Poštnina plačana V gotovim. Leto XV., štev. 181 LJubljana, četrtek 9* avgusta 1934 Cena 2,— Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. — Telefon St. 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. linseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — TeL 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11__Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. ftačuni prt pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.189, Wien št 105.241. Hitler v novi poziciji že davno preden je Adolf Hitler pre-pzel oblast v Nemčiji, še v časih, ko se je moral še zelo potegovati za simpatije občinstva, so mnogi možje svetovali, naj se mu čimprej prepusti režim, češ, da se bo s tem fatalno pridobivajoča moč njegovih parol najhitreje obrabila. Toda drugi tudi modri možje so zavračali take nasvete in predloge sklicujoč se na silno opasnost ki bi jo mogel dobiti njegov režim za pozicijo Nemčije v notranji, še mnogo bolj v zunanji politiki. Kje so že tisti časi, ko se je še na ta ijačin razpravljalo o Hitlerju! Vendar nam prav ta, recimo — teoretična dilema prihaja na um sedaj, ko je tisti mož po smrti maršala Hindenburga zavzel še predsedniško funkcijo in postal tudi v formalnem pogledu neomejen gospodar Nemčije. Zakaj prav o komentarjih k prevzemu tolike oblasti se te dni znova pojavljajo in ponavljajo dileme, j trav kakor pred petimi leti, namreč : ali pomeni ta ogromna kumulacija moči v Hitlerjevih rokah veliki in navpični pogon navzgor za narodni socializem, ali pa je to tako rekoč pospešitev njegovega propada in konca. Kdo si upa prerokovati v teh razburkanih, neprestanih presenetljivih sprememb polnih časih? Da ni nemški narodni socializem doživel onega fatalnega 30. junija, ki je tako silno omajal vero v njegove notranje sile, bi se komentarji te dni glasili mnogo bolj optimistično. Ali ravno tisti, ki dvomijo v zveličavnost njegovih idej, pa mu hkrati želijo čim prej neuspeha, prav tisti, se zdi, morejo biti posebno zadovoljni s tem. da je postal Hitler neomejeni gospodar v državi. Zakaj sedaj ni nobene ovire več s tako prirodo, da bi mogla preprečevati uresničenje narodno - socialističnega programa; vse tako imenovane višje sile so sedaj odstranjene in Hitler ima popolno možnost, da pokaže, kaj more in zna. Pa ne le možnost, marveč tudi dolžnost. One velike nemške množice, M so drle za svojim vodjo, se sedaj ustavljajo v onem usodnem razpoloženju, ko hočejo videti, kaj bo novega in velikega prišlo izpod njegove čarodejne voditelj-ske palice. Sedaj in odslej ni več izgovora, da so ovire morda v neuvidevno-sti, v konservativizmu in negibkosti sivolasega državnega predsednika ali ▼ kakih drugih činiteljih, ki jih drži stari maršal, kakor je držal menda pretkanega Papena in bržkone še marsikoga. Ali čim manj ovir, tem bolj rastejo dolžnosti, tem večja postaja odgovornost. In pričetek tega novega stanja je že tu, je nastopil takrat, ko se je Hitler dal proglasiti za novega predsednika, čeprav je pridržal staro ime. Kakor obračamo tehtnost teh stvari, ee vsiljuje preudarek, da tu sploh ni dileme. Zdaj, ko se je pred poldrugim letom, prav za prav pa že pred mnogimi leti sprožil v nemškem narodu ta silni plaz, ki se imenuje hitlerizem, je edina možnost, da se izzivi do svojega kraja. Plaz ustavljati je pač blaznost Regulirati hitlerizem se je nekaterim dne 30. junija fatalno slabo obneslo. Naj ga te-ciaj regulira sam Adolf Hitler. Škoda da bi se tratile energije z odstranjevanjem ovir, kakor so mogle prihajati od strani starega Hindenburga; s tem bi se prirodni proces, ki je po fatalnih zakonih zgodovinskega razvoja sprožen, samo zavlačeval, zakaj da bi bile te ovirajoče sile Hitlerja v bistvu zadržale ali celo preizkusile ter zavrgle, v to po dosedanjih izkušnjah pač ne moremo verjeti. Pa še več. Pokojni Hindenburg je bil silno preudarna, zelo modra osebnost. Mislimo to v onem prav običajnem smislu, kjer se ne daje poudarek na vrednotenje, marveč se pušča veljavo enostavnemu stališču: pustimo času, da opravi svoje. Te vrste modrost pa ni nikdar borbena. Morda pa so zadaj za senco rajnkega maršala tudi drugačne sile, M so modre na drug način, bolj pretkano in bolj borbeno. Če so te sile, se bo razvoj mogel in moral poprej opreti nanje, nego bi se pod Hindenbur-gom, zakaj kolikor bolj sproščeno se bo poslej Hitler udejstvoval na poti svoje totalne realizacije, tem brže in močneje se bodo čutile prizadete one sile, tem prej bodo smatrale, da morajo nastopiti. Če govorimo o nekih silah v ozadja, se že samo ob sebi razvidi, da mislimo s tem na državno obrambo, na staro nemško armado, ki se prav te dni v neštetih razmotrivanjih zapadnega tiska neprestano imenuje. Prav za prav je presenetljivo, kako trdovratno in pozitivno se obračajo neki informacijski viri na nemško državno obrambo, ki ji pripisujejo samosvojo voljo in prav določno politiko, kakor da je to popolnoma opredeljena, samostojna oblast v državi. Mogoče je dvojno; ali so temelj takemu pojmovanju povsem konkretne informacije, ali pa se tu zida na staro tradicijo, ki je res dolga desetletja pomenila močno realnost, ki pa morda danes ni več. Hitler, ki je izvedel 30. junij, bi se pač ne mogel vdati pred nekim drugim krogom ljudi, ki bi mu hotel vsiljevat' svojo voljo, pa naj bi bil ta krog tudi Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica St. L Telefon št- 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Dr. Schacht - diktator Nemčije Hitler je postavil guvernerja Državne banke za gospodarskega diktatorja Nemčije in mu dal vsa potrebna pooblastila - Usoda hitlerjevskega režima je odvisna od njegovega uspeha Berlin, 8. avgusta, r. Smrt sivolasega maršala Hindenburga in sklep, da postane dosedanji kancelar Adolf Hitler ob enem tudi vrhovni glavar nemške države, dajejo smernico vseh nadaljnjih dogodkov v Nemčiji. Nemška vojska, v kateri so nekateri krogi gledali najnevarnejšega nasprotnika Hitlerja, je takoj po smrti Hindenburga prisegla zvestobo onemu Hitlerju, ki je bil še pred dvajsetimi leti navaden mušketir bavarskega pešpolka. Prevzem vrhovne državne oblasti se je izvršil na prilično presenečenje vsega inozemstva docela mirno in gladko. V zvezi z boleznijo Hindenburga so se za slučaj njegove smrti napovedovale težke notranje krize. Pri tem se je opozarjalo zlasti na nasprotstva, ki so zavladala med vodstvom narodno socialističnega režima in vodilnimi generali vojske. Govorilo se.je celo o možnosti vojaške diktature. Zgodilo pa se je baš nasprotno. Vse te kombinacije so izvirale iz nedovoljnega poznavanja nemškega duha. Spoštovanje avtoritete leži že v nemški krvi. Brezpogojna in vrhovna avtoriteta nemškega naroda pa je danes brez dvoma Adolf Hitler. Povsem logično je bilo, da se je Reichsw&hr docela avtomatično postavila ob stran te avtoritete. Pritisk od zunaj je že poprej v največji meri pomagal graditi Hitlerjevo avoriteto. Trenutno vlada največje zanimanje, koga bo Hitler izbral za svojega namestnika. Že z zakonom, s katerim je prešla vsa oblast na Hitlerja, je dal razumeti, da misli v praksi deliti vrhovno oblast s svojim namestnikom, ki bo v resnici samo izvrševalec sklepov vrhovnega šefa države, tako da bo Hitler tudi še nadalje ohranil svojo avtoriteto s to razliko, da bo odslej sam tudi vrhovna instanca v državi. Po zadnjih vesteh Hitler ne misli imenovati samo enega namestnika, marveč dva. Na ta način se hoče izogniti vsaki možnosti nesporazumov in trenj med narodno socialistično stranko in vojsko. Zato namerava imenovati pruskega ministrskega predsednika Goringa za svojega političnega, vojnega ministra generala Blomberga pa za svojega vojaškega namestnika. Goring bi ga zastopal v svojstvu kancelarja, general Blom-berg pa v svojstvu vrhovnega poveljnika vojske. Hess, ki se je prav tako omenjal v zvezi s temi kandidaturami, bi postal Hitlerjev namestnik v svojstvu predsednika in voditelja narodno-socialistične stranke. Z imenovanjem Papena za podanika na Dunaju se je odkrižal Hitler tudi tega opas-nega nasprotnika in tako upa, da se mu bo posrečilo vzpostaviti notranji mir in preprečiti nevšečne dogodke, slične onim 30. junija. V nizu dogodkov zadnjih dni v zveri s smrtjo Hindenburga pa je ostala v širši javnosti skoro neopažena še neka druga izredno važna izprememba v Nemčiji, ki predstavlja obenem prvi ukrep Hitlerja kot državnega poglavarja. To je imenovanje guvernerja nemške Državne banke za državnega gospodarskega ministra. To je gotovo ena najvažnejših in najdalekosežnej-ših odločitev. Dr. Hjalmar Schacht je postal s tem dejanski diktator nemškega gospodarstva in poleg Hitlerja najodločilnej-ši činitelj nemške države. Gospodarska vprašanja že tedne in tedne domini rajo nad vsemi drugimi. Noben resot v nemški vladi danes ne zahteva tolike aktivnosti, kakor resor gospodarskega ministra. Na to mesto je Hitler sedaj postavil guvernerja Jugoslavija in Avstrija Jugoslavija je zavzela kot pobornica avstrijske neodvisnosti edino možno nevtralno stališče — Posledice Mussolinifevega vmešavanja Pariš, 8. avgusta. M. »Journal des Debats« objavlja članek, v katerem se barvi s stališčem, ki ga je zavzela Jugoslavija o priliki poslednje hitlerjevske revolucije v Avstriji. Pisec naglasa, da je tolmačenje jugoslovenskega stališča s strani italijanskega iai po njem inspi-riranega inozemskega tiska docela napačno ter dokazuje na podlagi dejstev, da je Jugoslavija bolj kot katera druga država pobornica neodvisnosti avstrijske republike že zaradi tega, ker ie Jugoslavija odločna zagovornica mirovnih pogodb. Jugoslavija pa tudi ne želi hneti za neposrednega soseda velike Nemčije. Ne sme se pozabiti, da bi bila ena posledic priključitve Avstrije k Nemčiji tudi ta, da bi koroški Slovenci prišli pod oblast one Nemčije, ki na svojem ozemlju ne trpi narodnih manjšin, kar Ul pomenilo za koroške Slovence, da bi prišli iz dežja pod kap. To so razlogi, zaradi katerih ie Jugoslavija v zvezi z dogodki v Avstriji zavzela docela nevtralno stališče. Na meji ie bila izvajana najstrožja kontrola, a vsi begunci iz Avstrije so bili takoj aretirani, razoroženi in internirani. Cek> avstrijski poslanik v Beogradu se je zahvalil zunanjemu ministru g. Jev-tiču ne samo za korektno ravnanje jugoslovenskih organov na meji, marveč tudi za njihovo lojalno in brezprikorno postopanje, s katerim so preprečili, da bi hitlerjevski uporniki dobivali od svo-jih somišljenikov iz Jugoslavije ali od drugod kakršnokoli pomoč ln podporo. Baš zaradi tega, ker smatra neodvisnost Avstrije za eno Izmed glavnih točk svoje zunanje politike, je Jugoslavija energično odklonila tudi vsako osamljeno intervencijo neke tretje države v Avstriji. V Jugoslaviji se dobro zavedajo, da avstrijska politika Mussolinija ne samo da ni olajšala politike in položaja pokojnega Dollfussa, marveč je odvrnila Avstrijo od najpri-rodnejše rešitve, braneč ji, da išče za-slombe pri svojih prirodni h podpornikih, to je pri državah Male antante. Jugoslaviji ni mogoče odrekati pravice, da ne dovoli drugi državi, da mo-nopolizira avstrijsko vprašanje in da postane varuh nove avstrijske republike, Znana je v ostalem popolna identič-nost stališča Londona, Pariza in držav Male antante v pogledu Avstrije. Garancija avstrijske neodvisnosti spada v delokrog Društva narodov in v nalogo podpisnikov dokumentov, ki tvorijo mednarodni status Avstrije. V ostalem pa je že dovolj, da obstoja v Srednji Evropi Medžarska kot trdnjava italijanskega vpliva. Pustiti Avstrijo, da postane v enaki meri odvisna od Italije, bi pomenilo porušiti ravnotežje v Po-dunavju in kompromitirati varnost ne samo Jugoslavije, marveč vsega evropskega miru. Zato odobravajo tako Anglija, kakor Francija, kakor tudi obe ostali članici Male antante stališče Jugoslavije in se z njim v celoti soli dar i-zirajo. Italijanski pomorski manevri Skrivnostna konferenca državnih podtajnikov za vojsko, letalstvo in mornarico z Mussolinijem Rim, 8. avgusta, k. Z včerajšnjo fiktivno morsko bitko na odprtem morju pred gaet-skim zalivom so se zaključili tirenski manevri italijanskega vojnega brodovja. Pri včerajšnjih vajah je sodelovalo 50 italijanskih vojnih ladij. N« eni izmed vodilnih križark je vajam prisostvoval tudi ministrski predsednik Mussolini, ki je že na vse zgodaj prispel z velikim trimotomim letalom iz Rima v Gaeto. Ob zaključku vaj je bila revija brodovja, zvečer pa se je Mussolini vrnil v Rim. Kakor sta vrhovni admi- jedro »tare državne armade. Ako hoče svojo voljo in svoj režim izvesti do popolne realizacije, potem je moral že davno vzeti v račun tudi eventualni afront zoper visoke generale, ki bi hoteli vršiti svojo posebno politiko. Zakaj Hitler bi pač ne bil več Hitler, ako bi se držal po milosti armadnega štaba; mirno moremo trditi, da bi se tako razmerje ne moglo držati dolgo. Tudi v tem primeru Hitlerjevo napredovanje do predsedniškega mesta ne more prinesti drugega kot pospešitev odločitve, razjasnitev v skorajšnjem času. ralski poveljstvi v Franciji in Angliji opustili običajne velike manevre, so bile tudi italijanske pomorske vaje skromnejšega obsega, čeprav poročajo fašistični listi o njih v posebnih poročilih z naslovi čez cel« strani. V Gaeti je bila zadnja dva dneva zasidrana tudi Mussolinijeva jahta »Aurora«. Sredi manevrov se je na jahti sestal italijanski generalni štab pod vodstvom generala Badoglia. Konferenci so prisostvovali tudi državni podtajnik za vojno mornarico admiral Cavagnari, za letalstvo general Valle ter vojsko general Baistrocchi in tajnik fašistične stranke StaTace. Konferenca je bila zelo važna, vendar pa podrobnih poročil o njenem poteku ni. Uradni krogi naglašajo le, da so na tem sestanku razpravljali predvsem o preureditvi obstoječega sistema predvojaške izobrazbe, ki naj pripomore k skrajšanju sedanjega rednega vojaškega roka in tako znižanju izdatkov za vojsko. V rimskih političnih krogih govore tudi o izključno notranje-političnih zadevah, o katerih naj bi bili razpravljali na tej tajinstveni konferenci. Naročite — čitafte „ŽIVLJENJE IN SVET" Državne banke dr. Schachta, kar pomeni toliko, kakor združitev kancelarske in predsedniške oblasti v Hitlerjevih rokah. Guverner Državne banke, šef nemške valutne politike dr. Schacht je postal s tem diktator celokupnega gospodarskega m finančnega življenja. Vse niti ekonomskega mehanizma so sedaj združene v njegovih rokah. To presega celo gospodarsko diktaturo Roosevelta. Princip »Fiihrertuma«« je s tem ▼ Nemčiji izveden do skrajne kon-sekvence. Že sem ta naravnost revolucionaren korak priča, kako resen je gospodarski položaj Nemčije m da je treba v najkrajšem času pričakovati na tem področju usodne odločitve. Niz problemov čaka nujne odločitve. Prizadevanja za omiljenje brezposelnosti so rodila sicer lepe rezultate, toda za ceno težkih žrtev, ki so hudo oslabile druge fronte narodno-gospodarske zajedni-ce. Zato čakajo dr. Schachta najtežje naloge. Zlata podlaga nemške Državne banke je pri koncu in 12. ura je napočila za rešitev nemške valute. Dr. Schacht je že enkrat rešil nemško marko pred poplavo inflacije, toda sedanja naloga ni nič manjša in nič lažja. On je poklican, da resi to, česar doslej narodno-socialistični doktrinarji niso mogli, a to je, da najde »sintezo med idealizmom narodno-socialističnega hotenja in med realnimi zahtevami gospodarstva«. Je to naloga, ki ima malone eksperimentalno važnost za ves svet, kajti koncem koncev gospodarska kriza na svetu ni nič drugega kakor neskladnost med »idealnim hotenjem in realnimi zahtevami življenja«. Dr. Schactrt je odločen bramiteJj stabilnosti marke. Ohraniti stabilnost marke je prva in glavna naloga, njegove poijstike, kateri se bodo morali pokoriti tudi pro-gramatični cilji hitlerjevskega režima, poleg tega pa mora Schacht ohraniti tudi vsaj na dosedanji višini nemško produkcijo. OeK vr^ti nemške industrije grozi kriza zaradi pomanjkanja sirovin, za katere ni potrebnih delnic. To dejstvo je tako odločilne važnosti za celotno življenje in razvoj Nemčije, da je od njega dejansko odvisen ves nadaljnji obstoj režama. Baš zaradi tero-čilo o obstoječem položaju. Nato je ministrski svet sklenil zakon o področju generalnega državnega komisarja za izredne tfkrepe proti protldržavmim stremljenjem v zasebnem gospodarstvu. Ta zakon daje generalnemu državnemu komisarju pravico nastopati proti profeidržavnisn delodajalcem in delojemalcem. Tako sme odtegniti delodajalcem koncesije, zatvoriii njihove obrate, na drugi strani pa sme odrediti odpust delojemalcev iz službe ter imenovati na njihovo mesto budi, ki jih smatra za zanesljive. Vlada izjavlja, da bo pri izvajanju zakona upoštevala upravičene interese zasebnega gospodarstva m da hoče izdajati zgolj odredbe, ki jih smatra iz nujnih razlogov varnosti ter državne poiitžke za sedaj potrebne in ki bodo razveljavljene, kakor hitro bodo odpadli ti razlogi, reorganizaciji vjoke šole za kmeffljles. Ministrski svet je nadalde sklenil tudi zakon o visokih šolah, ki vsebuje določbe o reorganizaciji visoke šole za kmetijstvo ter visoke šole za montanjstiko v Leobrau, na drugi strani ra nudi možnost, da se iz vzrokov štednje opuste na vseh visokih šolah gotove stolice ter zmanjiša število znanstvenega osobja. »Wiener Zeitumg« je objavila napovedani zakon o posebnih ukrepih proti javnim nameščencem, ko prosvetno ministrstvo brezplačno priskrbelo vso potrebno literaturo. Posebno pozornost bodo profesorji posvečali populariziranju bolgarske književnosti, zgodovine in zaa-podti, ,- " — — Podržavljenje bolgarskih tobačnih tovan Sofija, 8. aivgusta. AA. Na Bolgarskem je dames 32 tobačnih tovarn. Njih inventar cenijo na 130 milijonov levov. L. 1926 je biLo na Bolgarskem 56 tobačnih tovarn, od takrat je pa 22 tovarn ustavilo delo zaradi prevelike konkurence med zasebnimi tobačnimi tovarnami. Sedaj pripravlja bolgarska vlada zakon o uvedbi državnega monopola na tobak, tako da bodo v Kratkem vse zasebne tobačne tovarne prešle v državne roke. Država bo tovarne odkupila. da bo v svoji režiji predelavala tobak za notranjo porabo in za izvoz. Osrednja državna tobačna tovarna bo v Plov-dam / - Bolgarski Junaki v Beogradu Beograd, 8. avgusta, p. Danes popoldne so prispeli v Beograd bolgarski Junaki, ki so po zagrebškem zletu odpotovali na Bled. kjer so se poklonili starešini SKJ Nj. Vis. prestolonasledniku Petru. V Beogradu jim je bil prirejen zelo svečan sprejem. Bolgarski Junaki ostanejo v Beogradu dva dni ter si bodo ogledali mesto in napravili izlete v okolico. Niški Sokoli zagrebškemu metropolitu Zagreb, 8. avgusta, n. V nedeljo je po slavnostnem sokolskem sprevodu oddelek niške župe s starostom Radovanom Dimi-trijevičem na čelu krenil pred dvor mitro-polita Dositeja, ki je 20 let vodil niško eparhijo. Starešina Dimitrijevič je imel slavnosten nagovor na pravoslavnega škofa, ki ga niški verniki nikoli ne bodo pozabili. Kot viden dokaz vdanosti in spoštovanja je izročil škofu škatlico s pozlačenim križem in posvetilom »Mitropolitu Dositeju, sokolska župa niška«. Mitropolit Dositej se je zahvalil za dar, poljubil križ, pozdravil Sokole in jih s križem blagoslovit Češkoslovaški Sokoli na Jadranu Split, 8. avgusta, n. Prva skupina češkoslovaških Sokolov, ki šteje okrog 150 članov, je že predvčerajšnjim prispela v Split in je imela snoči v restavraciji Matič na Bačvicah intimen sestanek s splitskimi Sokoli. Nocoj je odpotovala s parnikom »Sip-njem« v južno Dalmacijo, kjer se bo mudila nekaj dni. Iz Šibenika bodo prispeli jutri zjutraj ostali češkoslovaški Sokoli, ki jih je prav tako okrog 150. Počastitev dveh zaslužnih narodnih borcev Zagreb, 8. avgusta, n. Kmalu po 9. dopoldne so pripeljali v Zagreb posmrtne ostanke naših dveh velikih narodnih borcev Vladimirja Gačinoviča in njegovega tovariša dr. Vukana Krulja, ki sta tik pred zaključkom svetovne vojne umrla v bližini Lausanne. V cerkvi sv. Preobraženja je prota Vurdelja ob asistenci paroha Lazarja Jakšiča in Dragoljuba Jovanoviča opravil spominske obrede. Posmrtne ostanke obeh jugoslovenskih revolucionarjev je blagoslovil mitropolit Dositej. Obredom so prisostvovali zastopniki zagrebške Narodne odbrane, raznih drugih nacionalnih društev in korporacij ter velika množica Zagrebčanov, tako da je bila cerkev nabito polna. Po cerkvcnih obredih je imel predsednik zagrebške Narodne odbrane spominski govor, v katerem je poveličeval oba narodna borca, ki jim usoda ni dopustila, da bi doživela osvoboditev svoje domovine. Ko so se v cerkvi sv. Preobraženja 5e vršile spominske svečanosti, je prispela iz Sarajeva brzojavka s prošnjo, naj bi avto mobil s posmrtnimi ostanki obeh narodnih borcev krenil skozi Dubico, Gradiško in Kostajnico, kjer se pripravlja ljudstvo za svečan sprejem. Korupcijska afera v Osijeku Beograd, 8. avgusta. S pristojnega mesta smo dobili tole obvestilo: Preiskovalne oblasti v Osijeku so izvršile nedavno preiskavo proti zastopnikom nekaterih podjetij in nekaterim drugim osebam zaradi zlorab, iz katerih izvira tu-dri neka škoda za državno blagajno. Te zlorabe so se v posameznih primerih vršile tudi s sodelovanjem nekaterih državnih nameščencev. Na zahtevo pristojnih preiskovalnih oblasti so se izvršile nekatere zaslišbe in preiskave in so oblasti odredile tudi več preiskovalnih zaporov v Osijeku in drugih krajih. Preiskava se nadaljuje po rednem postopku in ko bo brez škode za preiskavo mogoče dati tudi druga .podrobnejša pojasnila bodo takoj izdana. Vse dotlej je treba vesti, ki 6e o tej preiskavi razmašajo, često tudi s posebnim namenom in s tendenčmim povečanjem, sprejeti s pogrebno rezerva Državne Oblasti in sodišča bodo vse storile, da ho pravici zadoščeno, da državna blagajna ne bo trpela nikake škode, in da nihče ne uade zasluženi kazni. Za zdaj se lahko reče samo to, da vesti ki se razširjajo tudi pri nas in v inozemskih listih, ne odgovarjajo povsem resnici tako glede višine škode, kakor glede iposaimeanih osebnosti, ki jih spravljajo s to preiskavo r zvezo. Ugleden francosld novinar v Trogiru Sfbenik, 8. avgusta, n. V Slbenik j® prt. spel g. Robert Belpier, urednik pariškega »Matina« jai lista >L' Hlustration«. Ugledni novinar je došel v Dalmacijo s posebnim. naročilom, da si ojgleda Trogir in beneške leve. Velika železniška nesreča v Bolgariji Sofija 8. avgusta AA. Uradno poročajo, da se je davi pripetila na železniški progi med Sofijo in čustendilom pri postaji Vrbi velika železniška nesreča, ki je zahtevala pet smrtnih žrtev, dočim je 11 oseb ranjenih, 8 med njimi nevarno. Po prvih uradnih vesteh se je nesreča pripetila, ker je vlak skočil s tira in se je. en potniški vagon prevrnil. Prepoved spisov Gorkega v Prusiji Berlin, 8. avgusta d. Na področju Prusije so bili prepovedani in zaplenjeni vsi spisi Mak s ima Gorkega izdani ▼ nemškem Je-tfJra^ ' ------ — Sporazum pri TPD Pri včerajšnjih pogajanjih med rudarji In TPD je bil dosežen sporazum, po katerem se znižajo mezde za 3 odstotke, zato pa je TPD opustila dekategori- zacijo kopačev _ Ljubljana, 8. avgusta. V palači TPD je bil danes popokJhe sestanek zastopnikov oblasti, podjetja, rudarjev in delavskih zaupnikov, ki je imel določiti nove plačilne pogoje trboveljskim rudarjem glede na sklep TPD, da se rudarjem znižajo plače in da se ko-pači dekategorizirajo. Sestanek je trajal od 15. do 19.30 in je potekel zelo živahno. Udeležili so se ga inž. Josip Močnik kot odposlanec ministrstva za šume in rude, ki je pogajanjem tudi predsedoval, inž. Bohmmil Cihelka in inž. Lojze Zupančič kot zastopnika rudarskega glavarstva v Ljubljani, generalni ravnatelj TPD Rihard Skubic. namestnik generalnega ravnatelja Anton Joulien, ravnatelj inž. Hein-rich, ravnatelj dr. Vinko Vrhunec in generalni tajnik Josip Pogačnik kot zastopniki TPD, dr. Adolf Golja za Zvezo industrijcev, Joža Goimajer za Delavsko zbornico, za II. rudarsko skupino Franjo Pliberšek, Filip Mu m, Arnon Krautberger in Ivan Benedik, za Zvezo rudarjev Jugoslavije Jurij Arh, za Jug osi. strokovno zvezo Lojze Lešnik in kot opazovalec nacionalnega akcijskega odbora Jakob Šferuc. Na sestanku so se prvenstveno pogajali o znižanju premijskih in akordnih postavk ter o kategorizaciji kopačev. Kakor znano je hotelo podjetje dekate-gorizirati kopače, da bi jim tako znižalo plače. Prvotno so nameravali znižati plače za 6 odstotkov, danes so za- Obisk ruskih letalcev v Parizu in Rimu Pariz, 8. avgusta, d. Ruska letala, ki so poletela iz Moskve, da vrnejo svoječasni poset francoskega ministra za letalstvo Cota, So prispela včeraj dopoldne z Dunaja ter pristala ob 10.35 na letališču Le Bor-guetu. Letalce so sprejeli ruski odpravnik poslov Rosenberg z vsem osotojem poslaništva, mornariški minister Pietri, zastopniki ministrstva za letalstvo, bivši minister Pierre Got ter mnogi vojaški in mornariški dostojanstveniki. Ruski letalci bodo ostali v Parizu do sobote ter si bodo med tem časom ogledali ra/zne tovarne letat kakor tiudi letalske vaje francoske vojske. V soboto bodo ruska tri letala, ki ima vsak0 po 10 mož posadke, poletela v Lyon. Vodja ruske letalske delegacije je Stanislav Unšliht, vrhovni povoljnik ruskega civilnega letalstva. Rim, 8. avgusta k. Kakor v Pariz je prispela snoči tudi v Rim eskadrila treh ruskih štirimotornih letal, s katerimi se je pripeljalo pod vodstvom armijskega generala Eidemana pet ruskih generalov, dva letalska inženjerja in 23 drugih članov letalske misije, ki je vrnila 6 tem obisk italijanske eskadrile, ki je štela 35 letal in je bila leta 1929. v Rusiji. Pot mednarodnih tekmovalcev čez našo zemljo Ljubljana, 8. avgusta Linija velike mednarodne avtomobilske vožnje od 7. do 12. avgusta na progi Nica-Aix les bain« - Interlaken - St. Moritz -Venezia - Zagreb - Miinchen bo v nedeljo tekla po ozemlju dravske banovine. Prvo vozilo bo odpeljalo ob 4. zjutraj ia Zagreba (ne ob 5., kakor je bilo prvotno najavljeno). Avtomobili, ki jih bo po vsej priliki »tartalo iz Zagreba okrog 150, bodo vozili v presledkih ene minute ali v primeru suhega vremena dveh minut in bodo pasirali slovenske kraje v temle časovnem redu: most pri Brežicah 4.35 — 8., Novo mesto 5.05 — 9., Radohovo vas 5.40 — 9.45, Ljubljano 6.15 — 10JO, Kranj 6.30 — 11.20, Ja-vornik 7.10 — 12.00, Podkoren 7.50 — 13.00. Ker bodo vozili tekmovalci v zelo kratkim presledkih drug za drugim, je zlasti v suhem vremenu ob prašni cesti hoja, vožnja in sploh zadrževanje na cesti silno nevarno. Živina, otroci slepiv gluhonemi itd. naj ostanejo doma ali na drugih varnih mestih. Cesto naj ljudje uporabljajo v tem času le v najnujnejših primerih in z največjo previdnostjo. Pri tem se je treba vedno strogo držati desne strani ceste. Posebno pozornost je treba posvetiti ovinkom. Križa naj se cesta le v najnujnejši potrebi in« z največjo previdnostjo, po možnosti le tam, kjer so postavljeni varnostni organi. Vsakomur naj se priporoča uporaba stranskih vzporednih poti. Gledalci se ne smejo postavljati ob zunanji strani ovinkov ali pa na drugih nevarnih mestih. Tekmovaleev je priglašenih 155, med temi 60 Nemcev (4 dame), 46 Angležev (6 dam), 17 Francozov (2 dami), 13 Nizozemcev, 6 Cehoslovakov, 5 Švicarjev, 2 Avstrijca, 2 Rumuna, 2 Madžara, 1 Belgijec in 1 Irec. Po znamkah je med vozili največ Fordovih (18) in nemških (14 znamke Adler 12 DKW, 8 BM,W). Celotna proga je dolga 2956 km ter se deli v 6 etap, izmed katerih je najdaljša zadnja, Zagreb - Monakovo, 621 km. Po dravski banovini bodo avtomobili vozili 241 km. Na področju kraljevine Jugoslavije organizira vožnjo Avtomobilski klub kraljevine Jugoslavije, na sektorju od Bregane na meji savske banovine pa do Podkorena njegova sekcija v Ljubljani. Za red na progi bodo skrbeli orožniki s pomočjo gasilcev. Za organizacijo nujne sanitetne službe se je stavil na razpolago Rdeči križ. Od Brežič do Pod-korenskega sedla bo prirejenih 17 rešilnih postaj. Občinstvo se nujno naproša, da se drži vseh izdanih navodil in da gre gostom ia organom prireditve v vsakem pogledu na roko. Pariz, 8. avgusta. AA. 2e prva etapa velike alpske vožnje je nudila udeležencem prav hude ovire. Tekmovalci so morali prevoziti progo iz Niče do Alac-Jes-Bains. Proga je Šla po težki smeri čez francoska gorovja. Ponekod je bila cesta zaradi ne-davn h hudih viharjev močno raizrvana in poškodovana. Nadaljnje etape bodo Se čez stopniki podjetja do konca vztrajali pri 4odstotnem, nazadnje je bil dosežen sporazum o 3odstotnem znižanju. O sklepib današnjih pogajanj je bil sestavljen zapisnik, po katerem so bili doseženi naslednji rezultati: 1. S 15. avgustom 1934 stopijo v veljavo sledeče minimalne mezde: L kategorija 37 Din, H. kat. 32.25, UL kat 27.75, IV. A 23, IV. B 18.50 Din. Sedaj veljavne premijske in akordne postavke se znižajo za 3 odstotke. 2. Deputatni premog se od 1. oktobra dalje določi za vse delavce, ki so ga biB dosedaj upravičeni prejemati, tako, da dobijo odslej po 6 ton na leto, oni delavci pa. ki so dosedaj prejemali polovico deputatnega premoga, pa po tri tone. 3. TPD opusti svojo zahtevo glede de kategorizacije ter ostane 3. točka dosedanjega protokola z dne 27. julija 1931 v veljavL Ta dogovor se smatra kot del kolektivne pogodbe z dne 27. julija 193L leta in ga bodo delavski zastopniki, ki so prisostvovali današnjim pogajanjem, najkasneje do 15. avgusta 1934 podpisali, če dobijo od delavstva za to potrebno pooblastilo. Po splošni sodbi rezultati današnjih pogajanj niso zadovoljivi niti za delavstvo, niti za podjetje. Zato je še vprašanje, kako se bo trboveljski mezdni spor zaključil. čjjo. Cilj bo v nedefjo v Monakovem. 2e na prvi etapi so imeii mnogi avtomobili pokvare. Današnja etapa je dolga 300 miW in pelie od krteriakena čez veliki in maR Bernardski prelaz in čez prelaz Coi da PLEoa. Sestanek Habsbirržanov Pariz, 8. avgusta g. »Matin« in tudi nekateri drugi pariški listi objavljajo vest iz Viareggia. da je tjakaj prispel Oton Habsburški. »Echo de Pariš« poroča k temu iz Londona, da se bo v prihodnjih dneh vršil v Viareggiu velik rodtbmski svet Habsbur-žanov. Po končanem posvetovanju bo bivša cesarica Žita obiskala .papeža. Nov vročinski val v Ameriki Chicago, 8. avgusta g. Južni zapad in del srednjega zapada Zedinjenih držav je zopet zadel nov katastrofami vročinski vat V državah New Metlici in Nowi se gibljejo temperature med 50 in 60 stopinjami. Vročina, je zahtevala že mnogo človeških žrtev. Po dosedanjih podatkih je stvarna škoda baje že prekoračila milijardo dolarjev. Največ sta trpela zaradi vročine letina in živina. Stafetni tek skozi Maribor Maribor, 8. avgusta Poverjeništvo JLAS v Mariboru je danes v okviru Mariborskega tedna priredilo stafetni tek po mariborskih ulicah na tradicionalni progi s startom na Koroški ulici in s ciljem na Trgu. svobode. Proga je bila dolga okoli 1700 m. Na cilju se je zbralo več tisoč gledalcev. Organizacija prireditve je bila prav dobra. Zmagal je »Rapid« z moštvom Monderer, Visnovič, Verzelj, Miihleisen, Jeglič, Hofer, Barlovič v času 4:11.9, Z »Železničar« 4:17.2, 3. Sokol I. 4:23.1, 4. »Svoboda«, 5. »Maraton«. Po končanem tekmovanju je poverjenik JLAS g. Bergant izročil zmagovalni štafeti darilo Mariborskega tedna, dočim sta drugo in tretje plasirana dobila spominski plaketi. Mednarodni šahovski turnir v Mariboru Maribor, 8. avgmsta. Danes ob 15. se je pričelo IV. kolo mednarodnega šahovskega turnirja v Mariboru. Dr. Atstaloš je v 41. pot&zi prisilil Vidmarja k predaji, češki mojster Rejfif je po 40. potezah porazil Spielmann a, Steiner pa je premagal Stu-pana po 33. potezah. Partija Menčikova : Pire se je po 31. potezah končala z remi-jem. Stanje po IV. kolu: Steiner 3 in po?, Pire 3, Rejfif 2 im pol, Meničkova 2, Ajstalcš, Spicimaiifi 1 in pol, Stapan 1, dr. Drezga, Vidimar poU točke. V četrtek se bo ob 15. pričelo V. kodo in igrajo: Stuipan : Vidmar, Pire : Steiner, Rejifir : Menč kova, dr. Astaloš : dr. Dree-ga, Spjelmaom je prost Beograjski šahovski turnir Beograd, 8. avgusta p. Sinoči se je nadaljevalo tretje kolo nacionalnega šahovskega turnirja za državno prvenstvo 1334. Tretje kolo ni .prineslo niicakega presenečenja. Vršila se je sicer trda borba za točke, vendar pa sta bili sinoči končani samo dve partiji dočim so vse ostale bile prekinjene in so se nadaljevale danes dopoldne. Zelo zanimiva je bila partija Jurišič : Bayer. Jurišič je dobil figuro za tri kmete, vendar pa n> mogel izkoristiti boljšega položaja in je partija končala remis. Neodločno So končale tudi partije Vukovič : Nikolič, Palač : Dizdinsky in šorli : Carev. Stanje po tretjem kolu: Sikošek 3, Diz-dinsky, Jurešič, šorli in Broder 2, ostali Pa po 1 in pol točke. V četrtem kolu igra Sikošek proti Bay-erju, Šorli pa proti Nagymeljkutiju. Vremenska napoved Jfevosadska vremenska napoved za četrtek: Vedro v južnem in vzhodnem delu države, oblačno v severnem in severozapad-nem delu države. Možne lokalne nevihte s kratkotrajnimi nalivi. Dunajska vremenska napoved za četrtek: Nekoliko boljše, toda še ne zanesljivo lepo r Naši kraji in Konec skrivnosti brezna V torek popoldne so dvignili kosti mladega para in jih snoči v skupni krsti pokopali v Dravljah Brezarjevo brezno pri Podutiku, kjer so fantje v ne?t nove skrivnosti sive davnine. Učeni zgodovinar J- naš ožjS rojak. Smi-dova rodovi na izvira iz Gašteja nad Kranjem, tMa gostilna je znana že iz starih, furmanskih časov. Valter pa je sledil klicu zgodovine in se je ves posvetil njej. Bil je med tistimi, ki eo izsledili Emono. Prav tako je njegova zasluga, da smo našli na Vačah selišča starih Keltov, ki so domovali na polici med Slomškom in Slivno. Stara grobišča so odkrili po nakljiSju pred polstoletj>m. Takrat je uoiteljeval na Vačah popularni nadueitelj Peruci. Spoznal je razne izkopanine, ki so mu jih prinesli šolarji h katedru, za sledove starih dob naše domovine. Od takrat eo prišle Vač? na glas enega naših najbogatejših in najzanimivejših zgodovinskih torišč. Kopači, ki jih je poslal na Vače ljubljanski muzej, eo naleteli na gomila. Da bi našli tadi domova-pja, so ee trudili zaman, dete, ko ee je opri- To Je daleč po Sloveniji znani slovenski gostilničar Franc Mahorič. Nit življenja so mu spletle rojenice dne 9. avgusta 1864 v trdni kmetski hiši v naj-bližnji okolici Ptuja, Drstelji pri Sv. Urbanu. Ker ga je od ranih let odlikovala pri-rodna inteligenca, so ga dali starši v takratno popolnoma nemško nižjo ptujsko gimnazija Zaradi materine smrti je moral opustiti nadaljnje šolanje in je pomagal očetu pri obdelovanju domačije. Priden in skrben si je sam prihranil nekaj gotovine in je z očetovo pomočjo kupil v takratni nemški trdnjavi hišo z gostilno, ki je kmalu zaslovela med peščico tedanjih Slovencev v mestu, še bolj pa v okolici. Večajoči se obrat je zahteval pomoč in Mahorič si je poiskal družico iz dobre kmečke in gostilničarske rodbine, Frančko Graharjevo iz Hajdine, s katero vodita skupaj že 45 let obširno vinogradno gospodarstvo in gostilno, iz katere sta napravila slovensko trdnjavo. Mahoričeva hiša je postala ne samo zbirališče, ampak tudi oporišče ptujskih in okoliških Slovencev v borbi proti nemškemu navalu, zato je razumljivo, da sta postali rodbina in hiša tar- raziskuje na Vačah jcl raziskovanj dr. Smid, so odkrili na Vačah prostore, kjer eo domovali davni naseljencu Grobišča so na Listini in okrog MaSwv-ea. Zdaj je tam prekopanih že nekaj sto gro- ljudje ča nemškutarske nestrpnosti. Strogo v narodnem duhu vzgojene tri Hčerke so dobile po zaslugi »Štajerca« priimek »srbskih princezinj« in ob priliki nepozabnih septembrskih dogodkov 1908 je nemškutarska drhal prvič demolirala Ma-horičevo gostilno. Ob izbruhu svetovne vojne je isto storila v drugič tako temeljito, da so morale hčerke zbežati iz Ptuja, medtem ko so odvedli očeta v graške zapore, kar pa je le podvojilo narodno zavest jubilanta in njegove rodbine. Mestna občina ptujska se ni mogla ob lanski proslavi septembrskih dogodkov lepše oddolžiti jubilantu in rodbini, kakor da je Franca Mahoriča imenovala za častnega meščana. Saj je jubilant javno deloval po prevratu dolgo vrsto let tudi kot mestni svetnik in je bilo njegovo torišče zlasti ubožni sklad, dolgo vrsto let že pred vojno in še danes vodi kot član načelstva ekonomske posle ptujske Posojilnice in je še danes marljiv predsednik združenja gostilničarjev. Za uspešno javno delovanje je tudi odlikovan z redom sv. Save V. stopnje. Njegove hčerke so danes ugledne soproge: advokata dr. Sluge, sanitetnega podpolkovnika dr. Schobra in dirigenta podružnice LKB Matevžiča. Ptujski narodnjaki, še prav posebno oni izpred vojne, čestitajo jubilantu z iskreno željo, da preživi s svojo družico in v krogu svoje rodbine tako čil še mnoga srečna leta do nai-poznejše življenjske dobel Doraščajoči mladini nudimo zjutraj čašico naravne »Franz Josefove« grenči-ce, ki dosega zaradi tega ,ker čisti kri, želodec in čreva, pri dečkih in deklicah prav znatne uspehe. V otroških klinikah se uporablja »Franz Josefova« voda že pri malih, največ težko zagatenih bolnikih. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Dr. Arhibald Reiss Ob petletnici njegove 8mrti Beograd, 8. avgusta Danes pred petimi leti je legel k večnemu počitku velikodušni in zaslužni prijatelj našega naroda, švicarski znanstvenik in publicist dr. Arhibald Reiss. Kot znanstvenik je prišel na povabilo srbske vlade v začetku svetovne vojne v Srbijo in naš živelj se mu je tako priljubil, da je z njim zvezal svoje življenje. Dr. Reiss si je pridobil velik sloves kot predstavnik nove šole kriminalne patologije, znan in čislan pa je bil tudi kot publicist in novinar. Rodil se je 8. julija 1876. v Švici. Ko je dosegel doktorat kemije, je postal asistent luzanske univerze, potem pa se je posvetil proučevanju znanstvenih metod v kriminalistiki ter postal sotrudnik in prijatelj slavnega Bertillona. V svojem rojstnem mestu je organiziral dr. Reiss policijski institut, ki je postal šola za kriminaliste in policiste vsega sveta. Kot ugledni strokovnjak na področju kriminalne patologije je bil vabljen tudi v Rusijo in Brazilijo na predavanja in k organiziranju šol za policiste. Sodeloval je tudi pri mnogih strokovnih listih Francije in Anglije. Po bitki na Ceru avgusta 1914 je srbska vlada povabila dr .Reissa, da bi si v Mačvi ogledal zločine avstro-ogrskih vojaških čet ter o tem poročal v svetovnih listih. Na anketi v Mačvi in v drugih krajih Srbije pa je dr. Reiss tako vzljubil srbske kmete in vojake, da je sklenil ostati med srbskim življem. Po umiku srbske vojske je organiziral sprejem srbskih otrok in beguncev bov. V njih so našli krasne dokaze visoke umetniške razgibanosti starih stanovalcev. Omenimo naj sasno vaško situlo, ki je eden najlepših piedmeitov iz tiste dobe, najponos-nejša izkopanina v ljubljanskem muzeju. Mnogo grobišč pa čaka boljših časov, da jih bo prekopala roka pridnega znam^venika. Neprekopama gomile so še prav dobro ohranjene ob cesti, ki vodi iz Vač mimo Kadri proti Medijski dolini. Naša slika kaže gomilo, ki je prav dobro vidna s eeste. Dr. Smid je preiskal ie ves okoliš. S pomočjo domačih fantov je pred leti odkril na Zgornji Kroni temelje starih domovanj, na Spodnji Kroni pa je naMel na dokaze, da so imeli Stari Kelti tod svoje kovačije. Se lani, ko je v tem času kakor letos sledil za izkopaninami, je odkril nekaj starinskih izdelkov in več kovačij, drugo ob dr.igi. Dokazal je, da je tod gori, v idiličnem kotičku cerkvice na Slemšku cvetelo že pred tisočletji, ko eo dwvni prebivalci uporabljali za prehod skozi naše kraje savske vrtinči-ne, izdelovanje orodja in orožja. Bivališča pe eo bila na Zgornji Kroni. Po vseh izsledkih sodeč, so domovali tod gori vojaški rodovi, ki so poznali utrdbe in obrambne zidove. Selišča so bila v skritih kotičkih, odkoder pa so imeli prost ran razgled na vs»» prometne točke, doli na jug, kjer so plavale po Savi barke, pa tudi proti severu, kamor so pešačili in tovorili blago proti Celai, Vindoboni in ostalim cvetočim mestom starega sveta. Prav na podlagi lanskoletnih Šmidovih izsledkov so ee odkrile nove stra- v raznih zavetiščih Švice in Francije. Do konca vojne je bil najzvestejši tovariš vojakov na solunski fronti in poročevalec švicarskih, francoskih in holandskih listov. Ob zaključku vojne je sestavil pregled zločinov, ki so bili izvršeni med avstrijsko in bolgarsko okupacijo v Srbiji. S tem pregledom, kakor tudi s svojimi mnogimi prejšnjimi poročili je razkril kulturnemu svetu pravo lice Avstrije in njenih zaveznikov ter vse divjaške načine njihovega vojskovanja. Savnik, 7. avgusta Nekaj več kakor leto dni so gradili cesto skozi durmitorski masiv. Ta cesta od Šavnika do Plevlja je dolga 112 km. Popolnoma so morali zgraditi pot na razdaljo 90 km, ostali del pa so popravili in izpopolnili. Z delom so pričeli lani v maju. Nova cesta se začenja pri Savniku na višini 750 m, potem pa se dviguje v ovinkih na višino 1600 m, ter doseže durmitorsko planoto. Ta del nove ceste je bil dovršen že lani. Letos pa so pričeli z graditvijo drugega dela. Z durmitorske planote se spušča pot ob obali reke Tare in potem po ovinkih na planoto v Sandžaku. Ta cesta bo popolnoma dovršena letos oktobra. Poleg rekordne naglice, s katero se do-vršuje ogromno delo, pa je zelo zanimivo tudi reševanje vprašanja stroškov. Prej nekdaj so stroške za zgradbo te ceste preračunali na 70 milijonov dinarjev, da ne govorimo o raznih projektih in proračunih, ki so bili izdelani še poprej. Proračun 70. milijonov, ki ga ne bi bilo mogoče iz- ni v zgodovini ZaeavjR, a letošnji msijcfki bodo dali našemu zgodovinarju in naši vedi še mnogo novih pobud in odkritij, Pokrajina okrog Vač tja gori do krone tega kraljestva, do ljubke Svete gore, je zdaj vsa v toplem objemu poletja. Obisku- jejo jo prarv radi številni ljubitelji in plani-narjL Za dostop niso naši popotniki v zadregi. Z železniške postaje v Kresnicah vas prepelje čolnar v Verneku. Nato se vzpenja pot po senčnem gozdu in kmalu ste na Vačah. Za tasta, ki se namenijo na Vače s ko- Jugoslavija je postala dr. Reissu druga^ iskreno ljubljena domovina in posvetil jii je vse svoje velike sposobnosti. Beograjski policijski upravi je organiziral tehnični policijski oddelek, nekaj časa je vodil tudi policijsko šolo v Beogradu. Vsestranski, napredek Jugoslavije mu je bil v največja zadoščenje za vso ljubezen in požrtvova-nje, posvečeno jugoslovenskemu narodu. Drugih zadoščenj ali celo nagrad ni nikdar iskal in je skromno umrl v svoji hišici Beogradu. vesti, pa se je sam reduciral na tako nenavaden in izdaten način, da znašajo sedaj stroški samo okrog 19 milijonov. Durmitorska cesta ima velik pomen. To je najkrajša zveza središča države in Beograda z morjem, nadalje najkrajša zveza Srbije s Črno goro, istočasno pa tudi zveza med zapadno Srbijo, vzhodno Bosno, San-džakom, Črno goro in Boko. Poleg velikanskega gospodarskega je ta cesta s svojimi zvezami tudi velikega turističnega pomena. Cesta pa predstavlja tudi mojstrovine tehnike. Nekateri deli ceste same in mostovi ne bodo imeli primerov po svoji zasnovi in izvedbi v vsej naši državi in tudi ne pri naših sosedih. Najbolj zanimivo tehnično delo bo most preko Tare na višini 150 m, z razponom okrog 130 m in z 200 m dolgim viaduktom. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" lesi ali s kako drugačno vprego, ja seveda najbolj prikladna pot iz Litije, v dveh urah pa ste v ljubkem starodavnem trgu. Z zasavska strani je priporočljiva pot tudi mimo Ponovič. Pravi turist pa se bo napotil e po-,; staje baje najpre; na Sveto goro. kjer S4 bo počutil v novi, udobni planinski koči ves, domač m se bo podprl prav poceni za pot proti Vačam, kamor ima le uro hoda. Žo spotoma se bo kretal po svetu, kjer eo domovali nasdniki is pred tisočletji in bo mimogrede Ltbko T^aKn^ .^ap^nS^ Slikovita skupina Sokolic iz raznih pokrajin na zietu v Zagreba Preko planote Durmitorja bo vodila najkrajša zveza Beograda z morjem Najsijajnejša veseloigra iz vojaškega življenja! ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Vsa Ljubljana se bo zopet smejala! Lažni feldmaršal VLASTA BURIAN — RODA RODA — FEE MALTEN Danes in jutri, samo dva dni, ob 4., 7.15 in 9.15. I mače vesti ♦ Mednarodna alpska avtomobilska vožnja in naš tujski promet. V zvezi z mednarodno alpsko avtomobilsko vožnjo, ki jo tudi letos prirejajo osrednji avtomobilski klubi Nemčije, Francije, Italije in Švice ob sodelovanju z angleškim, avstrijskim in jugoslovenskim avtomobilskim klubom in kateri je letos prvikrat pritegnjena tudi vožnja po alpskih cestah Jugoslavije (Sušak - Karlcvec - Zagreb - Brežice - Novo mesto - Ljubljana - Kranj - Kranjska gora . Podkoren), so prireditelji izdali tudi pregleden okusno opremljen prospekt s točnim orisom celotne organizacije tekme in z nazornim načrtom proge, ki teče skozi šest evropskih alpskih držav. Ob dejstvu, da vlada za to vožnjo ogromno zanimanje ne saino v državah, ki se nahajajo ob liniji tekme, temveč v vsem modernem svetu, je prospekt brez dvoma tudi važno sredstvo propagande iza tujski promet. Knjižico krasi serija lepih fotografskih posnetkov najpomembnejših krajev ob progi. Poleg • Nizze, prelaza Sv. Bernarda, Berchtesgad-na, Monakovega itd. sta tudi dve lepi fotografiji Ljubljane in Kranjske gore. : Mednarodnim gostom, ki se Ibodo v nedeljo -vozili skozi naše pokrajine, bodo gotovo . ostale v spominu lepote naših gora in dolin io se bodo radi še kdaj vrnili k nam — s : počasnejšim in varnejšim tempom m na 'kaj daljši oddih. • počastitev Spomina žrtev avstrijskega >nasilSljžbenih Novin«. ♦ Vabilo na Kozjak (1150 m). V nedeljo 12. t. m. bo blagoslovljene nove planinske hiše in oficielna otvoritev gostilne »Pod Špikom« lepe letoviščarske postojanke s tujskimi sobami in dobro hrano. Informacije daje Franc Skasa, Velenje, tel. imter. 3. ♦ Vabilo na vrtni koncert in veselico, ki bo v nedeljo 12. t m. v čatežkih toplicah. Sodeluje pevski zbor Sokola v Brežicah. Začetek ob 4. popoldne; svira godba gasilskega društva Krško. ♦ Društvo »živalca« ustanavlja podružnico v Ormožu. V nedeljo, dne 12. avgusta 1934. od 10. dop. bo v gostilni Horvat v Ormožu sestanek tamk. perutninarjev, članov društva »živalca« in ustanovitev podružnice. Vabimo člane društva »živalca« in vse ljubitelje malih živali na ta sestanek«. Staroslavnl samostan Visoki Dečanl se, kakor je »Jutro« že obširno poročalo, pripravlja na proslavo 600 letnice obstoja. Akademija znanosti v Beogradu bo za ta jubilej izdala razkošno monografijo starodavnega svetišča. Univerzitetni profesor in upravnik Narodnega muzeja Vlada Petkovi« je že odpotoval v Dečane, da zbere gradivo za jubilejno delo. Monografija bo vsebovala 500 velikih reprodukrij, od katerih jih bo okrog 300 v barvnem tisku. S profesorjem Petkovičem potuje več strokovnjakov in fotografov. Prof. PetkovJČ bo v starodavnem svetišču nabral tudi precej gradiva za svojo knjigo o srbskem slikarstvu v srednjem veku, ki bo izšla v srbskem in francoskem jeziku. ♦ Lonec starega beneškega denarja sta našla na hribu Cvijina glavica blizu Biha-ča dva kmeta iz Poneviča. V loncu so bili elatniki in je ves zaklad tehtal okrog 6 kg. Po raznih krajih Bosanske krajine so že mnogokrat našli razne starinske dragocenosti im se je zaradi tega lotila ljudi prava manija iskanja zakladov. Cvijina glavica je bila nekdaj zatočišče hajdukov in baš ta hrib se je dozdeval okoliškim kmetom posebno prikladen za raziskovanje. Mnogi kmetje so ga že prekopali povprek in po-<5es ter odkop al i že razne starinske predmete, ki pa jih niso znali prav ceniti. Zlatnike, ki sta jih našla sedaj dva taka iskalca zakladov, predstavljajo znatno vrednost, ker pa sta se možakarja pri delitvi zaklada skregala in stepla, je starinski denar začasno v varstvu orožmiške postaje. Za najdbo se zanimajo mnogi numizmatiki ia ko bo lastninski spor končan, bo izvršena tndi prodaja pod oblastno kontrolo. ♦ Vlom pri belem dnevu. Iz Rateč-Plani-ce nam pišejo: V ponedeljek med 11. in 12. uro je bilo vlomljeno v stanovanje uglednega posestnika Sebastjana Kavalarja. Doslej neznan vlomilec se je splazil skozi okno, ter ukradel njegovemu sinu 1570 Din vredno zlato uro, hčerki pa &50 Din gotovine. Ker mu ta plen še ni zadoščal je poskusil srečo tudi pri sosedu, kateremu Je prebrskal vse kote, toda željenega ni mogel najti in tako sosed ne pogreša nobene stvari. Orožniki so takoj začeli poizvedovati za vlomilcem. ♦ Pojasnilo. V svojem članka »Za socialno obnovo« v »Jutru« od 3, t m. sem napisal tndi: »<3e hoče n. pr. kmet posekati dve smreki, mora o tem obvestiti šumskega referenta in izpolniti mnogo formalnosti«. Ker bi te besede, ki so samo pretirana primera, utegnile tupatam vzibuditi vendarle vtis, da ta trditev odgovarja pozitivnim zakonom, izjavljam na željo, da zakon o gozdih zahteva od zasebnika prijavo le za ono sečnjo, ki se ima izvršiti na golo in ne morda že za sečnjo dveh smrek. — Dr. Joža Bohinjec. ♦ 2« se bliža pravi lovski £ae tn v tem pričakovanju je tudi pravkar izišla avgu-stova številka »Lovca« posebno živahna, po vsebini Kakor po opremi s slikami. Niko Lenček razpravlja na uvodnem mestu o naših lovišč h in lovcih. Albert Jordan v kratkem sestavku lepo opisuje lov v Gorjancih. Zanimiv kakor vselej je prispevek Toneta Kappusa iz Južne Srbije to pot poroča o krokarju Ln jastrebih. Sledi članek o srnjadi na Pohorju. Gošar razpravlja o lovstvu im slikarstvu. Urednin Vladimir Kappus je spet enkrat prispeval poezijo, prav srečen in lepo zaokrožen lovski motiv »Trofeje«- Dalje čitamo poučne zanimivosti iz prirode: o krakanju divjega petelina, o divjih prašičih v Dravski banovini in o predrznosti divjega mačka. V lovskem oprtniku je potem še mnogo mičnega drobiža. ♦ Izšla je osma številka revije »Prijatelj«, ki prinaša konec romantične zgodbe dr. Ivana Laha »Greh gospoda Oresta« in pričetek živ0 pisane povesti Antona 'Ingoliča »Mlada leta«. Ta povest je vzeta iz sodobnega življenja, fbo zanimala zlasti inteligenčne kroge, posebno pa profesorje in učiteljice. Marsikdo bo videl v tej povesti samega sebe. — Osma številka prinaša še: Freda Hilla »Film grozot«, Delacord — Ivana Vuka »Ljubezenski dogodek gospodične Mary«, Johna Newnhama »Grafolog«, Borisa Rihteršiča »Večni .popotnik«, dr. Fili-poviča »Kako žive Indijanci v Ameriki«, potem črtice »Sumatra«, »Kralj noči«, »Vlak na odru«, »Tehnične zanimivosti«, literarni drobiž in drugo. Revija »Prijatelj« in 11 knjig stane mesečno 12 Din. Naroča se pri upravi, Dalmatinova ulica 10. ♦ Zadah po znoju — znoj pod pazduho. Uporabljajte »Nivosa«, ki Je brez dvoma neškodljiva. Regulira izločevanje potu zdrave kože, odstranjuje neprijeten vonj in ostale zle posledice, kakor uničevanje perila in oblene. Dobiva se v lekarnah 'n drogerijah. Velika steklenica 26 Din. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. RE1CH. Samo še danes Bernhard Kellermann „Predor" Filmsko veledelo, ki je zbudilo veliko zanimanja. V glavnih vlogah Paul Hartmann, Atila Horbiger, Gustav GrUndgens. Danes ob 4., 7. In 9. zvečer. Najnižja vstopnina Din 4.50 in 6.50. ZVOČNI KINO »DVOR« Telefon 27-30 Iz Ljubljane Sokolski zletnFkl na poti skozi Ljubljano. Po zaključku sokolskega zleta so mnogi jugoslovenski in inozemski gostje priredili v večjih in manjših skupinah izlete na morje in v lepe pokrajine, ki jih je naša mnogo lika domovina dovolj bogata. Tako vse te dni srečujemo tudii na ljubljanskih ulicah mnogo fesov iiz Bosne in Južne Srbije in mnogo dalmatinskih -in čr-nogorsih čepic. Udeleženci izleta potujejo na Gorenjsko, predvsem na Bled in Bohinj. V torek sta se mudili v Ljubljani dve večji skupini Skopljancev in Novosadčanov, ki Jim je Ljubljanski Sokol oskrbel skupna prenočišča v areni Narodnega doma, nato pa so nadaljevali svojo pot na Gorenjsko. Razen skupine bolgarskih Junakov je potovalo skozi Ljubljano na Bled tudi mnoso čehoslovakov. u— Otroci bi radi na počitnice. Po Ljubljani se je v teh soparnih dneh razširila vest, da bo mestna občina poslala še nekaj otrok na svoje kolonije. Dan z dnem se na mladinskem oddelku socialnega urada zglašajo bledi, siromašni otroci in njihovi starši in prosijo, da bi jih zapisali za morje ali za Gorenjsko. Socialni urad pa je seveda še za vse te kolonije, ki so bile od-premljene doslej; le z veliko težavo spravil skupaj potrebna sredstva in je izpraznil svojo blagajno do zadnjega belica. Velik naval reflektantov za počitniške kolonije in velik odstotek potrebnih, slabotnih otrok, ki morajo čez poletje ostati doma v slabih obupnih razmerah, nazorno kažeta, da bo Naše gospodinjske šole so preizkusile novo pripravo za mašenje perila na šivalnem stroju, ki omogoča obnovo perila z enostavnim šivanjem naprej in nazaj in so se prepričale, da je ta izurc. velike praktične vrednosti, &oradi česar ga priporočajo vsem našim gospodinjam, bolnicam, hotelom, restavracijam, gostilnam i. t. d., ki vsi se bodo okoristili s PST Patent Stopf Twist pripravo. jaški ma perji, za njimi birokratska gospoda, šote in pa časopisje. Ne mine skoro noben teden, da ne bi v naših dnevnikih či-tali to ali ono napačno krajevno ime, kar nam gotovo ni v čast. Tjdi naše tujekopro-metne propagandne brošure in drugi izdaje ne posvečajo dovoli pažnje pravilni rabi krajevnih imen in tako vlečemo grde napak? skoz leta naprej. Vsega, kar ni prav. seveda pri vseh in povsod nikdar ne bo mogoča odpraviti. Uverjen pa sem. da bi se dalo mnogo teh smeti enkrat za vselej pomesti; zato Vas prosim, gospod urednik, da odprete ta nov predal (smetišče) v Vašem cenjenem listu, ki se ga bo marsikdo rad peshižil, da očistimo sčasoma naš jezile tudi teh, vsaj najbolj sramotnih peg. Prvi prim?r: Logarska dolina in ne Logarjeva! Od nekdaj smo čitali in čuli samo Logarska dolina, kakor je pravilno. V zadnjih letih pa prinašajo naši časopisi prav pogosto »Logarjeva dolina«, kar n i prav; da. pojavile so s* že celo razglednic j s tem napačnim nazivom I Prav točno bi znali povedati: od k e d a j to datira in od kod to izvira. Razobesili bomo to umazano perilo, če te vrstice in bodo izdale! Nihče, pa že prav nihče nima Dravioe nalašč pretvarjati in namenoma načrti naših pristnih domačih krajevnih im .n Poskrbeli bomo odslej, da bodo ostala naša krajevna imena nepokvarjena in se imenovala pravilno t? ko, kakor jih je svoie dai naš narod krstil. Od nekdaj so govorili: »Logarska njive«, »logarski otroci«, »Logarska planina«, »Logarski kot« in »Logarska dolina«, taJco prav in tako naj ostane! Na vratih (pri vhodj) v prekrasno našo Logarsko dolino v roaovili nad Podbrežni-kom se šopiri že neka j let sem velika t a b-la z napisom »Logarjeva dolina«. To j* nedopustno! Prosimo sresko načelstvo v Gornjem gradu, da blagovoli ukreniti, da ta tabla, ki že nekaj let prav po nepotrebnem ustvarja zmedo med turisti m učečo se mladino, čim pre? izgine, istotako pa tudi, da se odstranijo vsakršne razglednice z napačnim napisom Logarjeva dolina. Rudolf Badjva. Koroški kmet - poet iz začetka 19. stoletja Pliberk, avgusta Prosvetne organizacije koroških Slovencev bodo v prihodnjih dneh slavile spomin starodavnega koroškega kmeta - po;ta Andreja Šusterja - Drabosnjaka. Drabo-snjak je živel od leta 1768. do 1825. Rodil se je na Strmcu blizu Vrbe ob Vrbskem jezeru ter je potem gosnodaril na domu Dra-bosnjakov na Strmcu. Bil je sodobnik težkih in nemirnih časov Napoleonovih vojn ter j«? preživel hude borbe za domačo grudo. Nie-gov dom pa ie prešel v tujo last in Andrej je umrl na Domačalah. Andrej Šuster je bil MlHlcc ln živce krepi »točenje, ako se maže telo z originalnim NIGGEROL OLJEM ali KREMO (Patent št 5922) za solnče-nje in masažo. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. DROGERIJA GRE GORIC Ljubljana, PreSernova uL 5. # treba že za prihodnje leto organizirati letovanje v večjem obsegu. Prav bi bilo. da bi tudi zasebna in društvena iniciativa o pravem času podvzeli primerno akcijo skupno s socialnim uradom, da bi se za prihodnje poletje lahko poslalo večje število ljubljanskih otrok na morje. Včeraj so se odpeljali mestni župan dr. Puc, mestni fizik dr. Rus in občinski svetnik Kosem k Sv. Jakobu v šiljevico pri Kraljeviči, kjer 8če-jo zdravja in moči v mestni počitniški koloniji slabokrvni m bolebni ljubljanski otroci. Kipar Ivan Jurkovlč nevarno bolan. Znanega akademskega kiparja g. Ivana Jnr-koviča je zadela huda nesreča. Nevarno Je a bolel In leži od 2. t. m. na internem oddelku ljubljanske bolnišnice. u— Društvo »Tabor«. — O temi »Ji»-goslovenstvo v luči zgodovine« bo predaval drevi ob pol 9. na realki (Vegova, ulica) g. Vetkoslav Bučar. Pridltsl u— Tečaj o kopunjenju priredi društvo »Živalca« raa praznik dne 15. t m. v vrtnem salonu restavracije »Pri Se-stioi« na Tyrševi cesti št 8. Tečaj je brezplačen in se ga lahko udeleži vsakdo. Začetek ob 9. uri dopoldne. »O gospodarskem pomenu kopunjenja penertrane« bo govorii živ. reif. kr. banske uprave inž. Wenko. Nato se bo prakt'čno izvajalo ko-punienje ali rezanje petelunčkov u— Neznan gluhon&mec. Po šiSkl se je Potikal neznan, bos, gluhonem mladenič, oblečen v ponešene modne hlače, pisano srajco, zamazan telovnik in kratko zimsko suknjo. Ko ga je stražnik odvedel na stražnico, niso pri njem našli nikakih dokumentov. Kdor utegne na Podlagi opisa kaj povedati o mladem fantu, naj to javi na policijski upravi. u— Potreba ljudskega kopališča. Kako potrebno Je v LJubljani ceneno ljudsko kopališče kaže najbolj to, da je na Spici sleher ni dan več kopalcev in da so bregovi Malega grabna polni mladih kopalcev pa tndi starejših ljudi. Posebno pa se opaža potreba v tem, da skačejo otroci v kopalnih oblekah celo v novi bazenček v otroškem parku v Tivoliju. Tam se zbirajo sleherni dan gruče otrok ki najdejo pri igrah v vodi obilo zabave. Vrišč tn krik pa starejših, ki posedajo po klopeh okoli, prav nič ne moti; nasprotno v veselje jim je pogled na razigrano deco v vodi. u— Otepanje prahu skozi okna na otteo. V Ljubljani se je v zadnjem času spet razpasla grda navada, da stepajo gospodinje ali služkinje prah pri oknih na ulioe, kjer se vsipa na glave spodaj idočim. Tudi se že pojavlja na oknih perilo, ki ga tam suše gospodinje, kar gotovo ni v skladu s higieno. Organi mestnega fizikata so dobili strog nalog, da posamezne osebe, ki se ne drže predpisov, brez pardona prijavijo in bodo sledile stroge kazni. u— Zadrege na trgu. Kakor smo poročali, je mestna občina sklenila temeljito preurediti in modernizirati ljubljanski trg. Ker je de! tržnega prostora zdaj stalno v delu, so morali nekaj branjevk začasno premestiti z Vodnikovega trga na Krekov trg. Najprej so presegli tja zelen jada-rice, ki so se pa uprle, češ da gospodinje na Krekov trg sploh ne pridejo in trpe zato prodajalke veliko škodo. Zdaj je tržno nadzorstvo uredilo stvar tako, da so se zelenjadarioe vrnile na svoje mesto, a na Krekov trg so poslali jajčarice, ki uživajo sicer boljšo konjunkturo, ki pa prav tako niso navdušene za to novotarijo. S Krekovega trga se je moralo pred branjevkami umakniti v Streliško ulico veliko mlekarskih in branjevskih vozičkov, ki so tam navadno parkirani. Seveda so vse te spremembe samo začasne, in ko bodo tržni prostor renovirali in impregnirait, bo spet vse steklo po starem. Opaža pa se tudi pri tej priliki, da ljubljanskemu trgu ni treba samo higiensko in racionalno urejenega temveč tudi večjega prostora. u— Hrvatske ovce na ljubljanskem ŽL vinskem trgu. Na včerajšnjem živinskem sejmu se Je pojavilo več hrvatskih kmetov, ki so nudili ovce na prodaj. Slovenski živinorejci, ki jim Je gojitev te panoge včasih donašala lepe dohodke so ovčjerejo skoraj povsem opustili. Gospodarji v sosednji savski banovini so apaizili, da Je v Ljubljani za drobnico dober trg, in med prodajalci jih Je 'bilo tndi nekaj iz oddaljene Like in Vivodine, ki »o vso to daljo prignali svojo žival v LJubljano peš. Najprej so zahtevali za svoje blago 5 dinarjev za kg žive teže, tako visoke cene pa seveda niso mogli uveljaviti. Ovce so šle po 3, jagneta pa — Jagnetina Je zadnji čas v Ljubljani preoej iskana — po 5 Din «a kilogram. f o— Nezaposlenost v LJubljani je v Juliju nekoliko padla. Med kvalificiranimi delavci je najbolj prizadeta stavbna stroka ker se Pač letos v Ljubljani res malo gradi. Med (brezposelnimi je tudi precejšnje število grafičnih delavcev in kovinarjev. Po podatkih Borze dela je ostalo do 1. avgusta v Ljubljani nezaposlenih 763 oseb, od teh 149 žensk. V juliju Je borza dela izplačala na brezposelnih podporah 34.857 Din. a— Živahen promet na odgonski postaji. O posebne vrste tujskem prometu, ki ga vodi ljubljanska odgonska postaja in ki predstavlja še mnogo značilnejšo in zanimivejšo sliko gibanja gospodarske krize kakor pa sezona na Bledu, smo že nekajkrat poročali. Brez ozira na ugotovitev gospodarskih statistikov, da število brezposelnih pada, povedo knjige na odgonski postaji, da število njenih gostov še zmerom rase. Do 31. julija je frekvenca izgnancev dosegla rekordno število 580, Samo v juliju je šlo skozi odgonski zapor 178 oseb. to ne pravi, da so odpremili v preteklem mesecu iz Ljubljane vsak dan povprečno 6 izgnancev. Značilno je, da so med temi neprostovoljnimi popotniki skoraj semi,domn-*ini. Skoraj vsi — 172 po številu — so bili \z ožje ali širše okolice Ljubljane doma. Med drugimi sta bila tudi 2 Nemca. 1 Ru-mun in 1 Bolgar. Iz Celja m— Gotova«je ljubljanske drame » »Slehernikom«. 2e v lanskem repertoarju dogovorjeno in earadi jubilejnih prireditev Celjskega pevskega društva preloženo go. stovanje ljubljanskega Narodnega gledališča s Hofmannsthalovim »Slehernikom« bo v soboto 1. in nedeljo 2. septembra v Celju. Sodeloval bo celotni odnosno celo pomnoženi dramski ansambel. Ker vlada za uprizoritev, ki je dosegla v Ljubljani Izreden uspeh, veliko zanimanje, pripor*N-čamo občinstvu, da si že sedaj rezervira prostore v predprodaji v knjigarni »Domovini« na Kralja Petra cesti. e— Uradni dan Zbornice za TOI J® Op-Ije in okolico bo v torek 14. t. m. od 8. do 12. v prostorih Združenja trgovcev za mesto Celje, Razlagova ulica 8. e— Sokolsko društvo v CiJ.ju sporoča, da je v Nišu umrl br. Jože Kancijan lz Galberja pri CeSju. Truplo pokojnika prepeljejo predvidoma danes iz Niša v Celje. Sokolsko društvo poziva članstvo, da spremi pokojnika na zadnji poko Celja, Velenja, Dravograda, iFale, kjer so si ogledali elektrarno, in Ruše kjer so obiskali tovarno za dušik. Opok^* }e bik) skupno kosiik) pri »Orlu«, kij ar so f.h pozdravili v imenu mariborske občine župan dr. Lipoid, Maribonskega sfovemskega obrtnega društva g. M ha Vahtar. v imenu vseh štajerskih obrtnikov pa član banovmskega sveta g. Zadravac. Za prisrčen sprejem in tople besede se je zahvaJil g. Josip Rebek. Po kosilu so si Jj^uMčanskG obrtniki ogledal Mariborski teden, zlasti so sc zaniimafc za obrtnško razstavo vajencev in pomočnikov. a— četrti dan Mariborskega tedna. V torek je obiskala razstave Mariborskega tedna veoia skupina prekmurskih kmetovalcev, ki so pod vodsftvom kmetijskega referenta iz Murske Sobote na eksknrziii po naših ktnajih- PriSo pa je v torek na Mariborsiki teden več tujcev, med njimi največ Aivtstrijcev. a— Skrb za razvoj In napredek tujskega prometa. Tudi ob priliki Mariborskega tedna je mariborska Tujsko-prometna zveza v izdatni meri poskrbela za propagando tujskega prometa v naših krajih, ki jih vselej in vsepovsod propagira kot najlepše, priredila je veliko tujsko-prometno razstavo v prostorni telovadnici dekliške meščanske šole, ki je vsem obiskovalcem zelo všeč, tujcem pa nazorno prikazuje očarljive lepote Maribora in vsega zaledja. Razstava Je okusno in pregledno razporejena ter Jo po pravici prištevamo med najlepše. Organizacija je bila v rokah gg. Alfreda Kralja, uradnika pri »Putniku« in Viktorja Lavrančiča, uradnika mestne Občine. Očarljivi amaterski posnetki prikazujejo lepote Maribora, Pohorja, Savinjske doline in naših »iravilišč in kopališč. Zastopan je na razstavi starodavni Ptuj, nadalje Slov. Bistrica, Sv. Lovrenc na IVv borju, Luče, Haloze in naše Slovenske gorice. Poseben oddelek razstave dela mislec in poet, veder in vesel in na njegovem domu so se radi zbirali znanci in lujci v posvet in zabavo, da bi spoznali »pored-ne^P pavra v Korontane«. Kmet, dober «v,>-tovalec drugim, je sam erenko okusil zlo in nemilost časa ter eo innoga doživetja izoblikovala v njem pesnika. Veliko je pjpal v lepem domačem narečju. Misel, ki mu je prihajala za oralom, ie kraj brazde na za rab zapisal in shranil v torbo, ki jo je vedno nosil ob pasu. Tako piše sam: »T» rajme sim narodov per mopni dele po lete.« Največ j« prevajal nemške stare tekste duhovne vsebine. V prepisih so se potem širila ta dela med našim ljudstvom. Dobro je poznan »Marijin pa. sijon«, ki ie tiskan izšel L 1811. V vercih je izšil »Svoven j Oba«e (ABC«, kjer poka-zuje predvsem slabe socialne razmere čaoa. Jako šaljivo in originalno jo napne pesnik Drabosnjak v »ena lepa eMu nova latanija o tah hudih žienc, v »cestna spoved za pijance in vinske bratre«, »rajmi od mlinarjev« in v »ena žavba«. L. 1818. je spisal »trpljenje in smrt Jezusa Kristusa, našega liubega eospoda« in to igro je uprizarjal na Kostanjab. k»er io še danee igrajo. Spisal je še dosti drugih sv?topisemskih in srednjeveških 6novi. Iz narodne zgodovine pa šo njegove »Bjkelce od Matiaia«. Svojim potomcem je zapustil tudi Ijodsko isro o izgubljenem sinu. ki ie povzeia PO svetopisemskih zgodbah. To ega vremena bo predstava v petek, 10. a^- Velike okrožne strelske tekme bodo v času od 11. do 13. t. m. na vojaškem strelišču v Radvanju. Tekme prireja mari- t*orsko okrožje, ki vabi vse strelske druži-|®e, naj se udeleže tekmovanja v čim večjem številu. i a— Iz Glasbene Matice. Gdlbor pevskega zbora mariborske Glasbene Matice je Šmel svojo se»io, na kateri je za»s!iužni pred-kedn-Jk g. Janko Arnuš odložil svojo funkcijo. Da bo njegov odstop imel težke posledice za eapredek pevskega zbora ie jasno, saj je bil g. Armnš letos že 14. so-sfasmo in z velikim odobravajem izvoljen za predsednika hi im bo težko najti vrednega naslednika. i a— Kongres slaščičarjev in medKSarJev. V torek 14. t. m. ob 10. bo v kazimski dvoran? kongres Združenja slaščičarjev in medičarjev v Mariboru. Kongresa se bodo udeležili tudi delegati sorodnih združena iz ivse dravske banovine. ' a— Poskus samomora. V torek zvečer tje v samomorilnem namenu kzpiia večjo količino Kzola 231etna v Levstikovi tiluci stanujoča tekstilna delavka Andca R. Nezavestno so jo domači našli v sobi. Poklicani reševalci so jo prepeljali v ibokiišnico, kiier so ji zdraivinuki izprali želodec in ii ohranili življenje. a— Obsodba makolskih vlomilcev. O vl>-mai, ki je bil letos v marcu izvršen na prav a.merikanski način v makolsko konzai.mno društvo, smo takrat obširno poročali. Predvčerajšnjim dopoldne pa so sedeli na zatožni klopi pred malim kazenskim senatom mariborskega sodišča vlomilci s svojo po-glavarioo 411etno Katarino Cverlinovo iz Makol. Zagovarjalo «e je skupno 10 obtožencev, med njimi več krošnjarjev, ki so Ibili kupci ukradenega blaga. Obtoženci so priznali vlome in grehe, le krošnjarji so odvračali od sebe vsako krivdo. Senat pa je spoznal vse za. krive in obsodil pogla-varico vlomilske tolpe Katarino Cverlinovo na 5 let težke ječe in na pridržek v zapoTU po prestani kazni ter 3 letni izgon iz Maribora Otmarja Cagrana s Pobrežja Pri Mariboru na 5 let težke ječe, Stanka Fer- fOIJo na S leta težke Ječe bi po prestani kazni na izgon iz naše države, Ivana Lesko var j a iz Zgornjih La2 na 3 leta ln 3 mesece težke ječe, Ennesta Škrabla s Pobredfc-ja na 8 mesecev strogega zapora, eodbtožence Petra Vujičiča na 3600 Din globe ali 60 dni zapora, Jakoba Seifrida na 1200 Din globe ali na 20 dni zapora. Postopanje proti nekaterim obtožencem je Ibllo zaradi njihove odsotnosti izločeno ia se bodo posebej zagovarjali. Repertoar MARIBORSKO GLEDALIŠČE fceirlek, 9. ob pol 21.: na otroškem igrišču v mestnem parku: Kulturna prireditev v Črni mlaki. Prva ponovitev. Cene od 30 do 5 Din. čen med domačim ljudstvom in tudi v vseh ostalih delih države, ki imajo več stikov z nami, da bi nameravana novotarija prinesla le zmedo in zmešnjavo. Že od nekdaj so nas Slovenci in Hrvati na desnem bregu Mure nazivali Prekmurci (Preko-murci), kakor so nazivali del našega naroda med Muro in Drav0 Medmairci (iMedji-murci). S tem so le poudarili, da tu bivajo njihovi sonarodnjaki, ki so del velikega enotnega jugoslovenskega naroda, d asi smo bili politično ločeni. Z nazivi Prekmurje, Medmurje so se naznačevali le kraji in pokrajine, kjer bivajo Slovenci ali Hrvati, torej Prekmurci in Medmurci, kar je bilo vsekakor bolj domače, kakor pa recimo »Ogrski Slovenci«, ali pa celo kaki »Kra-jinci«. Takih naizivov je vse polno pri nas pa tudi pri drugih narodih, kakor n. pr. Zagorel, Posavci, Gorenjci, Timočani itd. Za r.aziv pokrajine na levem br^gu Mur3 se je po osvooojenjn Mbralo telaj najprl-nieruej5e ime, ki je bilo že do tak.-at v rabi 'a uajVpše označuje vse ozem je, kjer prebivajo Slovenci prek Mure s strani notranjih delov naše države, pa naj so potem ti sonarodnjaki v Jugoslaviji, Madžarski ali v Avstriji (Monošter ali Radgona). Kakor so Medmurci Medmurci-Jugosloveni in ne kaki »Hrvatski Krajinci«, tako smo lahko tudi mi Prekmurci Prekmurci-Jugoslo-veni in nobeni »Slovenski Krajinci«. Krajevna naznačba, ki se kaj rada ravna ravno Po rekah, kaže bolj našo narodno pripadnost, kakor pa kakšni plemenski okraski in pridevki. Madžarsi so nam vedno dokazovali, da smo »Vendi« neki poseben narod, vendski govoreči Madžari. Oni so ozemlje, kjer so Gospodarstvo Nadzorstvo nad proizvodnjo In uporabo žlahtnih kovin Na osnovi § 63. finančnega zakona za tekoče leto je ministrski svat na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o nadzorstvu nad proizvodnjo in uporabo žlahtnih kovin. Po tej uredbi se sm-ejo v naši državi žlahtne kovine uporabljati izključno za splošno-koristne svrhe. Uporaba v industrijske in druge upravičene svrhe ee dopušča samo izjemno po odredbah pravilnika o prometu z devizami in valutami. Žlahtne kovine v smislu te uredbe so: platina s kovinami, ki spadajo v skupino platine (osmit indij, paladij, rjtenij in rodij) ter zlato in srebro. Pravico odkupa celokupne proizvodnje žlahtnih kovin v naši državi ima v imenu države edino Narodna banka kralje rine Jugoslavije. Rudarska in druga podjetja v državi, ki proizvajajo žlahtne kovine kot glavni ali pa kot vzporedni proizvod ali proizvodi, ki vsebujejo žlahtne kovine, so dolžna ponuditi Narodni banki na odkup vso svojo proizvodnjo zlata, ne glede na to, ali se te žlahtne kovine pridobijo in izločijo doma ali v inozemstvu. Proizvedene kovine ee morajo ponuditi vsaj enkrat mesečno. Ponudene žlahtne kovine lahko Narodna banka odkupi po svetovni tržni ceni. Izplačilo odkupljenih žlahtnih kovin se vrši v dinarjih. Izjemno sme finančni minister odobriti odkup tudi v tuji valuti, v toda za največ 35 odstotkov v odkup ponudene produkcije, ostanek pa se odkupi v dinarjih. Zaradi točnega izvajanja te uredbe so vsa podjetja, ki proizvajajo žlahtne kovine, pod državnim nadzorstvom, odnosno pod nadzorstvom Narodne banke. Način iz-vaianja tega nadzorstva bo predpisal finančni minister v sporazumu z ministrom za šume in rudnike in z Narodno banko, in sicer posebej za vsako podjetje, kakor pač to zahteva način, po katerem ee v dotičneai podjetja pridobivajo žlahtne kovine. ^ Nadzorstveni organi eo pri tem dolžni čuvati ■vse poslovne tajnosti podjetja. Vsako razpolaganje z žlahtnimi kovinami in vsaka uporaba teh kovin v nasprotju s to uredbo se smatra kot tihotapstvo. Prestopki predpisov te uredbe se kaznujejo denarno do 1 milijona Din, pa tudi preko_ tega zneska, ako je vrednost tihotapljene kovine večja. V ponovnih primerih kršenja se lahko na predlog finančnga ministra, in Narodne banke s sklepom ministrskega sveta odvzame podjetju samostojna uprava, ali pa ee podjetju vzamejo rudarske pravice in pravice obratovanja. Kazni po tej uredbi izreka finančni minister. Preiskava glede kršitve uredbe in način izrekanja kazni s? vrei po postopku, ki je predpisan s pravilnikom o reguliranju prometa z devizami in valutami v členih 19. do 19. č. V roku meseca dni ee morejo vsa navedena podjetja prijaviti Narodni banki zaradi ureditve načina nadzorstva v smislu gornja uredbe. Naša produkcija zlata. Gornja uredba, ki bo te dni objavljena v »Službenih Novinah« in bo takoj stopila v veljavo, je bila iz valutno - političnih razlogov gotovo nujno potrebna, kajti produkcija zlata ee je v naši dTŽavi zadnja leta precej dvignila in doslej glede te produkcije ni bilo nikake kontrole. Tudi niso obstojale učinkovite določbe, da s? mora vsa produkcija oddati Narodni banki. Zlato smo pridobivali v naši državi že prejšnaj leta, toda v manjših količinah. Lata 1925. se je produkcija dvignila na preko 500 kg, pa je naslednja leta zopet padla na 200—300 kg letno. Proti konca prejšnjega daetletja pa se je pričela produkcija naglo dvigati. Po cenitvi, ki jo objavlja Joso La-katoš v »Jugoslovenski Privredi« (1933), se je dvignila produkcija zlata v naši državi leta 1928. na 450 kg, leta 1929. na 574 kg in 1. 1930. na 720 kg. To zlato se je pridobivalo večinoma iz peska in naplavin nekaterih rek v južni Srbiji. V večjem obs?gu pa ee je pričela ta produkcija dvigati v zadnjem času, ko je bil otvorjan zlati rudnik v Peka in ko je pričela Družba borskih rudnikov pridobivati zlato tudi iz sirovega bakra Rudnik zlate rude v Pesku, ki ga ekeploatira Francoska družba zlatih rudnikov, je pričel obratovati lani v decembru s kapaciteto 200 kg zlata na leto. V zadnjem času pa je drjžba svoje naprave raz- bivali Slovenci-Vendi, nazivali »Mura-Vi-dek« češče in poprej pa »Vend-Videk«. Mi sami doma smo se nazivali le Slovence, če pa smo prišli na štajer ali v Med.murje in sploh med sonarodnjake na drugi strani Mure, srno pa bili »Prekmurci«, ker so Slovenci ibili tudi onL Z imenom Prekmurci sm0 se ml sprijaznili in najlažje smo na-značlli svojo ožjo domovino, češ: iz Prek-murja sem doma. Res pa je, da naziva »Slovenska Krajina« ni rabil nihče ne v prejšnjih časih Iti ne po o«vobojenju In sedaj rabi le par ljudi kot umetno skovanko brez vsake potrebe in podlage. Novo Ime so začele uvajati »Novine« in čisto pravilno je nekdo povedal že v »Jutru«, da posega v borbo za naraiv Prek-mairja politična opredeljenost. Slučajno so mi znani razlogi, zakaj se je pred petimi leti začelo s pomočjo »Novin« fiorsirati ime »Slovenska rajina«. Ali tisti razlogi so tako neresni, da jih tu ne bom omenjal. Značilno je le, da se je v resnici pod vplivom raznih samoslovenskih podvigov začelo glasneje poudarjati in zahtevati, da se Prekmurje imenuje »Slovenska Krajina«, kakor tudi to, da se za ta naziv zavzemajo idejno-politično opredeljeni činitelji, ki so jim dajale smer »Novine« in njihov 'krog. Lahko pa gremo čisto mirne duše preko zahteve, da se za Prekmurje uradno prizna naziv »Slovenska Krajina«. Ostanimo Prekmurci kot del enotnega jugoslovenskega naroda: Prekmurci, Slovani, Jugo-sloveni, Slovenci in to brez vseh primesi kake plemensue individualnosti, partiku-larizma, regionalizma ali pa celo našega umirajočega — separatizma. H. I. širila, tako da je sedaj omogočena dvojna produkcija. Letos pa so pričali zlato izločevati tudi iz bakra, ki se pridobiva v barskem rudniku. Baker ima običajno vedno manjše količine zlata. Odstotek zlata v bakru iz Bora pa je razmeroma znaten, za pol točke in ie znašal v juliju 705 nasproti 74.3 v lanekem jluliju. Gospodarske vesti = Izplačilo kuponov Seligmanovega posojila. Državna hipotekama banka obvešča lastnike nostrificiranih 7 odst. obveznic Seligmanove emisije iz leta 1927, da je prenehala potreba deponiranja kuponov pred njihovo zapadlostjo in da se zato v bodoče lahko kuponi predložijo banki v izplačilo ob roku zapadlosti, to je počenši s 1. oktobrom in 1. aprilom vsakega leta pri centrali banke v Beogradu in vseh njenih podružnicah v kraljevini. Obenem obvešča lastnike nostrificiranih obveznic, da se lahko vsak naslednji kupon eskontira pri banki in njenih podružnicah po posebno ugodnih pogojih. = Pogajanja s Češkoslovaško. V Pragi se mudi načelnik trgovinskega ministrstva dr. Pilja zaradi trgovinskih pogajanj. Na podlagi razgovorov, ki jih je načel dr. Pi-.lja bodo še ta teden odpotovali v Beograd predstavniki nove češkoslovaške monopol-ske žitne družbe pod vodstvom dr. Feier-abenda, da se pogajajo glede uvoza jugoslovenske pšenice v Češkoslovaško, ki bo letos zaradi slabe češkoslovaške letine potreben. = Nazadovanje brezposelnosti v češkoslovaški se je v juliju bolj počasi nadalje-vaU v w — i- t*—i L. t - delavcev nazadovalo za 16.340 in znaša sedaj 566300 nasproti 640.360 v lanskem juliju in 453.290 v predlanskem juliju. = Dobave. Dne 10. septembra se bo vršfla pri upravi policije v Zagrebu ust-mena licitacija glede dobave 650 kom. no-vah dežnih plaščev. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 14. septembra t. L ponudbe glede dobave 70 m kokosovih preprog, 42 kvadratnih metrov linol tf ?a, 42 kg lepila za linolej, 20 kg medeninastih palic, do 16. avgusta pa glede dobave raznega orodja, 1170 kg jekla, 200 kg železnih vodovodnih cevi, 900 metrov jeklenega motvoza. 200 kg medeninaste pločevine, 20 kg medeninastih cevi, 50 m medeninastih verig. 708 kg železnih zakovic, 2180 kilogramov železnih vijakov. 5000 komadov železnih vijakov za les in 1000 komadov železnih pocinkanih vijakov za les. = Dobave. Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 157 kom. vodogrevnih kotlovnih cevi, 10 m jeklenih rebrastih cevi, 15 kom. plošč iz kotlovne pločevine ter glede dobave raznega električnega materijala. — Direkcija državnega rudnika Vrdnik sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 1500 kg kovanih žebljev. Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. t. m. ponudbe glede dobave zakovic. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 6. septembra ponudbe glede dobave 5000 kg železne pločevine, 5100 pol papirja in 100 po! papirnate lepenke, raznih glasbenih instrumentov in deiov ter muzi-kalij, do 9. septembra glede dobave orodja, vijakov, pločevine, žice, raznih tkanin, linoleja, 2000 kg bakra, 800 kom. elektrod, do 10. septembra glede dobave 200 kg kositra, 500 kg cinka, 800 kg katrana, 1120 kg smole, 1400 kg kolofonije, 30 kg parafina, 460 kg stearinske kisline, do 11. septembra glede dobave 520 kg solvent nafte, 50 m1 furnirjev, ventilov, 100 kg klingerita in 100 kg kaučuka, do 12. septembra glede dobave 800 kg katraniranega motvoza, 2000 kg lanenega motvoza, 300 m lagene jadre-nine, 250 kg svinčenega belila, 100 kg svinčenega minija, 220 kg železnega minija, 230 kg barv in 65 kg lanenega firneža. Komanda pomorskega zrakoplovstva Divulje sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 600 m kabla ter raznega drugega električnega materijala, do 17. t m. pa glede dobave 2000 kg medeninaste pločevine, 25 kg bakrene pločevine, 500 kg medeninastih palic, 95 kg bakrenih cevi. Dne 3. septembra se bo vršila pri generalni direkciji drž. železnic v Beogradu ofertna licitacija glede dobave 34.415 kg železne žice, 8S0 kg železnih palic za varenje, 220 kg specialnih palic za električno varenje, 730 kg medenine in 495 kg prahu za avtogeno varenje. Borze 8. avgusta Na ljubjianski borzi je deviza Newvork danes ponovno nekoliko popustila, oficiel-ni tečaji ostalih deviz pa se niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu notira avstrijski šiling nespremenjeno 8 — 8.10 (v Zagrebu promet po 7.95). Angleški funti pa so se v zagrebškem privatnem kliringu ponovno za malenkost dvignili in je prišlo do zaključka po 334 (včeraj po 332.50, predvčerajšnjim po 329.05). V zagrebškem privatnem kliringu so se nadalie španske pezete nudile po 610. Na efektnem tržišču se le Vojna tkoda danes znatneje dvignila. V Zagrebu se je za kaso trgovala po 324 in 326 (v Beogradu po 327 in 325.50), za september po 326 in za december po 327 (v Beogradu po 330). Kadalje je bil promet v 7 odst. Blairovem posojilu po 58 in 58J0 (v Beogradu po 59) ter v 6 odst. begluških obveznicah po 5730. Promet je bil še v delnicah PAB po 218. Devire Ljubljana Amsterdam 2397.63 — 2308.99, Berxiu 1314.03 — 1324.83, Bru-selj 796.46 — 801.40, Curih 1108.35 — 111185, London 170.42 — 172.02, Newyork 3347.16—3375.42, Pariz 223.93 225.05, Praga 141.01 — 141.87, Trst 290.79 — 293.19 (premija 28.5 odst). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8-— do 8.10. Curih. Pariz 20.2050, London 15.4225, Newyork 304.50. Bruselj 71.95, Milan 26.28 Madrid 41.8750, Amsterdam 207.30, Berlin 119.10, Dunaj 56.70, Stockholm 79.52, Oslo 77.48, Kobenhavn 68.87, Praga 12.73, Varšava 57.90, Carigrad 2.50, Bukarešta 3.05. Zagreb. Amsterdam 2297.63—2308.99, Berlin 1314.03—1324.83, Bruselj 797.46 do 801.40, London 170.42—172.02, Milan 290.74—293.14 Newyorit kabel 3369.16 do 3397.42, ček 3347.16—3375.42, Pariz 224.43 do 225.55, Praga 141.01—141.87, Curih 1108.35—1113.85. Dunaj. (Tečaa v priv kliringu). Beograd —, London 27.16, Milan 46.16 Newvork 5S4.63, Pariz 35.56. Praga 21.73, Curih 175.64 100 S v zlatu 128 Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 323 _ 324, TU investicijsko 71.50 den., 8°/» Blair 68 bi., 7•/• Blair 57 den.. 7%> Drž. hipotekama banka 6S — 68.50, 4*/q agrarne 38 den., 6°/. beg-luške 57 don. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 325 _ 327. za september 326 — 328, za oktober, novemb. 326 den., za december 327 do 329, 4% agrarne 38.50 — 39.25. 7*/o investicijsko 71 — 72. 7% Blair 57.50 59, 8"/. Blair 68.50 bi., 6°/. begluške 57 — 58; de*: niče: Narodna banka 4050 den., Priv. igraT-na banka 217 — 219, Šečerana Osijak 120 bi.. Trbovlje 90 bi. Beograd. Vojna škoda 326 — 327 (327, 325.50), za december 329 — 331 (330), 7". investicijsko 71.50 den., &U begluške 57.50 do 58, 8»/o Blair 67 — 69, 7Vo Blair 59 do 59.50, 7»/» Drž. hipotekama banka 6950 bi., Narodna banka 4075 — 4150 (4100), Priv. agrarna banka 220 — 221 (220). Dunaj. Državne železnice 12.20, Trboveljska 9.70, Alpine-Montan 9.12. Blagovna tržišča 2IT0. + Chieago. 8. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za september 107.50, za december 110.75, za mai 112.50; komza: M september 74.875. za december 77.875. + Winnipeg. 8. avgusta. Začetni tečaji: Pšenica: za avgist 103.25. za oktober 104, za december 108.625. + Ljubljanska borza (8. t m.) Tendenca za žito nespremenjena Nudijo se (vse za slovensko postajo plačljivo v 30 dneh) ofiMiif* (no mlevski tarifi): baška 79/80 ks po 155 — 157.50. baška. 80 kg po 157.50 do 160; koruia (po navadni tarifi): popolnoma suha s kakovoetno garancijo za julij 147-50 do 150; moka: baška >Oe< po 250 — 255, do 150; moka: baška »0g« po 255 _ 26o-banatska po 2«0 - 265 + Novosadska blagovna borza (8. t. m.) Tendenca nespremenjena. Promet srednji. Pšenica (nova, 79 kg): baška okolica Novi Sad 105 — 107 50; okolica Sombor 102.50 do 105; srednjebaška, gornjebaška, gornje-banatska 105 — 107.50; baška ladja Tisa in ladja Bege j 115 — 117 50; slavonska, sremska 102.50—105; baška ladja Dunav 112.50 do 115. Oves: baški, sremski, slavon. 68 do 70; banatski 65 — 67; baški ladja 69 — 71. Ječmen: baški in 6remski novi, 65 — 66 kg 90 — 82.50; pomladni, 67/68 kg 102.50—105. Koruza: baška 85 — 87; okolica Sombor 85 — 86; banatska 83 — 85; sremska, pariteta Indjija 85 — 86; baška ladja Tisa, Dunav, Begej 94 — 96. — Moka: baška in banatska »0a« in »Otrg« 185 — 205 (sremska. slavonska 185 — 195); »2« 165 — 185 (165 — 175); >5« 145 _ 165 (145 — 155); »1« 125 — 145 (125 — 135); »7« in >8« 105 — 115 (105 _ 110). Otrobi: baški m sremski 73 — 75; banatski 70 — 72; baški ladia 74 — 76. + Budimpeštanska terminska boraa {8. t m.) Tendenca slaba, promet živahen. Pšenica: za oktober 16.25 — 16.26, za marc 17.26 _ 17.27; koruza za eeptembsr 10.50 do 10.52, za maj 9 48 — 9.50. Ribničani in Kočevarji so šli morje pogledat Kočevje, 8. avgusta Odbor Jadranske straže v Kočevju je organiziral v nedeljo že drugi letošnji izlet na morje. Prvi izlet je bil v začetku julija na Omišalj, ta pa je vodil na Krk. Zarana so odpeljali trije veliki avtomobili 60 izletnikov iz Kočevja, Ribnice in Sodražice. Večina njih še nikdar ni videla morja. Vobče je bila družba zelo pestra, saj so s« izleta udeležili otroci, odrasli, pa tudi prav stare mamice, ki so gojile samo še to f*-ljo, da vidijo enkrat v svojem življenju morje. V lepem jutru so peljali avtomobili izletnike po hladnih kočevskih hribih m dolinah. Pot ie vodila po serpentinah in klancih ob Kolpi proti Delnicam, po Gorskem kotaru in že pred vročino so brez nezgode prispeli k Jadranu. Na Sušaku je izletnike pričakovala »Vila Malinska«, pripraven motorni čoln. Pri Velikem Kijcu so sprejeli še nekaj potnikov, napravili eleganten lok pred Omi-šljem, si ogledali slovensko kolonijo, taborišča skavtov, krenili nato proti Njivicam in Malinski, mimo samostana sv. Marije skozi srednji Kvarner. Morje je bilo mirno. Izletnike je motorni čoln peljal mimo Krka in Aleksandrovega, kjer pa niso pristali, ker se jim je mudilo v Novo Baško na obed. Kapitan je zavil z motornim čolnom v zaliv, da so izletniki dobili lepšo sliko teh, pri Slovencih izredno priljubljenih letovišč. Vožnja mimo Stare Baške ni nudila mnogo zanimivosti. Izletniki so opazovali sosedne otoke, divje oblike Prviča, goloto otokov. O marsikateri skali jim je /edel kapitan broda povedati zanimive zgodbe. Privozili so do Senjskih vrat, odkoder so v daljavi zagledali Senj, prav blizu pa Novo Baško, vso živo od obilice gostov. V Novi Baški so se izletniki izkrcali in se podali v hotel Velebit, kjer je čakal lačne okusen obed. Nato so se kopali v morju. Žal je to veselje trajalo le malo časa. Sirena je kmalu klicala izletnike na brod. Mimogrede so si še ogledali cerkev, kjer so bili zbrani skoro vsi domačini. Najbolj jim je ugajalo lepo zadržanje domačink, njihova ponosna hoja in lepe postave. Iz Baške jc vodil motorni čoln izletnike ob skalah vzhodnega roba Krka. Morje ie bilo še vedno mirno, samo barvo je spremenilo, prej zeleno je postalo modro. Sive gole stene pa niso popolnoma izumrle. Sredi kamenja so se pasle ovce. Mimo Vrhnika ie drčal brod proti Crikvenici, kjer so potniki za kratek čas izstopili in napravili kratek sprehod po promenadi. Vsi so se čudili vrvenje in živahnosti, občudovali pižame in kopalne kostume, ki so na lepih postavah kopalk vzraaostile marsikatero moško oko in srce. Že v mraku je vozil brod izletnike mimo otoka Sv. Marka v Omišaljski zaliv. Pred strmečimi očmi so se zasvetile luči z Reke in Sušaka, Omišlja in oddaljenejših letovišč. V tem razpoloženju se je porodila pesem mladine, ki je naraščala in donela čez morje. Daleč, daleč naokrog se je razlegal slovenski pozdrav Jadranu. Pozno je »Vila Malinska« pristala na Sušaku. Izletniki so se zbrali v restavraciji »Kosovo«, kjer so ob zvokih orkestra po-večerjali. Okrog 11. ure so se avtomobili spet napolnili in zdrveli proti Jelenju, od-tam pa navzdol proti Mrzli vodici,-kjer so izletniki opazili močan sij in ob pol 1. so se avtomobili ustavili pred gorečo hišo. Domačini, vsi zbegani, so prosili pomoči. A nič se ni dalo več rešiti, ostalo je samo še golo zidovje... Po tem razburjenju se je izletnikov lotila utrujenost in drug za drugim so zaspali: tako se je zdelo, da tri-•je brneči nestvori prevažajo spečo Matjaževo vojsko... Končno doma. Ob ločitvi je bil sklenjen tih sporazum: Kadar bo prihodnjič JS priredila izlet na morje, se ga vsi udeležimo! Illlllllllllllllllllllllllillllllllllllllll Ali si ie član f9Vodnikove družbe"? New York-London v eni noči Pionirski problemi ameriške letalske tehnike — Stratosferna letala bodo v nekaj letih že v prometu — Prva redna zračna proga med New Yorkom in Londonom s priključkom na Moskvo Vodja Guggenheimerjevega aeronavtičnega laboratorija v Pasadeni in zavoda za zračno plovbo v Akronu dr. Theodor Karman je te dni v razgovoru z nekim novinarjem spregovoril obširno o zanimivih problemih, s katerimi se bavi ta čas ameriška letalska in zrakoplovna tehnika. Najvažnejša problema zračnega prometa sta pač zvišanje brzine in zvišanje varnosti. Pokazalo se je, da brzine 150 do 200 kilometrov na uro ne zadostujejo, da bi mogla zračna vozila gospodarsko tekmovati s kopnim in vodnim brzim prometom. Zato skušajo zvišati njihovo brzino z izpopolnitvijo motorjev, novo obliko trupa in odpravo vseh delov, ki bi moleli iz njega in povečavali trenje. Nove modele preizkušajo baš v pasadenskem laboratoriju s pomočjo velikih »vetrovnih predorov« in uspehi so dobri. Tako so preizkušali tudi model letala »Douglas Airliner«, ki je pred kratkim postavilo nov rekord na progi Los Angeles — New York s 13 urami, in so model izboljšali po rezultatih te preizkušnje. Letalo bi moralo doseči po računih najmanj 300 km, doseglo pa jiih je 350. To se pravi, da bi takšno letalo z lahkoto opravilo vožnjo iz New Yorka v London preko Atlantika v skopi noči. Zračni promet v noči ima svoje prednosti, ki jih ni zavračati. Predvsem je ozračje ponoči običajno mirnejše, kar jamči za hitrejšo in mirnejšo vožnjo. Vprašanje varnosti zaradi nedostatnih svetlobnih prilik je tudi že rešeno. Preko ameriške celine osvetljujejo progo v razdaljah po 50 milj žarometi, poleg glavnih letališč je polno dobro opremljenih pomožnih pristajališč, z modernimi brezžičnimi signalnimi in krmilnim napravami pa je polet od letališča do letališča popolnoma neodvisen od vremenskih, svetlobnih in razglednih prilik. Tudi pristajnje v megli ni noben problem več. Sperrvjeve delavnice so zgradile »mehaničnega pilota«, robota, ki vodi polete bolj točno in rednejše nego večina pilotov iz mesa in krvi. Tudi ropot motorjev so že tako omilili, da se potniki v letalu lahko tako pogovarjajo kakor v vlaku. Zanimiv poskus bližnje bodočnosti predstavlja zgradba cenenega športnega letala, ki bi veljalo 700 do 1000 dolarjev in bi ustrezalo vsem zahtevam glede varnosti. Vlada Zedinjenih držav hoče dobiti vsaj 10.000 kupcev takšnega letala, ker bi mogli pri tem številu prožiti prvovrsten aparat že za to ceno, dočim velja danes dobro zasebno letalo petkrat več. Problem zračnega prometa med Ameriko in Evropo je še vedno v ospredju zanimanja. Vršil bi se lahko preko treh prog. Najkrajša je severna, kjer bi morali uporabljati vodna letala, ki bi bila že danes sno-sobna prevažati po 30 do 40 potnikov. Težava je v težavnih vremenskih prilikah, zlasti pozimi. Trenutno najbolj izvedljiva in najvarnejša bi bila pač proga v smeri se- danjih glavnih parobrodnih prog. Ta bi se dala ustaliti z etapami preko umetnih plavajočih otokov, za katere se v Ameriki zelo zanimajo tudi oficielni krogi. Ta čas gradijo že prvi poskusni otok te vrste. Tretja možnost bi bila v uporabi zrakoplovov namestu letal, ker je vožnja z zrakoplovi dosti prijetnejša. Zvišati bi bilo treba le njih brzino in nosilnost, a ovira je v velikih stroških. Končno prihaja v poštev še uporaba stratosfernih letal, ki bi pri povprečni brzini 60 do 700 km skrajšala potovanje na nekoliko ur brez vmesnih pristankov. V tem pogledu je treba rešiti še mnogo podrobnosti, a Karman je prepričan, da bomo imeli vama in brza stratosferna letala že v 5 letih, morda še prej. • Baš v dnevih tega pogovora so sporočili angleški listi, da se otvori prva redna zračna proga med New Yorkom in Londonom s priključkom na Moskvo že ob koncu tega meseca. Gre samo še za privoljenje ameriške vlade. Na čelu tega podjetja je ameriški letalec Hutchison, ki je znan po neuspelem prekooceanskem poletu pred nekoliko leti. Letalo, ki bo obratovalo na tej progi enkrat tedensko v obe smeri, je Vul-teejevega tipa in je opremljeno z enim motorjem 715 k. s., ki mu daje povprečno brzino 360 km. Prevažalo pa bo za sedaj samo pošto in blago. Navzlic veliki obtežbi s kurivom bo vzelo na krov lahko kakšnih 10 stotov drugega tovora. Teslovi »smrtni žarki" Izum Jugoslovana Nikole Tesle križa račune imperialističnim sosedom Izum, ki ga. je na kratko svetu razodel naš rojak Nikola Tesla, je seveda povsod vzbudil silno pozornost, saj pomeni uresničenje iznajdbe popoln prevrat v mednarodnih odnosih. Briandov pakt sicer obsoja vojno kot barbarstvo in jo izloča iz mednarodne politike, vidimo pa, da se nobena država posebno resno ne zanaša na to slavnostno prekletstvo vojne kot skrajnega sredstva pri sporih med narodi, že številne nenapadalne pogodbe, kj so bile skle-nje od časov Brianda in Kellogga, kažejo, da se vojna ne da tako lahko odpraviti iz pojmovanja narodov in osobito ne iz miselnosti posameznih politikov. Učenj Tesla je pristašem vojne napravil hude skrbi, ko je naznanil, da bo svojo usodno iznajdbo izročil Društvu narodov, s čimer bi • bjlo naenkrat rešeno vprašanje, kako naj ženeva prisili države do spoštovanja njenih odlokov. Zaradi tega je osobito v skrbeh glasilo duceja Mussolini ja »P o p o 1 o d' 11 a 1 i a«, ki se v daljšem članku bavi z izumom našega rojaka. Mussolini sam, ki rad pri vsaki priliki porožlja s sabljo, je navdušen pristaš vojne. Njegov sestavek o tem predmetu, ki je objavljen v italijanski enciklopediji, slavi vojno, češ, da le v njej prihaja Zdo izraza možatov narodov in le v njej doživi človek lahko največji razmah vseh svojih skritih vrlin. Kakor pa sam gotovo skrbi za čim popolnejšo tehnično opremo svoje vojske, vendar z nekako otožnostjo namiguje, da stroj nadomešča, odnosno izpodriva pravo junaštvo, ko postaja vojna bolj in bolj tekma strojne tehnike in kemije. Tudi njegovo glasilo presoja s te strani Teslov izum ter kaže na kvarne posledice, ki bi jih imela iznajdba v rokah Društva narodov »Popolo« se boji, da bi s tem. nastopil večni status quo, ki bi onemogočil uresničenje fašističnih sanj o vzpostavitvi novega rimskega imperija. Morda pa se fašisti boje, da bi se Društvo narodov opremljene s tako silnimi sredstvi lotilo revizije meja in v tem primeru bi Italija ne mogla dokazati pravične posesti večjega dela po svetovni vojni zasedenih pokrajin. Tudi bi morala v takih razmerah prenehati slične pustolovščine, kakršna je bila obstreljevanje Krfa in morda še kaka druga novejšega datuma. Rožljanje s sabljo, da se izsilijo razne zahteve, bi potem postalo nemogoče. Italija ravno v ta namen troši letno po pet milijard lir in zdaj se pojavi neki Jugosloven, ki s svojo iznajdbo obsodi v staro železo vso to krasoto in sijaj do zob oboroženega naroda To spoznanje je bridko in iz »Popolovega« pisanja odseva globoka in iskrena žalost, pomešana z nejevoljo, da zopet človek rodom z drugega brega grenkega Jadrana kvari vjsokoleteče račune — ali vsaj preti, da jih bo pokvaril. Ljubezen preko groba Gospa Plccard, svakinja profesorja Piccar-da, Id bo spremljala svojega moža Jeana Piccarda pri njegovi odpravi v stratosfero Amerika se razorožuje Vojno ministrstvo Zedinjenih držav je dalo naročilo za 200 bombnih letal, ki bodo imela po 4 motorje in 4800 km akcijskega radija ob brzini 350 km na uro. Čudni vzroki prehladov Na kongresu brtskih zdravnikov v Bour-nemouthu je specialist za nosne bolezni dr. Theodore Just navedel, da je med mladimi damami mnogo takšnih, ki so podvržene kroničnemu vnetju v nosu. Vzrok za to je običajno puder, s katerim si ženski svet obdeluje posebno nos. V pudru so snovi, ki dražijo sluznice, k?j povzroča vnetja in katarje. Drugi zdravniki so dafl Justu prav in so navedli še celo vrsto nenavadnih vzrokov za bolezni prehladnega značaja. Tobačni dim, ki ga izpihnjemo skozi nos, plesanje in pitje v vročih, smrdljivih prostorih in slične stvari spadajo sem, čemur se ne bo nihče čudil, bolj nenavadno pa je, kar je poročal neki zdravnik o nekem svojem pacientu, to namreč, da se takoj prehladi, če je rake, dočim mu jastogi ne škodujejo. Neki drugi možak dobi katar v nosu, če popije kozarec mleka ali poje paradižnik. Nekdo je vsako nedeljo okrog desetih dobil prehlad. Zdravnik se je dolgo časa trudil, da bi dognal vzrok. Končno je zvedel, da je mož vsako nedeljo ob tej uri gnjat k zajtrku. V tem kakor v vseh drugih primerih je pomoč lahka: opustiti je treba navado, jed, pijačo itd., ki sproži prehlad. INSERIRAJTE V „JUTRU" Upor v francoskem premogovniku Rudarji brez luči in svežega zraka, brez vode in hrane V premogovniku Escarpelle pri Lensu je skupina rudarjev uprizorila divjo stavko, kakršne menda še ni bilo v zgodovini rudništva. V tem premogovniku dela okrog 200 rudarjev iz Poljske. Uprava je te dni dva med njimi odpustila in oblasti so ju izgnale. Njihovi rojaki so zaman skušali doseči, da bi se ta odpust in izgon preklicala. že prej so izgnali na podoben način nekega drugega poljskega rudarja, a omenjena dva sta se potegovala na vso moč, dasi brez uspeha, zanj. Zato ju je zdaj zadela ta kazen. V ponedeljek so šli rudarji kakor po navadi na delo. V globini 300 m so Poljaki na dogovorjeno znamenje hipoma blokirali rov, prerezali vod električne razsvetljave in ustavili tudi dovod zraka. Njih francoski tovariši so bili proti temu nenadnemu manevru brez moči, le nekaterim je uspelo, da so ušli preko zasilnih stopnic. čim so zgoraj zvedeli, kaj se je zgodilo, je uprava poslala tri paznike, da. ba se pogajaj! z uporniki. Ti pa so jih enostavno prijeli in sporočili upravi, da jih bodo z domačimi rudarji vred toliko časa držali v rovu, dokler se odpuščeni Poljaki ne sprejmejo nazaj. Vsa drugačna pogaja- Po ponesrečenem nacističnem uporu nja so bdla zaman. Od ponedeljka zvečer nj prišla nobena vest več iz rova. Položaj je zelo resen, ker rudarji niso samo brez luči in svežega zraka, temveč tudj brez vode in hrane. Vstop z dvigalom v rov je nemogoč, ker so uporniki ustavili njih obratovanje. Uprava je v velikih skrbeh, kaj se bo še zgodilo. V še večjih skrbeh pa so sorodniki upornih in ujetih rudarjev. Velika množica se je zbrala pri vhodu v rov in 9 strahom čaka, da se stvar poravna. ŠPORTNE in VETRNE JOPIČE bajaco obleke, lahke obleke iz vrtne, fresca ali platna bouret itd. nudi po najnižjih cenah tvrdka Drago Schwab Ljubljana, Aleksandrova cesta. PRAVKAR IZISLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANI! TEDENSKE REVIJE „ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLiEDNJE ZANIMIVOSTI v Slika na ovitku: MALI SVETOVNI POTNIK (Foto) Naslovna slika: R. RIEGE: POCITNICE NA MORJU (lesortf Priloga: Dr. Vlad. Travne r: KUGA NA SLOVENSKEM Miroslav Adlešič: SONCE, NJEGOVO IZŽAREVANJE EN ŠE KAJ (Ob stoletnici rojstva S. P. Langleya — 1) — Dr. Maks Kremžar: UTRJEVANJE (2) Ivan Podržaj: NA NAŠEM JUŽNEM MORJU (1) — TEHNIČNI OBZORNIK (Kratko potovanje skozi deželo jekla: Ameriko-tma) — DON FRAN BULIC t — MERCY KLAVDIJ FLORIMUND (k) — SLIKE IZ ŽIVLJENJA EN SVETA — Dr. A. Debel j a k: ARGENTINSKI ROMANOPISEC MED BEDUENI (A. Candioti: EI Jardin del Amor) — POVRŠINA LETALA — ČLOVEK KOT BAROMETER (Kakq vplivata vreme in letni čas na razpoloženje in zdravje-dr. G. H.) — Margita M a t c h e s: DIVJI PARADIŽ (29) — IN ZRASEL JE TOBAK BREZ NIKOTINA (tma) — ČLOVEK IN DOM (Razširjena polica ob oknu-H. S.) — IVERI — ŠAH — ZANIMALO VAS BO — ZA MISLECE GLAVE — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — KRIŽALJKA Z OBRATNICAMI — ANEKDOTE »ŽIVLJENJE EN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana Knafljeva ulica 5, ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št_: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Z zagrebške sokolske manifestacije Povratek nemške ekspedicije s Himalaje Nemška ekspedU^ja na Himaiajo je sporočila domov, da se pripravlja na povratek. Prej se ustavi za nekaj časa še v kašmirski prestolnici SrinagaTju. Navzlic n®dCaovefikkn naporom qi bfflo mogoče spraviti trupel ponesrečenih vodij eikspe-dietje Merkla, Wieianda in Welzenbacha na varno. Snežni viharji m odpor med nosa« ao preprečili to namero. S 7 letom zna 16 jezikov Sedemletni sinček pariškega arhitekta Marcela je pravi čudežni otrok, ima posebno nadarjenost za tuje jezike, ki se iih nauči v nekoliko tednih, že zda j govori 16 jezikov. To, da je zelo enostransko nadarjen, je razvidno iz tega, da mu ne uspe pri najboljši volji rešiti n*ti najpreprostejše računske naloge. Po razorožitvi nacionalno socialističnih beguncev na naši meji Vojna proti kosom V stanovanjskem okraju Filadelfije se je zbralo iz neznanih razlogov na tisoče kosov, Id delajo ljudem veliko nadlego. Končno je dobilo 20 dobrih strelcev nalog, naj jih pokončajo. V enem samem dnevu je padlo okrog 1200 ptic, ki so jih prejele razne dobrodelne organizacije, da jih razdelijo med revne sloje. Zastopnik Nj. Vel. kralja admiral Priča, ban dr. Perovič in glavni sokolski funkcionarji motrijo iz kraljeve lože sokolske nastope Brezžični »svetilnik" M ar coni je vi kratki valovi vodijo ladje skozi meglo Iz Rima poročajo, da je senator Marooni ob italijanski rivieri izvršil zelo zanimive poskuse, ki so se jih udeležili tudi zastopniki angleške vojne in trgovske mornarice. Gre za nadomestitev starih svetilnikov z novovrstnimi napravami, ki naj krmarijo istem razmerju, kakor se ladja na desno ali levo obrača od prave smeri, ki jo kaže' samo točna lega kazala v sredini, V vseh poskusih, ki so jih vršiti tucH angleški častniki brez predhodne priprave za takšno krm aren je, so uspeli baje zeio Senator Marconi na krovu svoje jahte Sadje tudi v temni noči in v gosti megli mimo vseh nevarnosti v pristane. Te naprave niso nič drugega, nego brezžične oddajne postaje, ki delujejo z zelo kratkimi valovi. Na kopnem se je dvigal komaj 2 m visok stolp, »svetilnik«, ozir. oddajnik, vhod v pristanišče sta markirali dve boji. Kapitanov most na Marconijevi jahti »Elek-tra«, s katero je vršil te poskuse, je bdi zakrit ves z neprodirno šotorovino, tako da je imed povelnik v njem še manjši »razgled«, nego bi bil v najbolj gosti megli. Njegova naloga je bila, da bi po znakih radio sprejemnika v svojem delovnem prostoru speljal ladjo med obema bojema v pristan. Te znake je dajal zvočnik in po višini zvokov, ki so prihajali iz njega, je vedel, dali plove ladja v pravo smer in je dajal svoja povelja. Akustične znake pa dopolnjuje še bolj izrazito merilec s kazalom, ki se premika na desno ali na levo v Sleparije s starim pohištvom Iz njene vile v Monteuxu so prepeljali te dni v avignonski preiskovalni zapor neko 701etno Valopinovo, ki si je bila izmislila nenavadno obrt. Pred petimi leti je bila še postrežnica, potem je prišla na to, da bi lahko dobro zaslužila s prekupčevanjem starega dragocenega pohištva. Imela je le malo prihrankov, pa je stvar uredila tako, da je našla finansirja s 1000 franki, ki ga je izplačala deloma z napla-čdlom naslednjega kupca, tega spet deloma z naplačilom tretjega in tako dalje, ne da bi svet v stari ženski spočetka sumil pre-vejane sleparke. Da bi si pa končno spravila upnike z vratu in prebila ostanek svojega življenja udobno v luksuzni vili, ki si jo je na ta način »prislužila«, je dobila s posojili na zemljišče, ki ga ni nikoli imela, in s ponarejenimi menicami velike vsote, ki jih je potrebovala baje za nakup starinskega pohištva družine Burbon-Parma. Prišli so ji na sled. Sodna preiskava obeta baje zelo zanimiva razkritja. dobro in nI čudno, <5a se strokovni svet zelo zanima zanje. Svetilniki bodoče morske, plovbe tedaj ne bodo več svetili, temveč bodo usmerjali ladje v vsakem vremenu z brezžičnimi znaki in to že na daJjavo najmanj 20 do 35 morskih mflj, kar je odvisno od njihove ja kosti in višinske lege nad morjem. Na oddajne kakor sprejemne priprave ne učinkujejo baje nobene ozračne ali električne motnje Jasno je, da takšni brezžični svetilniki ne bodo kazali samo pota v pristane, temveč da bodo odvračali ladje tudi od vseh nevarnosti, kakršne se sipine, čeri in v vojnem času polja mtn ANEKDOTA Lyauitey ni mogel biti za trenutek brez dela. Nekoč, ko ga je obiskal Andrč Mmi-rois, njegov življenjepisec, se je maršal pritoževal: »Ali ni nobenega dela zame? To brezdelje me dela bolnega.« — »Gotovo bo kakšno delo,« je menil Maurois, »vlada ga bo že poiskala ...« — »Poiskala, pravite?« ga je prekinil Lyautey, »poglejte, meni bo že kmalu 80 let... Je že skrajni čas, če hočem začeti svojo kariera« VSAK DAN ENA '2h »Nikar me tako ne glej, satm ne vem ali je to ljubezen, aii pa te boli trebuh!« ' sjEidens Tegu«) :četrtgr, s vnr. ŠPORT Tretje mesto v troboju med Madžarsko, Italijo in Jugoslavijo je bil skromen izkupiček dvodnevnega gostovanja v Budimpešti — V waterpolu smo z boljšo razliko obstali na dragem mestu pred Italijo (Pismo našega posebnega poročevalca) BodimpeSta, 6. avgusta. 1 Drugi dan so bile na sporedu samo točke, katerih mi nism<> imeli mnogo upanja — temveč pa so bile Italijanom, ki so svoje siabe strani — 100 m prosto, skoke s stolpa, 100 m hrbtno in water-polo s Madžari imeli za seboj. Pričelo se je zopet s skoki — topot s deske. Ziherl, ki se pri treningih ni nikakor mogel prilagoditi deski — originalna ameriška »Brandsten«, po kateri naši ska-k.ači že leta zaman hrepenijo, ki pa se za športna tekmovanja uporablja po vsem svetu — se je naenkrat znašel. Previdno je absolviral skok za skokom in po končanih obveznih skokih je bil sigurno na drugem mestu. Zal se po slabo uspelem poldrugem saltu nazaj ni mogel obdržati na drugem mestu, zdrknil je na tretje, kjer j« trdno ostal do konca. n 1. Cozzi (Italija) 130.4. 2. Hodi (Madžar.) 117.16, 3. Ziherl (Jugosl.) 114.81, 4. Hidne-gi (Madž.) 10739, 5. Dibiasi (ItaL) //.34. 1500 prosto. Poleg obeh starih interna-eionalcev Costolija in Perentina (Italija) sta na startu za Madžarsko dve novi zvezdi — včeraj še nepoznana, danes predstavnika prvega evropskega razreda Angval in Pyber, za Jugoslavijo pa sam dr. Bibiča, ker se mora Michalek štediti za štafeto, v kateri bo nadomestil obolelega Gazzarija. Kmalu po startu dr. Bibiča zaostane in celotno plavanje se razvije v dva dvoboja: na vodstvu Costoli in Pyber, nekaj metrov ta njim Angyaal in Peretin. Tu pa tam se Costoliju posreči, da se za kratek čas otrese Pybra, vendar mladi Madžar vedno izgubljeno nadoknadi in proti koncu pride celo v vodstvo. Jasno je, da bo končni . epu rt odločil. Pyber prične prej in zelo ostro. Costoli le počasi pospešuje tempo, pazi, da ne zaostane preveč. S to taktiko Ssm je prihranil večjo zalogo sil, ki mu zadostuje, da v razantnem finishu, kateremu jMadžar ni kos, s Pybrom neoporečno obrabama : 1. Costoli atalija) 21:19.8, 2. Pyber (Madžarska) 21:23.4, 3. Angval (Madž.) 21:50.8, 4. Perentin (Italija) 2132, 5. dr. Bibiča (Jugoslavija) 22:47. 200 m prsno: Dobro sta se uveljavila oba Jtdlijana. Zadala sta mnogo težkih skrbi publiki, ki je vneto navijala za svoje. C1 grom na rutina obeh madžarskih »kano-nov« pa je le zadostovala, da sta se plasirala — dasi v razmeroma kaj slabih časih — pred Italijanoma. Obenem pa je bila ta točka najobupnejši neuspeh naše reprezentance. Matošič je pri 150 m, ko je b:l daleko zadnji izstopil, Strmac pa je v nemogočem času »priflosal« zadnji v cilj. Ne gre in ne gre zaradi čudnih, ta lase privlečenih načel, voditi s seboj manjvredne, brez rutine, brez treninga — Matošič je preplaval 200 m šele enkrat v svojem življeniu in to na izbirni tekmi r Ljubljani ~ stare, rutinirane tekmovalce pa puščati doma. 4X200 m prosto: Tekmovanje je izzvenelo v dvoboj Madžarska : Italija. Jugosloven-ska štafeta ne bi bila enakovreden nasprotnik, niti če bi startala popolnoma kompletna. Ko pa je že za Garrauja morala nastopiti rezerva in se je moral Ciganovič štediti za največje delo v svoji športni ka-,rieri, za borbo s Hallassvjem v water-polu, so naši plavači samo statiralL — Po absol-virani drugi predaji je bila situacija povsem nejasna in splošno mnenje j? bilo, da bo že Szekelv odločil v prid Madžarov in bo finalist Cvirk imel lahko delo. Pa je prišlo drugače. Costoli se Szekelvjiu ni dal ugnati in Madžari so na zadnji predaji vodili le za 3 do 4 metre. Csik je šel s polno paro na pot Tu pa je pričelo remek delo Signori jevo. Mladi, po postavi mali italijanski fenomen je startni s silno, vprav fanatično voljo, da mora zmagati. Ubral jo je za Csikom, toda spočetka brez uspeha — Madžar je držal svoj naskok Zdelo se je že, da so vendarle Madžari zmagovalci Po drugem obratu pa prične Signori borbo, za biti ali ne biti — razdalja se manjša! Vendar prepočasi — zaman bo trud. Tu pa je Signori uveljavil svoj največji uspeh: spoznal je pravočasno, do trenutka točno, da treba hitrost še stopnjevati in na zadnji progi je prešel v neverjetni finish. že je Csiku ob rami, že sta glavo ob glavi. Dva stila, dva organizma, dva mehanizma, dve naciji, a končno samo dva človeka požirata metre, bojujeta borbo za tisti edini hip. ki bo prinesel zmago. — Nič ni pomagala Csiku vsa kolosalna forma, njegova rutina — zmagala je trmasta volja Italijanova — Signori je udaril prvi — tisti kratki hip je priboril zmago Italiji — po dolgi vrsti let je bila madžarska štafeta prvič poražena! 1. Italija (Giunta, Costa, Costoli, Signori) 9:40.2. 2. Madžarska (Szabados, Lengv-el, Szekelv, Csik) 9:402; 3. Jugoslavija (Ciganovič, Fritsch, Michalek, Mini) 10:30.2. (Mnogi listi so objavili za našo stefeto čjs 11:30.2, ki pa je napačen, kar je že razvidno iz tega, da je naša štafeta zaostala za prvo za okroglih 60 — 70 m, kar ustreza {popolnoma časovni razliki 50 sekund). Madžarska : Jugoslavija 11 : 2. Nestrpno pričakovana vaterpolo tekma je vendar prišla ne vrsto. Madžari nastopajo kompletno z najmočnejšim moštvom, s Homonnaijem kot branilcem in Bozsijem v napadu, ki proti Italiji nista igrala. Sodnik žvižga začetek — Ciganovič dobi žogo m jo pošlje nazaj. Napad se razvije — hipoma je eden naših nepokrit Ciganovič gre z žogo proti golu — situacija je zrela za strel. Toda Ciganovič je previden. Vodi še naprej in pritegne nase Standin-gerjevega backa ter točno odda prostemu Stiindingerju, ki močno bombo neubranljivo zabije v mrežo! 1 : 0 za Jugoslavijo!! Msd publiko odobravanje, vzkliki priznanja! Igra gre dalje in Madžarom uspe zabiti dva gola — naši se drže dobro. Po drugem golu Madžarov izključi sodnik enega Madžara. Naši igrajo s sedmimi ljudmi proti šestim. Ne traja dolgo in že je Dabrovič v čisti situaciji in zabije drugi gol. Od tu dalje naši, ki so bili doslej Madžarom povsem enakovredni, popuščajo. Vedno pogostejše napačne odločitve sodnikove jim vidno jemljejo razpoloženje, pridružuje se utrujenost in Madžari zabijejo gol za golom. Sodnik napravi nekaj kardinalnih napak v škodo našim, tik pred koncem zopet eno, zaradi katere hočejo naši zapustiti igrišče — kar je pri publiki porušilo vse simpatije, ki so si jih pridobili Na poziv tebn. referenta Praunspergerje se vrnejo v vodo in igrajo dalje. Se en gol in konec — rezultat je 11 : 2 Naše moštvo je v tej tekmi igralo dobro. Zaslužilo je mnogo boljši rezultat, ker je štiri gole prejelo povsem nepotrebno m nemalo po sodnikovi krivdi. Odlikoval se je Mihovilovič v golu, ki je mestoma držal neverjetne stvari, dočim sta v polju bila dobra Samardžič m Ciganovič, izrazito 6lab pa je bil Bottner. Nocoj igramo proti Italiji. Za tekmo vlada tu ogromno zanimanje. Budimpešta, 7. avgusta, Dasi sta bili včeraj na sporedu samo dve waterpolo tekmi, se je v »Csaszar-furdo« nabralo ogromno število ljudi, ki se za vaterpolo neobičajno zanimajo. V predtekma je madžarska A reprezentanca porazila drugo garnituro s 5 : 2. To tekmo je sodil v splošno zadovoljstvo ljubljanski sodnik Kramaršič. Italija : Jugoslavija 1 : 1 (0 : 1). Italijani so svoje moštvo izpremeniH. Postavili so plavača Omera in Costolija*in je slednji bil proti vsemu pričakovanju najboljši v moštvu, ki je tudi dal edini gol za Italijo. Naše moštvo je odpovedalo popolnoma. Res je sicer ponovilo svoj uspeh proti Madžarom in že v prvi minuti po Dabroviču dalo Italiji gol, toda pri tem edinem goju je tudi ostalo. Ko je bil skupno z italijanskim branilcem izključen še Ciganovič, je mašinerija odpovedala popolnoma. Napad je bil okoren, negibljiv, branilci so igrali ostro in dodajali silno netočno, krilca Da-broviča je popolnoma uničil Costoli s plavanjem — edini Mihovilovič v golu je funkcioniral brezhibno. — V sredi druge polovice je Costoli po lepi kombinaciji izenačil Ciganovič se je vrnil v igro, kar je prineslo moštvu malo živahnost, toda rezultat je ostal. Končni placement v vaterpolu: prva Madžarska, druga Jugoslavija pred Italijo z istim številom točk, toda slabšo razliko golov. Celotni rezultat tromatcha je bil naslednji: Madžarska 49, Italija 37, Jugoslavija 11 točk. __ —š,č- Dirke motorjev na Hermesu v nedeljo 12. t. m. ob 15. uri Športna Ljubljana tudi v nedeljo ne bo ostala brez sporeda. Po vznemirjajočih nogometnih prireditvah zadnjih nedelj bo tudi to nedeljo nekaj, kar bo morda Se bolj razburilo gledalce. Tu ne bo šlo za znuaigo klubov, temveč vsak posameznik bo moral pokazati svoje sposobnosti na jeklenem konju. Veliko število vozačev iz vse države se pripravlja za to borbo, saj plasman na tej dirki bo legitimacija za vseslovansko moto prvenstvo. V desetih zanimivih točkah bo borba za prva mesta. Med najzanimivejše bosta sigurno spadali kategoriji juniorjev in dam, ker tu bodo v eni disciplini zastopani vsi vozači ne glede na moč motorja. Vozači s šibkejšimi motorji bodo morali nadoknaditi ta minus z večjo tehniko. Torej sposobnost vozača bo izpopolnjevala moč motorja. Ljubljansko publiko bo sagurno najbolj zanimal start Stariča, ki pa bo imel na tej dirki mnogo več konkurence kot na zadnji. Poleg inž. Lotza, ki se mu je že na zadnji dirki približal, bodo posegli v to borbo še Zagrebčani, med njimi najopaznejši Muller, Starčev žulj, kot pravijo Zagrebčani. Upamo pa, da naš »leteči Kranjec« ne bo odpovedal, ter ga bomo zopet videli z vencem zmage. Dirkališče je taiko urejamo, da bo za vse, za stare rutinerje in juniorje, ki še niso sposobni dirkališne tehnike. Upamo, da bo tudi publika dala svoje, in bo vsaj v tako velikem številu kot prvii prihitela na dirkališče Hermesa. V nekaj vrstah. Za nedeljske drž. prvenstvene tekme so določeni naslednji sodniki: za Beograd (Jugoslavija : Vojvodina) Mojič, za Apatin (Tri zvezde : ŽSK) Momirov. m Niš (Gradjanski : Bask) Ma-lenica, za Banjaluko (Krajišnik : Concordia) Temeljkovi in za Osijek (Hajduk : Slavija) živanovič. Za tekmo Gradjanski : Primorje, ki bi se morala po naknadno izpopolnjenem ofidelnesm razporedu tudi vršiti v nedeljo, sodnik ni bil določen, iz česar se more sklepati, da je bila tekma — morda glede na drž. lahkoaitletsko prvenstvo, ki bo tudi v nedeljo v Zagrebu — odgodena. Za enkrat o usodi te tekme ni nobene aficielne vesti — Za evropsko veslaško prvenstvo v Luzernu je prijavljenih 13 držav. Letos bodo tekme še posebno zanimive, ker bodo v vseh disciplinah, startali tudi Nemci. Vsekakor je čudno, da jih dozdaj še ni v Švico; res pa je, da krožijo tudi govorice, da jih zaradi no-tramje-političnih prilik ne bo na startu. — Na svetovnih ženskih igrah v Londonu, ki so se pričele danes in bodo trajale do sobote, bodo startale atletinje 15 držav, in sicer Anglije, Južne Afrike, Italije, Ho-landske, Nemčije, Kanade, češkoslovaške, Avstrije, Palestine, Japonske, Poljske, švedske, Belgije, Amerike in Madžarske. Pri teh niso vštete Jugoslovenke, ki nastopijo — in sicer danes popoldne — samo v izločani bazenski tekmi. Najzanimivejši bo vsekakor start Japonk, ki so se že več tednov v Angliji pripravljale na ta nastop. ItaJijan^d plava« so brez postanka v Ljubljani odpotoval! domov. Italijanski plavači s tromatcha v Budimpešti bi morali po dogovoru snoči nastopiti proti fliri-janSkim v kopališču Ilirije. Ker niso imeli potnih listin popolnoma v redu, so morali odpotovati dalje, ne da bi se smeli ustaviti v Ljubljani Skoda ugodne prilike za izvrsten trening in privlačno prireditev za prijatelje plavalnega športa. Celjski nogomet. Danes ob 18.15 bo na igrišču pri »Skalni Meti« prijateljska tekma med oTdboyskim moštvom SK Atletika in dani celjske gasftne čete, v nedeljo 12. t. m. ob 17.15 pa bo na Glazifl v Celju prijateljska tekma med železničarjem iz Maribora in SK Celjem, CSK Hermes (uprava Igrišča). Dan« ob 19. izredna nujna seja odbora uprave igrišča pri Beliču. Ob 20. tudi tam sestanek vseh rediteljev za motodirke. Vabijo se: g. Oblak sen,, Habič, Abulnar, Arhar, Cerkvenik, Oblak jun., Daneu ter ostali. Vsi sigurno. Načelstvo. Sokol Lepa zmaga celjskih naraščajnikov v odbojki. V nedeljo 5. t. m. je gostovala postava celjskih naraščajnikov v Šoštanju in odigrala s postavo naraščajnikov v Šoštanju sedem tekem v odbojki. Celjani, ki so bali vztrajnejši in tehnično bolj izvež-bami, so odnesli visoko zmago: dobili so 6, izgubili pa samo 1 tekmo. Tekmam, ki jih je sodil savezni sodnik br. Vladimir Cernigoj te Celja, je prisostvovalo mnogo občinstva, ki se je prav pohvalno izražalo o gostih pa tudi o domačinih. Oba rivala, najboljši postavi v celjski sokolski župi, se bosta srečala tudi v nedeljo 12. t m. v Celju na župnih tekmah v odbojki. Okrožne in župne tekme v odbojki v Celju. V nedeljo 12. t. m. dopoldne se bodo v Celju borila sokolska okrožja za naslov okrožnega prvaka v odbojki. Popoldne pa se bodo okrožni prvaki borili za naslov župnega prvaka, ki bo zastopal celjsko so-kolsko župo na banovinskih tekmah, ki bodo v nedeljo 26. t- m. prav tako v Celju. V nedeljo bo imel vsakdo priliko videti v zadostni meri to lepo in zdravo igro, ki je zavzela že prav lep obseg po vsej državi. Prijavljenih je 23 postav. Tekme bodo na treh igriščih na dvorišču mestne narodne šole. Igrišča in lepaki so delo nagih mladih, idealnih odbojkarjev. Pridite v nedeljo in videli boste mnogo lepšo in bolj zdravo igro nego je nogomet. Vstopnine ni. župne plavalne tekme v St. pa^in pri Preboldu. V sredo 15. t. m. bodo v lepem bazenu v St. Pavlu pri Preboldu plavalne tekme celjske sokolske župe. Tekmovanje bo v vseh panogah: hrbtno, prsno, prosto, v štafetah in skokih. — Prijavljenih je ogromno število tekmovalcev, med njimi tudi renomirami plavači. Začetek tekme bo takoj prihodu vlaka. Popoldne bo javni nastop domačega sokolskega društva. Udeležite se te sokolske Slavnosti! Sokolsko društvo Ljubljana — Šiška prične z redno telovadbo za vse oddelke dne 15. avgusta. Iz življenja na deželi Iz Novega mesta n— Velik kmetijski tabsfr v Novem mestu. Novomeški pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet priredi 2. septembra velik kmetski tabor. Prieditev, ki je zamišljena v zelo velikem stilu, bo združena z razstavo plemenske živine, zlasti konj in z veliko narodno veselico. Na prireditev opozarja pododbor vsa društva že danes, da ne bi morebiti na ta dan priredili kakih svojih prireditev. n— Svedrovci so obiskali grad kneza Auersperga. Grad Soteska, last kneza Auersperga, je imel v nedeljo po polnoči nenavadne goste. Doslej še nerazkrikani vlomilci so prišla do železne blagajne, ki pa je bila k sreči prazna. Svedrovci so z močnim tramom, ki so ga bili prinesli & precej oddaljene knezove žage, raztrgali zamreženo kletno okno, skozi katero so se spustili v klet. Biti so morali zelo žejni in ker v kleti ni bilo druge pijače, eo z zaboja vzeli steklenico slatinske vode in jo vzeli s seboj. Skozi kletna vrata, ki so jih odprli s ponarejenim ključem, so prišli na dvorišča in od tam vlomili v eno izmed pritličnih sob, kjer je stala težka železna blagajna Že samo dejstvo, da so prišli neovirano do blagajne, je lopove tako navdušilo, da so mirno posedli okrog nje in se okrepčali s slatinsko vodo. Po odmoru so se takoj spravili na vrtanje močne železne blagajne, pa se jim je moral sveder najbrže zalomiti, ali se jim je pripetila kaka druga nesreča, ker dela niso končali. Odšli so v prvo nadstropje in odprli dve sobi. Ker so ostali brez plena, so se podali še v tretjo sobo, kjer so našli nekega spečega gospoda. Temu so vzeli ob postelji viseče hlače, srajco, samoveznico in 10 šilingov. V sobi so hoteli odpreti tudi omaro s perilom, kar pa so opustili najbrže iz strahu, da ne bi s šumom prebudili spečega. Po tem bridkem razočaranju in brez uspeha so pozni graščinski gostje izginili v noč. Vsekakor jim je moral biti znan ves graščinski teren, ker so vse opravila brez najmanjšega ropota. Sicer ima graščina stalnega nočnega čuvaja, ki pa je najbrž usodno noč spal. Kriminalni uradnik g. Ivan Podobnik iz Ljubljane je v ponedeljek popoldne posnel prstne odtise. Največ jih je našel na sk-tinski steklenici. Iz Ptuja j— Lep jubilej. Prodajalka Ornikove »pecerijske trgovine ga. Katarina Kovače-oeva je obhajala te dni 40 letni jubilej, odkar je nameščena pri eni sami tvrdki Ju-bilantki naše iskrene čestitke! j— Regulacijska dela v potoku Grajeni se spet nadaljujejo, ker je voda upadla. Ob potoku bo napravljena betonska škar-pa. Prvi odsek do Ormoške ceste je že gotov, sedaj se dela vršijo od Zupančičeve gostilne do železniškega tira na Masaryko- vi cesti. Troški se krijejo iz bednostnega sklada in pa iz prispevkov mejašev. Pri delih je zaposlenih dnevno po 50 delavcev. j— Spet požar. Te dni je začelo goreti na vrničariji v Gorci, last posestnika Igna-oa Murka iz Podlehnika. V viničariji je stanoval viničar ZajSek Peter, ki je bil kritično noč sam doma, družina je bila nekje oa sedmini. Zajšek se je ponoči zbudil iz »panja in je opazil, da' j« vsa viničarija v plamenih. Takoj je začel reševat, kar se je dalo, vendaT je razen poslopja, ki je bilo deloma leseno, pogorela tudi stiskalnica in nekaj obleke m pohištva. Škodo cenijo na 20.000 Din. j— Brezvesten kolesar. Te dni se je vračala 70 letna posestnica Marija Pernatova iz Konjic v Spodnje Jablane. Na cesti v bližini Pragerskega je pridrvel za njo neznan kolesar ter je starko podrl na tla. Sunek je bil tako silovit, da je starka obleža- Oglas. Gradska opština Bijeljina izdaje od-mah svoju Veliku kavanu u trogodišnji zakup. Useljenje 1. septembra. Lokal leži na najlepšem mestu u va-roši, ima i potrebni namještaj. Uvjeti i informacije daju se na zah-tjev svakome. 6622 k nezavestna na tleh, dočim je kolesar pobegnil. Sele ljudje so našli ubogo starko na tleh ležečo, nakar so obvestili gasilce v Cir-kovcih, ki so jo s svojim avtomobilom prepeljali na njen dom. Za brezvestnim kolesarjem poizvedujejo orožniki. Čitajte tedensko revijo ŽIVLJENJE IN SVET Vremensko poročila številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5 amer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm, 8. vrata padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 8. avgusta Ljubljana 7, 757.5, 16.0, 87, NNW2, 10, 1.2 dež; Ljubljana 13, 757.8, 22.1, 64, SI, 7, —. Maribor 7, 757.5, 17-0, 80, NW1, 10, 4.0, dež Zagreb 7, 767-2, 19.0, 70, ENE3, 10, —, —; Beograd 7, 756.4, 20.0, 70, El, 5, —, —; Sarajevo 7. 758.0, 16.0, 80, 0, 3, —, —; Skoplje 7. 757.3, 21.0, 60, 0, 3, —, —; Split 7, 756.3, 25.0, 50, 0, 1, —, —; Kuim-bor 7, 757.0, 24.0, 70, 0, 0, —, —; Rab 7, 766.5, 21.0, 80, SSW2, 10, —, —. Temperatura: Ljubljana 23.5, 16.4; Maribor 24.5, 17.0; Zagreto 28.0, 18.0; Beograd 28.0, 18.0; Sarajevo 29.0, 10.0; koplje 32.0, 13.0; Split 31.0, 21.0; Kumbor —, 21.0; Rab — 20.0. Pregled vremena 8. t m.: Pritisk se še vedno drži nad Skandinavijo. Oblačnost narašča v vsej Evropi. Vedro v oblasti Sredozemskega morja, v Alpah dežuje. — V Jugoslaviji je bilo vedro v južnih, oblačno v severnih krajih. Manjše količine dežja so padle v dravski in savski banovini. Minimum v Sarajevu 10, maksimum v Mo-starju 33. stopinj C. Radio Četrtek, 9. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: P* ročila. — 13: čas. plošče. — 19: Nekaj zabavnega (Mirko Kunčič). — 19.30: Plošč? po željah poslušalcev. — 20: Preno« iz Beograda. — 22: Čas. poročila, lahka glasba (R. O.). Petek. 10. avgusta. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Po-ročila. — 13: Čas, plošče. — 19: Begavost misli pri odraslih (Ema Delsinger). — 19.30: S 2>Spartanom« na Sušak (F. Delak). — 2o: Plošče. — 20.15: Prenos iz Zagreb«. — 21.45: Čas, poročila. — 22: Radio - orkester. BEOGRAD 18.30: Narodne pesmi. — 19.20: Plošči. — 19.45: Pesmi. — 20.15: Prenos iz Zagreba. — 23: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 20.15: Klavirski koncert. — 20.45: Recitacije. — 21.15: Pismi za 6opran. — 21.45: Plošče. — 22.15: Plesna glasba. — PRAGA 19.35: Plošče. — 30.15: Slušna igra. — 21: Pester program. — 22.15: Skladbe za dva klavirja. — BRNO 19.35: Popotne pesmi. — 20.05: Plošče. — 20.15: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 19.15: Koncert solistov. — 20.08: Prenos z Dunaja. — 22.30: Godba za ples. — DUNAJ 12: Lahka glasba. — 16.35: Koncert na čelo. — 17.35: Orkester. — 19.25: Humor v pesmi. — 20.15: Koncert dunajskih filharmonikov iz So ln ograda. 22.15: Lahka glasba. — 23.30: Jazz. — BERLIN 20.15: Koncert Weberjeve glasbe. — 21.40: Scha-mannov koncert. — 22.50: Komorna glasba. — KONIGSBERG 20-10: Mešan glasbeni program — MČHLACKER 20.45: Komedija. — 21.15: Valčkova ura. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert. — bUDIMPEŠTA 17.30: Orkester. _ 19: Jazz. — 20.15: Prenos z Dunaja. — 22.20: Ciganska godba. — 23.25: Jazz. _ RIM 17.10: Vokalen in instrumentalen koncert — 20.45: Operetni večer. KAKOR KRONOMETER MORA DELOVATI VAS ŽELODEC, ako jemljete za iztrebljenje prašek »Magna« purga. Deca malo, odrasli veliko žlico na vodi ali mleku. Ako použijete prašek »Magna« na konici noža, pospešuje prebavo, odpravi za-gatenje, zgago, vzpehavanje, bljuvanje in zoprn dih ust. Zdravi: želodčni in črevesni katar, hemoroide in čire v želodcu. »Magna« prašek se dobiva ▼ lekarnah. Zavojček Din 4.- ^ & ^ 4788_32 Da se temeljito izprazni zaloga konfekcije razprodajamo damske obleke, pralne od Din 38.— naprej damske svilene obleke od Din 60.— naprej damske športne bluze od Din 20.— naprej kakor tudi vso ostalo damsko in otroško konfekcijo po globoko znižanih cenah. F. L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živce in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-li trska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 IVienet Itletee Dunajski velesejem od 2.-8. septembra 1934 (v rotundi do 9. septembra) Sejm za luksuzne predmete in predmet« za vsakdanjo potrebo. — Razstava pohištva. — Mednarodna razstava radio-izdel-kov, — Tekstilni sejm. — Oblačilni sejm. — Pletenine. — M°dna kožuhovina. — Domači tekstilni izdelki. — Mednarodna razstava filma in kina. — Tehnični sejm. — Sejm za stavbe in cestne zgradbe. — Sejm izumiteljev. — Pisaniške potrebščine. — Zimskosportna razstava. — Živila, — Specialne razstave Brazilije, Bulgarije,' Italije in Madžarske. — Poljedelska in šn- marska vzorčna razstava. Nobenega vizuma pasa. S sejmsko Izkaznico in potnim listom prost prehod v A v- " stri jo. Madžarski prehodni vizum dobite proti lzkazllu sejmske legitimacije na meji. Znatni popusti na vozninl na jugoslov., ogrskih ln avstrijskih železnicah, na Du-navu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice po 50 Din dobite pri Wiener Messe A« G. Wien VEL ln pri častnih zastopstvih v Ljubljani: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta št, 31; Zveza za tajski promet v Sloveniji (Putnik), Tyrševa cesta i; Zveza za tujski promet v Sloveniji (Putnik), podružnica: hotel Miklič, vis-a-vis glavnega kolodvora. 6576 Zahvala Vsem, ki so nam izrazili ob bridki izgubi našega nad vse iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, tasta, brata, svaka, strica in zeta, gospoda dr. ALOJZIJA PRAUNSEISA zobozdravnika v Ljubljani svoje sočutje na katerikoli način, se prisrčno zahvaljujemo. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja ter mnogoštevilnim spremljevalcem na pokojnikovi zadnji poti, zastopnikom oblasti, društev in stanovskim tovarišem. Posebno zahvalo dolgujemo predsedniku slovenskega zdravniškega društva primariju g. dr. Meršolu za njegove poslovilne besede ob krsti blagopokojnega kakor tudi govornikom ob odprtem grobu, podpredsedniku društva zobnih zdravnikov g. dr. Kallayu in podpredsedniku Zdravniške zbornice g. dr. Petriču. Prisrčno zahvalo izrekamo tudi gg. zdravnikom oddelka za notranje bolezni ljubljanske splošne bolnice za ves njihov trud, in sicer primariju g. dr. Jenku ter asistentoma gg. dr. Merčunu in dr. Heferlu, istotako častitim sestram za postrežbo v bolnici in častiti duhovščini za molitve na zadnji poti. Ljubljana, dne 8. avgusta 1934. Globoko žalujoče rodbine: PRAUNSEIS, LUČOVNIK, BRENČIC bi CAP. 6644 Bne* poeeboega obv«*£» V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je danes, dne 8. t m, po dolgem trpljenju, previden z verskimi tolažili, v 82. letu starosti za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni soprog, oče, stari oče, svak, tast, stric in stari stric, gospod IVAN PFEIFER posestnik in upravitelj poŠte v pokoju Pogreb blagopokojnika bo v petek, dne 10. t. m. ob 16.30 uri iz hiše žalosti na domače pokopališče. Prosimo tihega sožalja! Leskove« pri Krškem, dne 8. avgusta 1934. Globoko žalujoče rodbine: PSelf er, dr Trene, dr. Maurer In Poznik. 6648 C. WoI!I: 68 Garragan Roman Macpherson se je prizanesljivo nasmehnil. >Seveda, Glorija. Baz ume se. Saj mu ga bom tudi odkupil, za dobre dolarje.< »Koliko mu boš plačal?« »Deset tisoč, petnajst tisoč, dvajset tisoč dolarjev, kolikor nkažeš.< Glorija mu je pogledala v oči. »Milijon mu boš plačal, Leslie.« Macpherson se je zresnil. ' >To je nezmisel, ljuba Glorija. Nisem malenkosten, sama veš. rX čemu bi metali temu človeku toliko denarja. Nekaj tisoč dolarjev je več ko dovolj.< >Ni dovolj! Ali nisi sam rekel, da je treba Garragana z denarjem storiti neškodljivega? Ali nisi rekel, da bogat človek ničesar ne tvega in natanko ve, koliko je vredna prostost? Ali si to rekel ali nisi ?< »Takrat se nam je zdel nevaren. Danes vemo, da ni prav nič nevaren.« »Nihče ne ve. Najmanj ti! Garragan je danes nevarnejši, nego ei moreš misliti. To ti jaz povem, Leslie Macpherson.« Macpherson se je upiral. »V to blaznost se ne morem podati, Glorija. Nemogoče mi je storiti nekaj, kar se tolikanj upira mojemu prepričanju in zdravemu razumu. Nezmiselno je dati človeku takšno orožje v roko. To so bile tvoje lastne besede, Glorija.« Strmela je vanj, boreč ee z divjim! naklepi. Tiso« načrtov Ji j« rojilo po glavi. Macpherson se je obrnil k Heniksteinu. >Kako mislite vi o tem, grof Henikstein?« Paže je obotavljajo se odgovoril: »Zame, ubogega Avstrijca, je milijon dolarjev pravljična vsota. Za vas morda ne pomeni mnogo. Saj ne poznam vaših denarnih razmer, Mr. Macpherson.« »Za to vobče ne gre, grof Henikstein,« je nejevoljno vzkliknil Macpherson. Zdaj je Glorija poskočila in vprašala, tresoč se od jeze: »Ali ti je žal denarja? Pa prodaj to smešno palačo! Kdo jo potrebuje? Jaz ne! Prodaj vilo v Meudonu! Prodaj Hilly~water!< Strgala si je lišp z vratu in prstov in ga zmetala Macphersona pred noge. »Prodaj to šaro, ki se mi studi!« Henikstein se je sklonil in pobral dragulje. Macpherson je bil prebledel kakor zid. »Krivico mi delaš, Glorija. Za denar ne gre. A tvoja volja naj se zgodi.« 30 Čez dva dni so Garragana okoli poldne po telefonu povabili, naj neutegoma pride v konstrukcijsko pisarno Macphersonove Motor Car Company. Rekli so, da ga Mr. Macpherson pričakuje. Ko je Garragan dobil to sporočilo, ga je obšla taka silna slabost, da je moral sesti. Naslonil je glavo v dlan in se zastrmel v meandre na miznem prtu. Iznemogel je bil in zbit, izčrpan človek, ki je čutil, da ni kos ne razburjenju poraza ne radosti zmage. Skeleče koprnenje po majhnem, tihem travniku, po mahnatem ležišču v gozdu, po sipini ob morju ga je glodalo in mu jemalo vso moč. Njegov strah' pred odločitvijo je bil tcrll neznosen, da ee je že igral z mislijo, ali ne bi pustil vsega in se vrnil v Berlin. Po Nikolinini dobroti je imel denar za pot. Vozil bi se v medpalubju in postal doma poljski delavec, ali bi si pa pri starem Pachalem služil kruh. Tako je sedel Garragan pol ure med sanjami in resničnostjo. Nato se je zdramil. »Blazen sem,« je rekel na glas in skočil pokoncu. Kdor je prebil v ječi deset let, je zmerom nekoliko blazen, je pomislil, si obrisal pot strahu z zbeganega obraza in se odpeljal v tovarno, Trevely-anovi detektivi pa za njim. Ko so ga privedli v Macphersonovo sobo, ga je spet napadla tista strašna slabost in mu zastrla pogled. Macpherson ga je pozdravil z naklonom glave in mu pokazal stol. Garragan je sčdel. Čeljusti so mn v groznici šklepetale. »Preverili smo vaš izum, Mr. Garragan,« je s kamenito mirnostjo izpregovorjl Macpherson. »Izvrsten je. Sklenili smo ga kupiti.« Garraganu je zastalo srce. Radost ga je hotela zadušiti. Moral je pripreti oči. »Predlagam vam, da nam prepustite svoj izum proti enkratni odškodnini. Ali se v načelu strinjate s tem, Mr. Garragan?« Garragan je odprl oči in pogledal Macphersona. Zakaj je bil Američanov obraz tako sovražen in poln mržnje? »Strinjam se,« je tiho odvrnil Garragan. »Ponudimo vam milijon dolarjev, ki jih takoj odštejemo.« Garragan je odskočil, kakor da bi ga bil sunil v prsi. »Ali ne bo preveč, Mr. Macpherson?« »Ne bo preveč « CENE MALIM OGLASOM Po 60 par za besedo, Dtn 2.— davka za vsa* oglas to enKratno pri-stojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—. Dopisi ln ženitve »e zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas to enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračnnajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zahtevate od Oglasnega^oddelka »Jugu JJfc „ ntamkah. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, ie naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Potniki iBeseda lDln. davek 2 Din. ita. Šifro ali dajanje na »lova 5 Din. Najmanjši enesek 17 Din. Potnika w>e8;anega v industriji pe-'rria, taoonfekciji im manu-fa>ktnri, sprejme teko; za Štajersko in Modemu rje, proti provTzfcji, vpeljana to fcvndka. Avto prilike predinoet. Ponudi)« "na ogl-©rfdelek »Jutra* pod štfno »Dober zastopnik«. Pouk iBeseda 1 Din. davek 2 Din in šifro aH (lajanje na ulova S Din. Najmanjši snesefe 17 Din. Dijaki 13 Din Profesorica na poprave ta-pfeA t v e e h predmet« Prednjo šol« temeljito Je nepešno. Honorar K!*-Pooudbe pod »SgurnoeU n* 2M9CM Službo dobi ijeseda 1 Din. davek 2 Dta, U šifro ali dajanje na .lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Velepodjetje v Sloveniji za takoj&em nastop prvovrstno — vodilno pisarniško moč. Prosilec mora biti dober organizator — popolnoma v -veeh jmearoBekin, adcri niftr au-vm-ih in govodekih poeteh. Večletna praksa, 6M»» prvovrstne reference, jtugodOT. draav-•;:«™tvo i Ji popolno o*"™^ dam j« slovenščine in rabo-hrvaščioe pogoj- Porairfbe Z d-etailironim eamcuilum vštae, eliko ta prilogami a« 16. t. m. na podruž-»Jutra« v Mariboru nc4 »Kes prvorazreden«:. 1 20534-1 Perfektno kuharico možno in pridrao, i dobrimi spričeval-i, išfcean k maiitoi rodbini t,raven sobarice. na dežeSo. Nastop la. avffriPTR.- Ponudbe pod »Slovenija 1SS4« n«. o«f!ae. oddelek »Jutra*. 20493-1 Dobrega brivskega pomočnika % o«*Tbo v biši sprej- me Alojiz Ceh. frizer. Celi«. Klavna »lica. 20660-4 Več pletilj t stalno delo sprejme Sawm4k Anton, Skofja Loka 2046T-& Natakarico poftteno ta marljivo, iSSean Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. £0497-il Dekle vajeno kube in pospravi ja-nja, (sprejmem k dvema oeebama n« deželi. Pojasnila v Kolodvorski ulici št. 34/C levo. 20406-1 Mojstra za fro-tirne fcakard tkalske statve iščem. Ponudbe pod »Stalno zaposlenjec na ocrlasai oddelek »Jutra«. 205014 Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Učenca sprejmem s septembrom t Špecerijsko trgovino. — ponudbe na oglas, oddelek ».hitra« pod XI. september 1934«. 20485-4(4 Vajenca bi ta» najmanj S srednjo ali meščanske So".« ter hrano in stanovanje doma, sprejme etarouvedena trgovina s špecerijskim, kokmijalnim m materialnim blagom, v centra mosta. Naslov pove o^afc« oddelek »Jutra«. S04T9-« Službe išče deeeda SO para. davek ■i Din. ea štfro au da-lan je naslova 3 Din. Najmanjša znesek 13 Din. Plačilni natakar inteligenten ta dobro ia-vežban, ere-dmje ertanoeti, žela mesto v boijSi karatni ali restavraciji. Oenj. ponudbe na podiruž. Jntra v Ceijo pod »Kavcija v gotovini«. 204o8-2 Gospodična •vajema pisarniških del — zmožna edo-vemš&kie^ nemščine ta erbohrtvaščine ter prevajanja, išče primerno delo na dom. Ponudbe na. o":ae. oddelek »Juiure« pod »Na deželi 20168-2 Brivski pomočnik prvovrsten delavec, 22 krt star, hite«-, dober bubi štuoer, išče siuSbo. Nastopi lahko 28. ali ge prodaj« in flklo dišča Stanko Pborj«n4ii. oiDa. Res'jeva cesta S pn Zmajskem mosm, po naj-niijiih een«.h. Vbod v skladišč« akori (tvociišče. Avlo, rhoto Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Fiat avto tipa 500, naprodaj proti hranilni knjižici. Naslov v oglaeoeim oddelku »Jutra« 20506-10 Kupihi Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stružnico za železo rabljeno toda dobro ohranjeno, 150 oni dolžine, kupim.. Ponudbe na naslov: Jožo Mlakar, ind. lesenih izdietfcov, Maribor. 20528-7 Dopisi Beseda a Din. davek i Din za Slfro ali dajanje naslova 9 Din. Najmanjši enesek 90 Din. »Spominjam« Pritfi v nedeJjo dopoldan. 20471-34 Stroji tieseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Moško kolo in šivalni stroj t okroglim čotoičlkom, poceni naprodaj v Dvo rakovi ulici 3, I. nadstr. levo. 20465-20 Informacije Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. NajmanIS' enesek 17 Din. Preklic PTeklioujem vse žaljive besede, katere sem govoril proti Regin-i Samar in Ltei Beršič. — M- Ainžur, Predovičeva 14. 20507-31 Kapital Beseda 1 Din. davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na slova a Din. Najmanjši znesek 17 Din. 10.000 Din posojila iščem za takoj, proti ob-reetim in rednemu odplačevanju. Kot garancija je hiša in stalna službe. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »10.000 Din takoj«. 2046046 Komaj sta začela odklepati vrata, sta jima redarja na županovo znamenje, hop! hop! skočila za vrat Strahovit pretep je nastal, zakaj vlomilca se kakopak nista hotela vdati kar tako. Nazadnje, ko sta iz-kupila nekaj poštenih, sta morala pa vendar odnehati Naznanilo preselitve! Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da smo se preselili v nove trgovske prostore na Tyrsevo (Dunajsko) c. St. 14 to Je Mathianovl h i S i Posredujem denar na hranilne knjižice velikih denarnih »vodov Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka 12. 20304-16 Obrtne banke ijubli. vlogo 60.000 Dta prodam ali dam kot posojilo. Prilika za dolžnika Obrtne banke. Vprašam ja na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Obrtna banka«. 2031046 50.000—100.000 Din posojila pnoti zadostnem™ jetnetjvn išče industrijsko - trgovsko podjetje. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »Sigurnost«. 20486-16 kjer bomo vodili damsko, moSko in deško konfekcijo vseh vrst, kakor tudi druge, v našo stroko spadajoče predmete. Priporočamo se cenjenemu občinstvu za čim večji obisk, vse naše cenjene dosedanje odjemalce pa prosimo, da nam še za naprej ohranijo dosedanjo naklonjenost! Z odličnim spoštovanjem Drago Gorup & Co. Ljubljana 6647 Hranilne knjižice akcije, vrednostne papirje kapuj«. prodaja, iiombardJ r« St. Praznik, Zagreb. Varšavska 6, telefon 28-38 10060-16 Knjižice Ljubljanske kredit, banke, kupim vsak znesek. Ponudbe x navedbo zneska ta cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Veletrgovinam. 30511-16 Finansirja ali posojilo proti polni garanciji išče toiefko - prometno podjetje. Poroudbe na ogla6. oddelek »Jutra« pod »60.000«. 30912-16 Beseda 1 Din. davek 2 Din za Slfro aH dajanje na n«ke uprave oddam. Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Banska uprava«. 20325-21 Dvosob. stanovanje na Mirju oddam. Narfov v oglasnem oddelku Jutra 20613-31 Dvosob. stanovan'*' v Miišni magistrat« *d- dam s 1. septembrom za 530 Din me*e&no. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 80516-31 2 dvosobni stanovanji lepi in eotofcni takoj oddam na Marja, Longuso>va urlica 5/1. Petsob. stanovanje komfortno, oddam • novembrom. Noalcv v ogas. oddelku »Jutra«. 30482-31 Stanovanje dveh sob ta kabineta, četo prvo nadstropje, xa 600 Din oddam s 1. septembrom za Kolisko tovanno — Ljubljanska ulica St- 9. 20499-21 Enosob. stanovanje s parketom, elektriko ta plinom, za 450 Dta oddam e 1. septembrom na Tyr-ševi cesti 37/1, desno. — Ogledati med 1. ta 3. uro 20496-31 Stanovanje S-flsobno, t strogem ©botru mesta oddam. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Cenitrum«. 20526-31 Stanovanja Heaeda 1 Din davek 2 Din ea Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši enesek '"» Din. Stanovanje štiri ali trisobno, s plinom, kabinetom in kopalnico, iščem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod iračk« »-Nekoliko vrta«. 00476-31/a Enosob. stanovanje U6e wr»diwa. Ponudbe m oglasni oddelek »Jutra« pod nnačko »V mestu«. 30514-31/a Sobe išče Besed* SO para. davek 3 Din ea Sltro ali da-tanje naslova 3 Din Najmanjši enesek 1? Dtn Akademik iSBe separirano sobo T uporabo kopalni««, za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Akademik«. 20505-tft'a Sobo odda Besed« St para. davek 'd Din ea šifro ali da Janje naslova 3 Din Naj •nantir i? run Udobno sobo s posebnim vbodom in balkonom oddam mirnemu gospodu na B!eiweieovj cesti št. 9/U l«rv&. Ogledati med 9. in 13. uro. 20473-23 Več lepo opremljenih sob s posebnim vbodom, oddam t Nebotičniku, V. nadstropje. 20475-23 Sobico B souporabo kopalnice, v novi biii oddam za 200 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 30483-23 Prazno sobo s Štedilnikom, oddam na Kodeljevem, Slomškova uil-št. 5. 20469-33 Sobo lepo opremljeno, soJačno in čist o, s posebnim vhodom, oddam v mestu. Naslov pove oglasni oddedek »Jutri«. 20491-33 Dve sobi (ena vrtna) oddam na Sv. Petea cesti SS. 20474-čB Prijazno sobo t poeeb. vbodom, elektriko in parketom, oddam gospod*] t prijetno biva-nie v Koleiiieki ul. 21/1. 20487-23 Mlajšega gospoda sprejmem na stanovanje z vso oskrbo. Hrana obilna in poeeroi. Sv. Petra način 39. pritfc&je. 30915-23 Prazno kletno sobo t katero ee labko postavi Štedilnik, oddam eni osebi — Sredina štov. 5. Prule. 20518-33 Razno Beseda 1 Dtn. davek 2 Din ea šifro ali dajanje na slova S Dtn. Najmanjši i* Oln Premog drva In KARBO PAKETI pn IV. SCHUMJ Dolenjska cesta Telefon 29-.M Uspeh za uspehom žanje, kdor se ob vsa ki priliki poslužuje »Jutrovega« malecra oelasnika KOMPLETNA OPREMA ZA PLETILNICO NOGAVIC! Ideal-avtomatl, 10 delitev, 3, 3/4 s 118 Iglami Corona avtomati 7 delitev, Isto s 84 Iglami Ideal avtomati 7 delitev, Isto s 82 Iglami Ideal avtomati 7 delitev, Isto s 84 Iglami Comerclal avtomati 8 delitev, Isto s 96 iglam Vlktoria avtomati 7 delitev, Isto s 84 Iglami Exakt avtomati 7 delitev, isto s 84 Iglami Vlktoria avtomati 7 delitev, 2, 1/2 s 56 Iglami Exakt avtomat 7 delitev, 3, 1/2 s 64 Iglami Vlktoria avtomat 7 delitev, 3, 1/2 s 76 Iglami Bossneck Rundrander-strojl 5, 1/2 s 84 Iglami Bossneck Rundrander-strojl, 5, 1/2 s 120 Iglami J. & W. ročno-pletilnl stroji 6/36 s kratkim vozom J. & W. ročno-pletllnl stroji 5/20 cm s kratkim vozom G P. G. ročno-pletilnl stroji 6/36 s kratkim vozom G*. P. G. ročno pletllnl stroji 6/26 s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletilnl stroji 6/27 s kratkim vozom G. P. G. ročno-pletilnl stroji 6/20 s kratkim vozom J. & W ročno-pletilnl stroji 6 20 s kratkim vozom G. P. G." ročno-pletilnl stroji 6/29 s kratkim vozom G. F. G. ročno-pletilnl stroji 6/35 z dolgim vozom G. P. G. ročno-pletilnl stroji 5/23 z dolgim vozom If ohler-Overlock-stroJ l Kohler-Plachkettel-stroJ, 10 delitev Rundkettel-stroJ, delitev 17 Kohler-Rundkettel-strojl, delitev i Kohler-Rundkettel-strojl, delitev 12 Schubert & SaLzer Rundkettel-6troJl. del. 8 Kohler, Rundkettel-stroJ, delitev 10 Kohler, Ueberwendllch-šlvalnl stroj Union, Trlo Titte Wleland — oblikovalna ln sušilna peč ea nogavice oblike za moške ln ženske nogavice hydr. stiskalnica z 250 višine brez ogrevalnih plošč navijalnl stroj »Grosser« z 60 vreteni za cevke 240*80 navljalnl stroj »Grosser« z 12 vreteni za cevke 330/120 avtom, navij alno kolo se poceni proda. Stroji so vedno na ogled pri tvrdki Avgust EhrBch, Maribor. 20 kom. 15 » 5 » 5 > 1 » 2 > 1 > 1 » 1 » 1 » 6 » 3 » 2 » 2 » 10 > 5 » 3 » 10 » 2 > 2 ' » 1 » 8 » 7 » I » 1 » 10 » 4 » 2 > 1 > 1 » 1 > 1 » 1 > 1 » 1 > 1 > rassne TOIUMIIM m Kje bo oglaševal, ker ve, da Ima le dnevnik z vedno polnim malim oglasnikom maso kupnomočnib Čitateljev. ♦ V najlepših letih nas je zapustil naS dragi sta in brat Pavel Knez ki je umrl 8. avgusta 1834., previden s tolažili sv. vere. Pogreb bo v petek, dne 10. avgusta 1934., ob 9. uri na farno pokopališče v št. Rupretu. St. Ropret na Dolenjskem, dne 8. avgusta 1934. Rodbina Knez. Zahvala. Vsem, ki so nam izrazili ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga m očeta, gospoda IVANA ROZMANA čevljarskega mojstra in posestnika svoje sočutje na katerikoli način in počastili njegov spomin s tem, da so ga spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti, naša najiskrenejša zahvala. Dalje se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, pokojnikovim mnogoštevilnim tovarišem in društvom in vsem govornikom za lepe poslovilne besede. Vsem Bog plačaj! Maša zadušnica se bo brala v petek, dne 10, avgusta, ob uri zjutraj v cerkvi sv. Jakoba. V LJubljani, dne 9. avgusta 1934. Žalujoča soproga Uršula, sinova Ivan, Maks in ostalo sorodstvo. 6645 rfnshati ko za 3 Din. 20531-16 Vojnik st. mu. _____—-----A1 , ____. „ T , . __. U^g. Davorin Ravl^ ^ za »Jutra. Ribnik. Za Narodno t^ 1 „ Ko, fs^a Fran, ^ 2a inaeratiri del J« govore, MoJ, Nov*, Vsi v LJubljani 000023485353532348904823234848234853535353234823535353