Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r 1 z i a , Rlva Piazzutta, 18 ■ tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e , Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina..............L	1.250
Letna naročnina.................L	2.500
Letna inozemstvo................L	3.500
Poštno čekovni račun: štev. 24/12410
m	
	L
	m
ma
Leto XVIII. - Štev. 32 (910)
Gorica - četrtek, 11. avgusta 1966 - Trst
Posamezna številka L 50
Priprave za podpis tega protokola so trajale natančno dve leti izmenoma v Beogradu in izmenoma v Rimu.
V imenu jugoslovanske vlade je zapisnik podpisal predsednik zvezne komisije za verska vprašanja Milutin Morača, generalni podpolkovnik jugoslovanske narodne armade. Iz publikacije «Ko je ko» (Kdo je kdo v Jugoslaviji?) zvemo, da je general Morača kar visoko na lestvici komunističnih veličin: za svoje zasluge je prejel sledeča odlikovanja: Red narodnega heroja, Red partizanske zvezde I. stopnje, Red zaslug za narod I. stopnje, Red bratstva in edinstva I. stopnje, Red Kotuzova II. stopnje, Red za hrabrost.
V imenu Vatikana je protokol podpisal Agostino Casaroli, podtajnik, monsignor v civilni obleki ter Luigl Bongianini, svetnik nunciature. Zastopnika Vatikana sta prispela v Beograd k podpisu zapisnika z letalom.
TRI TOČKE V PROTOKOLU
Ta protokol ni noben konkordat, kajti ta zahteva podpise pomembnejših funkcionarjev, njega vsebina je obširnejša in veljava pravno močnejša. Tudi ni sporazum v pravem pomenu besede, saj obe strani načelna stališča le »jemljeta na znanje«, »ostajajoč pri zahtevah« dveletnih razgovorov.
Kaj pa je potemtakem ta protokol? Preprosto: zapisnik o izmenjavi mnenj in obljub, iz katerega razberemo željo obeh strani, da bi uredili medsebojne odnose. -Iz, zapisnika se jasno izluščijo tri točke:
1. Skupna stališča Jugoslavije In Sv. sedeža. Poudarja se načelno stališče obeh podpisnikov, se jih medsebojno jemlje na znanje, izraža se pripravljenost za »proučavanje primerov«, ki bi bili nasprotni načelnemu stališču obeh strani ln »ostaja se pri zahtevah« (ki jih zapisnik ne omenja) ustnih pogajanj. Obe strani sta tudi pripravljeni voditi nadaljnja »posvetovanja« preko svojih diplomatskih zastopstev.
2. Dodatni privoljenji Jugoslavije: upoštevala bo jurisdikcijo Sv. sedeža nad katoliško Cerkvijo v Jugoslaviji ter dovoljevala bo stike jugoslovanskih škofov z Vatikanom. k
3. Dodatni koncesiji Sv. sedeža: Obsoja politični terorizem ter kriminalne oblike nasilja; tudi je pripravljen podvzematl postopke ter morebitne ustrezne ukrepe na podlagi kanonskega prava proti lastnim duhovnikom.
HIBE TEGA DOKUMENTA
Kritični pregled beograjskega protokola pokaže, da manjka v nekaterih bistvenih točkah recipročnost (to se pravi: kar velja za eno stran, naj velja tudi za drugo).
Sv. sedež n. pr. prepoveduje svojim duhovnikom, da bi zlorabljali verske in cerkvene funkcije v namene, ki bi imeli političen značaj, Jugoslavija se pa istočasno ne obvezuje, da bo preprečevala posege lastnih funkcionarjev v verske in cerkvene zadeve. Sveti sedež je pripravljen zadevne postopke svojih duhovnikov celo kaznovati, Jugoslavija pa sploh ne omenja za odgovarjajoče primere kazenskih postopkov proti svojim funkcionarjem.
Sv. sedež v obrambo svojih stališč nikjer ne uporabi klavzul, Jugoslavija pa, kjer le more, doda omejitve kot: »v o-kviru teh načel«, ali »v kolikor ne nasprotuje ureditvi SFRJ« (Socialistične federativne republike Jugoslavije) ali ko Jamči za stik škofov z Rimom, dostavlja; »da imajo takšni stiki izključno verski in cerkveni značaj«.
Neupoštevanje recipročnosti je velika Pomanjkljivost protokola, ki izpričuje Vsaj nerodnost v obrambi verskih in cerkvenih koristi katoliške Cerkve v Jugoslaviji. Se več: za katoliške duhovnike iz Slovenije in Hrvatske je naravnost žaljivo, da zapisnik, čeprav rahlo, predpostavlja njih politično teroristično delovanje in kriminalne oblike nasilja — čeprav *ia žalost poznamo tudi take primere — in Jim grozi s cerkvenimi kaznimi, ko
mora Vatikan vendar vedeti, da je SFRJ v dvajsetih letih obsodila stotine Cerkvi najbolj vdanih duhovnikov na dolgoletno ječo in celo na smrt, da ne govorimo o zažigu škofa Vovka leta 1952, ki je bil najbolj prepričevalen dokaz »socialistične prizadevnosti, da se vera vrne k svojim izvorom in Cerkev osvobodi od politike...« (F. Šetinc, Odnosi z Vatikanom, Delo 25. junija 1966., str. 2).
V	nekaterih točkah pa dopušča zapisnik različno razlago.
Tako je mogoče načela o ločitvi Cerkve od države, o svobodi vesti in vere pravilno razumeti tudi s katoliškega stališča. Sv. sedež bi mogel načelo, da duhovniki ne smejo zlorabljati verskih in cerkvenih funkcij »v namene, ki bi dejansko imeli politični značaj«, naobmiti tudi na Clril-metodijsko društvo slovenskih duhovnikov, ki ima brez dvoma politični značaj in pomen. Sv. sedež lahko obsodi politični terorizem in podobne kriminalne oblike nasilja tudi jugoslovanske vlade, kajti vse to omenjeno protokol obsoja ne glede na to, kdo to stori.
Na drugi strani pa lahko Vatikan vsaj teoretično zaide v mučen položaj, da bi moral kaznovati svoje duhovnike zato, ker so se iz verske nujnosti uprli brez-boštvu komunistične partije, ki se le pre-rada po izjavah lastnih voditeljev istoveti s SFRJ. Sv. sedež se je namreč zavezal, da bo preiskoval in ukrepal zoper duhovnike, ki so obtoženi, da so sodelovali v akciji na škodo države.
POZITIVNE STRANI SPORAZUMA
če pretehtamo vsebino dokumenta, se nam pokaže kot glavna korist za obe strani medsebojno priznanje.
Jugoslaviji bo dejstvo, da jo je Vatikan tako, kot je, priznal, nemalo koristno v notranji in zunanji politiki. Stalni očitki tujih držav in emigracije o preganjanju Cerkve v Jugoslaviji bodo ponehavali, ker se je verski problem v državi vsaj na zunaj ustalil. Posledično bo Jugoslavija mogla z manj povešenimi očmi moledovati za posojila, kar je v njeni sedanji gospodarski krizi precejšnjega pomena.
Zapisnik pa je Jugoslavijo okrepil tudi notranje politično. Ni se mogoče znebiti vtisa, da so bili odstavki o političnem terorizmu ter kriminalnih oblikah nasilja in pripravljenosti Sv. sedeža, da kaznuje duhovnike, ki bi delali na škodo SFRJ, sprejeti v protokol zato, da oslabe separatistične tendence slovenskih in hr-vatskih katoličanov, tudi duhovščine, tako doma kot v emigraciji. Sv. sedež, kot se zdi, zavestno podpira državno tvorbo Jugoslavije!
Sv. sedežu pa je istočasno uspelo, da ga je Jugoslavija priznala za duhovno silo, ki sme na njenem ozemlju izvrševati jurisdikcijo. S tem je jugoslovanska vlada vsebljeno priznala, da je njen sobesednik ne jugoslovanski episkopat, temveč Vatikan. To priznanje jo je moralo precej stati, saj je preteklost polna krčevitih poskusov jugoslovanske vlade, da bi sklepala o zadevah Cerkve vedno in samo z episkopatom. '
Razen tega je Sveti sedež dosegel, da zapisnik na več mestih omenja ne le verske, ampak tudi cerkvene zadeve. Terminologija jugoslovanskega Zakona o verskih skupnostih (od 27. maja 1953) izraza »cerkvene zadeve« sploh ne pozna. Zakon govori le o verskih zadevah, verskih rečeh in verskih vprašanjih. AH je to dejstvo znak, da bo v bodoče priznavala Jugoslovanska država tudi zunanjo cerkveno organizacijo katoliške Cerkve v Jugoslaviji z možnostmi, da zbira Cerkev svoje vernike v privatnih verskih in cerkvenih šolah, internatih, organizacijah za mladino in odrastle?
Vsaj delen uspeh je za Sveti sedež tudi omemba v protokolu, da zagotavljajo svobodo vere in vesti vsem državljanom ne le federacija, ampak tudi vsi ostali družbeni organi kot občine, okraji, pokrajine ter republike. Odslej torej posamezna oblastva ne bodo mogla več valiti krivde druga na drugo za šikaniranje,
UDBA na zatožni klopi
Odkar je Tito na Brionih nastopil pfoti UDB-i in izločil iz vrste svojih sodelavcev Ran kovica, so o tej skrivnostni organizaciji za »zaščito države« spet dosti govori, v inozemstvu to pot še več kot morda doma.
K temu je prilila olja tudi tragična smrt 47-letnega Vladimirja Kadunca, člana centralnega komiteja slovenske komunistične partije in republiškega poslanca. Mož je bil »dolgoletni predstojnik« republiškega sekretariata za notranje zadeve, kot so vedele povedati v ljubljanskem »Delu« 8. julija celostranske osmrtnice.
Bil je najprej sodelavec pri VO-S-u, varnostno-obveščeValni službi v Sloveniji, ki je imela poslanstvo, vohuniti med protikomunisti in nezaželene likvidirati. Tako je bil Kadunec tisti, ki je skupaj z Banovcem izvedel jeseni leta 1942 umor bivšega bana dr. Marka Natlačena. Banovec se je predstavil pri vratih dr. Natlačena oblečen v duhovnika in mu izročil pismo. Ko ga je dr. Natlačen hotel odpreti, se mu je približal Kadunec in ga ustrelil do smrti. Ko je bila leta 1944. ustanovljena OZNA, organizacija za zaščito naroda, ki je združila vse dotedanje »varnostne« partizanske oddelke, je bil Kadunec med njenimi Ustvarjalci ter se ji posvetil tudi po vojni, ko se je preimenovala v UDB-o (uprava državne bezbednosti - uprava za državno varnost). Leta 1959 je postal sekretar za notranje zadeve, leta 1963 je še bolj napredoval : imenovan je bil za predsednika odbora za notranje zadeve. Leta 1965. pa ga je nadomestil v Ljubljani znani likvidator (beri: morilec) Edo Brajnik. Kadunec je šel v zunanjo ministrstvo v Beograd, kjer je kot pomočnik državnega sekretarja nadzoroval vohljače. Nato se je vrnil v Ljubljano. Ni povsem jasno, ali zaradi kake posebno zaupne naloge ali ker je padel v nemilost.
Dejstvo je, da se je ubil šest dni po plenumu na Brionih, ki je UDB-i stopil na prste. Življenje si je vzel tako, da se je zaprl v svojo__avtogaražo, spustil plin in se nato še ustrelil. Tako si je sodil sam potem ko je tolikokrat prej v življenju drugim samovoljno odločal o življenju in smrti. Kljub veri v Tita, ki jo je izpovedal v svojem poslovilnem pismu, je bilo vsem jasno, da je napravil samomor v zvezi z zadnjo čistko, ki
iiiiiiiiiiiiiiiiitttiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiutiiiiiHDitiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
diskriminacijo in zapostavljanje vernikov, kar je Še vedno vsakdanja praksa. Možnost zlorab se je s tem vsaj nekoliko zmanjšala.
KAJ TOREJ?
Po vsem povedanem se samo od sebe vsiljuje vprašanje o pomenu beograjskega protokola.
Je brez dvoma vsaj srednje dober poslovnik, ki bo mogel služiti tako apostolskemu delegatu kot jugoslovanskemu odposlancu pri njunem nelahkem delu.
Nevarnost pa je, da ostane le kos popisanega papirja brez pomena za prihodnost, zlasti če je imela Jugoslavija pri podpisu željo, legalizirati stanje, kakršno je. K temu mnenju se nagiba časnikar F. Šetinc v že zgoraj citiranem članku, ko pravi: »Protokol pomeni samo potrditev dejanskega stanja...«
Sveti sedež je prav gotovo s podpisom protokola zasledoval več. Bo ta »več« v korist Cerkve v Sloveniji in na Hrvatskem tudi dosegel? Odgovor bo dala prihodnost!
—	RIMSKI
je pometla z Rankovičem in Stefanovičem. Morda je bil tudi on med tistimi, ki je dal nastaviti skrivne mikrofone. V Sloveniji se namreč šušlja, da so jih odkrili tudi v Titovem dvorcu Brdo pri Kranju.
DVAJSET LET STARA ZGODBA
Kako je pravzaprav prišlo do tega, da je UDB-a, steber režima, začela nasprotovati svojim voditeljem? Zgodba je stara že dvajset let in se začne z neusmiljeno ter brezobzirno brutalnostjo OZNE v prvih povojnih letih, ko ni uničila le ostankov »reakcije« ter zametkov opozicije, ampak je surovo tolkla po vsakem, ki je mislil po svoje.
Zadnjo priliko, da obračuna z resnim sovražnikom, je imela leta 1948. ob Titovem prelomu s Stalinom, ko se je znesla nad lastnimi tovariši, ki so zvesto verjeli v 'legendo o veliki »Matjuški« Sovjetski zvezi. Pravi zločinci so se pa pod UDB-o kar dobro imeli. Naj direktorji v podjetjih poneverjajo milijone, naj si vodilni člani partije s prigoljufanim denarjem zidajo hiše in kupujejo avtomobile, naj po mestih razgrajajo huligani in strahujejo mirne občane, to ji je bilo malo mar. Zgodilo se je celo, da so njeni člani postali navadni roparji kot miličnik Kapun v Celju, tako da so demonstranti na pustni torek v ljubljani izzivali policijo: »Kapuni, pokažite se!«
Da bi nekoliko zmanjšali številno osebje in »zaslužnim« članom omogočili napredovanje, so višje udbaše prevedli v gospodarstvo. Ni bilo važno, da so se kaj na posel razumeli. Glavno je, da so imeli dobre zveze. Drugi so šli v predstavniške organe, tretji pa kar ostali pri »notranjih zadevah«.
Le razvoj v Jugoslaviji jim ni bil več všeč. Sistem samoupravljanja je nesposobne direktorje vedno bolj potiskal na stran. Zgub-liali so na besedi in ugledu. Ljudem so se začeli razvezovati jeziki, kot je to potrebno, če naj samoupravljanje ne ostane le na papirju. Seveda tipi gospodovalnega kova, kot so ravno udbaši, sprememb, posebno takih, ki bi jim utegnile spodnesti njihove stolčke, niso bili ravno veseli. Bili so mnenja, da zdravilo za gospodarstvo ni v večji svobodi, temveč v večjem nadzorstvu in enotnem vodstvu iz središča, to je iz Beograda, z drugo besedo: iz sedeža UDB-e.
UDBA SI JE ZAŽELELA OBLASTI
Gospodarska reforma je udbaše osebno in tudi kot ustanovo težko prizadela. Čutili so, da jim polzi položaj izpod rok. Hiteli so, da si zagotovijo prevladujoč vpliv na vodilnih položajih. S pomočjo »svojih karakteristik« so poskrbeli, da so povsod imeli svoje ljudi. Skrivni mikrofoni po stanovanjih in uradih naj bi jim razkrili, kaj mislijo uradne veličine. Tudi na Tita niso pri tem pozabili. Visoki pokrovitelj vsega tega nadzorstva je bil Rankovič, Stefanovič pa glavni organizator. V glavnem se je UDB-a pripravljala na Titovo smrt, ko bi postavila Rankoviča za naslednika.
Zadnje čase pa je UDB-a ugotovila, da Kardelj zaradi Titove oslabelosti vedno bolj leze na oblast. Rankovič se je odločil za udar. Kar poročamo, smo zvedeli v Ljubljani, kjer se je v začetku julija o tem udaru mnogo govorilo.
Tito je bil s strani ameriškega veleposlaništva obveščen, da Rankovič pripravlja prevzem oblasti. Istočasno so se začele sovjetske čete, ki so v Madžarski, razpostav-ljati ob jugoslovanski meji. V primeru, da bi Tito padel, bi takoj vkorakale, kajti bilo se je bati, da se bo Rankovič za utrditev oblasti naslonil na kitajsko usmerjene komuniste. Tito sprva opozorilom ni verjel, toda ko je v Beogradu v prostorih, kjer je imel Tito zasedanje s komunističnimi veljaki, eksplodiral peklenski stroj, mu je stvar postala jasna. Le UDBA, ki je imela poslopje zastraženo, je lahko ta stroj tudi namestila.
Tito je na vrat na nos odpotoval na Brione. Med svojo stražo se počuti bolje kot med udbinimi »zaščitniki«. Tam je plenum nadaljeval svoje delo, Rankovič in Stefanovič pa sta bila izločena.
Toda v Jugoslaviji vre med komunisti dalje. Najhuje je, da se ne ve, kdo je za Tito-KardeljeVo linijo in kdo za Rankovičevo. V Novem mestu, kamor je Rankovič pogosto zahajal (njegova žena je doma iz Št. Petra pri Novem mestu) so bili nedavno raztreseni letaki sledeče vsebine: »Še nas je nekaj, ki nismo upognili kolen pred Sevemoamerikanci zaradi nekaj ton žita. Računajte ž nami! Živel Rankovič!«
UDBA — je prvo rundo boja za Titovo nasledstvo zgubila. Toda boj gre naprej in nihče ne ve, kdo bo končni zmagovalec.
Vedno več avtomobilov na cestah
Bližnje počitnice, ki jih Italijani poznajo pod imenom »ferragosto<, bodo spet privabile na ceste množico avtomobilov in povzročile varuhom javne varnosti kup skrbi.
V	Italiji pride en avtomobil na 9 prebivalcev. Največ jih je v Rimu in Turinu, kjer znaša gostota po eno vozilo na pet prebivalcev. V celoti je bilo lani v Italiji vpisanih 6.141.000 vozil, izdelanih na novo pai 1.175.000, od teh 1.104.000 osebnih.
326.000	jih je šlo za izvoz, kar znaša s.6 % italijartske letne proizvodnje. Ni čuda, da je bilo ob tolikem številu avtomobilov v Italiji lani tiudi zelo veliko cesitnih nezgod. Na 199.573 kilometrih cest, s katerimi Italija razpolaiga, je bilo 308.000 pomembnih nesreč. V njih je zgubilo življenje 8990 oseb, ranjenih pa jih je bilo
nad 215.000.
Po vseh cestah na svetu kroži sedaj že 178 milijonov avtomobilov. Levji delež odpade seveda na ZDA, kjer jih imajo 90 milijonov in pol. Tam pride eno vozilo na dva prebivalca. Severni Ameriki sledi Vel. Britanija z 11 milijoni enot, Francija z 10.815.000, Zah. Nemčija z 10.714.000, Jaiponska s 6.300.000. Sovjetska zveza jih ima kljub svoji razsežnosti in 200 milijoni prebivalcev le 4.800.000.
Priprava diakonov
V	San Salvadorju v Braziliji se je začela pripravljati prva skupina za službo diakonov. Tečaj bo trajal dve leti. Udeležuje se ga 9 mladih poročenih mož. Službo bodo vršili v krajih, kjer posebno primanjkuje duhovnikov.
v
Štirinajsti	slovenski
Ozadje spora med Cerkvijo in državo na Poljskem
Prvi spor med državo in škofom katoliške Cerkve je nastal na Poljskem tedaj, ko je kralj Boleslav, poznejši »Mutec osojski«, pred pragom cerkve na Skal-ci v Krakovu, umoril škofa sv. Stanislava. Skoro tisoč let po tem dogodku drug škof, k; je zrastel iz poljskega naroda, kardinal Štefan Wyszynski, prav tako pogumno kot nekdaj sv. Stanislav, brani pravice Cerkve na Poljskem. Zato ga je verni narod prav v Krakovu sprejel z besedami svojega zastopnika: »Tu, kjer je poljski kralj ubil poljskega škofa, tudi ti sprejemaš udarce po glavi in v srce.«
In ti udarci so raznoliki: oblasti ga zmerjajo s fašistom in izdajalcem, ovirajo ga v njegovem gibanju, ne dobi več izstopne vize, uprizarjajo se hujskaški mitingi zoper njega, a on sam ne molči. Brez strahu je pred kratkim zatrdil:
»V teku je izvajanje načrta, kako napraviti Poljsko brezbožno. Naj oblasti še tako trdijo, da tak načrt ne obstaja, jaz vam rečem z vso gotovostjo: Obstaja. Jaz osebno sem ga videl im vam bom to v kratkem dokazal. Poljska vlada je že pogosto izrekla nad Cerkvijo s-mrtno obsodbo. Trdi, da se je Cerkev preživela. Toda ko človek prisostvuje prizorom neomajne vere med ljudmi, tedaj jasno začuti, da je kljub izrečeni smrtni obsodbi zmagal Kristus in da Cerkev na Poljskem ne bo izginila. Najbolj je seveda izpostavljena brezbožni propagandi mladina. Dela se na
Katehetski tečaj v Vipavi
Na pobudo apostolske administrature v Kopru se bo vršil v Vipavi v malem semenišču katehetski tečaj, ki bo trajal dva dni, in sicer 30. in 31. avgusta. Začetek bo v torek 30. avgusta ob 9. uri zjutraj. Vsak dan bo eno predavanje dopoldne in eno popoldne. Sledila si bodo po temle redu:
1. predavanje: dr. Vekoslav Grmič, Psihološka in teološka analiza verovanja.
2. predavanje: dr. Štefan Steiner, Geneza odločitve za vero.
3. predavanje: dr. Valter Dermota, Človek se odloči za vero v puberteti.
4. predavanje: Albert Metlikovec, Misijonska župnijska skupnost — jamstvo vztrajanja v veri.
Tečaja se lahko udeležijo tudi duhovniki, ki niso iz goriško-koprske administrature; javiiti se je treba v semenišču v Vipavi.
Na cestah v Sloveniji letos že 5218 nesreč
Ceste v Sloveniji so v minulem tednu zahtevale precejšen .krvni davek, saj je življenje izgubilo deset ljudi, ranjenih pa je bilo 188 ponesrečencev. Hude poškodbe je dobilo 95 ljudi, laže poškodovanih pa je 93 ljudi. Gmotno škodo so ocenili na milijon 146 tisoč N dinarjev.
Kar tri življenja je zahtevalo nepravilno prehitevanje, prav toliko pa j.i.h je terjala tudi nepazljivost. Dva pešca sta se smrtno ponesrečila, ker sta šla čez cesto, ne da bi pogledala, če je varno, dvema smrtnima nesrečama pa je botrovala vinjenost. Največ nesreč se je tudi tokrat pripetilo zaradi prehitre vožnje, saj je bilo to vzrok 51 nesrečam, kar pri 29 povzročiteljih prometnih nesreč pa so opazili znake vinjenosti. Petindvajset nezgod je bilo zaradi nepravilnega prehitevanja, prav toliko pa jih je bilo zaradi nenadnega prečkanja ceste.
Zaradi nepazljivosti je bilo 22 nesreč, vozniki pa. ki so vozili v prekratki varnostni razdalji, so zakrivili 20 nesreč.
Letos je bilo na cestah v Sloveniji že 5218 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 208 ljudi, ranjenih pa je bilo 3749 ponesrečencev. Huje poškodovanih je bilo 1838 oseb, laže pa 1911. Gmotne škode je bilo za nekaj več kot 16 milijonov 373 tisoč N dinarjev.
Zlorabljeni turistični krediti
Novo mesto ima samo dva hotela za prenočevanje. Manjka tudi turističnih sob pri privatnikih. To se je najbolj odkrilo ob priliki obiska pevcev iz Clevelanda. V vsem Novem mestu, ki šteje 10.000 ljudi, ni bilo najti 34 postelj za te goste, tako da so jih morali ponoči z avtobusom peljati spat v 12 km oddaljene šmarješke Toplice.
Po podatkih Turističnega društva je v Novem mestu lani 18 ljudi prosilo za kredit za ureditev turističnih sob. Nikdar pa ni moglo to društvo pri Dolenjski banki in hranilnici zvedeti, kdo so bili ti privilegiranci. Uradniki pravijo, da je to uradna tajnost.
tem, da se jo odtrga od Boga. Toda jaz se zanjo ne bojim, ker dobro vem, da ta mladina hrepeni po Bogu, resnici in pravici; ona je lačna Boga, zato bo zmagala vse ovire, tudi one sovraštva, jeze in laži. Tudi povsod primanjkuje novih cerkva. Toda če jih ni, ne prihaja to od finančnih težav, saj 'bi vse stroške radi krili verniki; ediina ovira so brezbožne oblasti, k: ne dajo dovoljenja za gradnjo novih božjih hiš. Potem pa si upa tajnik poljske komunistične stranke Gomulka trditi, da vlada spoštuje versko svobodo...«
Ozadie vsega spora na Poljskem med Cerkvijo in državo pa ima korenine izven države: v Moskvi. Sovjetska zveza ima ves interes, da se poljski in nemški narod še naprej sovražita med seboj. Ne gre, da bi kdo na svojo roko delal na prijateljstvu teh dveh narodov, kot so to storili poljski škofje v svojem znanem pismu nemškemu episkopatu. Ne mir, ampak vojna napetost je vodilo sovjetske politike, kajti le strah pred nemškim maščevanjem bo zadržal Poljake v območju sovjetske politike. Kdor bi spoprijateljil oba naroda na podlagi vseobsegajočega krščanskega odpuščanja, bi spodmaknil tudi tla poljskemu komunizmu. Zato je Gomulka prav ob priliki proslav tisočletnega pokristjanjenja Poljske smatral za potrebno, da poudari: »Poljska se ne sme nikdar več nasloniti na Zapadi«
Dejstvo je, da le trije od 18 prosilcev, ki so dobili kredit, oddajajo sobe. In ostali? Kredit so porabili za druge nakupe: eden za avto, drugi za gradnjo industrijskih objektov, tretji za potovanje v inozemstvo itd. Navzlic očividnemu prikrivanju imen vseh tistih, ki so dobili turistični kredit, je danes jasno, da večina teh ljudi ne bo nikdar sprejemala gostov.
Tudi ta primer kaže, kako je mnogo gnilega v socialistični družbi. Le zakaj potem toliko grmenja zoper kapitalistično gospodarstvo? Najbrže zato, da pokrijejo lastno korupcijo, k; je je sedanja Jugoslavija prepolna. Sam Tito je na Brionih
o	njej govoril. Torej bo držalo!
Svojevrstna demokracija v Jugoslaviji
Znan; jugoslovanski pisatelj Mihajlo Mi-hajlov, univerzitetni profesor v Zadru, je pred kratkim objavil odprto pismo na jugoslovanskega predsednika Tita. V njem je zapisal, da gre samo Titu -zasluga, če je totalitarni jugoslovanski socializem postal bolj človeški kot tisti v Sovjetski zvezi. Toda za to nima zaslug Zveza komunistov, temveč le Tito osebno, kar je dokazal tudi zadnji plenum Zveze komunistov na Brionih.
Nato Mihajlov sporoča: »Ker nočemo kar naprej živeti v stalnem strahu, smo sklenili, da bomo imeli od 10. do 13. avgusta v Zadru sestanek z namenom, ustanoviti neodvisni socialno-demokratski, po-litično-ideološki in socialno-kulturni organ, ki naj bj postal osnova za novo demokratično socialno-politično gibanje v okviru zakonov in jugoslovanske ustave.«
Svoje odprto pismo je Mihajlov zaključil z besedami: »V Vaši kakor tudi v oblasti Zveze komunistov leži, da lahko s protizakonitimi ukrepi zatrete naše zborovanje. V tem primeru pa boste seveda vsemu svetu dokazali, da Vaše 'besede o demokraciji, o postavah ih ustavnih določilih niso v soglasju z Vašimi dejanji. Zadarsko zborovanje bo dokazalo, če stoji Zveza komunistov nad zakonom in ustavo in če je Jugoslavija osebna 'last komunistične partije ali pa če je resnična socialistična država, kjer se spoštujejo zakonj in ustavna določila; 7. drugimi besedami: če more biti dežela, kjer so komunisti že 20 let na oblasti, sočasno tudi pravna dežela.«
Pa se je ponovno skazalo, da ne. Dva dni pred začetkom napovedanega zborovanja so policijske oblasti Mihajlova aretirale na podlagi člena 292-A jugoslovanskega kazenskega zakonika, ki kaznuje »razširjanje lažnih vesti«. Kazen za tako »razširjanje« je ali denarna globa ali pa zapor do enega leta. S policije je bilo sporočeno, da bodo premotrili zadnje izjave profesorja Mihajlova, kar bo vzelo najmanj tri dni časa, ravno toliko namreč, da se napovedano zborovanje v Zadru ne bo moglo vršiti.
V	nedeljo 24. julija 1966 je bil v Slovenski hiši v Buenos Airesu štirinajsti slovenski socialni dan, kar je za zdomske Slovence to, kar je za Francoze, Italijane in Špance njihovi socialni tedni.
Letošnji socialni dan je obravnaval dvoje zelo važnih in aktualnih vprašanj, ki sta bili predmet razpravljanj na vatikanskem 'koncilu in o katerih govori danes in piše ves katoliški in pa tudi nekato-liški svet. To Sta vprašanji vloge laika v Cerkvi in vprašanje dialoga na splošno in še posebej slovenskega dialoga s svetom.
Kakor vsako leto se je tud; letošnji socialni dan pričel s sv. mašo. Po sveti maši se je pričelo zborovanje v novi predavalnici Slovenske hiše. Začel ga je predsednik Stalnega odbora Avgust Horvat, ki je poudaril, da se danes po vsem svetu opaža velika duševna utrujenost, ki vodi človeštvo v apatijo in razkroj. Edini, ki se je v teh težkih razmerah znašel in ki hoče premagati to utrujenost, je katoliška Cerkev, ki je v tej težki prelom-nioi časov sklicala vesoljni koncil, pogledala problemom neustrašeno v oči in dala smernice za obnovitev in prenovitev življenja po evangeljskih smernicah. Del teh smernic so tudi socialne smernice Cerkve. V tej zvezi je g. Horvat tudi počastil jubilej dveh socialnih enciklik in sicer 75 letnico Rerum novarum in 35 letnico Guadragesimo anno ter čestital edinemu slovenskemu socialnemu listu »Družabni Pravdi« k njegovi dvajsetletnici.
LAIKI V CERKVI
Prvi referat je imel m-sgr. Anton Ore-har. Govoril je o zgodovini laika v Cerkvi, dalje o tem, kaj je laik v Cerkvi ter kaj naj laik dela in kako (laični apostolat). V obširnem, enournem predavanju je predavatelj orisal ■ vlogo laikov od apostolskih časov dalje. V zgodovini Cerkve so bile v tem pogledu različne dobe, ko je imel laik važno besedo pri vodstvu Cerkve in dobe, ko tega sodelovanja med klero-m in laiki ni bilo. Devetnajsto stoletje je bilo v znamenju odtujenosti laika od Cerkve, dočim se je začel v 20. stoletju laik vračati v Cerkev in cerkveno življenje. Največji poudarek za to sodelovanje pa je dal zadnji vatikanski koncil, ki je prvi v zgodovini cerkvenih zborov izrecno obravnaval vprašanje laikov v Cerkvi in izdal prav posebno konstitucijo »O laičnem apostolatu«. Toda ne samo v tej konstituciji, ampak tudi v drugih konstitucijah in dekretih so omenjeni laiki ter njihova vloga v Cerkvi, ki ni pasivna, ampak dejavna, aktivna.
V	odločbah vatikanskega koncila je poziv laikom, da naj se vrnejo v cerkveno življenje, je govor o božjem ljudstvu, ki ga sestavljajo duhovniki in laiki. Laiki imajo svoj delež pri splošnem duhovstvu, pri Kristusovi preroški in kraljevski službi. Logična posledica častnega mesta laikov v Cerkvi je apostolat, o katerem govorita posebej konstitucija o Cerkvi in še točneje dekret o laičnem apostolatu. Za apostolat t. j. deležnost pri odrešilnem poslanstvu Cerkve je Kristus vse določil s krstom in birmo. Toda laiki so poklicani predvsem delovati tam, kamor kleriki ne morejo in kjer je samo po laikih Cerkev lahko pričujoča in dejavna. K temu delu so poklicani tudi slovenski laiki, doma in v emigraciji.
SLOVENSKI DIALOG S SODOBNIM SVETOM
Naslednji referat je imel g. Ruda Jurčec, ki je v svojih uvodnih izvajanjih ugotovil, da se je slovenski dialog s sodobnostjo sveta začel z. nastopom zavesti slovenskega naroda, da je del svetovne skupnosti. O-risal je, kako so Slovenci odgovorili na prelomne dobe v svetovni zgodovini; ob francoski revoluciji 1789, ob pomladi narodov 1848 ter nato v letu 1918 iin 1945. Ze dolgo časa pred drugim vatikanskim koncilom smo svojo zgodovinsko nalogo pojmovali občestveno (Prešeren, Baraga, Knoblehar, Slomšek). Proti koncu 19. in v začetku 20. stoletja smo razvili moderen katoliški preporod.
Govornik je nato podrobno razčlenil pojem in	vlogo dialoga	ter	poudaril,	da izkušnje	iz preteklosti	in	zahteve moder-
nega časa narekujejo potrebo za moderen dialog z vsem svetom. Vzporedno z nenehnim	oblikovanjem	slehernika z	razvojem in	vlogo dialoga	ter	poudaril,	da iz-
mora tudi narod kot celota odgovoriti na duhovne zahteve Cerkve. Pri tem delu ima emigracija svoje posebno poslanstvo. Voditi mora dialog s tujino, istočasno pa mora spremljati vse duhovne pojave v domovini ter jih po svojih močeh podpirati.
Po obeh referatih se je razvila živahna
debata o problemih, ki sta jih nakazala oba govornika. Nato je predsednik zborovanja g. Marko Kremžar prečrtal naslednje
RESOLUCIJE :
1. Drugi vatikanski cerkveni zbor je povabil laike, naj pozive delo v Cerkvi. Zgradi naj se nova družba, krščanska, svobodna in pravična. Bog vse vabi k delu in soustvarjanju te družbe.
2. Logična posledica tega povabila je apostolsko delo, katerega namen je isti kot namen Cerkve: oznanjati evangelij, preoblikovati svet, zgraditi nov božji red povsod, kjer živi človeštvo in katoličan živi med njim.
3. Oblike apostolata so lahko različne: individualne in organizirane. Vladati pa mora pri organiziranem apostolskem delu red, ki ga določi cerkvena hierarhija in ji moramo slediti. Prav tako moramo
Ko je v Čilu zmagal krščanski demokrat Edvard Frai, so se oči vseh južnoameriških držav uprle v Santiago. Mnogo vprašanj je povzročila njegova izvolitev: Ali bodo konservativci pustili, da prevzame oblast? Ali ne bodo komunisti pripravili vstaje? Alj bo izvajal volivni program? Ali bo dočakal konec predsedniške dobe?
Izkazalo se je, da so bila vsa ta vprašanja upravičena. Konservativci, z drugo besedo veleposestniki (latiifundisti) in reakcionarji, so prvi trenutek popustili. Saj so bili v Čilu le redki predsedniški kandidati, ki niso obljubljali agrarne reforme, toda nihče je ni izpeljal. Vsakdo se jo je samo rahlo dotaknil in — odnehal.
Toda izkazalo se je, da je bil Frei mož-beseda. Predložil je zakon o agrarni reformi v vseh podrobnostih in — po naši sodb; — tudi v vsej pravičnosti. V skrbi za ravnovesje narodnega gospodarstva je pozneje sicer popustil v tem, da so začasno latifundiji z najmodernejšimi poljedelskimi stroji ostali nerazlaščeni, ker bi bila uporaba teh dragih strojev na manjših posestvih nerentabilna. Vendar pa so se takoj ustanovile komisije, kj so začele proučevati ustanovitev zadrug za te primere.
Čilski konservativci so bil; zadeti v živo. Uradno so izjavili, da je Freieva agrarna reforma enaka kubanski, da je bilo dejansko vse čilsko poljedelsko ozemlje razdeljeno na tisoče minifunddjev, ki niso zmožni gospodarskega življenja, da dvajsetletno odplačevanje, deloma z državnimi obveznicami, ni ustavno. Podtalno pa so seveda začeli širiti »dokaze«, da je Frei — komunist. Tako so klešče stisnili z ene
Mesto Hirošima, ki je 6. avgusta 1945. ob 8,15 doživelo najhujše razdejanje v zgodovini vseh vojn, je danes moderno, lepo zgrajeno velemesto s-skoraj pol milijona prebivalcev. Je mesto širokih avenij, polno zelenega rastlinstva, mesto dijakov, pa tudi mesto nočnega življenja. Kakor da se v njem nj nikdar nič primerilo.
In vendar! To mesto je staro samo dve desetletji. V Hirošiml ni drevesa, k; bi bilo staro več kot dvajset let. Celo reke
—	in jih je sedem, ki tečejo skozi mesto — so tedaj ob atomskem napadu gorele. Enostavno so se spremenile v paro.
Mesto je ob napadu štelo več kot 400.000 prebivalcev. Po napadu jih je ostalo le polovica. Danes živi v zavesti prestolih samo ena ugotovitev:	vržena je bila
atomska bomba, ki naj bi prispevala k vojaško-politični rešitvi spopada med Japonsko in Severno Ameriko, toda cena je bila brez dvoma previsoka, saj so jo plačali predvsem tisti, ki niso imeli vpliva na tako rešitev: civilisti.
Atomska bomba, ki je pred 21 leti padla na Hirošima, je bila od dvajset kiloton, to se pravi, imela je učinek dvajset tisoč ton eksploziva tritol. Današnje nuklearne bombe bi imele tisočkrat večji učinek; ni čuda, da vse človeštvo trepeta ob misli, da bi jih kdaj uporabili.
Letošnje spominske svečanosti so bile v H trošim j v »Parku mi™«. Navzočih je bilo 30.000 ljudi. Župan mesta je položil v žaro, ki v parku stoji, pergamentno listino z imeni 550 oseb, ki so zadnje leto umrle na posledicah atomske eksplozije. Po 21 letih — iin ljudje še vedno umirajo zaradi tega strahotnega orožja! Ob 8,15 je v mestu prestalo vse delo, v zrak pa so spustili na tisoče golobov, simbol miru.
Komunisti so obletnico tragičnega do-
skrbeti za apostolsko formacijo posameznikov in skupnosti.
4. Dolžnost apostolskega dela nas tako sili k dialogu med nami samimi in s svetom, v katerega nas je postavila božja previdnost.
5. Izkušnje preteklosti in doživetje vsebine našega časa nam narekujejo iskanje silnic za dialog s svobodnim svetom, ki ni več naslonjen samo na življenje narodov in kontinentov t- problematika prehaja v vesoljnost. Kot narod moramo v celoti odgovoriti na duhovne zahteve Cerkve.
6. Emigracija ima pri tem svoje poslanstvo. Vrši apostolat med rojaki in med ljudmi, s katerimi je prišla v stik ter stopa z njimi v dialog, obenem pa, ko registrira naraščanje duhovnosti v domovini, prehaja v naravno rast slovenstva in pravo oblikovanje zdravega, od Boga hotenega človeštva.
strani.
Komunistom in njih zaveznikom sicer Freieva agrarna reforma ni bila všeč, saj so smatrali, da bi ista nujno morala spadati v njih monopol, toda logično jim ni dala dovolj snovi za napade na predsednika. Treba je bilo čakati ugodnejše prilike. Ta se je pojavila ob reorganizaciji izkoriščanja bakrenih rudnikov. Ni nam sicer v podrobnosti poznano, kakšno obliko je ta reorganizacija imela, vemo le, da kaj posebnega ni mogla biti naklonjena tujim izkoriščevalniim trustom, saj so le-ti ob tej priliki izjavili, da jo sprejemajo samo zaradi preprečanja večjega zla.
Komunisti so dočakali svoj trenutek. Visoko so dvignili formalno nacionalistično zastavo in proglasili, da Frei prodaja čilsko podzemlje tujcem. Sledile so manifestacije, protesti, stavke. Frei je pokazal energično roko. Ukazal je policiji, da razžene nedovoljene shode. Bila je voda na komunistični mlin, saj komunisti vedno potrebujejo »žrtve«. Bilo je mrtvih več rudarjev. Takoj se je oglasil sam Fidel Castro iz Kube in poučil Freia, da to ni »revolucija brez krvi«, kakor jo je napovedal, temveč »kri brez revolucije«. Obtožil ga je nazadnjaštva, imperialističnega hlapčevanja itd., vse točno po komunističnem slovarju. Stisk klešč je postal popoln, izvršen od obeh strani.
Ni dvoma, da je -Frei poštenjak in idealist, pionir krščanske demokracije v Južni Ameriki. Upajmo, da bo tudi zadosti sposoben, da se bo izmuznil iz klešč, .ki ga stiskajo, saj od tega odvisi bodočnost krščanske demokracije vse Južne Amerike.
godka izrabili po svoje: sklicali so v mesto »Dvanajsti kongres 'zoper atomske in vodikove bombe«. Letos so bili med seboj zelo sprti, ker so bile delegacije ene za moskovsko, druge pa za pekinško linijo. Ob tej priliki je Japonska vlada prepovedala vstop na svoje ozemlje delegatom iz Maove Kitajske, Severne Koreje in Severnega Vietnama.
RAZNO
Molitvena osmina za poklice v Angliji
Od 20. do 28. avgusta bodo imeli v Angliji in na Irskem molitveno osmino za duhovniške poklice. Slovesnosti v posameznih dneh osmine bodo vodili angleški in irski škofje.
Zadoščevanje anglikancev
Skupina anglikanskih vernikov je darovala denar, da b[ se vzidale spominske plošče v kapeli mučencev karmelskega samostana blizu Londona. S tem hočejo' vsaj nekoliko zadostiti za trpljenje, ki so ga prenašali katoličani v času kraljice Eliizabete. Pred časom so prinesli kelih in ciborij v samostan, kjer je bilo mnogo katoličanov obešenih. Pobudo za vse to je dal dr. Hubert Bok, vikar anglikanske cerkve sv. Barnaba v Sussesu.
160 novih misijonarjev
Belgijski škof De Smodt je v posebni slovesnosti izročil križ 160 misijonarjem — duhovnikom, redovnicam, misijonskim pomočnikom — ki bodo v 'kratkem odpotovali na razne misijonske postaje po svetu. Škof j,im je v toplem nagovoru voščit plodno delo v vinogradu Gospodovem.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Čilski predsednik Frei v kleščah
Hirošima po enaindvajsetih letih
Stran I
Konzorcij za Goriško industrijsko področje
Bilo je tik pred političnimi volitvami ta 1963, ko sem v imenu vodstva Stoike demokratske zveze februarja ali ^ca 1963. esno opozoril predstavnika ^‘ške občine na veliko zaskrbljenost slo-lenske javnosti glede nameravanega začr-velikopoteznega industrijskega po-^r°čja na območju Štandreža in Sovodenj, bi njegova realizacija udušila življenje nacionalne skupnosti.
Hudo je tisti predstavnik ravnal z me-ko je iz mojih ust slišal sporočilo bistva SDZ. Najin razgovor je bil vi-n. Istočasno je v Sovodnjah naš sve-'toalec g. Karlo Čemic im občinski i J* dne 20. marca 1963 podal stvarno tesno izjavo proti nameravanemu in-ks*njskemu področju, ki bi zajelo naj-en milijon kvadratnih metrov po-Jitie z naselitvijo 9.000 oseb.
Razgovori med goriško in sovodenjsko ki»o so se potem prekinili ali vsaj odlo-■ Na vsak način se javno tisto leto 1963
10 več vršili.
Naenkrat pa je prve dni marca 1964 ^ašanje stopilo zopet na dan. Topot je Predstavnik goriške občine že drugi
'»spod.
^zalo je, da gre za odločilno fazo! “Slo sem zadevno sestavil obširno vlogo Soriškega župana, ki smo jo trije slo-^ki občinski svetovalci (dr. Kacin, dr. ,citina in jaz) podpisali 9. marca 1964 1° predložili. Vloga je bila obsežna in le v slovenskem prevodu 12. marca lovil Katoliški glas. Šlo je za ugovor H nameravanemu nastanku industrij-'Sa področja po načrtu ing. Caccese-ja, katerega je bilo potrebnih kakih 270 farjev zemlje. Na to področje naj bi i naselili kakih 14.000 oseb, delavcev fužinami. Načrt je bil očitno naperjen nam Slovencem!
Sledila e časopisna polemika. Naša vlo-. Pa je prišla pred občinski svet komaj 6se«! tistega leta, ko je šlo za zasego ,s,rnega zemljišča v Štandrežu po za-
11 161 za zgradbo ljudskih stanovanj. r&$nici bi ta ljudska stanovanja služila 1 navedenim 14.000 delavcem z družni.
vloga ni trenutno imela popolne a8e, ker so za zasego zemljišč glasovali 'lrtski svetovalci in misovci, t. j. novo-. ™fž. Vendar z zadovoljstvom lahko da-
Povem, da je tista zasega danes že f* vsake veljave, ker sklepa pristojno ^'strstvo ni potrdilo!
( *ko smo prišli do lanskih občinskih vo-za njimi pa do sestave nove občin-e llPrave, to je do občinske uprave leve ^'ne' kjer sodelujemo povsem lojalno 1 *ni Slovenci. Ta ncnra uprava je pr-^ zamisel velikopoteznega industrij-področja opustila in program skr-na stvarne potrebe naše občine. Hkra-ta nova uprava leve sredine izrecno
' estni regulacijski ali gradbeni načrt ** regolatore generale), o katerem bo
V
enkrat pozneje, začrtuje industrij-Področje na velikih Rojcah in pod ^drežem. Ne tudi onstran Soče, kakor slovenski svetovalci vztrajno predla-
i	’ ker so temu ovira v glavnem vojaške (servitu rmlitari). Gre, torej, za L*,etl obseg! Na to področje se bodo ial‘ preseliti vsi industrijski objekti, ki obratujejo v mestu.
^ fa namen se ustanavlja poseben kon-za industrijski razvoj Gorice, ka-sestavljajo goriška občina, goriška rctHnska uprava, mestna Hranilnica
steva prisotnost nas Slovencev na tem
fyim
Me-
in našo pravico do obstanka.
(Cassa di Risparmio) in Trgovska zbornica. Pričakuje pa se še pristanek sovodenj-ske občine. Goriški občinski svet je v petek 5. t. m., pravzaprav ob 1. uri zjutraj v soboto 6. t. m. odobril statut tega konzorcija. Seja je namreč trajala do ene ure popolnoči. V statutu je izrecno rečeno, da se zemljišča za industrijo ne bodo rekvirirala, ampak nakupovala po dogovorni ceni. Le za infrastrukturne potrebe (zgradba cest, napeljava vode, greznice, elektrike itd.) utegne priti do razlastitve, če b{ ne bilo moči doseči sporazuma glede odkupnine zemljišča. Zagotovljena je tudi udeležba sovodenjske občine v upravnem svetu. V ostalem pa je treba povedati tudi to, da seže industrijsko področje le v majhnem obsegu na ozemlje sovodenjske občine. Ta obseg je omejen in točno začrtan.
Konzorcij ima namen skrbeti za pospešitev industrijskega razvoja, za dosego finančnih sredstev, za nakup zemljišč, za izvedbo infrastrukturnih zgradb in sploh za vse, kar je v zvezi s tem potrebnega.
Zdaj je na upravi sovodenjske občine, ali hoče ali ne pristopiti h konzorciju in predlagati še kake druge pristavke v Statut.
Sovodenjci naj si seveda zarišejo in o-dobrijo svoj gradbeni načrt, da si z njim zajamčijo obstoj samostojne občine in obstanek njenega slovenskega značaja.
Vem, da je namen sovodenjske občinske uprave ravno tak!
Slovenska demokratska zveza pa je zaradi vsega gori navedenega in izpcn^da-nega pristala na udeležbo v’ odboru leve sredine in na tako omejen industrijski program uverjena, da je s tem izločena, upajmo za vedno, neposredna nevarnost za obstanek in razvoj naše slovenske skupnosti na tem področju.
Dr. Avgust Sfiligoj
Olimpija deželni odbojkarski prvak
Preteklo nedeljo se je vršilo v Vidmu deželno odbojkarsko prvenstvo »Campio-nato di Promozione«. Tekem so se udeležila tri moštva, k.; so zmagala v pokrajinskem območju: Olimpija za Gorico, CRDA za Trst ter C.S.I. Friluli za Videm. Naši fantje pod vodstvom prof. dr. Kramerja so gladko odpravili obe nasprotni moštvi in sicer C.S.I. Friuli z 2:1 (15 : 8, 5 : 15, 15 : 10), CRDA pa 2:0 (15 : 4, 15 : 7).
Prvo mesto je prineslo Olimpiji pravico, da bo naslednje leto nastopala v višji kategoriji, v »Serie C«. Olimpijci so lahko ponosni na svoj uspeh, ki jim je zaslužena nagrada za trud in za vaje, ki so jih imeli med letom pod vodstvom prof. dr. Krannerja.
Zmagali so, čeprav se niso vadili že več kot 'tri mesece in sta bila glavna »tolkača« (Prinčič, Valentinčič) v kleščah maturitetnega izpita; zmagali so, čeprav so nekateri faktorji hote ali nehote skušali otežkočiti zmago (tekme bi se morale vršiti v Gorici ne pa v Vidmu). Tehnično vzeta igra ni bila dovršena, ker je pač šlo za osvojitev prvenstva, vendar pa so se fantje zadovoljivo odrezali v napadu; šibka točka pa je bila obramba, ki jo bo treba izpopolniti. Igralci, ki so zadnjo nedeljo uspešno nastopili, so bili: Valentinčič Emil, Sussi, Legiša Marij, Legiša Zvonko, Prinčič, Čemic M., Rutar ter Brajnik M.
GORIŠKI SKAVTI SO TABORILI
S poletnim taborenjem smo slovenski goriška skavti dokazali, da smo že kar dovršena organizacija. Če se ozremo nazaj in pomislimo, da smo se komaj pred dvema letoma prvič zbrali, smo lahko ponosni na opravljeno delo. Najstarejši med nami so letos doživeli že svoje tretje ta-borenje in se že lahko pohvalijo s precejšnjo skavtsko izkušenostjo. To so pokazali zlasti letos, saj je bil tabor organiziran po vseh pravilih skavtizma.
Naše šotore — imamo jih že pet — smo postavili v vedno privlačni dolini Zajzeri ob vznožju višarske Matere božje ter gorskih velikanov kot so Montaž, Viš in Na-bojs. Poleg šotorov smo postavili še shrambo in kuhinjo. 'Dobro, da smo takoj spočetka oboje pokrili, kajti v desetih dneh, ki smo j.ih preživeli v Zajzeri, smo imeli le tri, štiri dni brez dežja. Narava se je postavila proti nam, a mi, v skladu z osmim skavtskim zakonom, ki pravi: »Skavt se smeje in žvižga, če so težkoče še tako velike«, se dežja nismo ustrašili, ampak se pokrili s plašči in živeli skavtsko življenje, kakor da b.; sijalo lepo sonce. Najbolje je dokazal vod Kraguljev.
V	noči med nedeljo in ponedeljkom je tako močno lilo, da je kljub vsej zaščiti prišla voda v šotor. Kragulji pa se niso ustrašili, temveč so vso svojo opremo ob enih zjutraj znosili v kuhinjo, jo tam razobesili, zakurili ogenj in se potem do jutra sušili. Pa se niso prav nič jokali ali se jezili, temveč so vriskali in peli, tako da so zbudili še skavte po drugih šotorih. Kljub dobri volji pa smo morali vendar večkrat ostati dalj časa v šotorih ob posebno hudih nalivih.
Napravili smo dva celodnevna 'izleta: enega k Materi božji na Sv. Višarje, kjer smo imeli mašo, pri kateri smo peli ter pristopili vsi tudi k zakramentom. Ves dan je deževalo in bilo je mrzlo, kar nam je pokvarilo romanje-izlet.
Drugi izlet pa je bil do zavetišča Pella-rini (1500 m) in od tam dalje na Nabojs (2313 m), kjer smo mnogi prvič nabirali planike poleg drugih gorskih cvetov.
Na programu so bili še drugi izleti, pa dež tega ni dopustil. Zato smo toliko bolj živeli skupno skavtsko življenje v taboru. Imeli smo dan športa, dan kuhanja, dan skavtskih izpitov ter dan Divjega zapada z raznimi zanimivimi igrami. Morali smo vstati sredi noči, da smo se zbrali pred napadom »razbojnikov«. Zanimivo je bilo tudi iskanje »zaklada«, ki nam ga je menda daroval neki profesor. Pa se je končalo z odkritjem raznih sladkarij, ki smo si jih nato bratsko razdelili.
Jasno tudi, da smo imeli vsak dan kaj novega, vedno kako igro, kako zanimivost, kako dogodivščino, ki nam je krajšala čas. Deset dni taborenja je poteklo v eni sapi. Komaj smo se dobro vživeli v skavtsko življenje, pa smo že morali domov.
Naša skavtska družina je letos štela 21 članov, k; so preživeli v taboru vseh deset dni od 26. ulij a do 6. avgusta. Med njimi je bilo pet Goričanov, 8 fantov iz Štandreža, dva iz Doberdoba, eden iz Devina, eden iz Jamelj, eden iz Gabrij in eden iz Sovodenj. Poleg teh je bil vedno z nami kot duhovni asistent dr. Humar, kateremu se tu javno zahvalimo za vso skrb, pomoč in potrpljenje, ki jih je imel z nami. Opravil je veliko dobro delo, bodisi kar se tiče nasvetov in opominov, bodisi tudi glede gmotnega prispevka, ki ga je znal oskrbeti. Zatem gre naša zahvala g. župniku Stan ti, ki nam je v mnogočem pomagal z nasveti in skrbel, da se je
med nami ohranila dobra volja. Pomemben prispevek k uspehu taborjenja je dal tudi prof. dr. Kranner, ki je s svojimi izkušnjami poskrbel, da je šlo vse v redu. Med nam-i sta bila tudi, vsak po en te-den, gg. akademika E. Sušič ter Mirko Šturm, ki sta skrbela za dobro voljo, pa tudi poprijela pri bolj zahtevnih delih.
Naša posebna zahvala tudi g. dekanu Žoržu iz Štandreža, ki je večkrat obiskal svoje fantiče in jih zalagal z dobrotami, tako da je v kuhinji skupna hrana osta^ jala, za njim pa še g. prof. Butkoviču, ki je priskočil na pomoč pri prevozu skavtov in prtljage.
Omeniti moramo še razne obiskovalce našega tabora: fante iz koče sv. Jožefa v Zabnicah z msgr. dr. Močnikom, msgr. dr. Beleja iz Rima, slovenske letoviščarje iz Ukev in starše skavtov, ki so prišli tako daleč na obisk.
Posebna zahvala končno vsem tistim, ki
so v denarju ali v hrani pomagali, da smo se na taborjenju lepo imeli.
Ob vrnitivi s taborjenja gledamo polni novih izkušenj na svoje prihodnje delovanje, pri katerem upamo doseči še višjo stopnjo izvežbanosti in skavtsko življenje še 'bolj zaživeti v skladu z navodili Ba-den-Paxela, ustanovitelja skavtizma.
Mogočni Kragulj
Bratstvo bolnikov
V	Strassburgu se je 28. julija zaključil prvi mednarodni kongres »Katoliškega bratstva bolnikov«. Udeležilo se ga je oko-
li	200 predstavnikov iz 12 evropskih in a-friških dežel. Osrednja tema kongresa je bila: Evangeljski razgovor v duhu koncila. Sveti oče je zborovalcem poslal posebno pismo, v katerem poudarja visoki krščanski pomen trpljenja.
RADIO
TRST A
Spored za teden od 14. do 20. avgusta
Nedelja: 8.30 Kmetijska oddaja. — 9.00 Prenos sv. .maše iz župne cerkve v Rojanu. — 10.15 Od nedelje do nedelje na našem valu. — 10.45 Karakteristični ansambli. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Pravljica o kači«. — 12.00 Nabožna glasba. —
12.15	Vera in naš čas. — 12.30 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasba po željah. —
15.00 Antologija popevk iz oddaje »Um di-sco per 1’estate«. — 15.30 Ivan Pregelj: »Tolminci«: (1) »Modrejčansko potrpljenje«, v priredbi Martina Jevnikarja. — 16.05 Ljudski plesi. — 17.00 Popoldanski ples. — 18.00 Jan Siibelius: Simfonija št. 4 v a molu, op. 63. — 19.15 Nedeljski vestnik. — 19.30 Italijanske počitnice. — 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico avgusta«. Ponovitev v torek ob 12.00. — 22.00 Nedelja v športu. — 22.10 Romano Pezzati: Klavirska sonata. — 22.25 Plešite z nami. — 22.45 Antologija jazza.
Ponedeljek: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu. — 9.50 Praznična matineja. — 10.40 Johan Sebastian Bach: Magnificat v d duru, BWM 243, za soliste, zbor in orkester. — 11.15 Oddaja za najmlajše: »Legenda o Rabeljskem jezeru«. — 12.15 Počitniška srečanja. — 13.30 Glasba po željah. — 14.45 Nabožne ljudske pesmi iz Nadiške doline. — 15.00 Dunajske melodije. — 16.00 »Vrnitev Simona Radiča«, radijska drama. — 16.40 George Gerswin: Koncert v f duru za klavir in orkester. — 18,00 Novo Marijino svetišče na Vejni. — 18.30 Baročne skladbe. — 18.55 Glasba za pihala. — 19.15 Iz ženskih tednikov' in revij. — 19.30 Parada orkestrov. —
21.00 Georg Philipp Telemann: »Pimpino-ne«, medigra v treh deliih.
Torek: 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Glasba za vaš transi s tor. — 18.30 Sergej Prokofjev: Romeo in Julija, odlomki iz suit št. 1 in 2. Orkester gledališča Verdi v Trstu. — 19.15 Spoznavajmo naravo. —
19.30	Morje v slovenski pesmi. — 21.00 Gore v slovenski literaturi: Fran Šaleški Finžgar: »Hudournik in Lisko gresta v planine«. — 21.25 Iz niza javnih koncertov Radia Trst v sezoni 1965-66: Žensk; poli-fonski komorni zbor pod vodstvom Ce-cilie Seghizzi. — 22.45 Črni cvet, jazzovska revija.
Sreda: 12.15 Turistični razgledi. — 12.30
Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasba iz filmov in revij. — 17.20 Glasbeni kalejdoskop. — 18.00 Ne vse, toda o vsem. —
18.30 Komorna dela Fe!ixa Mendalssohna-Barfiholdvja. — 19.15 Sodobne bolezni: Gianfranco Garavaglia: »Psihosomatična medicina«. — 19.30 Motivi, ki so mladim všeč. — 20.30 Glasbene razglednice. —
21.00 Simfonični koncert, ki smo ga registrirali v občinskem gledališču »Giuseppe Verdi« v Trstu dne 14. maja 1964. V odmoru (približno ob 21.40) Knjižne novosti: Josip Tavčar: »Mario Tobino in njegova knjiga ”Al di la del molo«.
Četrtek: 12.00 1866-1966: Furlanija in Italija: Giovanmi Camelli: »Kulturne ustanove« - Prvi del. — 12.15 Za vsakogar nekaj.
— 13.30 Glasba po željah. — 17.20 Glasba za vaš transistor. — 18.30 Slavni solisti: violončelist Andre Navarra. — 19.00 Zlata skrinjica. Otroške pesmi in skladbe. — 19.40 Zbor »Giuseppe Tartini« iz Trsta. —
21.00 »Gospod Januš«, radijska drama. —
22.00 Glasbena paleta. — 23.00 Vokalna polifonija: Madrigali Luca Marenzia.
Petek: 12.15 Zena in dom. — 12.30 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Glasbeno [»tavanje po svetu; — 18.00 Ne vse, toda o vsem. — 18.30 Aleksander Lajovic: Tri skladbe za klavir. — 18.55 Peter Iljič Čajkovski: Uvertura 1812, op. 49. — 19.15 U-metnostne galerije v Italiji: Milko Bambič: (8) «Galerije moderne umetnosti v Rimu«. — 19.30 Sodobni motivi. — 20.00 Gospodarstvo in delo. — 21.00 Koncert operne glasbe orkestra Italijanske Radiotelevizije iz Turina. — 22.00 Sindikati v moderni državi:	Pietro	Rescigno:	(7)
»Sindikalno gibanje v Angliji in Združenih državah. — 22.15 Harmonija zvokov in glasov.
Sobota: 12.15 Živalstvo Jadranskega morja: Tone Penko: »O gobah in plaščarjih«.
— 12.30 Za vsakogar nekaj. — 13.30 Pesmi za poletje. — 14.45 Parada orkestrov.
— 15.30 Zbor »Lojze Bratuž« iz Gorice, ki ga vodi Zdravko Klanjšček. — 16.00 Volan, oddaja Piera Ascoltija za avtomobiliste. — 16.20 Franc Jeza: »Zlomljena os«, delo nagrajeno na natečaju RAI Italijanske Radiotelevizije 1965 za izvirne slovenske novele. — 16.55 Bedrioh Smetana: Vyšehrad, simfonična pesnitev. — 17.20 Razkuštrane pesmi. — 18.30 Panorama a-meriške folklore: »Cowboyske pesmi«. —
19.15	Počitniška srečanja. — 19.30 Nastopi zabavnih ansamblov na Radiu Trst. —
20.30 Teden v Italiji. — 21.00 »Sončni dan«, radijska drama. — 21.35 Operetne melodije. — 22.15 Pesem in ples.
i    im mi milili     m mm          ..................................................................................................      im
VAN DE VELDE	bom	zanjo.«	Župnik	stopi	dva	koraka	in	»Ali	bi	me	mogel	dobiti	tukaj	kaj	Dre-	Na	sten,;	visi	n*kai	slikic.	F.nn	ijmnH	7	n™*™,;	c™«	™	_
rce zmaguje
S
: 35
Magičen polom, nasledstvo
DEBELE NETE.
^,eti post. Niti najmanjšega razpolo-
|^Ja ni v zraku, zakaj ves dan je lilo
L. ** vedra. Ceste so blato in voda; de-
1^ rskj okras za toliko revščine po mest-
L dvoriščih. Jon čofota po VVaaigaitu.
> švigne neki klobuk predenj in trešči
atlo kakor diskova plošča. Duhovski
,'Uk je. le
hvala, prijatelj!« si no — župnik iz Jonove župnije. .r1’ vi ste, mislim, gospod naključje!
Gorrits? sem bil na - pri Nandu pri
Pravkar
c« — kako se že pišeta ■
^,'iensu, ali bolje pri ubogi revi,
^ njega namreč ni bi'o doma.«
'* Pravi Jon, »pr!i Marija, no, in?«
^ '^Ostno, dči, ljubi moj, žalostno. Tu r‘e bo dalo kaj prida opraviti. Molil
zanjo.« Župnik stopi se spet obme: »Pridete kdaj kaj mimo? Morebiti po božiču? Najbolje takole po osmi uri...«
Jon samo pokima. Waaigat nii mesto za dolgo pogovarjanje, najmanj kak decembrski večer. Teče dalje, do Robbenganga, k Mariji.
»No, otrok, je bil župnik tukaj?« Nič odgovora. V sobi je ledeno mraz. V ga-šperčku tli komaj opazno košček oglja. Jon si ogleda molčečo ženo na stolu. Za-homotana je v odeje; samo rumenkasto-beli obraz se sveti iz sivega katuna. Plinska pipa neprenehoma sika; plamen plapola, raste in pojema. Jon ne ve, kaj in kako naj govori. Najprej hoče poskrbeti za ogenj. V zaboju leži še nekaj trsk; stlači jih v peč. Premog?
»Ati je še kaj premoga pri hiši, Marija?«
Nič odgovora. Steče dol, išče po temnem hodniku kakšna vrata, da bi našel ljudi, ki stanujejo v isti veži. Nak, to je stranišče ... Tukaj je klet. Morda tukaj? Nenadoma šine svetloba od nekod. Kuhinja in star dedec, nekakšen doslužen čolnar. Zagodrnja: »Kaj hi radi?«
»Ali bi ne mogel dobiti tukaj kaj premoga?« vpraša Jon.
»Premoga? Sam ga nimam nobene vreče več. Zapiraj vrata, preteto nazaj!-« Hrupno vstane in se prestopi. »Vsa toplota mi bo ušla!«
»Dobro ti jo bom plačal,« si drzne Jon, vstopi in se s hrbtom tišči vrat.
Stari robavs se potolaži. »Koliko daš za vedro?«
»Koliko bi rad?«
»Štuni franke,« ravska čolnar.
Sramota je, toda sila kola lomi. Jon gre lahko nazaj gor z vedrom svetlega premoga v roki.
Peč krepko žari. Zena sedi še vedno na stolu in strmi brez zanimanja predse. Zdaj je nagnila glavo nekoliko v stran, proti toploti, kot prezebla stvar, ki se taija in pri tem spreminja obliko.
»Marija,« pravii Jon tiho, »ali ti ni ničesar treba?« Ne pogleda ga in globoko zavzdihne. »Ti ni, da bi kaj jedla?« Nič odgovora. »Kje je...?« Preneha; bolje je, da ne vprašuje za Nandom. Jon gleda oklevaje nanjo. Ne ve, kaj bi. Kaj naj tukaj počne?
Na steni visi nekaj slikic. Eno izmed njih sname s kavlja. Slika kaže prvoob-hajančka. Morda je kakšen otrok iz soseščine? Kodrčke ima, svetle 'in polne, običajno je načičkan in smeje se po naročilu — Bog pomagaj, toda čeden otrok je, fantiček iz ljudstva, pravega starega ant-werpenskega rodu. Jon se mora otroku nasmehniti.
Na mah stol zaškriplje in Jon začuti isto sekundo, da ga je nekdo trdo zagrabil za obe roki; Jon se iztrga in se umakne nazaj, toda kot bi trenil, mu tiče roke spet v železnem objemu. Otrpel zre v dvoje predirnih, ostrih, s krvavimi žilicami pre-preženih oči: »Marija! Marija! Kaj je, kaj ti je?« Bori se, da bi rešil roke iz oklepa, toda ženski prsti so se mu zagrebli krčevito v meso. »Marija!« Dve, pet, deset sekund nobene besede. Le tik pred njegovim obrazom divjli dih, vrtajoče, srepe oči. Iz ženskega grla — usta se vedno bolj bližajo — prihaja nenadoma silno, togotno in hripavo zavijanje: »Jaz moram . ..« Jon se spet zaman bori. Usta in oči pridejo še bliže: »Jaz moram imeti otroka!«
»Marija!« Jon se 'tišči s hrbtom stene.
Z nogami stopa po steklenih črepinjah prvoobhajančkova podoba — lin zbere vso silo svojega telesa v obupen obrambni boj. Zena je izpustila roke, toda njene roke se mu kakor blisk oklenejo vratu. Tedaj se hrupno odpro vrata in — »Peklenska coprnica!« — čolnar zagrabi žensko za ramena pa s kletvijo zažene nazaj na stol, kjer se ječaje in s penami na ustih sesede.
»Na,« pljuje možak, »to je bil hopla-fokstrot, kaj? Še dobro, da imaš vse kosti cele. Zensko spravi v norišnico, sicer bo narobe- Sleherni dan ti razsaja kakor vra-gulja!« Možak odšanta k vratom. Jon je prišel medtem nekoliko k sapi. Kdo naj zdaj obvesti bolnišnico? Kdo? Policija! Ne, Jon, to ne pojde. »Nekdo mora teči v bolnišnico, nekdo iz soseščine.«
»Nemogoče,« godrnja stari, »mene drži protin v kleščah.«
»Potem pa vsaj tukaj ostanite« (napitnina naj bo v pogladilo) »in bom sam od nekod telefoniral.«
Bolnišnica odgovori: »Ne gre, gospod. Semkaj je ne morete spraviti brez zdravniškega potrdila.«
(se nadaljuje)
Kolonija SLOKADA v Dragi
Že drugo leto je mala vasica Draga nad Glinščico vsa živahna v poletnih mesecih. Nad vasjo je nastavljena počitniška 'kolonija, ki jo vodi slovensko karitativno društvo SLOKAD. V juliju je bilo v tej koloniji 88 deklic iz skoraj vseh vasi našega ozemlja, male iz otroških vrtcev kakor že večje 14 leme, ki so znale zabavati vso kolonijo s svojo razigranostjo. Vodstvo kolonije je imela učiteljica gdč. Vera Žerjul, nadzorovale pa so deklice gdč. u-čiteljiee Ana Grgič, Savica Pečar, Meri Brce ter dijakinje Novela Benedetti in Bcža Žagar. Odlično delovno osebje je skrbelo za dobro, okusno in zdravo hrano, ki je predpogoj dobrega uspeha počitniške kolonije.
Letos imajo otroci na razpolago več natni^nih iger: nogomet na roke, ping-pong, tpnis. in na dvorišču dve gugalnici. Skoraj vsak drugi dan — če je le • dopuščalo vreme —1 so se deklice vozile na kopanje v Sesljan. Priredile so predzadnjo nedeljo v juliju veselo prireditev pred, gozdičem, kamor je prihitelo nad 300 staršev in prijateljev naše mladine. 28. julija pa. je vsa kolonija zapustila Drago in odšla, na izlet- v Spillimberg na ogled šole za mozaik in v Tramontinsko dolino. Čeprav jim je vreme večkrat med potjo ponagajalo, so znale deklice preživeta dan v najlepšem razpoloženju. Zdravo podnebje, zdrava hrana in skrb vodstva so preprečili zdravniku prihod v kolonijo.
27. julija zvečer je vso kolonijo izne-nadil visok obisk predsednika deželnega, sveta dr. De Rinaldini. Naše deklice so bile zelo ponosne, da so smele podati r» ko odličnemu gostu, ki zna biti z vsemi tako preprost.
Vodstvo kolonije mu je iz srca hvaležno za obisk.
Prva Ažmana je zaključila svoje mesečno letovanje s sveto mašo v Bazovici 31. julija. Tu so jih čakali starši in jih odpeljali na domove.
Drugi dan je pa prispela v Drago moška izmena: 71 dečkov. Vodstvo je prevzela gdč. Nadja Slokar, pomočnice pa so ji gdč. Raži Vatta, Nada 2erjal in Boža Žagar. Nestrpno pričakujejo sončnih dni, da bodo šli na kopanje k Suhemu rtiču pri Lazaretu in pa na izlet k Materi božji na Višarje! V bolj hladnih dneh pa jih miče športno igrišče v Bazovici, kjer so se z velikim veseljem zabavali že drugi dan po prihodu v kolonijo!
Starši smejo na obisk sii-mo ob nedeljah popoldne od 16. do 18-30. Vodstvo kolonije lepo naproša starše, naj bi ne nosili nobene hrane, slaščic in sladkorčkov svojim malčkom, ker jim to samo škoduje! Dru-®a zamena se bo zaključila 30. avgusta. V drugi polovici avgusta bodo tudi dečki povabili starše in prijatelje v Drago na veselo počitniško prireditev pred gozdičem.
Smrt vzorne matere
V bolnici pri Sv. Ivanu, kjer je preživela zadnjih 7 let, je 4. julija umrla ga. Ana Miklavčič. Dosegla je starost 87 let in bila dolgoletna članica Marijine družbe v ulici Risorta.
Bog je bil sprejel v svojo službo vse
tri njene otroke. Sin Leopold je bil duhovnik v Istri in je še mlad umrl. Misijonar č. g. Albin, obložen z misijonskim križem dela in trpljenja, prispeva svoj bogati delež Kristusovi Cerkvi. In končno misijonarka Anica, sedaj prednica kano-sijanskega samostana na Japonskem.
Dasi pokojnica ni imela nikogar svojih ljudi, je bila ves čas svojega, bivanja pri Sv. Ivanu dobro oskrbovana. Zato gre posebna hvala gdč. Lojzki Hostncr: ta je skupno z gdč. Ratej res nesebično in požrtvovalno skrbela za pokojno. Gdč. Host-ner je oskrbela tudi vse potrebno za lep in dostojen pogreb. Retribuere digna-re, Domine!
Iskrena hvala g. voditelju Omerzi, da je opravil pogrebne molitve in spremil pokojno v družbi številnih članic Marijine družbe k zadnjemu počitku!
Trst bo dobil športno palačo
Ing. Ulessi je po naročilu Narodnega italijanskega olimpijskega odbora naredil načrt za športno palačo v Trstu, ki naj bi sprejela do 3600 gledalcev (ljubljanska športna dvorana v Tivoliju, kjer je bilo letos svetovno prvenstvo v hokeju, jih sprejme lahko do 12.000!). Stroški bi po sedanjih računih znašali pol milijarde lir, zidanje pa bi trajalo približno leto- dni.
Prostor za palačo je že zagotovljen. Stavba bo stala v predelu mesta, ki nosi ime Čarbola in sicer na ovinku, ki ga dela trbiška cesta (Tarvisiana) takoj po začetku in za občinskim avtoparkom, preden zavije navzgor proti predoru.
Osrednji prostor za igrišče bo meril 40x40 m. To igrišče bo razdeljeno v dva dela: za košarko in za kotalkanje. Košarko bo lahko gledalo 1500 oseb, ki bodo imeli sedeže, hokej pa 1900. Za večino športnih prireditev bo palača torej dovolj velika.
RIŠKE
NOVICE
Praznovanje Marije Snežne v Doberdobu
Lahko rečemo, da je praznovanje Marije Snežne vsako leto lepše. Za duhovno pripravo je bilo poskrbljeno s tridnevnico, spovedovanjem in z lepim številom sv. obhajil, kar je poglavitno. Okrašena cerkev, ulice (z lučmi, napisi in zastavicami) ter ubrano pritrkovanje je dodalo prazniku še lepo odliko sodelovanja!
Ob 10. uri je prispel novomašnik iz Mirna g. Jurij Devetak v spremstvu naših mož in svoje mame. Pevci so mu lepo zapeli »Novomašnik bod' pozdravljen !«, mladina pa ga je pozdravila z zborno deklamacijo in mu podarila cvetje. Nato je maševal in tudi spregovoril lepe besede o koristi Marijinega češčenja. Na koncu je podelil novomašniški blagoslov, nakar so verniki pristopili k of.ru in po-ljubili križ. Z zadovoljstvom vseh je ostal še ves dan med nami, zlasti' še, ker ima tud-i pri nas sorodnike in znance.
Kakor je Marija Snežna kot lilija brezmadežna -klic vsem, zlasti v teh poletnih mesecih, naj dvignejo svoje misli in želje k višjim idealom, — tako je tudi vsak novomašnik živ opomin vsem ljudem, da smo ustvarjeni za Boga. To -naj bi tudi izrazila velika lilija, postavljena nad venec pred cerkvijo.
Zvečer ob 9. uri se je pa ob spremstvu g. dekana Žorža, duhovščine in vernega ljudstva razvila Marijina procesija po o-krašenih in razsvetljenih cestah. Marija je bila prva nositeljica »Luči« — Kristusa, zato je kar primerno in ne samo izraz čustev, da spremljamo Bogorodico s svečami in petjem ter pritrkavanjem. »Odslej me bodo blagrovali vsi rodovi,« — tudi kraškj sinovi!
Pred razsvetljeno cerkvijo je bil zaključek z lepim petjem našega zbora in z govorom g. Dobrška, salezijanca, ki je pou-
V Dragi je preživela v počitniški koloniji, ki jo je organiziral Slokad, lepe pole*11 dneve skupina deklic. Ko so jih obiskali starši, so jim hčerkice pripravile p' spored in jih pozdravilo 3 pesmijo
daril težave, zmote in zlasti lepoto ter srečo pravega krščanskega življenja v zakonu, najprej po slovensko in potem še po italijansko. Mislimo, da zvočnik ob teh prilikah res morda kakšnega moti, a še bolj je gotovo, da prinese raznim Niko-demom, ki imajo vemo in dobro srce, božjo besedo domov, na vrt in cesto. Saj je tudi Kristus govoril na najvidnejših mestih, da so ga slišali vsi, dobre in slabe volje: prišel je, da prinese luč; a luč sveti v temi in ne v svetlobi!
Na dvorišču za cerkvijo smo potem 35 minut prisostvovali barvanim slikam z zvočno reportažo »Doberdob v sliki 1965-66«. Dogodki, navade, prireditve, osebnosti in naši obrazi ter kraji, vse je kot dokumentaren film razgibalo naše spomine in občutke, da nam je bilo skoraj žal, ko je končalo, čeprav je bila ura že enajst. Sicer pa, če so se važni verski dogodki odigravali ponoči, — in če se dandanes toliko posvetnih in pohujšljivih reči dogaja tudi ponoči., — zakaj ne bi tudi mi počastili Marijo ponoči in se še poučili ter razvedrili, vsaj malo, tudi ponočj?!
Vsem, ki so se trudili za Marijino slavnost in vsem častilcem želimo, naj jim Marija izprosi potrebnih milosti za dušo in telo.
Nasvidenje drugo leto!
Petdesetletnica zavzetja Gorice
Dne 8. avgusta leta 1916 so italijanske čete prvikrat vkorakale v naše mesto in tako zaključile bitko petnajstih mesecev za posest Gorice, ki je vso našo deželo spremenila v bojno polje in v kup razvalin. Starejši ljudje še pomnijo, kako so zgled Mi naši kraji po končani vojni. Skoro bi rekli, da ni ostal kamen na kamnu. V te ruševine se je polagoma vračalo
Novo športno igrišče
Slomškovega doma v Bazovici,
ki je bilo
otvorjeno
27. julija letos
in kjer bo
16. avgusta
ob 20.30
poljska
košarska
reprezentanca
igrala proti
združenima
ekipama
Nlvar-Bor
iz Trsta
življenje, vračali so se begunci s sledovi trpljenja na obrazih, vračali možje in fantje iz vojne. A ne vsi. Mnogi, premnogi so padli na bojnih poljanah.
Italijanska vlada je hotela še posebno počastiti spomin teh padlih in prvo petdesetletnico zavzetja Gorice. Mesto so preplavili bojevniki iz prve vojne. Že v prvih jutranjih urah je občinska delegacija z županom Martinom na čelu obšla vse glavne točke našega mesta, ki spominjajo na dogodke prve svetovne vojne: na mestno pokopališče, na kostnico na Oslav-ju, k spomenikom padlih na Kalvariji in po mestu ter v valove Soče pa-so položili vence v počastitev spomina padlih.
Popoldne je sledila uradna slovesnost v parku Rimembranza. Zastopniki vseh goriškiih občin s prapori, bivši bojevniki in odlikovanci z zlato kolajno so v sprevodu vkorakali v park, kjer je najprej go-riški nadškof Pangrazio opravil sveto mašo za padle v vojni. Sledili so govori predstavnika vlade Guadailupija, goriškega župana in drugih osebnosti, ki so -vsi poudarili velike žrtve in domovinsko ljubezen mož in fantov, ki so se borili za te kraje.
V parku občinske palače je bil nato sprejem vseh vojaških, civilnih in verskih oblasti. Pod noč je na goriškem Travniku godba »G. Verdi« iz Colugna pri Vidmu zaigrala vrsto narodnih in državnih himen, nakar so vso nebo nad Gorico razsvetlili umetni ognji, ki so v tisočerih zvezdicah padali na mesto in bili vidni daleč naokoli.
Iz Beneške Slovenije
Pred sto leti so se beneški
Slovenci vključili v Italijo
Pred sto leti, 26. julija 1866. je vojska savojskega kralja vkorakala v mesto Videm. Tisti dan je bila Furlanija — vštevši Beneško Slovenijo in Rezijo — vključena v novo porajajočo se Združeno Italijo.
Odcepitev Beneško Slovenije od habsburškega cesarstva ter sledeča politična in upravna priključitev' k savojski kraljevini pa tamošnjim Slovencem n.j prinesla ni-kakega zboljšanja. Italija ni držala obljub, ki so jih dajali leta 1866. italijanski propagandisti v akciji za plebiscit beneškim Slovencem. Obljubljali so jim, da jim bo vrnjena vsa tista avtonomija, ki so jo užival? pod beneškim; doži in jim jo je bila Avstrija odvzela. Bil je to sistem ljudskega samoupravljanja, ko so naši ljudje v Landarju in Mjersi zasedali okoli »laštre« in tam razpravljali in odločali o svojih zadevah.
Po prihodu Italije v kraje Slovenske Benečije so bile vse obljube takoj pozab-' ljene. Državne, katerim so se pozneje pridružile še cerkvene Oblasti iz Vidma, so imele ves čas le eno skrb: Slovence čim prej raznaroditi. In tako je ostalo d6 danes. Nikoli se ni hotelo poskrbeti za šolski pouk v materinem jeziku in ni se jim nudila nikdar potrebna pomoč, da bi se Slovencem zagotovil njih kulturni in socialni razvoj.
Zato tudi letos Beneška Slovenija brezbrižno prisostvuje stoletnici zedinjenja s kraljevino Italijo. Spomini so trpki, sedanjost mračna, bodočnost meglena. O-staja samo upanje, da bo sčasoma tudi ob mejah Italije zrastel nov rod, ki mu
besede papeža Janeza XXIII. v encilf^ »Mir na zemlji« o narodnih manji ne bodo samo zveneče krilatice, anJp^ napotek za konstruktivno delo v vsega prebivalstva novo ustanovljene * žele.
Slovesnost v Spodnjem Brnasu'
V Spodnjem Brnasu, kjer župni kuje stitljivi zlatomašnik g. Peter Hvalica je znan tudi goriškim Slovencem, večkrat obiščejo, ,bodo imeli v 14. avgusta in v ponedeljek na Šmaren lepo cerkveno svečanost, vili bodo petdesetletnico ustoličenja Marije Vndbovzete, ki je eden v-ršenih te vrste v videmski ter ga je po navodilih pok. msgr. izdelal umetnik Giovanni Rampogna je blagoslovil takratni videmski msgr. Anastasio Rossi.
Ob priliki tega zlatega jubileja bo ja Spodnji Bmas poklonila Mariji bovzeti tudi dva nova bela prapora nadomestek za tista, ki sta že odsMJ^ svojemu namenit ter sta ju na dan roke leta 1859. poklonila cerkvi Dominik Pelizzo in Roza Costaperaria-te zakonske zveze je kasneje izšel škof Luigi Pelizzo.
V nedeljo 14. avgusta bodo v cerkvi sv. maši: ob 8. zjutraj ter ob 17.
Zadnjo bo imel sam videmski msgr. Zaffonato. Na Marijin praznil1 bo zjutraj več tihih maš, slovesna 10,30, med katero bo prepeval lepo pevski zbor štiriglasno. Popoldne 17. večernice, nakar bo sledila
G. župnik Hvalica bo zelo vesel, če v omenjenih dveh dneh prišli na no slovesnost tudi slovenski rojaki s žaškega in Goriškega. Priporoča se za ‘kak prispevek ob priliki obiska, do na ta način čim prej kliti st rož k"--so nastali v zvezi z nakupom novih porov.
OBVE
Duhovne vaje v Gorici bodo v
skem samostanu. Začetek v četrtek
avgusta ob 8,30 zvečer z uvodnim Vodil jih bo g. Kavalar, izseljenski
hovnik iz Francije. Vpisovanje dr. Kazimir Humar, Gorica, Corte S rio 7 (pred stolnico).
★
Dušnopastirski tečaj slovenskih skih duhovnikov se bo pričel v ljek 22. avgusta na večer in končal v 24. avgusta opoldne. Prijave sprejem3 nedelje 21. avgusta župni urad (g-Cernet) v Žabnicah, Camporosso in canale, prov. Udine, Italia.
DAROVI Za Katoliški dom: C.F.M.T. da^ 5.000 lir ob poroki Devetak-Kristan*^ iskrenimi čestitkami.
★ . ( Za Katoliški glas: L. H. v spomin kojne Ane Miklavčič 5.000 lir.
OGLASI
Za vsak mm viiine v širini enega sto1^ trgovski L 30, osmrtnice L. 50, ve^ davek ma registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. Ar. Fr.
Tiska tiskarna Budin v Goric'
Kmečka 1»
GORICA - ul. Morelli 14 - tel. 2206
vam nudi ugodne pogoje za trgovske posle in bančne usluge (tekoči računi, vezane in proste hranilne vloge, posojil3-vnovčenje in diskontiranje trgovskih menic, posli z inozefl1' stvom, nakup' tuje valute, plačevanje davkov in tako dali^/
RŽAŠKE
NOVICE
Razstava cerkvene umetnosti v Trstu
V našem -mestu so v polnem teku priprave za mednarodno razstavo cerkvene umetnosti. Razstava bo v prostorih pomorske postaje in se bo začela 3. septembra. Na razstavi bo sodelovalo nad sto umetnikov s tri sto deli iz 16 različnih dežel. Italijanskih umetnikov sodeluje 58.