih vprašanj, ki so jih na njem obravnavali, je bilo dvojezično šolstvo v Prekmurju. Odbor, ki je preučeval razmere na šolah, na katerih teče pouk hkrati v slovenskem in madžarskem jeziku, je posredoval zbranim več ugotovitev, ki pričajo, da te šole niso USpeŽnC.
Mimo tega, da že sam sistem, ki so ga v Prekmurju uvedli, šolsko delo zelo komplicira, so ugotovili tudi slabo jezikovno in strokovno usposobljenost učiteljev, ki morajo učiti v dveh jezikih. Preverjanje učnih uspehov pri učencih na teh šolah je odkrilo, da je raven njihovega znanja občutno ni • ja kot na drugih šolah. V najbolj nelogičnih primerih se celo dogaja, da v razredih, v katerih so samo slovenski učenci, poučujejo le madžarski učitelji. Učenci takih šol so tako prikral.-.anl za temeljit pouk materinščine in v male rinrčinl in praktično ne morejo uspešno nadaljeval) *o-
Šolah. Prekmurski otroci P* Imajo v šoli že tako ali večje težave kot učenci drugih slovenskih pokrajin, sa) morajo premagovati največje razlike med narečjem ttt knjižno slovenščino.
Občni zbor Je sprejel resolucijo, ki jo je naslovil "a skupščino   SRS In
ustav**
skupščino   sna bšir-sodišče Jugoslavije. Po ° nih dokazih v njej zal«c*\tf, pristojnih organov, da i
uredl-rj«
Jo osnovno šolo v 1,,'ekI£t)|)r-tako kot je urejena na ^ skem. To pomeni, da > J . imeli slovenski učenci *i ske šole, madžarski nw ske, vsi pa naj hI se uc t naroda ivai
zlk sosednjega učni predmet. Starši imeli sami pravico ' v kateri šoli naj »c otroci šolajo.
Občni /bor je vso
hi
,dloč* njih'>
vi
- *££eSl podporo pr*"^V"J> Akademije znanosti m jtl nosti ter njenih I>°*a'n ',|U. članov, da naj bi pri »"* _ tu za literature osnovai ^ seben oddelek *» prt* 0dt> nje slovenske literarne **
vine. M> S-
Plastika kiparja Petra Jovanoviča je romala v Preddvor
»Še bolj pridno bomo pisali!«
So nam minulo sredo, na svečani podelitvi nagrad, obljubili letošnji zmagovalci tekmovanja gorenjskih osnovnih šol, pionirji-novinarji z osemletke Matija Valjavec
P^juba dela dolg, pravi star pregovor. Treba jo je izpelje''Da naj stane kar hoče. In ko sem lani jeseni, ob začetku skh •' u^encem 7- vseri koncev Gorenjske, pionirjem kranj-
m> jeseniških, škofjeloških, trž.iških in drugih osnovnih šol, ^Pridno sodelujejo v naši rubriki S šolskih klopi, obljubil, n ..">°nio vse njihove prispevke ocenjevali, da nameravamo eta osemletko nagraditi, sem mislil hudo resno. Kupi
dan zg°dbic, pesmi in spisov, ki so potlej nepretrgoma (j,^ .Za dnem pritekali v uredništvo, pričajo, da ste tudi vi, lahlT rn'at,i Pr»jateiji, vzeli napoved zares
Javit, P
'se te množice zapisov izbrati najboljše in jih ob-
Počt°tCrn JC pri^ Jun'J in z nJirn vre<* konec šole. ?.c sredi ?av'nic smo se lotili dela, zvlekli skupaj gomilo Glasov in Pisat' prck'rat' vaše prispevke, jih ocenjevati, komentirati, stite Opoinoe • •• Po treh tednih je bil rezultat znan. Opro na:,' re/u'tata. Člani komisije so namreč tokrat izbirali tudi brai°Jscga učenca-novinarja. Zmagala je, kot ste lahko pre-nied' V nas'ovu< osnovna šola Matija Valjavec Preddvor, fv|at-.11l;sai,1ezniki pa Kondi Pižon, prav tako z osnovne šole rani',Ja YaVjavcc. Učenci drugih osemletk, ne bodite razoča-SrTl0 asi vrstniki iz Preddvora so bili zares boljši. Od njih vrzjt r>rcJe'i največ člankov, in to dobrih člankov. Toda ne Jcr<ih ?U^e v koruzo. Vem, da je tudi drugod veliko nadar-icjCj j lailtov in deklet, mladih novinarjev s polnimi glavami pr'Ro? Srrus'°,n z« pisanje. Se/ite po svinčniku, opišite svoje cCjn • m nam jih pošljite. Razlika med letošnjim zmagoval-pranJn Osnovnimi šolami Lucijana Seljaka, Simona Jenka, čifa .c,a Prešerna ter Staneta Žagarja iz Kranja. Petra Kav V(),.||''' *koi je I.okc, heroja Bračiča iz Tržiča, Pfežihovega J^J^ m Toneta Cufarja z Jesenic ter osnovnimi šolami katcr'i. c/n'ki in Predoslje ni tako velika, da bi jo učenci ^npalt 0(* "štetih »n>š modrosti« ne mogli nadoknaditi. So nai n°šteno se morate zavzeti, kajti preddvorski pionirji jim \^ y. sredo, na svečani podelitvi nagiad, potem, ko smo Kon(ji p .'n 'eseno plastiko, dar kiparja Jovanoviča, in ko je IqVq ^ . °n i2 iok odgovornega urednika Glasa prejel Melvil-Več ,v,"Vyo kit' obljubili: »Se bolj pridno bomo pisali, še Si/Is'» Prispevkov boste dobili!« Ccn° torej. In ne pozabite — tekmovanje se nadaljuje!
Urednik
08noVn^l.,>?do,'lv^ nagrad zmagovalcu tekmovan|a gorenjskih
so'. ki sodelujejo v Glasovi rubilkl S šolskih klo 2* nino      rski osc»"etki Matija Valjavec — je prisostvo-^0v|"Uirla80 pUmiricv. Na sliki vidimo (od leve proti desni) J^ne nl našc8» lista, kiparja Petra Jovanoviča, avtorja «>■ i ^Ua|»-S,,kc'- in najboljšega cul mladih dopisnikov učenca
»Srebrni« fant z Orehka
Učenec osnovne šole Lucijan Seljak Dušan Tršan in pedagoga Jolanda Pibernik in Vinko Tušek so edini Slovenci, ki jim je na likovni razstavi v Novem sadu uspelo osvojiti medaljo
V Sloveniji oremalo skrbimo za estetsko vzgojo mladine. To je ugotovitev, ki jo likovni pedagogi ponavljajo na vsakem koraku, po sestankih, zborovanjih in kongresih, ki pa odgovorne pušča hladne. Ne zavedajo se, da sta pomanjkljivo izdelan učni načrt ter ena sama ura risanja na teden premalo in da si šolar v takšnih razmerah ne more privzgojiti niti osnovnega čuta za lepoto, čuta, brez katerega utegne posameznik, član sodobne, iz dneva v dan bolj stehnizirane in zmateriali-zirane družbe postati žrtev lastnih pridobitev, plen reklame, ki mu bo po mili volji krojila okus in mu nevredno plažo prodajala prav tako uspešno kot estetsko dognano, funkcionalno blago, /al večina ljudi misli, da je likovni pouk v šolah zgolj nujno zlo, da koristi le tistim, ki nameravajo postati umetniki. No, če bi njih trditve držale, bi morali likovno vzgo jo že zdavnaj črtati z osnovnošolskega predmetnika, saj imamo pri nas slikarjev in kiparjev na pretek.
Morda so uvodne vrstice nekoliko predolge, vendar pa pojasnjujejo, zakaj smo dosežku mladega Dušana Trša-:na, učenca stražiške osnovne šole Lucijan Seljak, ki je na tradicionalni razstavi otroških risb v Novem sadu osvojil srebrno kolajno, posvetili toliko prostora. Novosadskih rastav (vsako drugo leto) se namreč udeleži nekaj sto osnovnih šol iz vse države. Letošuija jc bila Je sestavni del velike prireditve, pravzaprav sejma T. nazivom Otrok v svetu ki ga organizira mednarodna ustanova INSEA. Na njem so si obiskovalci lahko ogledali sodobno šolsko opremo, najnovejša oblačila ter obutev, igrače, športme rekvizite in druge otrokom namenjene predmete.
Prireditelj jc razstavne prostore, določene za prikaz otroških risb, razdelil v pet oddelkov: prvega so rezervirali za likovna dela najboljših tujih in domačih avtor- ] jev (Mednarodna raizstava), v drugem .so razobesili podo-b:* učencev naših šol (že tradicionalna Jugoslovanska razstava) tretji je bil posvečen eksperimentalnim slikam na temo Opazovanje in prostor ( I ksperimemta'na razstava ). Četrtega fto odstopili osemletki Jovan Jovanovič Zmaj, šoli s priznano najboljšimi mladimi likovniki v Jugoslaviji, stene zadnjega paviljona pa je organizator ovesil z deli udeležencev Male Groharjeve slikarske kolonije v Skofji Loki, ki smo jih pred m?seci občudovali na loškem gradu.
Pionirji osnovne Sole Lucijan Seljak so poslali v Novi Sad celo vrsto slik. K;;r 46 jih je prestalo strogo selekcijo. Bile so prikazane na Ekpcrimentalini (25), na Med narodni (5) in na Jugoslovanski razslavi (16). Selc čc vemo, da je ocenjevalna komisija samo za Jugoslovansko razstavo prejela 50 tisoč podob in da so jih obiskovalci videli le 985  postane jasno.
koliktpn uspeh predstavlja 16 del v konkurenci. Niti ena od gorenjskih in celo slovenskih šol se ne more pohvaliti s čim podobnim.
Mednarodna žirija je med avtorje najboljših razstavljenih del razdelila 3 zlate, 6 srebrnih in 9 bronastih medalj. Posebne nagrade so prejeli tudi nekateri likovni pedagogi, lin že srno pri začetni misli, pri ugotovitvi, da Slovenci posvečamo likovni vzgoji premalo pozornosti. Od osemnajstih kolajn je namreč v domovino Groharja, Jakopiča, Birole, Šubicev in drugih velikih mojstrov čopiča romalo le eno srebrno odličje — strokovnjaki so ga prisodili Dušanu Tršanu z Orehka pri Kranju, učencu osnovne šole Lucijan Seljak. Likovna pedagoga Jolamda Pibernik in Vinko Tušek, katerih gojenci na prejšnji novosadski razstavi pred dvema letoma prav tako niso ostali praznih rok (srebrna medalja za najboljšo sliko, srebrna medalja Pibernikovi in posebna nagrada celotni zbirki poslanih slik), sta tako znova potrdila, da je mjun način dela z mladino uspešen. Po zaslugi te dvojice s<v di osemletka Lucijan Seljak — vsaj kar zadeva likovni pouk — med najboljše v državi.
»S kolegico neprestano spremljava likovna dogajanja po svetu, jih preučujeva in študirava ter nabirava izkušnje. Pri pouku nama to zelo koristi. Ure risanja namreč n>orajo biti prijetne in zanimive, zato uvajava vedno nove sve/c in žive prijeme ter se lotevava stvari, ki učenca ne dr»U;ocasijo,« smo z\ od slikarja Tuška, ki mu je letos ocenjevalna komisija podelila nagrado za vzorno pedagoško delo.
»Menim, da sta za slabo udeležbo In neuspeh slovenskih predstavnikov kriva premajhno število ur, namenjenih likovnemu pouku v šolali,  ter malodušje   ki spri-
čo zapostavljanja njihovega predmeta navdaja pedagoge,«
je pristavila Pibernikova.
Slikarji in kiparji, člani likovnega pododbora za Gorenjsko, so sicer zelo aktivni, sodelujejo med seboj, uskla-. jujejo učne programe ter izmenjujejo izkušnje vendar sami ne morejo doseči kaj
Dušan Tršan
prida. Dejstvo, da Slovenci na področju estetske vzgoje otrok krepko zaostajamo za drugimi republikami, še bolj pa za Japonsko in Češkoslovaško, za deželama, kjer likovnemu pouku posvečajo izjemno pozornost, je vsak dan bolj očitno.
Poglejmo še, kaj pravi dobitnik srebrne medalje uče-inec Dušan Tršan.
»Vedno sem rad slikal, zlasti z vodenimi barvicami. Nagrajeno delo sc Imenuje Ma-tajčeva hiša. Narisal sem ga pred dvema letoma, v 6. razredu.«
Dušan trdi, da so mu barve in čopič le hoby, da ne misli postati pravi siikar .
»Kaj pravijo doma, kako gledajo na tvoj dosežek?« srno ga pobarali.
»Doma? Ne vem. Niso še videli medalje.«
No meti tem časom jc srebrno odličje že romalo na Orchek, ma Dušjanov dom. Mlademu slikarju so ga izročili minuli ponedeljek, za pionirski dan.
I. Guzelj
OBLEGANJE
11. nadaljevanje
PO MRAČNIH ULICAH DOSTOJEVSKEGA
V srcu Leningrada je ležalo Sejmišče. Pred leli je bilo tam torišče branjevk, cestnih prodajalcev in lahkih deklet, ki so lovile moške in še pred vojno so kmetje tu prodajali svoje pridelke. Zdaj je cvetela tu črna borza. Plačevalo se je navadno z valuto kruha »li vodke — po papirnem denarju ni vprašal nihče.
Na ponudbo je bilo vse mogoče, med drugimi izredno čudni in nenavadni kupčijski predmeti. Na primer zemlja iz badajevskih skladišč, ki so pogorela septembra. Pavlov je tedaj dal izčrpati raztopljeni sladkor, vendar sta bila pepe' in zemlja še močno prepojena s sirupom. Trgovci so izkopali zemljo in mirne duše prodajali merico ba-dajevske zemlje iz zgornje plasti enega metra po 103 mitjev, iz nižjih plasti po 50 rubljev. Na prodaj je bil me-lll alkohol, o katerem so trgovci lagali, da postane popolnoma neškodljiv, če ga šestkrat precediš skozi platneno krpo. Kupil si lahko zobno pasto, iz katere si z dodatkom škroba lahko naredil puding, našel si tam lepilno pasto, lepo stisnjeno v tablice kot čokolado.
Večinoma so ponujali tudi kruh, dostikrat cel hlebec. Crrcoborzijanec ga je stiskal pod plaščem, samo majhen košček je gledal izpod njega. Ni se bal policije, bal se je lačnih cestnih roparjev, ki so naglo imeli pri roki nož ali kol.
Za Sejmiščem je ležala zmeda ulic in hodnikov, četrt revščine izza časa carjev. Tu je pisal Dostojevski sredi preteklega stoletja svoj veliki roman Zločin in kazen, tu je stala hiša bratov Karamazo-vth, tu so bile beznice in špe-lunke, iz katerih se marsikdo ni vrnil nikoli več, če je zašel vanje. Tu so gospod.n Mi v ozračju izhlapevajočega ruma, oblakov cigaretnega dima In vonja po pačuliju, tatovi, Izsiljevalci in morilci.
Revolucija je bila pomcdla z vsem tem. Dejali so, da Je do kraja iztrebila podzemlje. Za časa obleganja pa Je četrt poslala spet kraj zločinov vseh vrst. Po ulicah in hodnikih so spet postopale Dosto-jevskijeve postave.
( I'.STA ŽIVLJENJA Končno se je na obzorju vendarle pojavil srebrn trak. Prevoz po cesti prek ledu na j« zeru Ladoga, edini zvezi Leningrada z ostalo Rusijo, je n,i atlnje le začel kazati opri << ■   '■< e uspehe. K temu je
mnogo pripomoglo, da se je s skrajnimi napori posrečilo zgraditi železniško progo med jezerom in mestom. V prvih januarskih dneh so pripeljali prek ledu že nad 10.000 ton živil, v naslednjih desetih dnevih več kot še enkrat toliko. Prvič od začetka vojne je dovoz presegel potrošnjo.
Sicer se je pa potrošnja precej zmanjšala zaradi strahotnega umiranja. Novembra je podleglo lakoti 11.085 ljudi, decembra i iti je bilo že skoro petkrat toliko — 52.881. Januarja je po zelo previdni ocenitvi umrlo za lakoto vsak dan 3500 do 4000 Lenin-grajčanov, v celem mesecu tedaj od 108.500 do 124.000. številke, kot to priznavajo sovjetski uradi sami, niso povsem zanesljive. Vsekakor pa je število Leningrajčanov, ki jih je bilo treba prehranjevati, padalo od dne do dne. One 20. januarja je Pavlov že razpolagal z zalogami za tri tedne, ki so pa bile deloma še na poti, deloma pa še čakale na prevoz. Moke je imel le za tri aH štiri dni. Vsekakor, začelo se je jasniti. 24. januarja je zvišal dnevni obrok kruha na 400 g za de lavce, za ostale zaposlene na 300 g in za svojce ter otroke na 250 g, 11. februarja je obroke ponovno zvišal.
Opogumila ga je pri tem odločitev /danova, da bo po cesti prek ledu skušal spraviti iz mesta najmanj 500.000 ljudi, to je okroglo četrtino ljudi, ki so se preostali. Odločba je bila izdana 22. januarja, Izvedbo pa so poverili Alekseju Kosiginu, ki }e danes sovjetski predsednik vlade.
Vendar pa je poteklo še mnogo zimskih tednov, preden se je izseljevanje uteklo. Ljudje so bili tako oslabljeni, da bi se reklo poslati jih v gotovo smrt, dokler si nekoliko ne opomorejo, saj bi prevoza) ne vzdržali. Tako je trajalo odpravljanje majhnih oddelkov mnogo ur. Samo za prestop iz leningrajskega vlaka na avtobuse in kamione, ki so čakali v Borisovi Grivi jc neki oddelek potreboval nič manj kot 36 ur. V nekur-jenih vlakih in nezavarovanih kamionih je marsikdo umrl. Sicer pa bi bili pomrli prav tako v Leningradu.
V začetku februarja se jc peljal dopisnik sovjetske poročevalske agenture TASS, Pavel Luknicki prek jezera. 1'n/no ponoči je dospel na postajo /iharevo. Veselil se Je na toplo sobo, večerja in počitek. Namesto tega pa Je naletel na zmešnjavo. Po poledenelih cestah opustošene-ga kraja je tavalo na tisoče žensk in otrok, napol premr-
lih, tako da bi se vsak hip lahko zgrudili in ostali v snegu. Nihče ni vedel, kje se dobi hrana, kam je treba u* iskat papirje za prevoz po železnici, kdaj bo odpeljal prvi vlak, kje bi se lahko prebilo noč ali pa se vsaj nekoliko pogrelo. Po kolovozu ceste prek ledu so noč in dan hitele z največjo naglico kolone tovornjakov v belo neiz-mernost, ki je Luknickega spominjala na stepe Kazah-stana. Vsak kolovoz so obrobljali visoki snežni okopi, ki so jih narili snežni plugi. Na vsakih 1000 metrov je stal v čuvajnici, zgrajeni iz ledenih blokov, prometnik v belem oblačilu. V daljših odsekih so bile postaje s servisi, s cestnim uradom in maskirano protiletalsko baterijo, njeno moštvo pa je bilo nastanjeno v koči iz ledu. Tu in tam so moleli iz snega ostanki kamiona, ki je zavozil v celo in tam ostal ali pa ga je zadela bomba iz letala in je zgorel.
Ko je nastopila noč, se je premet nadaljeval ob zastrtih žepnih svetMkah, ki so svetile belo in zeleno. Mnogo voznikov je vozilo z zastrtimi žarometi in beli prsti luči so pošastno tipali prek ledu in snega.
Od 22. januarja do srede aprila so prepeljali prek ledu 554.186 ljudi, med njimi 35.713 ranjenih vojakov. Kljub stalnim napadom iz zraka, strahovitim snežnim viharjem in temperaturam okrog 40 stopinj pod ničlo so potekali transporti brez prestanka. Iz Leningrada so vozili ljudi, v mesto živila in gorivo.
»ZAKAJ SEM TAKO VESEL«
Še vedno je ležalo nepoko-panih na tisoče trupel, povsod, po cestah, na ledu, v zametih, po dvoriščih, stanovanjih, kleteh. Ce jih ne hi odpeljali in zagrebli, bi spomladi utegnile izbruhniti v mestu epidemije. Prav tako je bilo treba pospraviti na ti soče ton snega in raznih odpadkov, ki so se nakopičili v mestu. V marcu je mestni ko mite z lepaki in po radiu po zval prebivalstvo k temeljile mu čiščenju. Prvi dan se je odpravilo na delo 143.000 prebivalcev, slabotnih, opoteka jočih se postav. Kmalu jih je bilo 300.000. Od 27. marca do 15. aprila so očistili 12.000 dvorišč in 2,500.000 kvadrat nih metrov cest, odpeljali so nad miljon ton nesnage in sesutim
Na Nevskem prospektu so že tedaj nadomestili podrte hiše z navideznimi fasadami. Sešlll so Jih Iz vreč, ki so Jih nato pobarvali v s'tilu prave fasade. Ker so oblasti uvedle tudi druge zdravstvene preventivne mere, Je bilo spomladi mesto snažno in čisto kot v mirnih časih. Konec decembra so bili zaprli javna kopališča. Zdaj so jih spt'i odprli.
Žena, ti tvoji skrivnostni telefonski pogovori me začenjajo vznemirjati...
IMew York Times proti kajenju
Ugledni ameriški časopis bo od 1. januarja naslednjega l?W objavljal reklamo za cigarete samo, če bo v reklami naslednj besedilo: Pozor: kajenje cigaret lahko škoduje vašemu zdrav-
ju.  Industrija cigaret in tobaka je v škripcih. Ce se
bodo
zavzeli za takšen način »reklamiranja« cigaret še drugi ani ris k i časopisi, potem bo zanje slabo. Znano je, tla bo od '• tembra 1970 prepovedana reklama za cigarete tudi P>J uu" in televiziji.
Razočarani turisti
.številni turisti, ki so sc v začetku septembra zbral" 0 dvanajsti uri preti Buckinghamsko palačo, so bili razočara* •
Mislili so, tla bodo lahko opazovali in slikali vsakodnevno * pa ni bilo, ker je zmanjkalo vojakov. To se je zgodilo p menjavo straže pred rezidenco angleške kraljice, ^''^'""^je BO drugi svetovi vojni. Vojaki so bili poslani, kot so kas obi azloz.ili, v Scvcino Irsko zaiatli tamkajšnjih nered"'* na  Noi veško in v ZR Nemčijo na vojaške vaje. Do v' \.
vojakov bo ceremonija pred kraljičino rezidenco samo *s
tli ligi dan
Slo let s telovadbo
Zdravniki so ugotovili, da vsakodnevni enotirni sp ■ ne zadostuje za ohranitev kondicije. Poleg sprehajanja sl ^...
trebne se sistematične telesne vaje, v sa | dve do t • » : g sko.  Poleg  lega  pa  še  S do  10 minul   telovadbe nil tli" t)0
takimi vajami si menda lahko podaljšate življenje tj
slu"'1 ll 1 'manj*
Zdravniki pa žal ugotavljajo, tla  je vse manj zaii'M za  IpOTt   meti   mladimi.   Iz   leta  v   leto  se  manj  ud« -U'i j.
spoitmii tekmovanji bolj jih zanimajo cigarete 111 ; 1
Vlak bodočnosti
o re*
Znanstveniki strojne fakultete na lokijski univerzi si) ^a Izkusili eksperimentalni vlak, ki lahko razvije '"",,s .ogi-1535 km na uro Preizkušali so ga na 1600 metrov dolgi P ^
\ lak je aerodinamične oblike, dolg pa samo 160 cm. /|IJ'' (^.j,, n i k i bi i.itli napravili vozilo, ki bi se na zemlji lah kO 8 ^ s hitrostjo dvakrat vet |o od zvoka   Vlak  bod....."'"   !j ,ni-
vo/ii razdaljo med Tokiom in Osako — 515 km — v
nulah.
Rešitev sobotne križanke
o Al ,5'
I   Iti 1)1 NK, 7. AURORA, 12. ANAKOLUT, M  jSJa' -4 Ll. 16  SVINEC, 18. ATE, 19. LOK, 21. IKA, 22  lK' AT*' MARNA, 26 AGNAT 27. RAMA, 28. ORA, 29. ROP. *l'0fjfi. 32. RLI11 NS, 35. VE, 3«. PIVA, 38. LESKOVEC, 40 AK* 41. TELICA
SREDA — t oktobra 19W
GLAS * 9. STRAN
O Kuraltovi rodbini in še kaj o nekdanjem življenju (4)
Skromno življenje gostačev
Kdo so bili ti najemniki in gostači? Vsak kmet je v tistih ^ih potreboval razen hlapcev in dekel še precej delavcev, da so prišli na dnino. Vsaka kmetija je imela v bližini grunta *e majhno hišico, ki so jo imenovali »bajta« ali »kajža«. V teh kajžah so stanovali gostači. Kajže so bile večinoma le-^ne, krite s slamo, imele pa so sobo, vežo in shrambo. Te *°be so bile zelo nehigienične za naše in sedanje pojme. Tal v vežj ni bilo, ampak le steptana zemlja ali ilovica, včasih tudi v hiši ne. Takšna tla iz steptane ilovice so bila """da, posebno pozimi za bose otroke. Takšna tla so imenovali »ešterle«. V h
•> v ».um pa peč T001- Pozimi je bilo v teh hi Z?" zelo toplo in prijetno. Wb Peči so bile klopi, v na-sprotnem kotu je stala miza, 00 niej stoli, v kotu nad mi-J? Pa je bil »bohkov kot«, ' "Ven pa p0 s(e.ni §e raZne J^te podobe. Na steni zra-
ls' so bila majhna ok-v kotu na oeč z zaoeč-
Vrn Vrat je bil sklednik, zra-
khiUuli /,knik- v hiši jj0 Prostor tudi za poste-in • "a kateri sta spala oče mama, otroci pa so spali JJ^Za pečjo ali na klopi ob
k v% •
dan    n'' ^a^r^ne poznamo JjJ"fs' in  štedilnikov takrat Poznali. Kuhali so v pe-ŽeiJT*'1 so K'maste, pa tudi lonce,  ki   so  jih z
burkljami prestavljali sem in tja, jih dajali v peč in jemali ven itd. Nekatere gospodinje, ki so bile bolj podjetne, so si v teh kajžah celo zredile pujska.
V teh kajJah so stanovali bivši hlapci in dekle, njihovi sinovi in hčere, pa tudi kmečki sinovi in hčere, ki se niso poročili.
Nekateri od teh gostačev so bili obrtniki: krojači, čevljarji, zidarji, tesarji. Njihove žene so hodile h gospodarju v dnino, oni pa so delali svojo obrt. Ker pa takrat ni-ro znali ne brati in ne pisati, so si na poseben način zapisovali »šihte«: spomladi so urezali dolgo leskovo palico
in za vsako dnino so vanjo vrezali po eno zarezo. Jeseni so te zareze prešteli in naredili z gospodarjem obračun.
Po svoje so bili kmetje takrat dobri, saj so ti gostači in njihovi otroci napol živeli od njih. Seveda ne smemo pozabiti, da so kmetje zelo potrebovali njihovo pomoč, saj sami brez strojev vsega ne bi mogli podelati. Ob večjih praznikih so gostači dobili pri kmetu tudi kruh in druge dobrote.
Rekli smo že, da higiene v današnjem pomenu besede takrat niso poznali. Kjer so bila tla v hišah iz desk, so ribali le dvakrat na leto: le za veliko noč in božič. Sicer pa so tla polili z vodo in posuli z žaganjem, potem pa jih z metlo drgnili in naz.adn;e po-metli. Mize so pomivali vsak teden in sicer z drobnim peskom in krtačo.
Pesek za  ribanje miz jim je prinašala neka stara ženska izpod Šmarne gore. Pravili so ji »ta peskova Mina«. Ko je ves pesek, kar ga je imela s seboj, prodala, je nesla denar v Škof jo Loko v loterijo. Tiste čase so namreč nekateri   znosili   ves denar, kar so ga imeli, v loterijo. Le I včasih je  kdo zadel  kakšno ! »ambo«,  to je 2 goldinarja, ' da je bil potem še bolj vnet 1 za igranje.
Razumljivo je, da je bilo v I teh stanovanjih v kajžah ve- ' liko raznega mrčesa: ščur- i kov, bolh in stenic. Te »domači živali« pa tudi v mestih niso bile neznane. Tudi umrljivost je bila takrat mnogo večja: le redki so prekoračili 80. leto starosti. Umrljivost je bila posebno velika med otroci. Takrat niso bile redke hiše, v kater;h je bilo otrok 10 ali 15. Večkrat je razsajala kakšno otroška bolezen, ki jih je mnogo pobrala; pri eni hiši lahko tudi po dva ali še več. Ob takšnih prilikah so bili sta."ii po eni strani žalostni, po drugi pa celo tudi veseli, ker so verovali, da je šel njihov otroci-ček v nebesa. O tem govorijo tile verzi ljudske pesmice:
O, ne plakaj mlada mati sredi posvečenih tal! Slajši ko v zibelki zlati, otročiček tvoj bo spal. Res, da so zagrebii z rušo košček tvojega srca. A zato na tvojo dušo zri bo angelček z neba.
Rekli so v tistih časih, da ima kmet samo en dan v letu dobro hrano: o veliki noči zjutraj, ko so imeli pleče in pirhe, na cerkveno žegna-nje opoldne (takrat so jedli sveže meso in dobili bobe, in
sicer veliki hlapec in velika dekla vsak po 20 kop boba — ena kopa je štela 4 bobe «— drugi pa po 12 kop), za pusta pa zvečer, ko so se obilno najedli in se potem »vagali« in drugače zabavali vse do 11. ure. ko je veliki cerkveni zvon nananil, da se bo kmalu začel štiridesetdnevni post; do polnoči so potem smeli še pojesti, kar jim je ostalo. Potem vseh 40 dni posta niso smeli niti poskusiti mesa.
V starih časih v postu ni nihče belil hrane z živalsko mastjo, temveč samo z oljem ali maslom. Govorili so, da tistemu, ki v postu beli z živalsko mastjo, potem vse leto letajo muhe v usta. Karel Bertoncelj, Gorenja vas 25 (Prihodnjič naprej)
;r^'-......
Razcestja
MIHA KLINAR
(MESTA, CESTE IN RAZCESTJA)
IV. DEL
oh
*8e. *
..." s,ri •'■ da me je mama streznila, v nem -
si pravi,
Hal       nabito polno mamino štacunico postav Koto* SV°J'm uspehom pred ljudmi, ki so prav <la _ncs,,Pno in bogve koliko časa ze čakali, Strt. ,'. Plisli na vrsto in da bi  jim mama po ^Kla. »Človek mora ostati skromen!«
ss*eda? si l,<)p<UC(i"i( • kakor da M se |a sedaj (<dn ' tla sk,°mnost ni ponižnost, marvet |e *iika°St- 'iudi, ki se zavedajo, da uspeh posamez V&ch k" /8°''  nil'S"Vil  zasluga, marveč zasluga
)>gk| s<> mu ta uspeh omogočili, in h,.1,1'' "lanu- in nona. ki sta me poslala v sole,
vin [Sj 1,,Kl'' profesorjev in tistih, ki so šesta-»ni Cbcnike, bi ne dosegel ničesar, /nanje, ki SVojju P^'edujcjo m ki so ga sprejeli oni od
i'iou.., Profesot jev, je dediščina, stara kakor
*nan;     lod      delo, ki je človeka in človekovo pJC l'stvail|()„
K ki -a' s"    vendar besede profesorja Andre-
"'' lini je povedal v zaeetku šolskega leta.
4s), ,j;tl '<:vanje: to ali to delo |e samo moj •■ost j' 1,1 s-"'io bahavost, m.u več tudi nesram-^"'iiki' "'I>"""sl   Tako lahko gOVOre samo se
k(,se i ,   si Prisvajajo drobce ali pa velo cele
SC Čl()."'Sl l°i 'lovu nosi jo m podobnim, s čimer
'h ,h ^k tiiko bridko srečuje skoro slehei "^Jeiov  SVOJe«?a življenja in delovanja, Raz bj v " k>n |e bilo ustvai jetio pred nami, da »Ulj jf° "' lahko pred nami ustvarjenega pola« |,'.i,iilu. u8lvai jeno razglasili za svoj uspeh, /a
''id,, ,d "stvai jenega v /volov mm človeškega wnOg0'l   i-lko hlla M|,,,,P> bogata in tudi
•s '"'i 1 loveška, ko bi je sleherni dan, sle H>u lh|sleherno   minuto   ne oskrunjaJa
l"'s'iH ,     1< \aU . v ,   pi il.n . vali ev   m samo CVitlccv na i.uun nesebičnega človeškega
ustvarjanja in njegovih plodov, ki niso mogli biti, ne morejo biti in nikoli ne bodo mogli biti delo iih ga samega človeka, niti ne delo enega samega ali točneje rečeno sedanjega rodu, marveč je delo vseh rodov in vseh znanih, a v še VCČji meri neznanih ljudi. Ne zavedati ^e tega, SC pravi živeli V utvari kulta lastne veličine in pogojevati sebičnost in vse diugo zlo, ki ga sebičnost človeštvu poraja in tako v človeku razničuje človečnost.
Teh besed si Slavko seveda ni zapomnil, a jih
bo v življenju prej ali slej kakor sleherni Človek spoznal in razumel. Ta hip jih samo čuti. čuti
v sramu, ki se ga polasea ob spoznanju nesmiselne bahavosti in ponašanja z uspehi, ki ne moiejo biti nikoli tako veliki in popolni, da bi bil lahko človek z. njimi zadovoljen in zaiadi njih do kraja siečen.
S takim sramom v srcu se pozdravi z nonom, z nono in babico, kakor pravi svoji prababici, ne da bi se pred njimi šopiril s svojim spričevalom. Pa tudi, ko bi se mislil pohabati in ko bi ne doživel izt i e/n jen ja ob maminem ravnodušju nad njegovim uspehom, bi misel na spričevalo in uspeh ugasnila in se utopila v žalostni pobi-tosti, ki mrači obraze vseli in ne samo Roziki-
nega.
»Žalosten bo letošnji božič« vzdihuje nona.
Pa bi bil letošnji božič lahko tako lep. Zopet resnično pravi božič po Itlrih vojnih božičih, ko so gospodove besede 'mir ljudem na zemlji' bile samo žalostno hrepenenje po miru in po moških V vojski, za katere so sleherni dan trepetali in
se kili, da bi ne dobili vojaškt kuverte, da so možje, očetje in sinovi padli 'za vero, dom in česat ja'.
Mnogi so dobili žalostno, nesrečo in jok prinašajoči) cesarsko kuverto. Mnogi, premnogi. Njihovega doma pa se je, liva'i bogu, izognila. Oba — Jakob in Anton sla ostala živa, čeprav je vse do zadnjega dne smrt visela nad njima, lakob je bil celo pred vojaškim sodisiem že Obsojen na smrt. Toda božja milost je zadnji
hip prebudila usmiljenje v cesarjevem sten, da je Fakoba pomilostil. Anton se je rečno vrnil iz nosi skupaj z Rozikinim Andrejem in onim
StivCem izpod Krna. Jakob je prav tako srečno pnlxz.il  domov  skupaj   z   ladijskim stroinikom
Bnjbciioin, pn katerem sta svojčas stanovala
Šteli in njen Franc, nesreča stefankinega življenja, edini, o katerem še ne vedo, ali sc je živ vrnil iz vojne ali ne.
Toda na Fedcrla, pogrešanega Stefankinega moža Uršičeva mati ne misli. Misli samo na svoja sinova in na Rozikinega Andreja, na ljudi, s katerimi bi lahko bili jutri na sveti večer srečni. Tako pa bodo prazniki žalostni in srečna bo samo Marija s svojim možem Matejem v daljnem Solkanu, če je v tem času strašne krivice, ki so jo prizadejali slovenskemu ljudstvu, lahko sploh kdo siečen.
»Jakob zaprt v Gradiški, Anton v Krminu, Andrej blizu Neaplja . . .«
Ni več... Na neke Liparske otoke... med razbojnike... so ga odpeljali,« iz.ihti Rozika.
»Res ne vem, zakaj tako daleč,« spregovori mračno gospodar. >In zakaj jih niso zaprli skupaj, če so jih že skupaj odpeljali,« mu ne gre v glavo. »Rekli so: to je samo trenuten varnostni ukrep. Najkasneje do božiča bodo vsi ujetniki doma! Tako so obljubljali.«
»Pa ste kako drugače poizkušali, da bi jih izpustili.«
Vsi pogledajo Slavka, ki vprašuje, če so v Botjani in na Breginjskem že napravili kako prošnjo za izpustitev, podpisano z imeni prebivalcev.
»Kakšno prošnjo?« ga gleda nono.
»Mislim prošnjo, ki bi jo poslali italijanskim zasedbenim oblastem in italijanski vladi v vednost .. . Ja, samo v vednost kakor v Idriji.« poudari Slavko. »V vednost, da ste jo poslali mirovni konferenci v Pariz in vladi v Beograd. To se pravi vladi, ki mora postati tudi naša vlada,< poudarja Slavko z besedami Karlovega < n eta.
»Ne, nič takega še nismo storili,« pravi nono.
»Pa bi morali! In ne samo za izpustitev odpe-Ijanih, marveč tudi z zahtevami, da italijanska vojska zapusti naše kraje in da se naši kraji priključijo drŽavi Slovencev, Hrvatov in Srbov ... Tudi v Idriji delajo tako in s takimi spome-ii .um opozarjajo mirovno konferenco in svetovno javnost z nasilji italijanskih zasedbenih oblasti.«
»Z nasilji? Kako to misliš?« ga nono nc razume.
GLAS * 10. STRAN
Igralcem iz Dijaškega doma ne zmanjka volje
Dramska skupina iz kranjskega Dijaškega doma je že dolgo vrsto let najkvalitetnejša in najprizadevnejša v Sloveniji
Roparski zaklad
Kulturna dejavnost v kranjskem Dijaškem domu je na zavidljivi višini. V zadnjih de. setih letih ni bilo republiškega meddomskega tekmovanja, na katerem ne bi prvo mesto pripadlo prav Kranjčanom, predstavili pa so se že tudi širši javnosti. Med kulturnimi skupinami je najaktivnejša in najbolj kvalitetna dramska sekcija, ki ima skoraj petnajstletno tradicijo. Mladi igralci iz Dijaškega doma se lahko pohvalijo, da so sodelovali tudi na republiškem tekmovanju slovenskih amaterskih odrov, ki je bilo lani v Murski Soboti. Izvajali so do tedaj še nezaigrani novi ( ankarjevimi doli Zgodovinska seja in Purgar. Poželi so i/.reden aplavz in prejeli nagrado za najbolj izvirno sceno, katera se je porodila v glavi Kranjčana Jožeta Trobca.
Tudi v letošnji sezoni, dolga bo toliko, kakor šolsko leto, bo v njihovem repertoarju  poudarek  na Cankarju.
Zaigrali bodo enajst njegovih enodejank, ki v Sloveniji še niso bile predstavljene. Z njimi bodo sodelovali na republiškem meddomskem tekmovanju in tudi drugje. Svojo odrsko umetnost želijo pokazati še zamejskim Slovencem. Ne samo to. Na gledališke deske bodo »postavili« še eno delo, za katerega se še niso odločili. Vedo le, da bo nekaj zabavnega, kajti pretekla leta so igrali le resnejša dela.
Igralci, okrog 30 jih je, so izredno požrtvovalni. Težava je le, da se vsako leto menjajo. Tisti, ki odhajajo na svoje domove v slovenske vasi in mesta, se tudi tam vključujejo v amaterske odre. Igralci iz Dijaškega doma vadijo vočer za večerom. Res, da jim pomaga Laci Cigoj s strokovnimi nasveti, naredijo vse drugo sami. Tudi sceno, za katero so že pravi mojstri.
Domska uprava jim nesebično pomaga. Lani jim je namenila 6000 dinarjev, razen
Zlatoporočcnca Franc In Ivana špik
Zlata poroka
V borni hišici v Podlanišu pri Cerknem so v nedeljo, 14. septembra, praznovali vesel dogodek Frane in Ivana Spi k sta slavila 50-letnico ikupnega življenja — zlato p noko. Hišica jc sprejela goste; enajst in hčera z otroki se je na starem domu. 32 bilo skupaj
Franc in Ivana sta ročila 1919. leta, ko ['i.uie vrnil iz vojske. Obrc .le! je fronte v Galiciji Tiro-lah in Ardenih. Rodili so se otroci, drug za drugim. Štirinajst jih je biko v družini, a trije so umrli že v rani mladosti. Velika krušna peč je bila premajhna za vse.
Kravica ni mogla preživeli številne družine. Zato je
komaj sinov zbralo jih ie
se pose jc
Franc s plonkačo tesal tra-me za gozdne posestnike. Večkrat je pri hiši vsoga manjkalo, Celo vodo so morali nositi v lesenih brentah iz oddaljenega studenca. Ko je prvi otrok malo dorasol, si je ze zadel bionto na ramo in nosil vodo. Kmalu si je moral služiti kruh pri tujih kjudeh.
Danes je družina raz.krop ljcna m preskrbljena. Njihovim otrokom sc ne godi tako slabo.
Zlata poroka je bkla pra/. nik vseh, saj sc jc po tolikih letih prvič zbrala vsa družina.
Francu in Ivani želimo še mnogo zdravih let
J. Jeram
tega jim je zveza kulturno-prosvetnih organizacij pomagala lani z 2000 dinarji, letos pa jim je dala enako vsoto. Za kulturno dejavnost nikoli ni škoda denarja, pravijo Dijaškem domu, samo da je kvalitetna in koristna in so z njo izpolnjene želje mladine. Dom jim ne pomaga samo z denarjem. Vsaka kulturna skupina ima svojega mentorja iz vrst vzgojnega kadra. Da je pomoč upravo Doma zares velika, pove podatek, da so lani za kulturno in športno aktivnost prispevali 15.000 dinarjev. J. Košnjck
200.000 neprijavljenih radioaparatov
Po številu radijskih sprejemnikov smo Slovenci na vrhu evropske lestvice, saj en sprejemnik pride na dva Slovenca. Ni pa podatkov o tem, če smo prvi tudi po številu ilegalnih radijskih sprejemni kov. Po podatkih RTV Ljubljana je v Sloveniji 421.800 prijavljenih radioaparatov, poleg tega pa še 57.000 zapečatenih sprejemnikov. To pa ni vse, kar imamo. Po podatkih trgovine in carine je v Sloveniji okrog 200.000 nepri javljenih transistorjev, vendar na RTV Ljubljana menijo, da je ilegalnih sprejemnikov še enkrat več.
Za letošnjo jesen bomo radijsko naročnino po 1000 S din mesečno plačevali samo za prvi družinski sprejemnik, ukinja pa se naročnina za naslednje sprejemnike. Kljuh tej sprememb! pa je še naprej dolžnost, da imamo vsak radloparat prijavljen, pa čeprav zanj ne bomo plačevali naročnine. Tisti, ki im» dva, tri aH več radioparatov, bo torej naročnino plačeval sa ino za prvi sprejemnik, za druge pa ne, še naprej pa se bo plačevala naročnina za avtomobilske sprejemnike.
J. Vidlc
IL sejem obrti
v Kranju
JULIUS MADER
39
8. SS-sturmbannfuhrerji dr. Htittl, Bernhard Kriiger in Fritz Schvvend ter SS-hauptsturmfuhrer Kurt Hansch so konec aprila 1945 imeli v Redl-Zipfu za 30 milijonov funtov ponarejenih bankovcev in veliko količino deviz in zlata, ki Je izvirala iz akcije »Bernhard«, kakor tudi najvažnejše priprave za ponarejanje denarja, klišeje in recepte.
Mnogo ponarejenega denarja, tudi vso zalogo nepotiskanega papirja, so zažgali, mnogo zabojev s ponarejenim denarjem P» vrgli v reko Enns. Ostale zaboje s ponarejenim denarjem i" l ranimi akti so ponoči 29. aprila 1945 potopili v TopHško jezero.
9. SS-hauptsturmfuhrer dr. Helmut von Himmel se nI mogel ločiti od dve/.i težkih zabojev z zbirko denarja, ki sja bila ukradena v avstrijskem samostanu Kremsmunster, in Ju je zavlekel v »alpsko trdnjavo«.
10. Madžarski fašistični vodja Ferenc Szalasi je v Mattsee zakopal ukradeno dragoceno skrinjo z relikvijami svetega Štefana in delom ogrskega kronskega zaklada, medtem ko J SS nekje v avstrijskem Burgenlandu zakopala zadnje zlate
zaloge madžarske narodne banke.
V Ausseeju se je pojavil tudi vodja hrvaških fašistov Ante Pavelič s svojo telesno stražo in mnogimi bencinskimi rocK' -mi, ki so bile do vrha napolnjene z zlatniki.
11. Tudi pobegli profašlstični bolgarski ministrski P1"*^5^ nik tankov se je s svojim tajnim arhivom in v naglici zbran deviznim zakladom bolgarske narodne banke zatekel v Auss*1*-
12. Hitlerjev   gospodarski   pooblaščenec  na Madžarskem SS-standartenfuhrer Kurt Becher sc je zatekel z ttdOVelBj" plenom, ki ga je bilo za cel vagon, v okolico Ausseeja. M njegovo osebno ubežniško prtljago je bilo tudi nekaj s^rl1 zlata. Tu so zabeležili v zgodovini kriminala kot »BecheiJ fond«.
13. Končno je skušal tudi šef RSHA SS-obcrgrupenfuh** Kaltenbrunner preskrbeti sebe in svoje sorodstvo za vse -ljenje. On je v svoji »alpski trdnjavi« skril sledeče vrednost!« 5 zabojev briljantov in draguljov, SO k /lata v V™**
iz fonda nemške reichsbanke, 2000 kg zlata in zlatih P1"^^ tov v 50 zabojih, 2 milijona švicarskih frankov In '7;"ra ,v zbirko znamk, katere vrednost jc bila ocenjena na 5 mll»J° zlatih mark.
Seveda ta popis ni popoln. Čeprav navaja samo naJ°V*?J nejše skrivne transporte, SO bili to vndarle samo os ta Kolike vrednosti so visoki nacistični vodje prenesli v val-s pomočjo industrijski in bančnih munopolov ter *avar°viir. nih koncernov in z njimi personalno in uradno povezano ^_ nosi no službo, o tem pričajo samo izvlcjl.i iz aincrlskdi P4 0 čil, ki so bili objavljeni po vojni. Po njih BO imeli *■ Hitler, Goitng, GoeMetS, Ley, Himmler in KibbentroP v'J^fa kapitalističnih državah naloženih 14 883 162 dolarjev, funtov in delnice v vrednosti 600 000 funtov štcrlingov.
Poleg tega so bili ti nacistični vodje s posredovanjem ških zavarovalnih konevrnov življenjsko zavarovanj Pr j^h gočnih ameriških, švedskih, nizozemskih in posebno lv,c hj z.u arovalnlcah za skupno 16 509 500 dolarjev, s čimer "jjc|.r bili materialno preskrbljeni. Goebbels je pod Imenom » ^Q Deulseh   di-poniral v Bucncs Airesu v Argentini nič '"'"J^,,!
1 850 000 dolarjev; Himmlcrjcvo premoženje v približni    * 0
2 milijona dolarjev v gotovini in efektih Je bilo na11 ^je pretežno v Južni Ameriki. Dežele, ki so Jih nacist len« Izbrali za svoje naložbe dokazujejo,  da  sta se SItIt/r,n yC-nemske ;a kapitala in privatnega premoženja naclsticn Ijakov popolnoma ujemali.
»Alpska trdnjava« Sal/.kammergut Je skrivala še P ^e-al.lad: ze od kta 1943 so fašistični roparji odlagali v sag ^ OJ rove solnih rudnikov pri Ausseeju umetnine, k*t ^ lanene vrednosti ne bo mogočo nikoli ugotovili. N.«' OPJ" Jih v Melglji, Holaudiji, Poljski, Franciji In CcJk"^ '}lXi\. K temu je treba prišteti še od bomb ogrožene muzej* ^^jli, nule iz Nemčije in Avstrije. Kar so tam nakopičil' '"^.„.Ij lahko mirne duše. imenujemo največjo In obenem. ^ f|o-žaloslno umetni ko zbirko vseh časov. Največje dosez ^jjU veikS kulture, ki so Jih nakradll so tukaj ncsirokoym> ^ tf in UrOČUl propadanju. V ali uussccskcm solnem rudn ^ dolgaatl rovu, ki se pri l.aufenu stika s Traunško floi
lik.
od 11.-20. X. 69
lažalo v Izsekanih vdolbinah toliko dragocenosll, da   m 9 z njimi naložil več tovornjakov. 6500 svetovno zlial ,scrij» 1500  zabojev   rokopisov,  miniatur,  srednjeveških  JW yy(y plastik in lesorezov, okraskov cerkvenega In posvetnega ra, na stotine najlepših preprog.
»REDA - I. olrtofcr* 1969
GLAS * 11.
8TRA^
Ali je dinar za vstopnico kriv za slabši obisk?
Jeseniški mladinski klub ima že svojo zunanjo podobo,
išče pa notranjo
jj?red Petimi leti je jeseni-J. mladina začela razmišlja-kluh Ustanovitvi mladinskega £| °a- Zidovi so bili popisani in Prelep.1Jeni z raznimi gesli ČetjnPak'' Vendar se je za-^am° neurje kmalu poleglo, se tfu tku let°šnjega leta so Uli h itCri mladinci sPet lo-OrL •   ' vendar veliko bolj
timi iZlrano kakor pred pe" vanUv" Uspe,i so- Stan°-lilo P°djetje jim jc dode-10 Prostor - klet pod Cu-
cilj dlncev, katerira Je bil gani °bro oP^mljen in or-je /lran klubski prostor, se Oni0P.loPr'iela z debelimi, ne-mj animi betonskimi stena-in u, fba jih 'e bil° Prebiti so s 11 Pastor tako, kakor 1 8a zamislili. Ves mesec
far
je i«: ,. »-""iiMin. ves mesec ja  d        dclalo brez dinar-
kil odziv
so sicer prosili rr>o pomoč, vendar je
jfm !p " k,av
rn. Edino Sava Pa £ Podi»»"i]a mh ko, upajo Kovin "m bo Pomagala tudi <lu.c-u"chna iz Cc,'a- Dober skorai 'SincL'v je opravilo lovnih ur  _Pros«ovoljnih de-
»•dno
enic.
I'1" tor pa je bil Pust. gol  in  bi c/
Odločili so sc za krc.
mi , ksen. da bi klub farja
opre-
dinari"1',a jim 'e da,a 10000 ti,,., 'pv brezobrestnega
1 1,101 so /a
kre-ta denar tapete, s
iirn
1 opiviiin in """ s<> prevlekli beton« m*- Delavska univerza ■odarila kinoprojek-
le
tor, občinska konferenca ZK gramofon z nekaj ploščami. Koristna je bila tudi moralna in finančna podpora mladinske konference, saj je klub za delo mladine potreben in pomemben in je del dejavnosti mladinske organizacije.
4. julija letos so klub odprli. Po pičlih dveh mesecih trdega dela. štirinajst dni je teklo klubsko življenje neorganizirano, spontano. Začeli so razmišljati o programu. Organizirali so predavanja o vesolju. Obisk skromen. Mladi so želeli plesati. Zaceli so z mladinskimi plesi. Najprej s ploščami, kasneje pa je mladina zahtevala plese, na katerih bi zaigral ansambel. Upravni odbor kluba, njegov predsednik je Rozman Janez, je najel Termite. Obisk je bil razveseljiv, toda iz tedna v teden je padal; tako dolgo, da so ples ukinili.
Zaradi večjega reda so uvedli klubske izkaznice, kdor je pa nima, mora ob vstopu plačati novi dinar, kar povzroča pri mladih hudo kri in ugovore, češ vodstvo kluba spravi denar v lasten žep. Tovariši iz vodstva so zatrdili, da nihče od njih še ni vzel niti dinarja! Izvedli so malo anketo, da bi ugotovili, kaj vse mladina želi v svojem klubu. Odziv je bil porazen, nekateri odgovori težko razumljivi. Konjak, pelinkovce, pivo! (v klubu ne točijo alko-
v NEKAJ STAVKIH
^'°ktob      ' — ^ počastitev krajevnega praznika bo v sredo, kaški'*'  V 'e'ovadn'c' Osnovne sole v Cerkljah zanimiv ko-OrušlVo ..,Ulnn. na katerem bodo sodelovali šolsko športno Sole.  .a„    k'vavec — Cerklje in prosvetni delavci tamkajšnje
H^JLokf ti'U/"K' Tabor Cerklje bo piircdila jutri — v četr-
te^iiov » strelsko tekmovanje z zračno puško \a
fci deli,"1"   S° Povabili kar šestnajst društev in organizacij, Pok^i ki'IU nU ,Crn Področju. Zmagovalna ekipa bo dobila •Jevne skupnosti v trajno last. -an
***nt>D. * pretckli
teden so delavci Cestnega podjetja
^<),0dvoP°LO>"1 novo asfaltno prevleko n
ivorsk Doln
iz in
■ ceste na Bledu. Ta del ceste je bil zelo poškodo-
V'eka n. \ ,uken.i in vzboklin, zato je bila nova asfaltna pre-nujna. — i *
iapo jesensko vunu je v veliko pomoč kmetom adnje otave in pi i poimanju krompirja, Nekatt 11
Sejejo ozimna žila. Na visli je tudi obira-
■
"le [jJJ* 0> lejo ,„
d°bio ka ',Pa ,udi Jabolka že stiskai<> za most. Tudi ajda zelo e'a.__Z. "' <l        verne se naprej toplo, bo kmalu dozo-
Bl.prj
*° laše Pečina turistov je že zapustila Bled, vendar pa ^° star,e,ov,*če vendarle ne sameva. Po klopeh pose
rt"10 •■hoju, ,Judlc večinoma tuji turisti, ki jim je všeč Jesen takov ki    ,0 t,an al1 dvu HC radrie na Biedu tudi skupine
k*Wr«»Jo pr,h:|lajo na krajši bdet. Depandanse hotelov že ^ OdŠM h»Uh>v pa bodo zaprli v oktobru. Uslužbenci nu dopoal do novembra. — J. A.
s S,c Vel,l      ~   V laz.sežmh listnatih gozdovih
5 i.-.,, V   ' Bob»torovk in
nad PoljlicO Crnih liobent, medlem ko jurčkov
*!r*J 111 dtorovke in črne trobente pa ljudje selo
, ,,.   "''"  ftlurovke \o dobu' sanu ali z diiigimi p.bami,
Uvricrno v k,MI UtltnJ so samo klobuk., bete
,,'"'"!i i,,,  "   ' 1 llcsjl i obi nle so lennio sive barve in jih prav
,l t»alo nab
ali pa jih posušimo in posušene zme-
<-l i       '''t' t —s i,  umno si\e ii.u ve in   iin im.iv
"h.,   \    '   u'alo nabn .i j,,  s,, p., /( lo okusne gobe, prijetnega
'^u,,   '^''i«. se v s,,' ■ V Prab- - J. A.
holnih pijač). Uvedli so knjigo vtisov. Razen pozitivnih pohvalnih odgovorov in mnenj so se pojavljale tudi takšne ugotovitve: Ko sem prišel v klub, sem mislil, da sem prišel v kurilnico! V klubu je preveč starejših ljudi, j katerim bi morali vstop pre- j povedati! V klubu je največji dolgčas na Jesenicah! Klub upravljata dva brezvezna dimnikarja in par bedakov . . .! In tako naprej. Zapisane »ugotovitve« gotovo niso čisto resnične, povedo pa, da klubu še marsikaj manjka. Manjka mu prave vsebine. In kaj so storili za njeno izpopolnitev? Organizirali bodo malo politično šolo, kozmetični tečaj, uredili bodo poseben prostor, kamor bodo namestili glasbeni avtomat, namizni nogomet, košarko. S tem bo družabno ziv ljenje v klubu popestreno in obogateno. Z osnovno šolo in gimnazijo so se dogovorili, da bodo učencem in dijakom v klubskih prostorih predvajali filme, ki dopolnjujejo šolski pouk.
Po Jesenicah sc razširjajo govorice, da je klub odprt do poznih večernih ali zgodnjih jutranjih ur. Marsikatera hčerkica ali sinko, ki se je predolgo zadržal zunaj, jc našel učinkovit odgovor: Bil sem v klubu! To pa ne bo držalo, saj klub zapirajo vsak dan redno ob devetih zvečer, ob nedeljah pa ob desetih. Pije |e bil odprl samo trikrat v dveh mesecih.
Mladi, ki vodijo jeseniški klub, ne bi smeli obupati, saj so / delom sele zaceli. Potrebujejo pa še večjo moralno in materialno pomoč!
J. Košnjek
Uspehi KS Bela so plod skupnih prizadevanj
V nedeljo, 21. septembra, so slovesno odprli asfaltirano cesto Bobovk—Zgornja Bela, odsek skozi Srednjo Belo in proti Bašlju ter skromne, a potrebne družbene prostore, ki so zametek novega družbenega doma, za katerega se načrti že pripravljajo. Sredstva za asfaltiranje ceste od Bobovka do Zgornje Bele je prispevala občinska skupščina iz svojega proračuna, medtem ko so asfaltiranje odsekov skozi Srednjo Belo in proti Bašlju (skupno 1500 metrov) financirali prebivalci Zgornje, Srednje in Spodnje Bele, Hraš, Bašlja, nekatera kranjska podjetja, krajevna skupnost Preddvor, skupščina občine, krajevna skupnost Bela pa je najela tudi 20.000 dinarjev kredita. Asfaltiranje omenjenih odsekov je veljalo 84.070 dinarjev, od tega so prebivalci sami prispevali kar 43.000 dinarjev.
Nedaleč od gostilne Markun stojijo novi, a še ne popolno ma dokončani družbeni pro stori. Skromno barako, ki so jo kupili v tovarni Tekstilin-
dus, so toliko preuredili, da bo v njej že konec meseca mogoče družbeno, politiono in zabavno življenje. Vaščani so opravili 848 prostovoljnih delovnih ur, brezplačno izkopali temelje in dovažali gradbeni material.
Prizadevnost krajevne skupnosti Bela, ki je bila lani najboljša v občini in je prejela zvezno nagrado, letos ni usahnila. Doseženi rezultati so plod skupnih prizadevanj, razumevanja in nesebične pomoči med posameznimi vasmi, čeprav ne gre neposredno za pridobitve njihove vasi, napreduje cela krajevna skupnost. Pri tem imajo gotovo velike zasluge družbene in politične organizacije, ki so prebivalcem znale prikazati probleme in nameravane akcije in jih pripraviti, da so prostovoljno prijeli za lopato ali prispevali skromen denar, ki je na koncu veliko pomenil. Nekateri so res stali ob strani, zato na Beli upajo, da bo takih iz leta v leto manj.
J. Košnjek
Skupni
Reklamni
Program
SRP
ŽANJE USPEHE
UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA
SKUPNA REKLAMA
V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH
SRP
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
NAROČAJTE 'REKLmMNi   STOWV£' PP.I
ZDRUŽENJU. POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RAOlJSKlH POSTAJ SRS CELJE   GREGORČIČEVA 5."-  TEL 20-09
SRP
Skrb LIP Jelovica za starejše člane kolektiva
Lesno industrijsko podjetja Jelovice fe pred leti začelo nagrajevali delavce in usluibence, ki so v podjetju le 10 let. Tako so l ud t letos konec    aVgUSiš    podeltli 12
ienskam in 14 tnoikitn ročne me. Ob letošnji r<i:dclit-vi ur so slavljena ttovabili na razgovor, ki so se*ga ude-U ili glavni direktor l rane 1'uliar, sekretar lv<m Breznik, predsednik upravnega odbore Lovro Kal,m, i'uii ti dnik DS Stane Bemik in predsednik   simdtkata hrane
Gaber.
Poleg pozornosti, ki so je delefni aktivni uslužbenci in delavci podjetja, lelovica m pozabilo celo upokojencev,
iMtii je na pobudo uprave Jelovice njen sindikat sklenil,  da  bodo  vsako leto za
upokojence, ki so v Jelovici dočakali upokojitev, priredili i let. Od H7 nekdanjih delavcev m uslulbeucev tega podjetja se jih je letos sredi septembra zbralo 76. Najprej so imeli v ljudski restavraciji na Lontrgu razgovor s predstavniki uprave podjetja nato pa so se z dvema avtobusoma kranjske Creine odpeljati na ogled nove proizvodne hale v Jelovici in potem na izlet v neznano. Pot )c vodila prek Vršiča v Trento, kjer je bilo kosilo v Alp hotelu v Bovcu in prek Cerknega in Kladi j do Trc-bije, kjer so se spet za dalj tuša ustavili m nato domov.
I.lct je bil prijeten. Odlo-. itev podutja Jelovica, da tako izkažejo hvaležnost tistim, ki so pomagali pri raz-
voju in dviganju ugled'j tega velikega kolektiva, je vredna pohvale. Nobena skrivnost ni, da drugod po svetu delavcem in sploh njihovim iivljenskim in delovnim pogojem posvečajo veliko po-Z/DTHOSt, vemo pa tudi, da so številni kolektivi taki, da potem, ko SO njihovi delavci pri njih izčrpali delovno moč pustili prosti čas in Zdrav/e, za njih postanejo nepomembni in neznani. Pri Jelovici so z idejo, 1 <iko spet zbrati nekdanje njillOVŠ člane in jim izraziti hvale} nost, pokazali, da leliio v podjetju humane odnose, čeprav en izlet v bistvu ne pomeni kake izredne irtve, kot izraz hvaležnosti in pozornosti pa dobi visoko moralno vrednost. P. Pokom
Dopisna delavska univerza Ljubljana
organizira po DOPISNI METODI, kombiniranj s seminarji:
1. tečaj za SKLADIŠČNIKE
2. tečaj za PREDDELAVCE in KONTROLORJE
v kovinski stroki
3. tečaj za TEHNIŠKO RISANJE
4. tečaj za KNJIGOVODSTVO
a) začetni tečaj knjigovodstva z analitično evidenco
5. tečaj NEMŠKEGA in ITALIJANSKEGA jezika
Tečaji so namenjeni predvsem tistim, ki tako ali podobno delo že opravljajo, ali tistim, ki se želijo zaposliti v enem izmed podobnih del.
ZA DELOVNE ORGANIZACIJE ORGANIZIRAMO
1. tečaj za VARNOST PRI DELU
a) začetni tečaj
b) tečaj za letno preverjanje znanja VPISUJEMO vsak dan od 7 —18. ure razen sobote.
Podrobnosti o sistemu dopisnega izobraževaja, učnem programu in pogojih za vpis boste lahko zvedeli iz prospekta, ki vam ga pošljemo na vašo zahtevo.
SVOJ NASLOV NAPIŠITE S TISKANIMI ČRKAMI. Za prospekt pošljite znamko v vrednosti 2 dinarja na naslov:
DOPISNA DELAVSKA UNIVERZA LJUBLJANA, Parmova 39, telefon 316 043, 312 141, poštni predal 106.
ELEKTROTEHNIŠKO PODJETJE KRANJ vabi k sodelovanju in
razpisuje
na novo delovno mesto:
1 — ZA TEHNIČNO RAZVOJNO SLUŽBO
— diplomiranega inženirja ali inženirja elektro stroke — jaki tok,
2 — ZA  RAČUNOVODSTVO — PRIPRAV-
NICO
— s srednjo ekonomsko solo, dalje:
3 — VISOKO KVALIFICIRANE
1 I I K IROINSTALATERJE
4 — KVALIFICIRANE OBRATNE
ELEKTRICARJE
Pndno.t imajo kandidati z odsluženim vojaškim rokom, da so iz Kranja ali okolice OD se izplačil jejo DO pravilniku Objava velja do zasedbe delovnih mest.
Podrobnejše informacije se dobiio na upravi Gregorčičeva 3, Kranj — kamor pošljete pismene vloge. Nastop službe takoj.
SENTA
skladišče Kranj Tavčarjeva  31,  tel. 22-053
(bivši Exoterm)
VAM NUDI:
£ najkvalitetnejšo moko
vseh vrst 0 testenine »Bačvanka« 0 vse vrste živinskih
krmil  po zelo ugodni
ceni
EXOTERM
kemična tovarna Kranj Na osnovi določil čl. 43 a Temeljnega zakona o delovnih razmerjih
razpisujemo
prosta  delovna  mesta z nepolnim delovnim časom
L STROKOVNEGA SODELAVCA za tiskarske zlitine
(delo je občasno — 3 mesece letno)
2. ANALITIKA PROIZVODOV
2 uri dnevno
3. VARNOSTNEGA INŽENIRJA
2 uri dnevno
4. PRAVNEGA REFERENTA
1 uro dnevno
Kandidati  morajo pok-,!
splošnih izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
Ad 1. Strokovna usposob Ijenost za eišeen je in ral i niranje tiskarskih zlitin.
Ad 2. Dipl. i 1114 metalur
gije s S letno delovno prakso pri analizi ekso tci tnnih pi1 »izvi i lov, Deli i se opravlja na terenu.
Ad 3. Varnostni inženir s
strokovnim izpitom.
Ad 4 Diplomiran pravnik s 3-lctno prakso v gospo dartki organizaciji.
Rok za prijave ji- 15 dni po objavi na tajništvo pod jet ja.
KADROVSKA KOMISIJA KRANJSKIH OPEKARN KRANJ
razglaša
PROSTI DELOVNI MESTI
1. Referenta
za varstvo pri delu
2. Materialnega knjigovodje
Pogoji:
pod tč. 1 varnostni, gradbeni ali strojni tehnik s končano srednjo tehnično šolo
pod tč. 2 dokončana ekonomska ali druga srednja
šola.
Prijave sprejema kadrovska komisija pri Kranjskih opekarnah Kranj.
Nastop dela takoj.
Rok za prijavo je 20. 10. 1969.
Slovenija gy yg avto
Ljubljana,  Prešernova 40
Export — Import
in zastopanje  tujih firm
Trgovina na debelo in drobno z motornimi vozili, gradbenimi stroji, servisno opremo, bicikli in vsemi pripadajočimi nadomestnimi deli. Servis in remont za mo torna vozila.
Pl edslavnistva:
Beograd, Ui. 27. marta 54. Rijeka, Borisa Kidriča 58/a.
Novi Sad_ Trg Svetozara Markoviča .5.
• novi slovenski meseni* •
karavana
odkriva
160 strani 3 din K**/*
Jelovica
LESNA  INDUSTRIJA ŠKOI JA LOKA
obvešča
vse potrošnike, da bo poslovalnica za prodajo stavb; mm pola Iv., v škofji I.oki s 1. 10. 1969 imela delovni čas:
torek, četrtek, sobota od 7.30 do 14. ur«
»reda in petek od 7.30 do 17. ur«
II [LOVK A SKOPJA LOKA
\
TRGOVSKO PODJETJE VELETEKSTIL LJUBLJANA,    POSLOVALNICA    T R l I C j
V svoji novi poslovalnici v Tržiču imamo na zalogi VELIKO IZBIRO ZA OPRIMO STANOV A \ I
preproge, zavese, volnene in prešite odeje ter vseh vrst posteljnega perila.
ZA ZIMO imamo že vetrovke za otroke od starosti enega leta naprej kakor tudi za odrasle veliko izbiro jesenskih in zimskih plaščev.
ZA    NAKUP BLAGA
v   nisi    trgovini   lahko dobile
PETMESEČNI KREDIT
BREZ OBRESTI  IN POROKOV PRIPOROMA SE KOLEKTIV POSLOVALNICI-'.   V I  I  I   I I. K S T I L V TR*I<
TRGOVINA JE ODPRTA VSAK DAN
TUDI OB SOBOTAH OD OD 7.30 do I**0-
Prodam
[rodam ZIMSKA JABOLKA- Ker-n, Letence 7, Golnik Ur>a 0,70 za kg.
4615
prodam brezhiben polavto-phfcni   PRALNI STROJ-al-?.Us (nemški) za 700 N din. ^slov v oglasnem oddelku 4616
u<ldam GARAŽO. Ponudbe
Poslati
pod »Huje«
4617
N^'rn   rabljene DESKE. asJov v oglasnem oddelku 4618
tet
žic
Prodam  dobro   KRAVO s
im teletom. Lom 25'^j^
Prodam mizarski »FRE-f^*. Poizve se v trafiki Cerklje 4592
Prodam zimska JABOLKA
kj^0      *«■ ^ 41 ■ %
Prodam  dvoosino traktorja PRIKOLICO za 170.000 S Naslov v ogl. oddelku 4594
Prodam zimska JABOLKA Tja drevju. Cena 0,60 din za **• Kokrica 60, Kranj 4595
Prodam ŠTEDILNIK gorele na drva. Grašie. Kokri Ca 57, Kranj 45%
Prodam KRAVO, 8 mesecev ?.reio. ki bo prvič telctvla. MllJe 14. Šenčur 4597
Prodam KAD za namaV i ?]e sadja,  1300 litrov. Bu-V,nk". Ki alka pot  1, Jc-'•'ca - Mubljana 4598
, Prodam dve KR Wl, 9 me
brt>Ji (tretjič). Kodras, Srovnica
bo JJ. P°«lniinlca Tržič DtC£^lzlral« tečaj za V0'nlk'v ^allflkacije Teč-,1      ln,>,ol"iI» vozil.
v^«brnSCpb?. Pr,Cel 3 ,,<v tajnik i 7",Javc »prejem i J«v/e Gorlčan, Trg lobode 9, Tržič.
^ocen
SOBo L Prodarn DNI VNO tri.'-     ~ JBftjOlk«   in elek
re,,isk *,ska CP «o
. ce'fk".Kn,nJ. Ko*
lktd,lIStv,o, • - Nas,ov KranJ      Jn uprave lista:
Trg  revolucije t v'iavba občinske »Vupšel-ne> - Tek. račun pri SDK ) Kranju 515 1135. - T« telonl;   redakcija 2l«5 uprava  mu a. ma" lo«Rla»na   ln naročniška *Wba 22132 — NaroČnt-na- letna 32, polletna 16 lV cena za eno številko 50 Para. Mali oglasi: be-1 din, naročniki lm«l° popusta. Neplačanih °tfnsov   ne objavljamo.
Motorna vozila
Prodam FIAT 600 po generalni. Zdravko, Posavc 13, Podnart 4599
Ugodno prodam FIAT 750. Britof 91, Kranj 4600
Prodam FIAT 1300. Ogled po 14. uri. Marenčič Janez, Kranj, Ul. m. brigad 4 4601
Prodam VW nov, 1967 letnik, tip 113. Pintar, Bodov-lje 2, Sk. Loka 4602
Kupim
Kupim mecesnove in smrekove PLOHE. Jezeršek Stane, Zg. Bitnje 97 4603
ZIMSKA JABOLKA kupite najceneje pri Jožetu Lebnu, ševlje, Selca nad Sk. Loko
Kupim rabljene DESKE za pod. Zorko Anton, Zg. Bitnje 183 4605
Opravljam zaščitne premaze za vse osebne avtomo bile proti koroziji (rji) z gu minolom in korol lakom z garancijo. AVTOPRALNICA, Ljubljana, Vodnikova 99
Dr. ANA KRAKER obvc šča vse, da se je preselila iz ulice Mošc Pijade S, Kranj, v Sorlijcvo ulico 27, Kranj
ZOBNA ORDINACIJA, dc.i tist TOMC Kranj, Krožna ulica 3, ordinira redno od 6. oktobra vsak dan razen so bote od 8.—11. in od 15—18. ure 4610
r>eni
(200,   ,>;''"" Nik
< koi
pr      *' ***nj 4606
Ej**«!.1**0 "»"Jansko *ova g JI«. Cemažar Sko-
' KranJ - Stra/.iščc
4607
Izgubljeno
Izgubila sem od Kokrice do Tatinca DENARNICO. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne na naslov v osebni izkaznici. 4610
Zahvaljujem se blagajni čarki in vsemu osebju mesa rije na Maistrovem trgu v Kianju za vrnjeno DENAR NICO. Bitem, Kranj 4613
Stanovanja
Miren FANT dobi STANO VANJE. Starič, Cankarjeva 16, Kranj, Ogled vsak dan dopoldan 4614
JERANCIC IVANKA iz Bi
strice št. 12 prcklicujem, da sem obdolžila Mere Danico tatvine piščanca in police
Čestitk«
Ob zlatoporočnein jubileju Alojza in Antonije Cebulj jima krajevna skupnost Voklo iskreno čestita
Kino
Kranj CENTER
1. oktobra amer. barv. CS film SODOMA IN GOMORA ob 16.30 in 19.15.
2. oktobra amer. barv. CS film SODOMA IN GOMORA ob 16.30 in 19.15.
3. oktobra amer. barv. CS film SODOMA IN GOMORA ob 16.30 in 19.15.
Kranj STORZIC
1. oktobra amer. barv. CS silni PREPOVEDANE STOP NIČE ob 17. in 19.30.
2. oktobra Iranc. barv. CS Rim ČLOVEK PREVEČ ob 16., 18. in 20. uri
3. oktobra franc. barv. CS film ČLOVEK PREVEČ ob 16., 18. in 20. uri
Tržič
1. oktobra Iranc. barv. CS film PUSTOLOVCI ob 17.30 in 19.30.
Kamnik DOM
2. oktobra Iranc. barv. CS film  PUSTOLOVCI ob 17.30
in 19.30.
ftkofja Loka SORA
1. oktobra franc. barv. CS silm USODNI PLEN ob 18. in 20. uri
2. oktobra angl. barv. film SMRT V OCEH ob 20. uri
3. oktobra angl. barv. film SMRT V OCEII ob 18. in 20. uri
OBIŠČITE GOSTILNO
ZG. DUPLJE
DROPULJIC LIBERAN
kjer vam bomo postregli i posli vrni in spccialltcta-
mi na žaru.
Lep pozdrav in nasvidenje v Zg. Dupljah.
Gostilna pri DROPUIJIC LIBERAN
DE2URN1 VETERINARJI V OKTOBRU 1969
od 3. 10. do 10. 10: Vehovec Srečko, Kranj,
Stošičeva 3. tel. 21 070;
od 10. 10 do 17. 10.: Rus Jože, Cerklje,
tel. 73 115;
od 17 10 do 24. 10.: It.dina Anton, Kranj,
Jcšctova 30, tel. 21 207;
od 24. 10. do 31. 10.:
Vehovec Srečko, Kranj, Stošičeva   \  tel. 21070
Jesenice RADIO
1. oktobra amer. film KLIC V FIRECREECKU
2. oktobra amer. barv. film SLAVNI FANTJE
3. oktobra amer. barv. film HOTEL PARADIŽ
Jesenice PLAVŽ
1. oktobra amer. barv. film SLAVNI FANTJE
2. —3. oktobra franc. barv. film PRVA PREIZKUŠNJA
Žirovnica
1. oktobra amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO
Dovje-Mojstrana
2. oktobra amer. barv. CS film IZGUBLJENO POVELJSTVO
Kranjska gora
2. oktobra amer. film KLIC
V FIRECREEKU Radovljica
1. oktobra italij. barv. film SOKOLOV PLEN ob 18. uri, amer. barv. film HIŠA NAŠE MATERE ob 20. uri
2. oktobra italij. barv. film SOKOLOV PLEN ob 20. uri
3. oktobra švedski barv. film VELIKA LJUBEZEN ELVIRE MADIGAN ob 20. uri
Bled
1. oktobra italij. film NAŠI MOŽJE ob 17. in 20. uri
2. oktobra italij. film NAŠI MOŽJE ob 17. in 20. uri
3. oktobra amer. barv. film
V ŽARU NOCI ob 17. 20.
Posebno obvestilo!
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj, obvešča podjetja, ustanove, zavode, hišne svete in občane Tržiča, da bo v času od L do 15. oktobra 1.1. izvedel sistematsko deratizacijo na območju mesta Tržič.
Upravljalce in lastnike objektov prosimo, da orno gočijo strokovnemu osebju, ki bo izvajal deratizacijo dostop v objekte in da vse prostore, dvorišča in kleti temeljito počistite.
Posebno opozarjamo občane, da upoštevajo navodila izvajalcev, da ne bi prišlo do zastrupitev ljudi ali domačih živali!
Zavod za zdravstveno varstvo Kranj
Novo gostišče APOLLO v Tržiču
Gostinsko podjetje Zelenica Iz Tržiča jc v torek dopoldne od-pilo v Tržiču — nasproti bivše železniške postaje — novo gostišče Apollo. Omenjeni gostinski objekt Ima 47 restavracijskih sedežev in 80 sedežev na terasi, poleg tega pa ima tudi svojo kuhinjo Gostišče je projektiral arhitekt Ciril Oblak, medtem ko |c gradbena dela opravljal kranjski Projekt. Gostišče je skupaj z opremo veljalo 450.000 dinarjev, ki jih je prispevalo gostinsko podjetje Zelenica iz svojih sredstev, (vig) — Foto: 1 1'cidan
Na voljo vam bodo mrzla In topla jedila ter prvovrstne alkoholne in brezalkoholne pijače. Vabi vas kolektiv APOLLO Tržič.
V nedeljo, 28. septembra 1969, ob 15.15 se je na cesti 1-1 — Koroška cesta v Kranju, pripetila prometna nesreča med Stošičevim spomenikom in poslopjem Vodovoda Kranj. Do nesreče je prišlo med osebnim avtomobilom italijanske registracije fial 125 in pešcem, ki je hodil po desni strani. Pešec Robič Dragan, delavec tovarne Sava Kranj, je izgubil življenje.
Prosimo vse priče, ki so videle prometno nesrečo, da javijo svoj naslov najbližji PM ali pa se osebno zgla-sijo na Postaji prometne milice v Kranju.
Nesreče v zadnjih dneh
Na cesti tretjega reda med Gorenjo vasjo in Trebijo se je v četrtek, 25. septembra, prevrnil s ceste voznik osebnega avtomobila Ivan Gantar iz Idrije. Voznik je vozil z neprimerno hitrostjo in pod vplivom alkohola. Avtomobil je v nepreglednem ovinku zaneslo s ceste. V nesreči je bil ranjen sopotnik Jurjančič Miroslav iz Idrije in so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnco. Škode je za 6000 din.
V petek, 26. septembra, sta v križišču cest XXXI. divizije in ulice MoŠa Pijade trčila kolesar Anton Puconja Iz Kranja in voznik osebnega avtomobila Jože Šipec s Suhe pri Kranju. Kolesar je pripeljal v križišče z neprednostne ceste. Hudo ranjenega Antona Puconjo so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
Istega dne popoldne se je pripetila prometna nezgoda na cesti tretjega reda v vasi Cernivec. Voznik tovornjaka Jernej ^tefančič iz Ljubljane je zapeljal z dvorišča na cesto in zaprl pot osebnemu avtomobilu, ki ga je vozil Anton Brejc iz Pra-proš pri Podnartu. Pri trčenju je bil voznik Brejc ranjen in so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, škode na avtomobilih je za 23.000 din.
Na Grajski cesti na Bledu je v nedeljo, 28. septembra, popoldne Franjo Skerčevič z Bleda na mopedu podrl Janeza Poklukarja $ Krnice pri Bledu. Nesreča se je pripetila, ker je mopedist vozil po levi strani ceste in pri tem zadel pešca, ki Je prečkal cesto zunaj prehoda za pešce. Huje ranjenega so odpeljali v jeseniško bolnišnico. Mopedlst ni imel vozniškega dovoljenja.
Na Koroški cesti v Kranju v bližini Stošičcvcga spomenika se je v nedeljo nekaj pred tretjo uro popoldne pripetila huda prometna nesreča. Drago RodiČ, roj. 1938, i/. Stružcvega pri Kranju je hodil po desni strani ceste proti mestu. Za njim je pripeljal osebni avtomobil italijanske registracije, ki ga je vozil Norbedo Natale iz Trsta, in pešca zadel. Hudo ranjenega Draga Rodiča so odpeljali v bolnišnico, vendar |e že med pret i »zom umrl. L. M.
Železniška nesreča na Jesenicah
V nedeljo, 28. septembra, nekaj po Četrti url zjutraj se je na železniški postaji na Jesenicah pripetila nezgoda. Brzi vlak, ki je pripeljal lz Avstrije, bi moral zapeljati na tretji tir vendar pa je zaradi napačno postavljene   kretnice   zapeljal na
prvi tir, kjer je že stal brzi vlak, ki je pripeljal lz Ljubljane. Pri trčenju je bilo lažje ranjenih 12 ljudi, ki pa so lahko potovanje nadaljevali. Poškodovani sta dve elek tričnl lokomotivi ln dva vagona, škoda še ni ocenjena.
Zahvala
Ob nepričakovani izgubi moža m ljubega očeta
Ludvika Cudermana
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, izrekli sožaljc ter poklonili cvetje in vence in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Posebna hvala sosedom, č. g župniku, pevcem in gasil-eem Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Marija in hčerka Justi I družino ^
Duplje, dne 29. 9. 1969
Nesreči pri delu
V soboto, 27. septembra, se je pri gradnji svoje hiše hudo ranil Lado Kalan, star 30 let, iz Preddvora. Nesreča se je pripetila, ko se je Kalan spustil po škripcu, pritrjenem ma desko s trimi-limetrsko žico. Žica pa se je pretrgala, tako da je s škripcem vred padel kakih 6 metrov globoko na tla. Hudo ranjenega so odpeljali v ljubljansko bolnišnico.
V Traškem grabnu pri Go-dešiču je v ponedeljek kosil s traktorjem Janez Oman iz Lipice pri Škof j i Loki. Pri tetO je zavozii na rob 3 metre globoko jame obraščene z ruševjem. Traktor se je prevrnil, voznik pa se je huje poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico Petra Držaja v Ljubljani.
T R G O V S K O P O D J ETJE
HEJ, PRIJATELJ, KAM HITIŠ?
V ZARJO,
TAM VSE DOBIŠ!
Gorska nesreča
V ponedelek 29. septembra, se je okoli pete ure po poldne pripetila gorska M sreča na Stolu. Avstrijski državljan VValter Maister, star 21 let, iz Celovca se je z Ifl no mudil v Prešernovi koči na Stolu. Popoldne je sam odšel po stezi v »meri avstrijske meje. Na ste/1 pa mu Je spodrsnilo, tako da je zdrsel kakih 200 metrov po pobočju. Huje ranjenega ga Je našel delavec milice Vinko Kovač ter o nesreči sporočil po UKV zvezi. Poncsrc-čenca so odnesli do Prešernove koče. Ponoči so ga gorski reševalci Iz Radovljice z zdravnikom prenesli do planin .k..- postojanke Valvasor, od tam pa z rešilnim avtomobilom v dolino. Obvisi e ni so bili tudi avstrijski gorski reševalci. Ponesrečenec nI več v smrtni nevarnosti.
Smrtna nesreča v severni steni Triglava
V nedeljo, 28. septembra, v dopoldanskih urah je prišlo v severni steni Triglava — Bavarski smeri (ocenjeno s III. in IV. težavnostno stopnjo) do smrtne nesreče, kjer je izgubil življenje 23-ietni Riko Salberger iz alpinističnega odseka Tržič. Do nesreče je prišlo že v drugi vrvni dolžini. Na varovalnem mestu je priletel v Salberger j a težak kamen z veliko hitrostjo in ga odtrgal s stojišča. Zletel je 50 m globoko in s seboj potegnil še soplezalko Kurnikovo. — Vmesna klina nista vzdržala padca in sta bila v hipu iz-puljena. Pri padcu po izpu-Ijenju klinov se je vrv po naključju zataknila za nekaj centimetrski skalni rogljiček, kar je preprečilo, da plezalca nista odletela v podnožje stene. Dve navezi, ki sta bili
za njima (AO Tržič), sta pričeli takoj ukrepati. Prt Sal-bergerju so bile ugotovljene težke notranje poškodbe. Nudili so mu triurno umetno dihanje. Vendar je bilo vse zaman. Kurnikova je dobila lažje poškodbe. Oba so alpinisti in reševalci spustili i« stene in nato transportirali v Vrata. V akciji so sodelovali reševalci: Tržiča, Jesenic, Kranja, Mojstrane, Maribora in Kranjske gore.
Pokojni Salberger je spadal v elito slovenskih alpi"1* stov, saj je imel za seboj vse najtežje slovenske smeri. Izkazal se je na alpiniadi * Bolgariji; sodeloval je h*8 1968 v odpravi na Kavkaz; pomemben uspeh je dosege' letos, ko je »topli na teII,e 7134 m visokega pik Lenina * Pamirju.
F. Ekaf
van
V današnjem pregledu pristankov m vzlelov leta pet*'' m škem letališču se bomo omejili na sredo, čet t te '   ja b^f^
soboto   Danes (sreda) bo pristalo pel letal. 1111    jih 'a
iz  Beograda,  1'ulja,  Prage m Til.ir.iadn   ''i;,V Jj",, pa PjJ«
proti  POOgTlUlI   v  soooio na ppnipw"        . p0 .
bo velikega prometa. Malo čez. šesto ura «utraj f.fc
convair proti Beogradu.
Obisk pri naših telesno vzgojnih organizacijah
Novo asfaltno igrišče v Dupljah
Dolgoletna želja rokometašev iz Dupelj sc je v nedeljo uresničila. Dobili so namreč novo asfaltno roko-In^t.no igrišče. To bo nedvomno velika pridobitev za še Večji razvoj in napredek rokometa v Dupljah. Na igrišču pa bodo imeli svoj prostor tudi košarkarji in od-oojkarji.
Večino sredstev za izgradnjo omenjenega igrišča je Prispevala skupščina občine Kranj. Veliko del pa so opravili prostovoljno sami športniki iz Dupelj. Največ Pohval in priznanja pa zaslužita nedvomno Tone Mar-cun in predsednik društva Ciril štular. Igrišče je asfaltiralo Cestno podjetje iz Kranja.
Zaradi omenjene investicije pa bo letos v Partizanu ~uPlJe manj sredstev za osnovno dejavnost. Prav zaradi tega so zaskrbljeni, če ne bo to slabo vplivalo na pri-^devne rukometaše, ki so letos izredno dobro startali ljubljanski conski rokometni ligi in so eden največjih Kandidatov za prvaka v omenjeni ligi.      J. Kuhar
Mladi košarkarji Triglava drugi v Sloveniji
Na t
S»Ovenii njem J>rvonstvu Sarki i? ?a PianirJe v ko-boto- Je Dil° letos v so-. in nedeljo v Kranju, so košarv ^''^en uspeh mladi Va j. Jl domačega Tri»la-drup^' So osvojili odlično no
hov
8° mesto. To ,c nedvom-JJg izmed večjih nspe-*°sarkaškega kkiba Tri-
ari°hneS' v sredo, ob 16. tstisk   na st:,dlonu prija Trl_]\r n°KOnietna tekma * av : Ilirija
glav v zadnjih letih. Hkrati pa je to potrdilo, da raste v Kranju nov rod odličnih košarkarjev, ki bodo čez nekaj let lahko uspešno zamenjali svoje starejše tovariše.
Po pričakovanju je prvo mesto zasedla ljubljanska Olimpija, ki ima v svoji vrsti majveč izenačenih igralcev in so po tehniki igre prekašali vse nasprotnike.
Rezultati, ki jih jc dosegel Triglav: Triglav : Maribor 66 49:36, Triglav : Stadion 37:32, Olimpija : Triglav 56:39.
J. Javornlk
Preteklo soboto so v Tolminu slovesno odprli novo atletsko stezo in naprave okoli nogometnega igrišča. Ob tem so Tolminci organizirali atletski miting, ki so se ga udeležili tudi tekmovalci lz Nove Gorice) Ljubljane In Kranja. Član kranjskega Triglava Dušan Prezelj je tudi tokrat stopil na zmagovalni oder in poleg čestitk prejel tudi praktično darilo. (IV).
Ekipno prvenstvo Slovenije v atletiki
kvalifikacije brez ekipe Triglava
Atletski i
1    Dom Tiiflav /ara
srctKt,J1?"lk;"Ma 'inančmih
Uel(>vd v 'Ct0s nc **> s°-?°   Drvi k'k,,,,,v;vniu /a ekip
Se Vr n:,,v<> a«*««« S
k*'jsk?. 6km,CC  Na kvalifi JSku" tekmovanju, ki je
Skakalci zmagali
bilo v soboto in nedeljo v Ljubljani, so kranjsko atletiko zastopali samo nekateri posamezniki. Doseženi rezultati kažejo, da so Triglavani prav ob koncu sezone ponov no v zelo dobri formi, saj so
Triglava v ĆSSR
y C$SR v\iVC hll° na 60 l,Kllski skakalnici v Banjski Bistrici _3°1 j ši •. k »k 'i    Mednarodno tek n kjer so nastopili naj
3,e bi'o tu.r  ,' u CSSR- Poljske in Fugoslavijc Tel movanje pa g katereSck,Pno, kje k<j ^    ga so
n'0V
ler je zmagala ekipa kranjskega Triglava ORataj ' !^as|<>pili Peter Stcfančič, Marjan Mesec in Vin Uvr
Odličen uspeli pa je spe! zabeležil Stcfančič, ki "".drugo mesto, hkrati pa postavil s 67,S metra Banjski Bistrici. To
^^,»kak.-lntac v
U,    ■ -'vrstit • v..... |r n|r''"v;1 "
i\l   ,)0 CSSP   k* drugo mesto na tekmovanjih v zadnjih 14 y>. °rU skak- I        PIV' kkmi v Ko'noV11 ie tudi postavil nov lrkol0( fcj ,  cc z (),s 111 in pusiil za sabo odličnega Norvežana tJči*°Wl na nT / ls,(l'1 šele šesto mesto. Sredi tedna pa jc * »Pet UvrC .na,"odnem tekmovanju v Banjski Bistrici, kjer TUu|      'St   l,a drugo mesto takoj za Cehom RaŠko.
»a? P*^noa|! kl'nii''ki skakalci so se na sobotnem lekmova
ESi' devet,     M.lh  Ni» osmo mesto se je plasiral Vinko Bo
hie, n°a Pran ■ km   MarJan Mesec. Odlična pa sta bila tudi
Ka i"lladin'ciKK-| ""v" ki 'c bil ,ncJ clu" ^ •"'•'i'.ii m drugi *    dvajSl>,„  ■ Klemen Kobal pa se je uvrstil takoj za njim.
c'?ne/v    i     Bc ,(' IUI'111 najboljši kranjski kombina
* J;">^ mladince Norč£ JC bil 27. in Bukovnik ».
dosegli nekaj odličnih rezultatov in veliko osebnih rekordov. Največ nastopov je imel Franci Fister, kar pet. Lado Konc je dosegel zelo dober rezultat v teku na 110 m z ovirami (15,9), hkrati pa jc bil uspešen tudi v skoku s palico. Matej Fister je ponovno vrgel kopje prek 60 metrov Bernard Sraj pa je postal zmagovalec teka na 5000 m. Pri članicah je nastopila perspektivna metalka Metka Papler, ki sc jc odlikovala predvsem pri metu diska.
NEKAJ RFZULTATOV — moški — 100 m: 3. F. Fister 11,2; 200 m: 3. F. Fister 22,7 400 m: 2. Kavčič 51,2, 4. Kleč 51,7; 800 m: 1. Kavčič 2:006
3. Kleč 2:02.2, 4. Petemelj 2:03,1; 1500 m: 2. Sraj 4:01,6,
4. Tepina 4:14.5; 5000 m: 1. Sraj 15:09,3; 110 m ovire: 3. Konc 15,9; visina: 2. Prezelj 185; daljina: 3. F Fister 656; disk: 2. F. Fister 39,65, 3. Prezelj 38,20; kopje: 2. M. II ster 61,70; kladivo: 2. Prislov 48 64; tioskok: 4. Osov-nlkar 12,58.
/enske — krogla: 4. Papler 8,63; disk: 3. Papler 34,28.
Od nedelje do nedelje
NOGOMET — V nedeljskem kolu je od gorenjskih
predstavnikov osvojil obe točki le kranjski Triglav, ki je katastrofalno z dvoštevilčnim rezultatom 13:0 (7:0) premagal Tabor iz Sežane. Ostali rezultati: Adria : Lesce 2:0 (0:0), Koper : LTH 2:0 (1:0).
Pari prihodnjega kola: Triglav : Hrastnik, Lesce : Tolmin, Tabor : LTH.
ROKOMET — V moški republiški ligi je Tržič z največjo težavo premagal novinca v ligi Šoštanj z 11:10 (8:7). Ekipa Kranja pa je gostovala v Izoli in je izgubila srečanje s 17:23 (9:9).
Prihodnjo nedeljo se bo Kranj pomeril z Rudarjem iz Trbovelj, Tržič pa gostuje v Brežicah.
V ženski ligi pa so Selca premagale v Hrastniku Steklarja z 8:5 (3:2). Prihodnjo nedeljo bo v Selcah zanimivo srečanje med ekipama Pirana In Selc.
KOŠARKA — Košarkarice v republiški ligi so v nedeljo končale s tekmovanjem. Ekipa Jesenic je osvojila naslov republiških prvakinj brez izgubljene točke. V zadnjem kolu je Kroj premagal Ilirijo s 45:42, Jesenice pa so dobile srečanje s Konusom z 20:0 brez borbe. Škofjeloški Kroj je zasedel solidno peto mes'o.
V moški republiški ligi pa so gorenjski predstavniki dosegli naslednje rezultate: Triglav : Nanos 70:64, Jesenice : Kroj 82:70.
Jutri, v četrtek, je na sporedu zadnje kolo. Pari so naslednji: Kroj : Vrhnika, Rudar : Jesenice, Elektra : Triglav.
ODBOJKA — V drugi zvezni odbojkarski ligi so Jeseničani doživeli že tretji zaporedni poraz. Tokrat so Izgubili z vodećim Železničarjem z 0:3. V ženski republiški ligi pa je Maribor premagal Jesenice s 3:0. V moški slovenski ligi pa je Kamnik doma odpravil Kanal s 3:1.
V prihodnjem kolu bodo odbojkarice Jesenice nastopile v Brestanici, Kamnik pa v Celju. V moški ligi pa bo Kamnik gostoval v Kočevju.
J. Javornik
Sindikalne športne igre
Medtem ko so se tekmovanja v malem nogometu v okviru tretjih letnih sindikalnih športnih iger v kranjski občini le končala, pa je bilo minuli teden v torek, sredo m četrtek v telovadnici TVD Partizan v Stražišču tekmo vanje v odbojki. Od prijavljenih 12 sindikalnih organizacij se je tekmovanja udeležilo le šest ekip. Tekmovali je je potekalo v treh skupinah. V A skupini je prvo
mesto zasedla ekipa Iskre, druga pa je bila ekipa skupščine občine; v B skupini je bila prva ekipa Kovinarja; v C skupini pa je bila prva Sava, druga osnovna šola France Prešeren, tretje mesto pa jc zasedla ekipa Ibija.
V finalnem tekmovanju, ki bo 7. oktobra v telovadnici v Stražišču, se bo za končno uvrstitev pomerilo vseh šest ekip. A. Ž.
Spet zmaga kranjskih speedwayistov
Pred tisoč gledalci je v i>cdeIjo popoldne kranjsko avto-moto društvo organiziralo zadnjo letošnjo prireditev v speedvvavu z mopedi na dirkališču v Stražišču. V povratnem dvoboju med Gornjo Radgono In Kranjem so spet zmagali Kranjčani, ven daj je bila tokrat razlika nekoliko manjša. Odlično pa so se uvrstili tudi posamezniki, saj so zasedli vsa najboljša mesta. Zmagal je Kunšič, čeprav je v zadnji finalni vožnji vse do zadnjega kroga vo-
dil drugomrščeni Moko-rcl. Zmagovalce je z drzno vožnjo v zadnjih zavojih prehitel velikega tekmeca in nato zasluženo osvojil prvo mesto. Najboljši v ekipi gostov pa je bil Zrinjski, ki je zasedel šesto mesto.
Vrstni red najboljših: 1. Kunšič 32 točk, 2. Mokorel 31, 3. Pintar 30, 4. štefe 29, 5. Pernuš (vsi Kranj) 28, itd. Ekipno: KianJ 283 »očk, Gornja Radgona 245.
J. Tavorrik
GLAS--
Priprave na proslavo v Vižmarjih
SREDA — 1. oktobra 1969
Te dni se v šestnajstih slovenskih občinah, prireditelji-cah velike proslave ob 100-letnici Vižmarskega tabora, pripravljajo na prireditev, ki bo v nedeljo, 5. oktobra dopoldne v Vižmarjih nad Ljubljano ob Taborski cesti. Kot smo že pisali, bo na tej veliki proslavi govoril predsednik republiške skupščine Sergej Kraigher, peli bodo združeni pevski zbori, nastopile narodne noše, planinci, taborniki, športniki in drugi. Pričakujejo, da se bo proslave v nedeljo udeležilo veliko prebivalcev iz vse Slovenije in zamejstva.
Zvedeli smo, da se na to veliko proslavo skrbno pripravljajo tudi na Gorenjskem. Pri občinskih konferencah socialistične zveze so se sestali posebni odbori, ki skupaj z drugimi organizacijami v občini pripravljajo obisk proslave in razne druge prireditve.
V Kranju so se že dogovorili, da bo v nedeljo, ob 8.40 poseben vlak odpeljal okrog 900 učencev oziroma dijakov kranjskih šol na to veliko proslavo. Turistično prometno podjetje Creina bo zagotovilo večje število avtobusov, v šolah bodo te dni pripravili posebne proslave oziroma se pri posameznih predmetih spomnili časov taborovanja na Slovenskem. Navečer proslave v Vižmarjih (4. oktobra
ob 16.30) bo pred avlo občinske skupščine promenadni koncert, na večjih vrhovih v občini pa bodo zagoreli kresovi. Dogovarjajo pa se, da bi na proslavo odšle tudi kulturne skupine v narodnih nošah.
Podobno je tudi v Škofji Loki. Tod bodo v soboto zvečer gostovali Beneški Slovenci, ob i 10-1 etnici škofjeloške čitalnice pa bodo pripravili čitalniški večer. Na proslavo bo odšel poseben voz narodnih noš. Za obisk pa so se odločili tudi že v nekaterih kolektivih: LTH, Alp'.es, Niko, Tehtnica in d^ugi. Razen tega smo izvedeli, da bo v Vižmarjih nastopil tudi moški pevski zbor iz Virmaš.
Priprave na obisk proslave pa potekajo tudi v radovljiški in tržiški občini. Tako bodo v Tržiču vsem udeležencem zagotovili brezplačen prevoz z avtobusi, na proslavi pa bo nastopila tudi folklorna skupina Karavanke. V Radovljici pa bodo, če bo potrebno organizirali posebni vlak.
Skratka, že po dokaj skopih podatkih, ki smo jih dobili na nekaterih občinskih konferencah socialistične zveze na Gorenjskem, lahko pričakujemo, da se ho nedeljske proslave ob 100 letnici Vižmarskega tabora udeležilo ve liko Gorenjcev. A. Z.
Sejem želja, ki »grozi« postati resnica
Leta 1973 bo mesto ob sotočju dveh Sor praznovalo 1000-letnico. O pripravah na ta veliki dogodek, o načrtih, ki jih nameravajo uresničiti do jubilejnih dni in ki jih je izdelal poseben 21-članski odbor, razdeljen na 7 delovnih skupin, sta prejšnjo sredo med zadnjo sejo razpravljala tudi oba zbora škofjeloške občinske skupščine in ga potrdila.
Program je zelo obširen in posega v razvoj najrazličnejših dejavnosti — od spomeniškega varstva, kulture in prosvete, od telesne vzgoj?, športa in turizma, pa vse da znanstvene in publicistične obdelave zgodovine nekdanjega ozemlja freisinških škofov ter do skrbi za propagando in tisk. Prav zato so mnogi podvomili da bi bil občinski preračun v naslednjih treh, štirih letih zm>>en tolikšnih «:-,datkov, da bi bila občinska blagajna sposobna kriti vse stroške. Predsednik Zdravko Krvlna je program imenoval »sejem želja«, ki zares presega stvarne možnosti, vendar predstavlja le sestavni del širšega plana za dolgoročni razvoj komune. V njem ni no benih novih postavk, so le zamisli, ki jih bo sčasoma tako ali tako treba mesnice
Učenci III. d razreda Poklicne šole za kovinarsko In eleklro stroko, ki so na zveznem tekmo vanju dosegli prvo mesto. — Foto: F. Perdan
Za naejrado v Budimpešto
Poklicno šolo za kovinar sko in elektro stroko v Kranju Je pred dnevi presenetila nepričakovana novica. Njihov III. d razred (kovinarska smer), ki Je letos zapustil šolo, je uredništvo beograjskega lista Mladost, glasila centralnega komiteja zveze mladine Jugoslavije, proglasilo za najboljši razred na strokovnih šolah v državi. Kriteriji za ocenjevanje so bili dvojni: učni uspeh in dosežki na zveznem tekmovanju v obdelovanju kovin, ka tero ie bilo letos v Koprivni-
ci. Kranjska poklicna šola se edina od tovrstnih šol na Go-lenjskem udeležuje že tretje leto tega tekmovanja. Letošnji uspeh ni bil prvi. Lani so Imeli državnega prvaka v ob delavi kovin Blaža Markuna. Letos so bili proglašeni /a najboljši razred na strokovnih šolah v državi predvsem zaradi izrednega učnega uspeha. Njihov razred Je Štel 21» dijakov, štirje so bili odlični, cnast prav dobrih in pet dobrih. Na poklicni šoli *o povedali, da v devetnajstih letih obstoja šole ne pomnijo
tako dobrega in prizadevne ga razreda.
Nagrada za dosežen uspeh je nekaj posebnega. Izlet v Budimpešto! Na pot jih bo na začetku oktobra odšlo 14, ker jih je šest že obleklo vo jaško suknjo. Vsi so zaposleni, in sicer v Tosu Kovinar Ju, Puškami, Tehtnici, Savi, Tovarni kos in srpov in Kovinskem podjetju, eden pa dela pri zasebnem obrtniku.
Zares enkraten uspeh. Tudi ml jim čestitamo!
J. Košnjek
vati. Seveda nameravajo seznam načrtov v kratkem podrobno pretehtati ter določiti, kaj se bo financirala iz proračunskih sredstev in kaj iz drugih virov.
Že bežen pregled programov nam pove, da so njihovi sestavljalci mislili na vse. Mesto bo temeljito spremenilo svojo zunanjost, se polepšalo, dobilo enotno poulično, med praznovanjem pa tudi slavnostno razsvetljavo. V načrtu imajo dokončno površinsko obdelavo vseh cest, obnovo hišnih pročelij, resta-vriranje fresk, ureditev zidov, ograj, portalov, vhodov in prehodov na dvorišča ter vrtove popravilo streh in na-puščev, vodnjakov, obrežij, mostov in zelenih površin. Podobno se mislijo lotiti tudi starih naselitvenih jeder po obeh do-inah, ki zaslužijo še posebna pozornost.
Morda najbolj velikopotezna je zamisel kulturnikov. Le ti bodo — poleg drugih manjših prireditev — skušali obnoviti škofjeloške poletne igre, katerih glavna atrakcija naj bi bil slavni škofjeloški pasijon, organizirati celo vrsto nastopov mladinskih skupin, pripraviti razgovore z najvidnejšimi jugoslovanskimi kulurnimi delavci in umetniki, izvesti dramsko revijo z udeležbo vseh dramskih skupin v občini (marec 1973) organizirati teden slovenskega dokumentarnega in umetniškega filma, dokončno urediti muzejske zbirke, muzej na prostem, grad in njegovo okolico ter seveda še naprej razvijati že tradicionalne likovne prireditve, »veliko« In Malo Groharjevo slikarsko kolonijo in razstave v galeriji Loškega muzeja.
Kar zadeva telesno kulturo in šport, odgovorili meni Jo, da Je treba skrbeli predvsem za množičnost, za prl-tegovanjc čim širšega kroga ljudi, zlasti mladine. Program telesne vzgoje v šolah nameravajo razširiti in popestriti, šola je namreč dolžna otrokom vcepiti športnega duha jih vzgojiti tako, da bodo kasneje po končanem izobraževanju ostali aktivni, da bo zanje športna dejavnost poslala vsakdanja potreba. V sedanjih razmerah, ko Ima le malokaterl zavod ure jeno telovadnico ali Igrišče, kaj taksnega seveda ni moč pričakovati. Zato hi bilo nujno že pred letom 1973 začeti z načrtno izgradnjo športnih objektov.Program naj bi imel prednost pred vsemi sorodni ml  investicijskimi vlaganji.
Seveda tudi vrhunski šport ne bo zapostavljan. Komisija za telesno kulturo meni, da mora občinska skupščina podpreti predvsem tiste klu bc, ki v določeni panogi do segajo   najboljše rezultate,
katerih obstoj je važen ta celotno komuno in ki torej zaslužijo vso pozornost skupnosti. Kot smo lahko razbrali iz dokumentacije, so si člani pripravljalnega odbora enotni da bi bilo treba v škofji Loki še pred njenim tisočim rojstnim dnem d0" končno urediti kopališče i«1 zgraditi pokrit olimpijski plavalni bazen z vsemi potrebnimi stranskimi športnimi napravami.
Program razvoja turizma, ki mu Ločani zadnje čase že tako posvečajo veliko Poz°*' nosti, Je vsekakor najboDJ obširen in presega okvire
priprav na bližnje praznovanje. Zajema mesto in njegovo okolico ter obe dolini. Med celo vrsto objektov, spričo katerih utegne Škofja Loka čez leta postati eden glavnih športno-Ietoviščarskih sre" dišč na Gorenjskem, bomo našteli samo največje: hotel B kategorije s 60 do 70 posteljami (gradnja naj bi stekla že ta ali prihodnji mesec), novi gostinski lokali, restavracije in bifeji, kamplntf z motelom kavarna in nočno zabavišče, vlečnice in sanka-Hšća v okolici mesta ter mali golf, teniško igrišče, drsališče in kotalkališče. Poljanski dolini se obeta zimski bazen, kegljišče in nov PaI" kii-ni prostor vse na Treblj'» smučarske vlečnice pri 6°" renjl vasi in v okolici Polja" ter moderno turistično središče na Visokem, kjer b***0 zgradili letno kopališče, kanv Ping in mali golf TaVČaOT novo-
stl Inhko pričakujejo tud' prebivalci Selške doline, SJM načrt predvideva izgradnjo smučarske vlečnice na S°r' *kl planini, ustanovitev trajne čipkarske razstave v *F I« -likih in ureditev zimsko-šjM>rtncga središča Stari vi";
Cela    vrsta univerzitetni" profesorjev, zgodovinarje*'' arheologov, književnikov publicistov   piše knjige razprave, ki bodo osvetlile ali  ono obdobje tisočletnega mesta ter predstavile bracem  še neobdelane PO^JT nosil   Iz   življenja nJegO*jJ gospodarjev pa tudi prebiva c«"' I. GuzelJ ;
obiščite
nas ■ v iOO trgovin^n
dvorec pa preuredili v so^ ne  gostišče. Podobne
gorenji
IVIUA