Sommelier Metz: Kraška vina imajo prihodnost Trst: kako naprej v jaslih in vrtcih? Kdo bo odkupil tovarno Sweet? Primorski dnevnik št. 128 (21.061) leto LXX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 24. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 7786339 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 356320, fax 0481 356329 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@pnmorski.eu ČETRTEK, 5. JUNIJA 2014 Primorski mobile Spletne novice Primorskega dnevnika vedno s seboj Snemi aplikacijo s spletne trgovine □ Available on the App Store POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Poste Italiane s.p.a. - Spedizione in Abbonamento Postale - D.L. 353/2003 (convertito in Legge 27/02/2004 n° 46) art. 1, comma 1, NE/TS 1,20 € Kdaj bo tega sploh konec? SandorTence Bivšemu predsedniku Veneta in kulturnemu ministru Galanu so, poleg letne »rente«, plačali obnovo vile v vrednosti milijon evrov, županu Benetk Orsoniju so financirali »le« volilno kampanjo v višini okoli pol milijona evrov. Če bo sodišče potrdilo te obtožbe, bomo spet priča velikemu korupcijskemu škandalu, v katerega so vpleteni politiki desne in leve sredine. Tako Galan kot Orsoni sta bila bogata še pred vstopom v politiko, v teh nečednih poslih ju je zato vodil le pohlep. Pred nekaj tedni smo z osuplostjo brali o podkupninah za svetovni milanski Expo 2015, sedaj se podobna klavrna zgodba ponavlja v osrčju gospodarsko razvitega italijanskega severovzhoda. Tudi tukaj, podobno kot v Milanu, gre za sistemske in nikakor ne osamljene pojave korupcije. Več kot dvajset let od t.i. preiskave čistih rok, ki je razkrila koruptivne vezi med politiko in gospodarstvom, je očitno minilo zaman. Korupcija ni doma le v tej ali drugi politični opciji, temveč je očitno del političnega in gospodarskega sistema, ki se ne zna ali noče sam nadzirati. Na srečo, da imamo takšno sodstvo in takšne organe pregona. Demokratična država pa se ne more v nedogled naslanjati le na tožilce in policiste. Italijanska politika se je v zadnjem času res precej prenovila in prečistila, a očitno še ne dovolj. Vprašanje, kdaj bo tega sploh konec ostaja brez odgovora, žal. BENETKE - 35 politikov in poslovnežev vpletenih v podkupnine pri realizaciji projekta Mose Beneški župan Orsoni aretiran zaradi korupcije Zahtevajo tudi aretacijo bivšega guvernerja Veneta Giancarla Galana BRUSELJ Ukrajina v ospredju Vrha G7 BRUSELJ - Voditelji sedmih največjih industrijsko razvitih držav na svetu so v Bruslju sinoči začeli dvodnevno srečanje, posvečeno ukrajinski krizi in odnosom z Rusijo. To je prvič po petnajstih letih, da se sestajajo brez Rusije, in njihov prvi vrh v Bruslju. Voditelji ob prihodu niso dajali izjav, razen nemške kanc-lerke Angele Merkel, ki je izpostavila enotnost G7 glede Ukrajine. Na 18. strani TRST - Kriza poglablja socialno stisko Vse več brezdomcev in prosilcev za pomoč PROSEK Predstavljen prostorski načrt PROSEK - Tržaška občinska odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani je na Proseku predstavila vsebino novega občinskega prostorskega načrta, predvsem kar zadeva kraško območje. Načrt bo 11. junija objavljen v deželnem uradnem vest-niku, odtlej bodo imeli občani (in društva) 30 delovnih dni časa za predložitev ugovorov in pripomb. Na 4. strani BENETKE - Beneško tožilstvo je včeraj za beneškega župana Giorgia Or-sonija odredilo hišni pripor, in sicer zaradi podkupnin pri gradnji protipopla-vne pregrade za ohranitev otoškega mesta. Gre za razvpiti projekt Mose, ki naj bi po načrtih graditeljev zavaroval mesto pred visokim plimovanjem. V preiskavo korupcije je vključenih še 34 drugih politikov in poslovnežev ter upokojen policijski general. Obtoženi so utaje 20 milijonov evrov iz javnih financ. Denar so domnevno poslali na tuje bančne račune in uporabili za financiranje političnih strank. Odvetniki Orsonija so v izjavi povedali, da so obtožbe »le stežka kredi-bilne« in dodali, da so le-te prišle od ljudi, ki so že vpleteni v preiskavo. Projekt Mose se je začel leta 2003 in je stal 5,4 milijarde evrov. Na 11. strani Umor Sacher: dekleti nista bili prištevni Na 2. strani FJK ohranja deželni sedež ustanove RAI Na 3. strani Težji prometni nesreči v Barkovljah in odcepu pri Sesljanu Na 4. strani Ljubljana: koncert za pomoč poplavljencem Na 9. strani TRST - Zaščitni zakon Dežela imenovala šest članov paritetnega odbora TRST - Deželna vlada je imenovala šest članov paritetnega odbora za slovensko manjšino. Na predlog Sveta slovenskih organizacij sta bila imenovana Peter Močnik in Damijan Terpin, Slovenska kulturno-gospodarska zveza je predlagala Jole Namor in Livia Se-moliča, Dežela pa je s svoje strani izbrala Patrizio Vascotto in Franca Miccolija. Zaščitni zakon določa, da po dva člana deželnemu odboru predlagata manjšinski krovni organizaciji, dva pa samostojno izbere Dežela. SKGZ je potrdila dosedanja člana Semoliča in Namorjevo, ki je po odstopu Bojana Brezigarja postala predsednica paritetnega odbora, SSO pa se je odločil za spremembo, tako da sta Terpin in Močnik prevzela mesto Iva Jevnikarja in Damjana Paulina. Patrizia Vascot-to je znana tržaška kulturna delavka (dolgo časa je bila predsednica Skupine 85), Goričan Miccoli je družbeni delavec, svoj čas je bil tudi goriški občinski svetnik leve sredine. Doslej je znanih 16 imen odbora, manjkajo še štirje člani, ki ji mora imenovati Renzijeva vlada. Na 2. strani DOBERDOB Vizintin imenoval odbornike DOBERDOB - Novoizvoljeni doberdobski župan Fabio Vi-zintin je včeraj imenoval svoje odbornike. Podžupan bo 53-letni Daniel Jarc, ki bo odgovoren za prostorsko načrtovanje, cestno omrežje, energijo in okolje, medtem ko bo za proračun, davke, socialne in zdravstvene storitve ter hčerinske družbe skrbela 47-let-na Vlasta Jarc. Tretji odbornik bo 39-letni Andrej Ferfolja, ki mu je župan zaupal resor za kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, civilno zaščito in razvoj teritorija. Na 12. strani TRŽIČ - Napovedujejo demonstracije Muslimanska skupnost zahteva prostor za molitev 9771124666007 2 Četrtek, 5. junija 2014 ALPE-JADRAN / ZAŠČITNI ZAKON - Sklep odbora predsednice Debore Serracchiani Deželna vlada imenovala šest članov paritetnega odbora za slovensko manjšino Imenovani Jole Namor in Livio Semolič (SKGZ), Damijan Terpin in Peter Močnik (SSO) ter Patrizia Vascotto in Franco Miccoli Franco Miccoli Patrizia Vascotto TRST - Deželna vlada je imenovala šest članov paritetnega odbora za slovensko manjšino. Na predlog Sveta slovenskih organizacij sta bila imenovana Peter Močnik in Damijan Terpin, Slovenska kulturno-gospodarska zveza je predlagala Jole Namor in Livia Se-moliča, Dežela pa je s svoje strani izbrala Patrizio Vascotto in Franca Mic-colija. Zaščitni zakon določa, da po dva člana deželnemu odboru predlagata manjšinski krovni organizaciji, dva pa samostojno izbere Dežela. SKGZ je potrdila dosedanja člana Semoliča in Na-morjevo, ki je po odstopu Bojana Bre-zigarja postala predsednica paritetnega odbora, SSO pa se je odločil za novi imeni, tako da sta Terpin in Močnik prevzela mesto Iva Jevnikarja in Damjana Paulina. Patrizia Vascotto je zna- Peter Močnik na tržaška kulturna delavka (dolgo časa je bila predsednica Skupine 85), Go-ričan Miccoli je družbeni delavec, svoj čas je bil tudi goriški občinski svetnik leve sredine. Doslej znanih že 16 članov odbora Člane paritetnega odbora sta doslej imenovali oziroma izvolili deželni svet ter zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov iz območja, kjer velja zaščitni zakon. Javni upravitelji so se odločili za Fabrizia Dorboloja (Videm), Marca Jar-ca (Gorica) in Stefana Ukmarja (Trst), ki so prevzeli mesto Davida Clodiga, Maria Lavrenčiča in Andreja Berdona. Deželni svet je imenoval sedem članov, ki so Nives Cossutta, Julijan Čavdek, Aron Coceancig, Giuseppe Marinig, Sabrina Morena, Mario Mi-netto in Fulvio Tamaro. Od prejšnjih članov je bila v odbor potrjena le Nives Cossutta, medtem ko v paritetnem odboru ne bodo več sedeli Stojan Spe-tič, Marino Vocci, Livio Furlan, Stefano Rigotti, Stefano Pizzin in Adriano Ritossa. Koga bo imenovala Renzijeva vlada? Za celovito sestavo 20-članskega odbora manjkajo še štiri imena, ki jih mora določiti italijanska vlada pred- Jole Namor sednika Mattea Renzija. V prejšnjem sklicu se je vlada Romana Prodija pred šestimi leti odločila za Maurizia Pes-sata, Domenica Morellija, Giorgia Brandolina in Bojana Brezigarja, ki je Livio Semolič bil izvoljen za predsednika. Med mandatom je odstopil in na njegovo mesto je bila izvoljena Jole Namor. Tudi prvi predsednik paritetnega odbora Rado Race je bil imenovan s strani Rima VOLITVE - Ponzano Veneto Katja Turk bo najbrž občinska odbornica TREVISO - Slovenka Katja Turk je bila izvoljena v občinski svet Ponzana Veneta, kjer bo skoraj gotovo opravljala tudi funkcijo občinske odbornice. Turkova, ki že več let živi v tej občini v bližini Trevisa, je na volitvah 25. maja zbrala okroglih sto osebnih preferenc na zmagoviti levosredinski listi Ponzano bene comune (Ponzano javna dobrina), ki je za 86 glasov prehitela desnosre-dinsko občansko listo. Nova županja je Monia Bianchin, ki je zmagala tudi spričo razkola v desni sredini. Slednja se je volivcem predstavila z dvema listama in dvema županskima kandidatoma, kar je bilo zanjo usodno. Turkova, ki pripada Demokratski stranki, živi v občini, kjer ima sedež tekstilni koncern Benetton in kjer je doslej prevladovala Severna li- Katja Turk bo najbrž odbornica ga, ki je tokrat doživela poraz. Liga-ši so bili poraženi tudi na lanskih občinskih volitvah v Trevisu, kjer je župan iz vrst Demokratske stranke. V Hostlu Celica začetek festivala Godibodi LJUBLJANA - S koncertom due-ta Gregorja & Nine Volk se je včeraj v Hostlu Celica začel sedmi festival sodobne avtorske in ljudske glasbe Godibodi. Festival bo do nedelje, 8. junija, ponudil vrsto koncertov predvsem mlajših glasbenikov. Eden od osrednjih dogodkov bo današnji letni koncert Kulturnega in etnomu-zikološkega društva Folk Slovenija, na katerem bo na Letnem vrtu Hostla Celica nastopilo okrog 60 glasbenikov, med drugim zasedba Cintare, skupina Katice, Tomaž Podobnikar, Jasmina Levičar, gostili pa bodo tudi glasbenike iz Makedonije, Japonske in Šrilanke. V Kopru pa bo danes nastopil duet Metod Banko & Teo Collori. Jutri bo med drugim koncert Andreja Trobentarja, dan pozneje pa koncerta zasedb Bas & Glas in Jurki & Basisti. Podroben spored na www.godibodi. ČERVINJAN - Bančni rop Roparji odnesli precej več kot sto tisoč evrov ČERVINJAN - Uslužbenci in stranka poslovalnice banke Cassa di risparmio FVG v furlanskem Červinjanu so v torek popoldne doživeli dve dolgi, strašni uri. Skozi stranska vrata so okrog 16. ure vstopili v prostore banke na trgu Piazza Liberta roparji (po prvih ugotovitvah naj bi rop izvedl štirje zamaskirani moški, oblečeni v delavske kombinezone), ki so tako presenetili navzoče in prevzeli nadzor nad poslovalnico. Vse navzoče (pet uslužbencev in edino stranko) so zvezali s plastičnimi trakovi in jih zaprli v bližnjo sobo, nato so menda v nekaj manj kot dveh urah mirno pobrali denar iz blagajn (več kot sto tisoč evrov) in izpraznili 81 bančnih predalov, kjer so bile shranjene razne dragocenosti (izkupiček je neznan). Nihče od zaposlenih ni mogel poklicati policije ali karabinjerjev. Nadzorne videokamere so po poročanju dnevnika Messaggero Veneto posnele vse, preiskovalci pa bodo težko identificirali storilce, ki so med drugim uporabljali rokavice -prstnih odtisov torej naj ne bi pustili. Iz banke so odšli okrog 18. ure, zaposlenim pa se je uspelo osvoboditi šele pol ure kasneje, ko so poklicali karabinjerje. Rop je šokiral prebivalce Červinjana. Župan Gianluigi Savino je izjavil, da gre za neverjeten dogodek, ki vzbuja velike skrbi. TRST - Strokovno mnenje na zahtevo tržaškega sodišča za mladoletne Dekleti naj ne bi bili prištevni Izvedenski mnenji bi lahko odločilno vplivali na sojenje o umoru Mirca Sacherja v Vidmu VIDEM - Mladoletni dekleti, ki sta obtoženi, da sta 7. aprila lani v vi-demskem predmestju ubili upokojenca Mirca Sacherja, sta bili v trenutku kaznivega dejanja neprištevni. Tako ocenjujeta psihiater Mario Novello (vodja videmskega oddelka za mentalno zdravje) in psihologinja Erika Ja-kovcic, ki sta na zahtevo tržaškega sodišča za mladoletne pripravila izvedenski mnenji. Po njuni oceni naj bi bili dekleti takrat »v globoko nezrelem stanju«, njuno potlačeno trpljenje pa je pripomoglo k neprištevnosti. Obto-ženki sta trenutno sposobni sodelovati v sodnem postopku in nista nevarni, menita izvedenca. Sacherjevo truplo so pred dobrim letom dni našli na polju v videmskem predmestju, petnajstletni dekleti pa sta takoj po njegovi smrti zbežali z vlakom do Mester, nato pa sta pred karabinjerji priznali zločin. Posnetek Mirca Sacherja z obema dekletoma v neki slaščičarni neposredno pred umorom arhiv / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 5. junija 2014 3 javna radiotelevizija - Sklep senatne skupščine Deželni sedež RAI v FJK bo ohranil svoje poslanstvo senator russo V novem senatu • V • I V zajamčeni sedež za Slovence v FJK RIM - Javna radiotelevizijska ustanova RAI bo v vsaki avtonomni deželi in pokrajini ohranila svoj sedež z novinarskimi uredništvi ter primernimi produkcijskimi službami in strukturami. To določa dopolnilo, ki ga je senatna skupščina vključila v tako imenovani »odlok IRPEF«, v katerem je govor tudi o finančni preosnovi RAI. Prvotni amandma senatorjev Demokratske stranke iz Furlanije-Julijske krajine Francesca Russa, Isabelle De Monte, Carla Pegorerja in Lodovica Sonega so dopolnili z besedilom, ki zadeva bo-censki sedež RAI oziroma televizijske in radijske sporede v nemškem in ladin-skem jeziku, katerega glavni pobudnik je bil senator Južnotirolske ljudske stranke-SVP Karl Zeller. Dopolnilo juž-notirolskega senatorja ne omenja televizijskih in radijskih programov v slovenščini, pač pa povzema stališče Demokratske stranke glede jamstev za ohranitev sedanjih deželnih sedežev. Bocenska pokrajinska uprava bo imela po novem še več besede pri dejavnosti tamkajšnjega samostojnega oddelka RAI za nemško in ladinsko skupnost. Ravnatelj deželnega sedeža bo moral obvezno imeti t.i. potrdilo o dvojezičnosti. Zellerjev predlog je na Južnem Tirolskem naletel na različne odzive. SVP ga je seveda podprla, velike pomisleke pa so izrazili Zeleni, češ da odločitev senata postavlja pod vpra- Vsakdanji delovni utrip na deželnem sedežu RAI v Trstu foto damj@n šaj trijezično poslanstvo bocenskega sedeža RAI. Svet slovenskih organizacij se v tiskovnem sporočilu pridružuje zadovoljstvu ob sprejemu popravka senatorja SVP Karla Zellerja k členu 21 »odloka IRPEF«, s katerim je dosegel jamstvo za ohranitev samostojnosti se- dežev RAI v avtonomnih deželah in pokrajinah, zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin in dolžnosti javne radiotelevi-zije, da spodbuja njihove kulturne in jezikovne značilnosti ter zahteve, da ti sedeži postanejo tudi decentralizirani produkcijski sedeži. Za Svet slovenskih organizacij je to usmeritev, kot jo je predsedniku SSO Dragu Štoki potrdil glavni ravnatelj deželnega sedaža RAI Guido Corso, in sicer da se ohrani potrebno javno storitev za jezikovne manjšine in za celoten deželni teritorij, kar pa je potrebno dosledno urejati na podlagi ustave in mednarodnih pogodb, piše v izjavi za javnost. Senator Francesco Russo RIM - V primerjavi z ostalimi avtonomnimi deželami in pokrajinami ima Furlanija-Julij-ska krajina pravico do dodatnega mandata, ki ga pooseblja predstavništvo slovenske jezikovne skupnosti. Tako se glasi popravek tržaškega senatorja Demokratske stranke Francesca Russa k vladnemu predlogu za ustanovitev novega senata avtonomij. Če bo parlament osvojil ta Russov predlog, bo FJK zastopana v novem senatu z desetimi predstavniki (danes jih ima tri). In sicer s predsednikom deželne vlade, župani Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona in s senatorjem iz vrst slovenske manjšine, z dvema senatorjema, ki ju bo izvolil deželni svet ter z dvema, ki ju bodo neposredno izvolili župani na njihovem deželnem zboru. Slovenskega predstavnika ali predstavnico bodo izvolili na osnovi zakonskih pravil, ki bodo veljale za izvolitev novega senata. / TRST Četrtek, 5. junija 2014 4 APrimorski r dnevnik Trst Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 faks 040 7786339 trst@primorski.eu OBČINA TRST - Odbornica za urbanistiko Marchigiani na srečanju na Proseku Prostorski načrt: od 11. junija rok za ugovore in pripombe Tržaška občinska odbornica za urbanistiko Elena Marchigiani je prišla v torek spet na Kras, tokrat na Pro-sek, da bi svetnikom vzhodnokra-škega in zahodnokraškega rajonskega sveta in domačemu prebivalstvu predstavila sprejeti občinski prostorski načrt. Cosolinijeva uprava se je že pred dvema letoma odločila, da bo delila usodo prihodnje prostorske ureditve občine z občani, zato je priredila celo vrsto srečanj z njimi in sestankov ter tematskih omizij. Pri pripravi načrta so občinski tehniki upoštevali celo vrsto »nasvetov« in predlogov krajevnega prebivalstva. Občinski svet je načrt sprejel aprila, 11. junija bo objavljen v deželnem uradnem vestniku, odtlej bodo imeli občani (društva in organizacije) 30 delovnih dni časa za predložitev pripomb in ugovorov. Prebivalci si lahko ogledajo sklop urbanističnih dokumentov na spletni strani občine, podrobnejše informacije pa bo posredoval urad v nekdanjem sedežu turistične ustanove (odprt bo od ponedeljka do petka od 9. ure do 12.30, ob ponedeljkih in sre- - ŠB j^^Jm Elena Marchigiani dah pa tudi od 15. do 17. ure). Eleno Marchigiani sta za mizo pričakala oba rajonska predsednika, Roberto Cattaruzza (Zahodni Kras) in Marko Milkovič (Vzhodni Kras). Odbornica je pojasnila temeljne značilnosti prostorskega načrta: trajno-stni razvoj, omejitev novih gradenj, obnovo dosedanjih stavb in usklajeno mobilnost. Izpostavila je povezovanje med mestom in podeželjem in posege v prid kmetijstva (izrecno je _ 'IflH^K. ' n .'_I Roberto Cattaruzza omenila obnovo brega in paštnov, tudi z uporabo železobetona). Tako naj bi se kmetijske površine povečale za 13 odstotkov v primerjavi z dosedanjim prostorskim načrtom, ki ga je konec preteklega stoletja odobrila Il-lyjeva uprava. Omenila je možnost manjših gradenj za skladiščenje kmečkega orodja. Obenem pa je nakazala možnost tako imenovanih gradbenih kreditov, ki jih lahko pridobi tisti, ki v mestu obnovi (ener- Marko Milkovič getsko varčno) poslopje. Ta kredit pa lahko izkoristi na podeželju, največ na Opčinah, pa tudi v Križu, saj v mestu ni prostora za nove gradnje. Ta možnost je naletela na nekatere kritične pomisleke, prav tako pa je bilo slišati več pripomb na ureditev zidkov na suho (z uporabo malte, ne pa železobetona ... ) in obnovo nekaterih območij na vzhodnem Krasu. M.K. Kdor se pelje po cesti, ki povezuje nekdanjo državno cesto in pro-seško železniško postajo, ne more mimo velike luknje, ki zeva na sicer dobro označenem križišču (na sliki). Pred odprtino v asfaltu, ki se nahaja na območju zgoniške občinske uprave, so sicer pristojni postavili opozorilo o nevarnosti, o obnovitvenih delih pa kljub tabli še ni ne duha ne sluha. Glavni »krivec« za luknjo so tovornjaki, ki dnevno v velikem številu prečkajo križišče, ki deli Devin-ščino od naselja Prosek postaja. Gre predvsem za kamione s turško evidenčno tablico, ki so pred vkrcanjem ali po izkrcanju s trajektov parkirani na velikem parkirišču tik ob železnici Trst-Opčine-Ljubljana. SVOBODNI TRST »Nasilni pučisti oblegali sedež gibanja« Na sobotnem občnem zboru gibanja Svobodni Trst, ki šteje skoraj 3000 članov, so izvolili novo vodstvo, glavna dva lika prihajata iz slovenskih vasi: predsednik je Vito Potenza iz Trebč, podpredsednik pa Andrej Rupel s Kontovela (tajnik je Marco Pizzi). Občnega zbora in imenovanj ne priznava dosedanji predsednik Roberto Giurastante: kot smo poročali včeraj, so mu včeraj zaman poskusili vročiti pismo o primopredaji sedeža na Borznem trgu. Včeraj je Giurastante poslal tiskovno sporočilo, v katerem trdi, da so »pučisti« pod vodstvom »psevdo predsednika« Vita Potenze zvečer in ponoči oblegali sedež ter poskušali vdreti vanj tudi z uporabo sile, vpitjem in zmerjanjem. Vrata z elektronsko ključavnico so zdržala, vse je posnela nadzorna videokamera, piše v sporočilu. Giurastante obsoja »vandalsko in škvadristično obnašanje« svojih nasprotnikov in brani svojega somišljenika (ter tarčo težkih kritik) Paola G. Parovela, »ki je prvi odkril njihove sporne povezave ter odnose med politiki, razpisi za javna dela in mafijami v Trstu«. Giurastante je svoje notranje nasprotnike že prijavil sodstvu; 21. junija bo izredni občni zbor, na katerem naj bi sprejeli bilanco in vse skupaj razčistili. SESLJAN - Med Obalno cesto in avtocestnim priključkom V trčenju sredi razcepa poškodovani tudi otroci Prizorišče trčenja je bil razcep med uvozom avtocestnega priključka in cesto, ki vodi v Nabrežino fotodamj@n PROMET - Občina Zgonik Cesta za Prosek že v v preveč casa nevarna Malo po 15. uri je pri Sesljanu prišlo do verižnega trčenja med tremi vozili, v katerih se je peljalo tudi več otrok. Točno na razcepu med odsekoma, ki z Obalne ceste vodita na avtocestni priključek proti Benetkam ter proti Nabrežini in Trstu, naj bi športno vozilo BMW X3 z italijansko registracijo po včerajšnjih informacijah od zadaj trčilo v avtomobil, ki je nato trčil še v spredaj vozeče vozilo. Vsa tri vozila so bila močno poškodovana. V avtomobilih znamk Toyota in Škoda sta se peljali madžarski družini z otroki, zaradi večjega števila lažje poškodovanih je služba 118 poslala na prizorišče nesreče štiri rešilce. Najhuje se je poškodovala mladoletna najstnica, ki je sedela na zadnjem sedežu enega od dveh avtomobilov - po prvih ugotovitvah naj bi si zlomila stegnenico in morda tudi medenico. Iz razbitin so jo morali previdno potegniti openski gasilci. Njo in druge otroke so prepeljali v tržaško pediatrično bolnišnico Burlo Garofolo, odrasle pa v katinarsko bolnišnico. Število poškodovanih včeraj ni bilo znano, ker je bil operativni center službe 118 zelo skop z informacijami. Okoliščine dogodka je preiskovala prometna policija. (af) BARKOVLJE - Včeraj zjutraj pred hotelom Greif Avtomobil povozil dekle na prehodu za pešce Včeraj malo pred 7.30 zjutraj se je v Bar-kovljah huje poškodovala 21-letna Tržačan-ka C.R. Cesto je prečkala na prehodu za pešce na Miramarskem drevoredu pri hišni številki 52 - med hotelom Greif Maria Theresia in restavracijo Tre merli. Avtomobil ford focus, ki je vozil proti Trstu, jo je povozil, najbrž zaradi trenutne nepazljivosti voznice. Mladi poškodovanki so reševalci nudili pomoč na prizorišču nesreče ter jo nato pre- peljali v katinarsko bolnišnico. Zdravniki zaradi hematomov, ki bi lahko ogrožali notranje organe, iz previdnosti niso izdali pro-gnoze, dekle pa je bilo vseskozi pri zavesti in ni v smrtni nevarnosti. Avtomobilistka je 47-letna C.D.M., okoliščine nesreče preiskuje tržaška občinska policija. Po jutranji nesreči je na Miramarskem drevoredu nastal večji zastoj, saj je to glavna obalna prometnica, ki vodi v mestno središče. (af) / TRST Četrtek, 5. junija 2014 5 MORJE IN VITOVSKA - Najboljši italijanski sommelier leta 2012 in svetovni podprvak 2013 Dennis Metz: »Kraškim vinom se piše res svetla prihodnost« Nemo propheta in patria, več kot dve tisočletji izrabljeni latinski pregovor, je dobil pred tremi leti v Trstu dodatno potrditev, tokrat z vinskim priokusom. Bilo je leta 2011, ko se je mladi tržaški sommelier Dennis Metz, po izkušnjah v elitni Cortini, pojavil v tržaškem hotelu Duchi dAosta, da bi mu ponudil svoje vinsko znanje. Postavil je le en pogoj: da bi mu bila dovoljena udeležba na vsedržavnih in mednarodnih tekmovanjih sommelierjev. »Kdo pa bo takrat opravljal tvoje delo? Ali bomo ostali tiste dni brez somme-lierja?« so ga vprašali. Odgovor, češ, da bi morebitni uspeh na prestižnih tekmovanjih dvignil tudi prestiž tržaškega hotela, so odgovorni preslišali. Tako si je Metz poiskal delo drugje, leto pozneje, 2012, zmagal na tekmovanju za najboljšega italijanskega sommelierja, lani osvojil drugo mesto (za las) na tekmovanju za najboljšega sommelierja na svetu, letos pa je bil proglašen za italijanskega ambasadorja klasične metode vinifikacije. Sedaj je zaposlen v najbolj prestižni restavraciji v Trentu. V torek je izkoristil prost dan in se vrnil v Trst, da bi vodil de-gustacijo vitovske ob letošnjem prazniku Morje in vitovska. Kako ste postali sommelier? »Po naključju. Tu v Trstu sem opravil tri tečaje krajevnega združenja som-melierjev. Začel sem leta 2005.« Koliko ste bili stari? »Imel sem jih že 27. Takrat nisem vedel, da bi to lahko postal moj poklic. Vina nisem poznal, bil pa sem radoveden. Ko sem videl steklenice, na primer barbere iz Albe in barbere iz Astija, sem se vprašal: v čem se vini razlikujeta? Iz te radovednosti se je razvilo vse ostalo.« Prej kaj ste delali? »V veleblagovnici Pam. Prej sem delal v nekaterih barih in gostilnah. Takrat sem delal v Pamu, skrbel sem za oddelek vin in likerjev. Ko sem nameščal steklenice vina na police, sem jih opazoval in tuhtal: "Kdo ve, kakšne posebnosti imata dol-cetto ali barbera." Pa sem si rekel: "Poskusimo izvedeti. To ne bo postalo novo delo, a bom vsaj zadostil radovednosti in bom nekaj več vedel v mojem življenju."« Katere kvalitete mora imeti dober sommelier? »Mora imeti zanimanje, strast za vino. Ne sme se nikoli ustaviti; misliti, da že ve vse ali dovolj. Vedno mora svojemu znanju dodati kako novo spoznanje. « Ali mora imeli dober sommelier kak poseben dar? »Morda je kdo naravno, genetsko nadarjen, če se lahko tako izrazim. Radovednost po vedno novem znanju pa pomaga, da pridobiš s časom vedno več odlik pri degustiranju.« Redna pokušnja torej pomaga pri prepoznavanju in ocenjevanju vina? »Odgovoril vam bom s prispodobo. Če se človek, ki ni nikoli tekel, loti maratonskega teka, bo po nekaj kilometrih omagal. Podobno je z vinom. Če nekdo, ki ni nikoli pokusil raznih vin, misli, da bo že po nekaj degustacijah postal strokovnjak, bo končal kot tisti nebogljeni maratonec.« Študij je torej bistvenega pomena? »Da. Študij in praksa.« Ali naravni dar ni dovolj? »Ne. Naravni dar ti omogoči, da "razumeš" vino v ustih. A če ne veš, da tisto vino prihaja iz določenega območja, da na tistem območju obstaja določen tip zemlje in da tam uporabijo določen način vinifikacije, bo okus tistega vina "samemu sebi namen'. Vino pa izraža ozemlje, izraža tam živeče ljudi, zgodovino, kulturo, tradicijo tistega ozemlja. Tisto vino je tako prav zato, ker izhaja iz tistega ozemlja. Če bi isto grozdje ponesli na drugo ozemlje, bi zemlja bila drugačna, ljudje bi bili drugačni, zgo- dovina in kultura bi bili drugačni, in tudi vino bi bilo drugačno.« Kako "trenirate"? »Pokušam vina. Mene je gnala radovednost. Nisem vedel, da bo to lahko postal poklic. Na srečo se je tako zgodilo. Kajti za pokušnjo nekaterih vin imaš dve možnosti: ali imaš polno denarja, kupiš vrhunsko vino, odpreš steklenico na domu in ga pokusiš, ampak pokušnja vina na tak način, brez soočenja z drugimi, ne prispeva k tvoji "vinski" rasti.« In druga možnost? »Postaneš poklicni sommelier. V restavraciji odpreš vina za kliente, a pri tem jih tudi sam pokusiš. Spoznaš jih. Obenem spoznaš druge sommelierje, srečaš se, soočiš se z njimi, in s tem rasteš.« Koliko vin ste pokusili? »Absurdno bi bilo posredovati številke. Dovolj je pomisliti, da obstaja samo v Italiji 35 tisoč vinskih podjetij. Vsako pridela povprečno po tri ali štiri sorte vina. Torej: samo v Italiji pridelajo kakih 140 tisoč vrst vina. Ampak: vina se vsako leto spreminjajo. Vsaka letina je drugačna. Vino izpred dveh let nekega kmetijskega podjetja je drugačno od vina, ki ga je isto podjetje pridelalo lani. Zato ne moreš nikoli vedeti vse o vinu. To je nemogoče.« Vi pa poznate kraška vina ... »Da. Tudi zato, ker so postali kraški vinogradniki z leti prijatelji. Večkrat smo se srečali, izvedli nekaj pobud, tako smo imeli priložnost poglobiti se v kraška vina. In vsako vino je nekaj posebnega.« V kakšnem smislu? »Vino odraža, odseva tistega, ki ga pridela. Poglejte na primer Praprot. Obsega vsega kakih 50 hiš, a ima štiri vrhunske vinogradnike. Trte gojijo na istem ozemlju, vinogradi enega mejijo na vinograde drugega. A vino pridelujejo štiri različne osebe, s štirimi različnimi osebnostmi, in njihova vina odsevajo njihovo osebnost, njihov razvoj, njihove raziskave in tudi njihovo trenutno stanje. Kante je začel med prvimi, prvi je začel eksperimentirati in njegovo vino je različno od tistega, ki ga je bil pridelal pred dvajsetimi leti, ker se je on v tem času spremenil. Poznati proizvajalca, obiskati ga na domu, ogledati si njegovo klet, pogovoriti se z njim, ti omogoči spoznati njega in posledično tudi njegovo vino.« Ali so kraška vina vrhunska? »Absolutno! Visoke kakovosti. A smo - po mojem mnenju - šele na začetku njihove zgodbe. Sedanjo kakovost so dosegla šele pred nekaj leti. Kante je začel ustekleničiti svoja vina v začetku osemdesetih let preteklega stoletja. Na območju barola so jih začeli ustekleničiti celo stoletje prej. Zato ni mogoče govoriti o tradiciji kraških vin. Njihova zgodba je še zelo kratka, a kakovost bo iz leta v leto rastla. Tudi zato, ker se bodo sedanjim vinogradnikom pridru- žili še drugi. Na primer tisti, ki so imeli doslej le osmico, a so se odločili - tudi po zgledu tukajšnjih uspešnih vinogradnikov - da se preizkusijo z ustekleničenjem.« Ali imajo kraška vina prihodnost? »Absolutno! Letos so boljša od tistih izpred desetih let, in čez deset let bodo še boljša. To je gotovo!« In vitovska? »Kot predstavlja teran s svojo rdečo dušo kraško posebnost, tako je tudi vitov-ska edinstvena. Vitovska in teran predstavljata ključ, s katerim lahko Kras odpre svoja vrata v svetovno vinsko areno. Seveda: tudi druga vina - malvazija, chardonnay, merlot - lahko na Krasu dobro uspevajo, a vitovska in teran predstavljata pravo vizitko kraških vin. Ti dve vini lahko "osvojita" svet, ker nikjer drugje na svetu ne pridelujejo vitovske in terana.« Zakaj so kraška vina tako čislana? »Ker so pridelana na Krasu. Kraški teren je težek, pridelovanje je težko. A trta je čudna rastlina: daje svoje najboljše rezultate v najbolj težkih ekstremnih pogojih. Ko se nahaja med življenjem in smrtjo, takrat je njen pridelek najboljši. Kras ima v tem smislu ... naravno srečo.« Prosim? »Kras je eden od najbolj apnenčastih krajev na svetu. Vsa najboljša vina izhajajo iz podobnih krajev. Na primer francoski burgundec, ali šampanjec. Tamkajšnja tla so nekoliko apnenčasta, a na Krasu je koncentracija apnenca še mnogo višja. Zato imajo kraška vina zagotovljeno prihodnost.« Kaj bi morali storiti kraški vinogradniki? »Rasti. Za to je pa potreben čas. Kante je ustekleničil prve steklenice leta 1980, prva maison šampanjca Ruinart se je rodila leta 1729, to je 250 let prej. Čez 250 let bo vinogradništvo na Krasu tako vrhunsko, tako epsko, kot je najbolj vrhunski francoski šampanjec.« Če bodo to dovolili deželni, državni in evropski zakoni ... »Seveda. Oni, kraški vinogradniki, so v tako kratkem času storili ogromne korake. Z vsako trgatvijo postajajo boljši, imajo več izkušenj. Trte postajajo starejše in bodo iz leta v leto dajale boljši pridelek.« Ali je mogoče sestaviti lestvico najboljših vin? »Na Krasu? Nerad sestavljam lestvice. Ostaja pa dejstvo, da so bila kraška vina, dve, tri, na nekaterih lestvicah uvrščena med deset ali dvajset najboljših belih vin v Italiji. Ob upoštevanju dejstva, da je obseg vinogradov na Krasu tako zelo omejen, in da deluje na Krasu le kakih 30 vinskih podjetij od skupnih 35 tisoč v Italiji, predstavlja to za kraške vinogradnike in za ves Kras velikanski uspeh.« Marjan Kemperle LAZARET-DEBELI RTIČ - Tri društva in domačini iz Milj, Škofij in Hrvatinov Pohod prijateljstva povezuje Povezovanje prebivalcev Hrvatinov, Škofij in Milj je že nekaj let stalnica v delovanju društev KD Istrski grmič, KD Hrvatini in DSMO K. Ferluga. Ta kulturna društva so skušala sodelovanje razviti ne le v kulturnem smislu, ampak tudi fizično. Preteklo nedeljo je namreč potekal drugi Pohod prijateljstva, ki je člane in prijatelje treh društev popeljal v okolico Debelega rtiča. Po lanski uspešni izvedbi pohoda na relaciji Škofije - Hrvatini - Milje se je letošnji pohod začel pri Lazaretu, tik ob nekdanji meji. Pot se je nato po Jer-nejevi dragi vzpela do Kolombana, kjer je pohodni-ke pričakala kava. Od tam se je pohod nadaljeval v Barižone, pot je nato vodila mimo Resljevega gaja vse do razgledišča pri Milokih, kjer se je petdesetčlan-ska skupina okrepčala. Hoja se je nato nadaljevala do morja, na Debeli rtič, od koder je pot peljala do izhodišča, kjer se je pohod po štirih urah lahke hoje tudi zaključil. Sproščeni skupini je na nekaterih mestih Edvin Pohlen iz KD Hrvatini podajal informacije o bogati zgodovini krajev nad Debelim rtičem. Prve naselbine na vrhu Svetega Mihaela izhajajo namreč že iz prve polovice prvega tisočletja po našem štetju. Veliko sledov so pustili tudi Rimljani, ki so iz še vidnega pomola ob Debelem rtiču izvažali rumeni istr- Med vinogradi, s pogledom na morje ... ski kamen po celem Jadranu. V okolici so se nahajale tudi številne cerkve in samostani, katerih sledi niso več opazne. Ob pomladnem vremenu se je pot vila med bogatim rastlinstvom severne Istre, iz katerega so prav mirna viola gotovo izstopali nasadi oljk in vinogradi. Sproščeno skupino so v približno sorazmernem številu sestavljali posamezniki iz Hrvatinov, Milj in Škofij, ki so se med hojo boljše spoznali in družili med spontanimi klepeti tako v italijanščini kot v slovenščini. (mlis) 6 Četrtek, 5. junija 2014 KULTURA / SOCIALNA STISKA - Obračun skupnosti San Martino al Campo V dveh letih trikrat več družin zaprosilo za denarno pomoč Občuten porast gostov tudi v dormitoriju in dnevnem centru skupnosti Socialna stiska ljudi je vse večja, stanje se spreminja iz slabega na slabše, saj je gospodarska kriza udarila na polno, so povedali predavatelji na včerajšnjem posvetu z naslovom Za solidarnostno ekonomsko politiko, v sklopu katerega so predstavili tudi obračun skupnosti San Martino al Campo. Na dobro obiskanem posvetu v avditoriju muzeja Revoltella so postregli tudi s predlogi, v katerih zahtevajo takojšnjo celostno socialno pomoč ljudem, ki pridejo v stisko ter učinkovito prerazporeditev sredstev in manj zbirokratizi-rane postopke. Občinstvo sta uvodoma pozdravila občinska odbornica za socialne zadeve Laura Famulari in predsednik Skupnosti San Martino al Campo Claudio Calandra di Roccolino, ki se strinjata, da je sodelovanje med dobrodelnimi združenji, javnimi ustanovami in drugimi ključnega pomena za nu-denje pomoči ljudem v stiski. V nadaljevanju sta Annalisa Scherbi in Fran-cesca Parisi predstavili bilanco skupnosti za dvoletno obdobje 2012 in 2013. Iz socialne bilance je razvidno, da se je položaj v primerjavi s predhodnim dvoletnim obdobjem poslabšal, saj je Skupnost San Martino al Campo zabeležila porast povpraševanja po vseh storitvah, ki jih njihova skupnost nudi. Povečalo se je tako povpraševanje po denarni pomoči, podaljšal se je čas bivanja v njihovih strukturah, hudo pa je predvsem za nižje sloje, ugotavlja Annalisa Scherbi, ki je postregla s konkretnimi številkami. Na dormitorij San Martino se je v obravnavanem obdobju obrnilo za 30% več prosilcev pomoči kot v obdobju 2010-2011. Dvojni porast prosilcev pomoči so zabeležili v »Duša« skupnosti San Martino al Campo, duhovnik Mario Vatta fotodamj@n dnevnem centru skupnosti v Ul. Udi-ne, kamor se je pozimi 2012-2013 zateklo dvakrat več oseb kot v predhodnem obdobju. Na železniški postaji so v istem obdobju razdelili veliko več sendvičev, kakor v istem obdobju leta 2010 in 2011, med prosilci pomoči pa prevladujejo moški, po narodnosti Italijani, nato Romuni, kar nekaj pa je tudi Afganistancev. Tudi za denarno pomoč prosi vedno več družin. Govornica je povedala, da se je v obdobju 20122013 potrojilo število prosilcev denarne pomoči s strani družin, ki so vedno bolj obupane. Družinam v stiski pomagamo z manjšimi vsotami denarja, s katerimi uspejo poravnati neplačane položnice ali najemnino za stanovanje, je dejala Scherbijeva. Izvedeli smo tudi, da se kriza odraža še na drugih področjih. Ker imajo manj sredstev na razpolago tudi javne ustanove, imajo dobrodelne orga- nizacije manj denarja za izobraževalne tečaje, vse več pa so zasedeni tudi s pogovori s šibkejšimi. Več o tem je povedala Francesca Parisi, ki je spomnila, kdo deluje znotraj skupnosti San Martino al Campo. Največji delež sestavljajo Včeraj danes MODNI NATEČAJ ITS - Julija v Trstu Med 40 finalisti tudi trije Slovenci Danes, ČETRTEK, 5. junija 2014 VALERIJA Sonce vzide ob 5.17 in zatone ob 20.50 - Dolžina dneva 15.33 - Luna vzide ob 12.33 in zatone ob 1.22. Jutri, PETEK, 6. junija 2014 NORBERT VREME VČERAJ: temperatura zraka 20,7 stopinje C, zračni tlak 1010,2 mb ustaljen, vlaga 52-odstotna, veter 8 km na uro jugovzhodnik, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 20,2 stopinje C. [I] Lekarne Modni natečaj ITS - International Talent Support bo tudi letos poleti za nekaj dni spremenil Trst v prestolnico alternativne mode, pod katero se podpisujejo študentje oblikovanja z različnih svetovnih šol. Majhen samostojen projekt, ki ga je pred več kot desetletjem lansirala Tržačanka Barbara Franchin, je že zdavnaj presegel lokalne in tudi nacionalne okvire, saj je postal neverjetna modna avantura, pod pokroviteljstvom znamke Diesel in drugih pomembnih podjetij. Za prestižne nagrade se bodo tudi letos potegovali mladi z vseh koncev sveta, finalni izbor natečaja ITS, ki se bo letos vrtel okrog teme Lucid Dreams (Lucidne sanje), pa so organizatorji opravili pred nedavnim. Strokovna žirija je med več sto projekti izbrala 40 finalistov, ki se bodo pomerili na različnih področjih; nekateri se bodo potegovali za prestižne nagrade na področju ženske in moške mode, druge zanimajo bolj modni dodatki, nekateri so zaljubljeni v nakit, nekateri pa se bodo pomerili v čisto novi kategoriji - Artworks. Pokrovitelj slednje bo podjetje Swatch, ki je od udeležencev natečaja pričakovalo izdelavo projektov, ki so fotografska, besedna ali video reinterpretacija poslanstva njihovega podjetja. Člani žirije so v svojih utemeljitvah zapisali, da so letos zaznali večjo sofi-sticiranost projektov in bolj umetniški pristop k oblikovanju. Pregledali so veliko tridimenzionalnih projektov in materialov, med katerimi so prevladovali silikon, plastika in svetleča tehnologija. Največ eksperimentiranja pa so si privoščili oblikovalci nakita, so še zapisali člani mednarodne žirije, ki nikakor ni imela lahkega dela. In kdo so mladi oblikovalci, ki se bodo v Trstu predstavili 11. in 12. julija? Finalisti prihajajo iz 17 držav: poleg Azijcev, ki se vsako leto odlično izkažejo na modnem natečaju, so med finalisti še Evropejci, med katerimi so trije Angleži, dva Nemca, po en predstavnik Avstrije, Francije, Švice, Belgije in Norveške. V ožji izbor pa so se uvrstili kar trije Slovenci; v kategoriji Fashion se bo pomerila Natalija Mencelj, v kategoriji Jewelry pa tandem Rok Ma-rinšek in Olga Košica. Tudi letos se v finalni izbor ni uspelo uvrstiti nobenemu italijanskemu študentu, kar je že lani povzročilo nemalo polemik. A organizatorji tudi tokrat zagotavljajo, da nikakor ne privilegirajo študentov slovitih tujih šol oblikovanja, saj se vsak udeleženec natečaja za finale poteguje s kodo, ki ne razkriva njegove identitete. (sč) Od torka, 3., do sobote, 7. junija 2014: Običajni urnik lekarn: od 830 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Roma 16 - 040 364330, Ul. Stock 9 - 040 414304, Milje - Lungomare Ve-nezia 3 - 040 274998, Nabrežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Roma 16, Ul. Stock 9, Trg Garibaldi 6, Milje - Lungomare Venezia 3, Na-brežina - 040 200121 - samo s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Garibaldi 6 - 040 368647. www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, pred-praznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. prostovoljci in tisti, ki opravljajo civilne storitve, zelo malo pa ima skupnost zaposlenih oseb. S prostovoljnim delom, kot je dejala predavateljica, uspemo izvajati širok spekter dejavnosti, vendar pa se v skupnosti zavedajo, da je njihova pomoč le kapljica v morje, saj ne morejo pokrivati vseh potreb po pomoči. Socialni delavci, ki delajo v skupnosti, so opazili, da se na njih obračajo tudi ljudje, ki so ostali brez zaposlitve in so se znašli v zanje popolnoma novi, neznani situaciji. O tem, da je revščina v porastu, so se strinjali tudi drugi gostje včerajšnjega posveta, ki so poskusili odgovoriti na trenutne pereče probleme. Prof. Gino Bruni je spregovoril o krizi z veliko in malo začetnico, predsednik Konzorcija za socialne zadruge Dario Parisini meni, da politiki na socialni fronti, v novem kontekstu, niso učinkoviti in daljnovidni, toskanski duhovnik don Armando Zappolini pa je predstavil svoje dušno-pastirsko delo med pomoči potrebnimi ljudmi. (sč) U Kino RADIJSKI ODER vljudno vabi DANES, 5. JUNIJA, ob 18. uri na slovesno podelitev nagrad ob natečaju V ISKANJU PRAVLJIC Mladi pisatelji naj se zberejo v dvorani ZKB na Opčinan (Ul. Ricreatorio 2) Nagrajevanju bo sledila predstavitev nagrajenih pravljic in družabno srečanje Na razpolago je parkirišče banke Roberto, če v srcu si bogat, ostal boš vedno mlad. Veliko sreče in lepih sanj naj ti prinese Abraham. Viviana in Danjel Antoni K Čestitke Na odprtem morju življenja je zaplula Metina in Petrova EMA. Srečno plovbo ji želi Slovensko dramsko društvo Jaka Štoka, Prosek-Kon-tovel. Dragi ROBERTO! 49...51 al kej vmes? No panic, no stress. Vse najboljše ti želi žlahta s Proseka. ¿ft Izleti AMBASCIATORI - 16.30, 18.45, 21.00 »3 Days to kill«. CINEMA DEI FABBRI - 16.30 »Alla ri-cerca di Vivian Maier«; 18.00 »365 Paolo Fresu«. FELLINI - 16.00, 20.00 »Grand Budapest hotel«; 18.00, 21.45 »Maps to the stars«. GIOTTO MULTISALA 1 - 16.30, 18.45, 21.00 »Le meraviglie«. GIOTTO MULTISALA 2 - 16.30, 18.45, 21.00 »Incompresa«. GIOTTO MULTISALA 3 - 16.30, 18.50, 21.15 »Walesa - man of hope«. KOPER - PLANET TUŠ - 16.20 »Grace Monaška«; 18.30 »Hiša velikega čarodeja«; 16.00 »Hiša velikega čarodeja 3D«; 17.30, 20.45 »Možje X: dnevi prihodnje preteklosti«; 16.30 »Na robu jutrišnjega dne«; 20.10 »Na robu jutrišnjega dne 3D«; 16.10 »Seks na eks«; 18.40, 20.20 »Sosedi«; 15.30, 20.00 »Zlohotnica 3D«; 17.00, 19.00 »Zlohotnica«; 21.00 »Pionir«; 17.50 »Nevidna ženska«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.30, 18.50, 21.15, 21.50 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; Dvorana 2: 16.30, 20.10, 22.10 »Edge of tomorrow - Sen-za domani«; Dvorana 3: 16.30, 18.15, 20.00, 21.45 »Tutta colpa del vulca-no«; Dvorana 4: 16.30, 18.10, 19.50, 21.30, 22.00 »Disney's Maleficent«; 18.40, 20.15 »Disney's Maleficent 3D«; 16.40 »Goool!«; 18.20 »Grace di Monaco«. SUPER - Film prepovedan mladim izpod 18. leta starosti. THE SPACE CINEMA - 16.10, 18.50, 21.30 »X-Men - Giorni di un futuro passato«; 16.00, 17.10, 18.05, 19.00, 20.10, 21.10, 22.15 »Disney's Malefi-cent«; 16.30, 19.00, 19.50, 21.30 »Ed-ge of tomorrow«; 16.40 »Goool!«; 22.10 »Pane e burlesque«; 16.30 »Un fidanzato per mia moglie«; 16.40, 19.10, 21.40 »3 Days to kill«; 16.30 »Ghost movie«; 18.30, 21.30 »Pulp fic-tion«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 17.30, 20.15, 22.00 »Disney's Maleficent«; Dvorana 2: 17.45 »Edge of tomorrow - senza domani«; 20.00 »Pulp fiction«; Dvorana 3: 17.45, 19.50, 22.10 »3 Days to kill«; Dvorana 4: 17.40, 19.50 »In-compresa«; 21.50 »X-Men: Giorni di un futuro passato«; Dvorana 5: 17.00, 20.30, 22.10 »Tutta colpa del vulca-no«; 18.40 »Disney's Maleficent 3D«. VZPI-ANPI KRIŽ in SKD Vesna prirejata v nedeljo, 8. junija, avtobusni izlet v Istro ob 70-letnici usmrtitve domačina, partizanskega komandanta Marija Maganje. Osrednja prireditev bo v Pičnu pri Pazinu. Info in vpis na tel.: 348-9234060 (Igor), 328-8766890 (Jurij) in 040-2209058 (Ljudski dom). KRU.T, v sodelovanju z DSU Trst, vabi v četrtek, 12. junija, na popoldansko delavnico »Modrina cvetoče sivke« v Ivanji Grad pri Komnu. Ogledali si bomo sivkina polja in sledili učni delavnici. Info: Ul. Cicerone 8, tel. 040360072, krut.ts@tiscali.it. SPDT vabi na Dan slovenskih planinskih doživetij, ki bo v soboto, 14. junija, v Bohinjski Bistrici. Jutranjim vodenim izletom različnih težavnostnih stopenj bo sledila slavnostna prireditev. V Bohinjsko Bistrico se bodo pohodniki podali z vlakom, ki odpelje iz Nove Gorice ob 7. uri 35 minut. Zbirališče na novogoriški železniški postaji ob 7.15. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino, z ogledom Kobarida (Muzej I. svet. vojne) in Tolmina, v četrtek, 26. junija, z odhodom s Trsta in možnostjo postanka v Gorici. Informacije in vpis na tel. 040225468, 347-1444057 (Vera). in Osmice BORIS IN ARIELLA sta odprla osmico v Samatorci. Tel. št.: 040-229199. DRUŽINA CORETTI je odprla osmico v Lonjerju. Toplo vabljeni! Tel. št.: 340-3814906. DRUŽINA PERTOT (Špjlni) je odprla osmico v Nabrežini, stara vas št.10. Vabljeni! DRUŽINA TERČON, Mavhinje 42, je odprla osmico. Toplo vabljeni. Tel. 040-299450. NA KONTOVELU »Kamence« je odprta osmica. SERGIO KRALJIČ je odprl osmico v Prebenegu št. 99. Tel. 335-6322701. V PRAPROTU je odprta osmica pri Frančkotu in Bobotu Briščak. Tel. št. 040-200782. V SALEŽU sta odprla osmico Sandra in Jožko Škerk. V ZGONIKU je odprl osmico Gigi Fur-lan. Tel. št.: 040-229293. / TRST Četrtek, 5. junija 2014 7 9 Šolske vesti DIJAKI DTZ ŽIGE ZOISA sporočajo, da bo zaključna prireditev v ponedeljek, 9. junija, ob 20. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah. Prisrčno vabljeni dijaki, starši in vsi prijatelji naše šole. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 16. maja, objavljen razpis za nove habilitacijske tečaje (TFA), ki vključuje tudi šole s slovenskim učnim jezikom. Tozadevna okrožnica Urada za slovenske šole je objavljena na spletni strani Deželnega šolskega urada za F.J.K. (www.scuola.fvg.it). Rok za vpis zapade v ponedeljek, 16. junija. URAD ZA SLOVENSKE ŠOLE obvešča, da je bil na spletnih straneh ministrstva za šolstvo (www.istruzione.it), 22. maja, objavljen odlok o obnovi zavodskih lestvic za triletje 2014/15, 2015/16 in 2016/17. Odlok vsebuje tudi navodila za predstavitev modela B za izbiro šol. Le-tega morajo predstaviti tudi kandidati I. pasu, ki so v pokrajinskih lestvicah učnega osebja. Rok za predstavitev vlog in modela B zapade v ponedeljek, 23. junija. Ü3 Obvestila KRU.T obvešča, da so z junijem društveni prostori odprti s poletnim urnikom: od ponedeljka do petka, od 9. do 13. ure; ob torkih in četrtkih tudi od 15. do 17. ure. DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE Kras, organizira delavnico nabiranja in spoznavanja divjih rastlin z botanikom Sti-petom Hečimovičem danes, 5. junija, in bo potekala med 11. in 17. uro. Zbirno mesto ob 11. uri na trgu ob Kulturnem domu Iga Grudna v Na-brežini. Prijave zbira Nadja Mislej Božič na tel. št. 00386-31351830. AŠZ SLOGA, v sodelovanju z ZSŠDI, prireja na Opčinah odbojkarski kamp od ponedeljka, 16., do srede, 25. junija. Prijave do petka, 6. junija, na ZSŠDI od ponedeljka do petka, od 8. do 14. ure; tel. št. 040-635627; slo-ga.info@gmail.com. NK KRAS REPEN, v sodelovanju z ZSŠDI, organizira Športni poletni kamp za dečke in deklice letnikov 2001-08, od 16. do 21. junija na športnem igrišču v Repnu. Urnik: 8.15-17.00. Vpis najkasneje do petka, 6. junija. Prijave in info: 040-2171044 (tajništvo), 333-2939977 (Roberta). OBČINA DOLINA obvešča, da bodo do 6. junija potekale v občinskem Uradu za izobrazbo in šolske storitve (pon.-petek 10.00-12.00, ob pon. in sredah tudi 15.00-17.00) vpisovanja v občinski športni center (kamp nogometa, odbojke, košarke v konvenciji z A.Š.D. Breg), ki se bo odvijal od 16. do 27. junija za otroke od 6 do 14 let in od 30. junija do 11. julija za otroke od 3 do 14 let. Obrazci in podrobnosti o vpisovanju na www.sandorligo-dolina.it. Dodatne informacije: Urad za izobrazbo in šolske storitve, tel. št. 0408329 281/239 ali scuole-solstvo@san-dorligo-dolina.it. SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik, Repentabor ter Zadruga La Quercia vabita v »Top teen summer 2014«: izleti na morje, ekskurzije, skupinske dejavnosti v prostorih šole De Marchesetti, Naselje Sv. Mavra, od 16. junija do 1. avgusta, za vse mladoletnike od 11 do 15 let, bivajoče v treh občinah. Vpis do petka, 6. junija. Info na tel. 040-2017386 ali 345-6552673. ŠAGRA NA KRMENKI - SKD F. Ventu-rini od Domja prireja vaško šagro od petka, 6. do ponedeljka, 9. junija. V petek in v soboto ples z ansamblom Alter Ego; v nedeljo ob 18. uri koncert godbe na pihala Viktor Parma iz Trebč, ob 20. uri ples z ansamblom Kraški mu-zikanti; v ponedeljek ples z ansamblom Maniax. Odprtje kioskov ob 18.uri, v nedeljo ob 17. uri. Toplo vabljeni! ASD CHEERDANCE MILLENIUM prireja zaključno prireditev »Magic Ju- kebox«, ki bo v soboto, 7. junija, ob 18. uri v telovadnici v Repnu. Toplo vabljeni! SPD KRASJE vabi na odprto vajo Otroškega zbora Krasje, ki bo v soboto, 7. junija, ob 11. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Sledili boste poteku vaje (od upevanja do priprave na koncert), ki jo bo vodila prof. Petra Grassi, nato se boste lahko pogovorili z dirigentko in s predstavniki društva. Veseli bomo vašega obiska na odprti vaji in upamo, da se nam boste v velikem številu pridružili septembra. OBČINA DEVIN NABREŽINA prireja v sodelovanju z WWF - Zaščitenim morskim območjem v Miramaru v nedeljo, 8. junija, vodeni ogled »Večerna prebujanja«. Sprehod ni zahteven in bo trajal približno 3 ure, namenjen je odraslim in družinam. Udeležba brezplačna. Info in prijave vodenega ogleda s slo. vodičem na tel. št. 040-2017374 (od srede do petka, od 9. do 12. ure). Ogled z it. vodičem na tel. št. 366-9571118 (od torka do petka, od 14. do 17. ure). SKD GRAD BANI vabi člane na »Vodeni ogled slovenskega Trsta« v nedeljo, 8. junija. Zbirališče ob 9.15 na trgu pred stolnico Sv. Justa, kjer je možnost parkiranja. Prijave in info na tel. št. 040-226654, 040-212403 in 338-8028163. JUS TREBČE vabi člane na redni občni zbor v sredo, 11. junija, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Ljudskem domu v Trebčah. SRENJA DOLINA sklicuje redni občni zbor v sredo, 11. junija, ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani SKD Valentina Vodnika. Vabljeni člani in članice! AŠD MLADINA sklicuje v četrtek, 12. junija, redni občni zbor - nevolilni, ki se bo vršil v domu A. Sirk ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Toplo vabljeni! POLETNI CENTER PIKAPOLONICA za otroke od 3 do 10 let. Vpis do 12. junija na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00; sreda 14.00-18.00; čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali na in-fo@melanieklein.org. Omejeno število mest. AŠD SK BRDINA sklicuje redni občni zbor v petek, 13. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v domu Brdina na Opčinah, Proseška ulica 109. Vljudno vabimo vse člane, da se občnega zbora udeležite. JK ČUPA IN ZSŠDI organizirata tedenske jadralne tečaje na jadrnicah tipa Optimist. Tečaji so namenjeni osnovnošolskim otrokom, ki znajo plavati. Spored tečajev: od 16. do 20. junija, od 23. do 27. junija, od 30. junija do 4. julija, od 7. do 11. julija, od 14. do 18. julija, od 21. do 25. julija, od 28. julija do 1. avgusta, od 4. do 8. avgusta. Info in vpis ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9.00 do 13.00, ob sobotah od 16.00 do 18.00 na sedežu v sesljanskem zalivu, oz. na tel./fax 040-299858, info@yccupa.org in na www.yccupa.org SOCIALNO SKRBSTVO OBČIN Devin Nabrežina, Zgonik in Repentabor, v sodelovanju z Zadrugo La Quercia, organizira »Net Point Summer«, družabna centra za mladino v prostorih KRD Dom Briščiki in v Naselju Sv. Mavra, za vse osnovnošolske otroke bivajoče v treh občinah, od 16. do 27. junija, od 8. do 16. ure. Vpis: tajništva Občine Zgonik, Občine Repentabor ali v uradih Protokola Občine Devin Nabrežina (Nabrežina kamnolomi 25). Info na tel.: 040-2017386 ali 3456552673. TPK SIRENA IN ZSŠDI organizirata dvotedenske jadralne tečaje za otroke od 6 do 16 let: od 16. do 27. junija, od 30. junija do 11. julija, od 14. do 25. julija ter od 28. julija do 8. avgusta, od ponedeljka do petka, od 8. do 17. ure. Ostale info in vpisi v tajništvu kluba v Trstu, Miramarski drevored 32, ob ponedeljkih od 12.30 do 14.30 ter ob sredah in petkih od 18. do 20. ure. Tel.: 040-422696 ali info@tpkcntsirena.it. ORATORIJ V MARIJANIŠČU: počitniški dnevi za osnovno šolo od pone- deljka, 30. junija, do vključno petka, 4. julija, od 9. do 16. ure. Info in prijave do petka, 20. junija, na tel. št. 3358186940. OMPZ F. BARAGA sporoča, da se je začelo vpisovanje za oratorij, ki ga bodo vodili izkušeni animatorji iz Slovenije. Željeno je, da se pridružijo naši višješolski študentje. Vršil se bo od 7. do 11. julija in od 14. do 18. julija, na Kontovelu 523, od 8.30 do 16.00. Vabljeni tudi predšolski otroci in učenci iz osnovne šole, dijaki iz nižje srednje šole. Info in vpisi do 22. junija na tel. št. 347-9322123. FOTOVIDEO organizira v sklopu Artedna »Fotografski/video tečaj za začetnike«. Pričetek v ponedeljek, 23. junija, v prostorih društva v Lonjerju. Informacije na tel. 329-4128363 (Marko). NOGOMETNI KAMP in veliko drugih dejavnosti za deklice in dečke od 6 do 13 let! Od 23. junija do 4. julija prirejata AŠD Zarja in Š.C. Melanie Klein. Vpis na www.melanieklein.org ali v društvenem uradu (pon. 15.00-19.00, sreda 14.00-18.00, čet. 9.30-12.00). Info na www.melanieklein ali info@me-lanieklein.org. Omejeno število mest. SPLOŠNO KMETIJSTVO: 150-urni osnovni tečaj za pridobitev spretnosti, potrebnih za vodenje kmetije (od tehnik gojenja, obdelovanja zemlje ter mehanskega ali ročnega gojenja izdelkov do poznavanja tehnik in vseh zdravstvenih predpisov za predelavo hrane). Tečaj bo ob ponedeljkih, torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v torek, 24. junija. Info in prijave na tel. št. 040-566360 ali ts@ad-formandum.org. VODENJE AGRITURIZMA: 100-urni tečaj za pridobitev spretnosti in strokovnega znanja za vodenje agrituriz-ma (od predpisov, do marketinga in tehnik prodaje izdelkov). Posebna pozornost je namenjena pripravi jedi, praktične vaje v kuhinji in higienskim predpisom ter psihologiji prodaje. Tečaj bo ob torkih in četrtkih od 18. do 22. ure na Ad Formandumu, Ul. Ginnastica 72. Pričetek: v četrtek, 26. junija. Info in vpisi na tel. št. 040566360 ali ts@adformandum.org. ARTEDEN '14 - SKD Lonjer - Katina-ra prireja otroško likovno delavnico, ki se bo odvijala od 30. junija, do 4. julija, od 9.00 do 12.00. Vpisnine in informacije na: 339-5963683 (Madda-lena) ali 340-9185606 (Martina). NŠK - v Oddelku za mlade bralce do ponedeljka, 30. junija, razstavlja ilustracije svojih knjig Igor Pison (urnik: ponedeljek, torek od 9.00 do 13.00, sreda, četrtek, petek od 14.00 do 18.00). OBČINE OKRAJA 1.1 (Devin Nabreži-na, Zgonik in Repentabor) in Zadruga LAlbero Azzurro obveščajo, da bo ludoteka, namenjena otrokom od 1 do 6 let, delovala v Igralnem kotičku Palček v Naselju Sv. Mavra ob sredah in petkih, od 16. do 18. ure in ob sobotah, od 10. do 12. ure. Likovne delavnice v juniju: umetniki v klici - delavnice umetnostne zgodovine. Informacije na tel. št. 040-299099 (od ponedeljka do sobote, od 8. do 13. ure). POLETNI CENTER HARMONIJA pri morju: Center otrok in odraslih Harmonija, v sodelovanju z društvom potapljačev, organizira poletni center v Grljanu od 14. julija do 8. avgusta za otroke od 8 do 14 let. Vpis do 30. junija, omejeno število mest. Dodatne info in vpis na center.harmonija@gmail.com ali tel. 335-7747578. 0 Prireditve GODBENO DRUŠTVO NABREŽINA bo danes, 5. junija, ob 20.30 nastopalo v Medji vasi. Vabljeni vsi vaščani in prijatelji veselih polk in valčkov! OTVORITEV RAZSTAVE košarkašev Jadrana »Pri Jadranu je Slavec zapel tri točke«. Vabljeni danes, 5. junija, ob 20.30 v društvenem baru v Bojuncu. Sledi zabava s skupino Turbo Polka! SKD VIGRED vabi danes, 5. junija, ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šem-polaju na kulturni večer. Premiera gledališke igrice »Rdeča kapica... malo drugače«. Nastopale bodo pevske, plesne in mladinske glasbene skupine Vigred ter ansambli To smo mi, Rock na bndimi, Turbo polka in drugih mladih glasbenikov. UČENCI O.Š I. GRBEC - M.G. STE-PANČIČ: bodoči šolarčki in učitelji vabijo na zaključno prireditev, ki bo danes, 5. junija, ob 14. uri v Ukmarjevem domu v Škednju. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM vabi v petek, 6. junija, ob 19.30 na ogled pre-mierne uprizoritve predstave »Čakajoč...«. Režija: Patrizia Jurinčič in Ma-ruška Guštin. Izvaja gledališka skupina Slovenskega kulturnega kluba, ki bo ob tej priliki tudi predstavila svojo brošuro ob 5. obletnici delovanja. OLIVER INDRI razstavlja na Ad For-mandumu v Trstu. Otvoritev razstave bo v petek, 6. junija, ob 18.30 na sedežu, Ul. Ginnastica 72. Vstop prost. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6, vabi na predavanje z naslovom »Živa voda, vir zdravja in dobrega počutja« v petek, 6. junija. Predavala bosta: Marta Pečenko - praktična predstavitev uporabe Revitan vode od 19. do 20. ure; Igo Sajovic - strokovno predavanje inovatorja Revitana ob 20. uri. Zagotovljen prevod v italijanščino. SKD VALENTIN VODNIK - DOLINA vabi na 1. Junijski večer v petek, 6. junija, ob 21. uri na Kalužo. Nastopa glasbena skupina Tamburjaši iz Vipave. SKK IN MOSP, v okviru literarnega natečaja ob 90. letnici Rebule, vabita v petek, 6. junija, na zadnjo pobudo: ob 15. uri bo v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah enourna delavnica za mlade o pisatelju Rebuli. Vodila jo bo univ. docentka Jadranka Cergol. Skupaj se bodo nato napotili v dvorano ZKB, kjer bo v okviru Simpozija Slavističnega društva, ob 17.30 slavnostna razglasitev zmagovalcev literarnega natečaja ter podelitev nagrad in priznanj. SLAVISTIČNO DRUŠTVO TRST-GO-RICA-VIDEM, DSI in SK vabijo na celodnevni »Simpozij o Alojzu Rebuli« ob njegovi 90-letnici. Sodelovali bodo Boris Pahor, Marija Pirjevec, Igor Škamperle, Aleksander Skaza, Miroslav Košuta, Miran Košuta, Martina Ožbot, Lojzka Bratuž, Martin Brecelj, Zoltan Jan, Jože Horvat in Jadranka Cergol. Vabljeni v petek, 6. junija, od 9.30 dalje v dvorano ZKB na Opčinah, Ul. Ricreatorio 2. »GARA BARZELET« v soboto, 14. junija, ob 21. uri v društvenem baru v Boljuncu. Info in prijave v baru do sobote, 7. junija. »SNOVANJA 2014« v organizaciji SCGV Emil Komel iz Gorice: v soboto, 7. junija, ob 18. uri na sedežu podružnice SCGV Emil Komel v Devi-nu otroški pevski zbor Ladjica in učenci iz podružnice SCGV Emil Komel Devin bosta nastopila z glasbeno pravljico »Babica pripoveduje«. MEDNARODNI ŠTUDIJSKI SESTANEK od Galicije do Krasa v soboto, 7. junija, od 10.00 do 12.30 v Nabrežini - Kamnarska hiša Iga Grudna. Dogodki in problematike prve svetovne vojne, Adriano Papo predstavlja knjigi Sergia Tazzerja, »Razbojniki ali heroji? Milan Ratislav Stefanik in češkoslovaška legija« in »Prva svetovna vojna, čas lakote«. SKD IGO GRUDEN v sodelovanju z Občino Devin Nabrežina in LAS Kras vabijo ob stoletnici 1. svetovne vojne na prireditev »Oblaki so rude-či«. Sodelujejo: pevski zbor NSŠ Igo Gruden, recitatorji Miranda Cahari-ja, Matija Kralj, Jožica Forčič in Judit Horvath, dekliški pevski zbor Kraški slavček - Krasje in MePZ Igo Gruden, režija Marjan Bevk. V soboto, 7. junija, ob 21. uri v KD Igo Gruden v Na-brežini. ZBOR JACOBUS GALLUS IN MEPZ LOJZE BRATUŽ vabita na koncert »Soglasja«, v nedeljo, 8. junija, ob 18.30 v Kulturnem centru L. Bratuž v Gorici in v petek, 13. junija, ob 20.45 v Luteranski cerkvi v Trstu. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV vabi v ponedeljek, 9. junija, v Peterlinovo dvorano, Donizettijeva 3, kjer bodo zgodovinarji Nevenka Troha, Zdenko Čepič in Žiga Konci-lija predstavili obsežna zbornika Inštituta za novejšo zgodovino iz Ljubljane o nasilju vojnih in povojnih dni. Začetek ob 20.30. DRUŠTVO FINŽGARJEV DOM obvešča, da je zaradi bolezni predstava Rdeča kapica malo drugače prestavljena na četrtek, 12. junija, ob 18. uri v dvorani Finžgarjevega doma na Opčinah. Uprizorili jo bodo udeleženci letošnje otroške gledališke delavnice. Vabljeni! GODBENO DRUŠTVO PROSEK vabi na slavnostni koncert ob priliki 110-letnice ustanovitve, ki bo v soboto, 14. junija, pred cerkvijo Sv. Martina na Proseku, ob 20.30. ZSKD v sodelovanju s partnerji projekta prireja ponovitev predstave ArT-Sprehod v nedeljo, 15. junija, v Ljubljani na Tednu ljubiteljske kulture. Ob isti priložnosti organizira tudi izlet v Ljubljano z ogledom predstave, ki bo potrjen samo v primeru zadostnega števila prijavljenih. Info in prijave: 040-635626, info@zskd.eu. Mali oglasi IŠČEM stanovanje v najem v Bazovici ali okolici. Tel. št.: 340-0808115. PRODAM stanovanje v Trstu (Ul. Ri-valto), 3. nadstropje, 60 kv.m., 2 spalni sobi, kuhinja in kopalnica, sončna lega, pogled na občinski vrt, cena po dogovoru. Tel. št.: 040-764682. PRODAM hišo s kletjo v Ul. Morpur-go, potrebno prenove. Oddam tudi celotno orodje za pridelavo vina. Tel.: 040-280910. PRODAM po ugodni ceni, avto fiat panda 900 fire, bele barve, letnik 1992 (ima davek na starodobne avtomobile). Revizija leta 2005, v odličnem stanju. Tel. št. 334-3539564. Prispevki V spomin na drago Majdo Legiša, ob 20. obletnici smrti, darujeta mama in brat z družino 50,00 evrov za Kraški slavček. V spomin na Silvana Grassija daruje Sonja Guštin 50,00 evrov za Sklad Josipa Tavčarja. V spomin na Emo Ukmar, Tineta Re-pinca, Silvana Grassija in Jasno Ju-rečič daruje osebje DTZ Žige Zoisa 342,00 evrov za Sklad Josipa Tavčarja. V spomin na Giulio Bevilacqua daruje Irene Starc 50,00 evrov za VOLOP ONLUS. V spomin na Nestorja Pertota in Lauro Pertot por. Kozina darujejo Marica, Vali in Livio 100,00 evrov za Sklad Mitja Čuk. V spomin na brata Tineta Repinca daruje Jasna Repinc 50,00 evrov za Sklad Josipa Tavčarja. V spomin na Anico Ukmar por. Doglia daruje Alenka Petaros 30,00 evrov za ŽPZ Prosek - Kontovel. 5.6.1994 5.6.2014 Minilo je dvajset let odkar Te ni med nami draga Majda Legiša Tvoj spomin živi vedno z nami. Mama in brat z družino Praprot, 5. junija 2014 8 Četrtek, 5. junija 2014 KULTURA / OBČINA TRST - Po razveljavitvi deželnega zakona v težavah jasli, vrtci in rekreacijski centri Razsodba ustavnega sodišča »iztrgala« 2,5 milijona evrov Občini vsiljeno še večje varčevanje, ne sme zaposlovati - Tudi slovenske sekcije - Dežela pripravila nov zakon Razsodba ustavnega sodišča, ki je razveljavila Tondov deželni zakon št. 22 iz leta 2010, povzroča v občinah Furla-nije-Julijske krajine velike preglavice, v tržaški občini pa pravi potres. Ta občina je znana po razvejani mreži predšolskih in obšolskih storitev (občinski rekreacijski centri so recimo pristna tržaška značilnost), tržaška je tudi ena redkih občinskih uprav, ki namesto države upravljajo otroške vrtce (v Italiji je glavnina vrtcev državnih). Zdaj je vse to nenadoma pod vprašajem. Tondov deželni zakon je takrat zrahljal določene finančne in upravne omejitve, ki jih v šolstvu postavljajo državni predpisi, Ber-lusconijeva vlada pa se je pritožila in ustavno sodišče ji je nazadnje dalo prav. To pomeni, da morajo občine v deželi FJK spet upoštevati državne predpise, ki so v nekaterih pogledih celo ugodnejši, v marsičem pa mnogo strožji in bolj omejujoči. Dejstvo je, da je tržaški občini zaradi obveznega varčevanja, kot ga določajo državni predpisi, naenkrat zmanjkal dober del sredstev za upravljanje otroških vrtcev, jasli in rekreacijskih centrov. Predvsem pa trenutno ni mogoče skleniti pogodb za določen čas s prekernimi vzgojitelji in drugim osebjem, na katerih slonijo te službe: vprašanje je, kako bo septembra steklo novo šolsko leto. V tem sektorju je kakih tisoč zaposlenih, občina upravlja 18 otroških jasli, 30 vrtcev in 18 »rekreatorijev«. Del tega sistema so tudi slovenske sekcije: ena sekcija otroških jasli in tri v vrtcih. »Po projekcijah naj bi letos na področju vzgoje do konca leta porabili za pogodbe za določen čas več kot 8 milijo- POKRAJINA Svetilnik: začetek del obnove oboka Pokrajinska uprava je začela obnavljati železno ogrodje zgodovinskega oboka pri svetilniku. Obnova sodi v evropski projekt Pot miru-Via della pace, ki je vezan na prireditve in pobude ob stoletnici začetka prve svetovne vojne. V ta namen je Pokrajina sklenila posebno konvencijo z italijanskim obrambnim ministrstvom (oddelek za vojaško mornarico). Obnova, ki je vredna 40 tisoč evrov, naj bi bila končana julija meseca. Ogrodje so z leti poškodovali predvsem vdori vode. Občina upravlja pri Sv. Jakobu tudi edino slovensko sekcijo jasli arhivska slika nov evrov. Ker je bil deželni zakon razveljavljen, se moramo nenadoma vrniti na raven iz leta 2009, ko je maksimalni strošek znašal 5,5 milijona evrov,« je Primorskemu dnevniku razložil občinski odbornik za osebje Roberto Treu. Razsodba je torej »iztrgala« občini za več kot 2,5 milijona evrov sredstev, kar bi pomenilo, da si občina lahko privošči bistveno manj delovnih mest. »Naša uprava je že varčevala in zmanjšala stroške na tem področju, zdaj pa moramo spoštovati razsodbo ustavnega sodišča. Seveda je vprašanje, kaj bo septembra: župan Cosolini, odborniki in Dežela FJK složno iščejo rešitev in so v stalnem stiku z rimsko vlado,« je dejal Treu. V to- rek je Dežela predstavila odboru krajevnih avtonomij osnutek deželnega zakona, ki bi moral rešiti vprašanje zaposlitev od leta 2010 do danes (in omogočiti sklepanje novih pogodb za določen čas). Jutri naj bi osnutek odobril deželni odbor, nakar bo dokument hitro romal v deželni svet. Po odbornikovih besedah se vsi zavzemajo za to, da bi občina še naprej ponujala svoje storitve z občinskim osebjem. »Septembra bomo gotovo odprli jasli, vrtce in druga središča, to ni pod vprašajem, prioriteta pa je njihovo upravljanje z občinskim osebjem. To je naš cilj, saj smo pred razsodbo pripravljali razpis za zaposlitev 200 prekernih. Pri- pravljenih je bilo 90 odstotkov razpisa,« je dejal Treu. Potem je prišla hladna prha. Na vprašanje, ali je možnost, da se nekatere službe zaupajo zasebnim zadrugam, je odgovoril tako: »Če do konca poletja ne bo primerne stabilne rešitve, bomo morali razmisliti o alternativah. V glavnem pa bi moralo biti vse znano v prihodnjih tednih.« Župan Cosolini je pred dnevi v Piccolu izjavil, da je ena izmed možnosti (poleg zasebnih zadrug) tudi prehod otroških vrtcev pod državno okrilje. Če nam država ne dovoli upravljati vrtcev, naj jih prevzame in naj jih sama upravlja s svojimi sredstvi, je dejal. Odbornik Treu se je včeraj srečal z nekaterimi sindikati, predstavnikov CGIL, CISL in UIL pa ni bilo na spregled. »Nekatere županove trditve nas skrbijo. Ne bi hotela, da bi uprava izkoristila to priložnost in začela privatizirati,« je včeraj povedala Rossana Giacaz (FP-CGIL), ki je za danes napovedala novinarsko konferenco. Odnosi med občinskim odborom in sindikati niso dobri, predvsem po sporu in neuspelih pogajanjih okrog poletnih centrov. Predsednik občinskega sveta Iztok Furlanič je mnenja, da bi se problem moral rešiti, vsaj kar se tiče jasli in vrtcev: »Te službe bi morali vključiti med ključne, medtem ko so rekreacijski centri bolj na prepihu.« Sam zagovarja vključitev slednjih v deželni zakon, čeprav priznava, da bi bila poteza tvegana, ker imamo te centre samo v Trstu in bi se država lahko spet pritožila. »Župani pa naj se združijo in se skupaj postavijo proti paktu stabilnosti, ki je iz leta v leto bolj absurden,« pravi Furlanič, ki nasprotuje morebitni privatizaciji občinskih storitev. (af) BAZOVICA - Poučna ekskurzija za otroke vrtca Ubalda Vrabca Obiskali deželni sedež RAI in mladinski odsek NŠK Otroci med obiskom v mladinskem odseku Narodne in študijske knjižnice Vsi otroci iz vrtca U. Vrabca iz Bazovice so se pred nedavnim odpravili s šolabusom v mestno središče. Šofer jih je popeljal do ulice F. Severo, kjer so se otroci porazdelili v dve skupini. Malčki in sredinčki (3-4 letni otroci) so se peš odpravili do mladinskega odseka Narodne in študijske knjižnice v Ul. Filzi, veliki otroci (5 letni) pa so izvedli voden ogled Deželnega sedeža Rai - Slovenski program. Malčke je v NŠK sprejela knjižničarka Alenka Hrovatin, ki je otrokom pokazala dobro založene knjižne police ter jim povedala pravljico o mali goski. Knjižnico so otroci obiskali v okviru pro- jekta predšolske Bralne značke, saj se v vrtcu celo šolsko leto redno bere in pripoveduje pravljice. Petletne otroke je na Deželnem sedežu Rai sprejela režiserka in progra-merka Luana Grilanc, ki je otrokom najprej pokazala prostore radia in televizije, nato jih je pospremila v snemalni studio, kjer jih je čakala režiserka in pro-gramerka Deva Pincin skupaj s tehniki in snemalci. V studiu so snemali pravljico o Mojci Pokrajculji, ki jo je pripovedovala programerka Katerina Citter. Otroci so se hitro znašli pred kamero, radi so sodelovali tudi z vprašanji in odgovori. Posnetek bo na sporedu v jesenskem času. Na koncu so otrokom omogočili ogled režije, montaže in studio v katerem vsak dan snemajo poročila. Ogled so zaključili v radijskem studiu, kjer so ravnokar snemali radijsko oddajo. Otroci so si takoj nadeli slušalke in se preizkusili pred mikrofonom. Vzgojiteljici in otroci se zahvaljujemo knjižničarki Alenki Hrovatin za topel sprejem v NŠK. Posebna zahvala gre tudi programerkam Luani Grilanc, Devi Pincin in Katerini Citter ter odgovorni za Slovenski program g. Martini Re-pinc, ki nam je omogočila voden obisk. (Vzgojiteljice in otroci iz vrtca Ubalda Vrabca v Bazovici) V Šempolaju večer ob koncu šolskega leta Skd Vigred vabi nocoj ob 20. uri na prostor pod vrtcem v Šempolaju na kulturni večer ob zaključku šl. 2013-2014. Kulturni program bodo uvedli člani otroške gledališke skupine Mi se gremo gledališče SKD Vigred z igrico Rdeča kapica ... malo drugače. Za tekst in režijo je poskrbela Tatjana Malalan. Nato bodo nastopili otroci pevske skupine Vigred, ki jo vodita Serena Picco in Aljoša Saksida. Nove koreografije bodo predstavile članice otroške in mladinske plesne skupine Vigred, mentorica Jelka Bogatec. Predstavili se bodo še mladi glasbeniki prej posamezno in nato skupinsko. Za zaključek bodo nastopili in poskrbeli za veselo vzdušje: mladinska glasbena skupina Vigred Kraški fenomeni ter ansambli To smo mi, Rock na bndimi in Turbo polka. Dr. Igor Giacomini na »svojem« liceju Danes bodo na liceju Franceta Prešerna gostili novonameščenega načelnika Urada za slovenske šole v FJK dr. Igorja Giacominija, sicer bivšega dijaka in maturanta klasičnega liceja F. Prešerna v Trstu. Načelnik je izvedenec za upravno pravo in bo prikazal temeljne razlike med javnim in zasebnim pravom. Povezovalna nit njegovega posega bo vloga, ki jo ima javna uprava pri reševanju socialne in ekonomske krize. Z dijakinjami in dijaki se bo srečal od 8. do 9.45 v veliki dvorani v 4. nadstropju. Svetovni dan okolja na mestnih ulicah Tudi Trst bo danes obeležil svetovni dan okolja, ki bo potekal pod pokroviteljstvom občinske in pokrajinske uprave. Osrednja dopoldanska prireditev, na kateri bodo glavno besedo imeli otroci (pričakujejo jih okoli tisoč), bo ob 10. uri na Velikem trgu, na kar se bodo na bližnjih trgih in ulicah vse do večera vrstile razne pobude, seveda vse na temo varstva narave. Svetovni dan okolja bodo sklenili ob 20.30 v gledališču Miela s predvajanjem dokumentarca Surving Progress, ki ga je finančno podprl sloviti režiser Martin Scorsese. Claudio Martelli danes v kavarni San Marco Nekdanji voditelj PSI in vidni politik Claudio Martelli bo danes ob 18.30 v kavarni San Marco predstavil svojo knjigo Ricordati di vivere (Spomni se živeti), ki je izšla pri založbi Bompiani. Poleg avtorja bodo knjigo predstavili še Alessandro Maran, Marco Cucchini in Daniele Ungaro. Ortopedski oddelek poslej na Katinari Vodstvo Tržaškega bolnišničnega podjetja sporoča, da so z včerajšnjim dnem iz organizacijskih razlogov preselili ortopedski in travmatološki oddelek iz stare mestne v bolnišnico na Katinari. Oddelek so namestili v 14. nadstropje medicinskega stolpa. Telefonski števili tajništva sta: 040-399 6448 in 040-399 6930. Odstraniti avtomobile s tramvajske proge Podjetje Trieste Trasporti poziva voznike, naj ne parkirajo na tračnicah openskega tramvaja. Na progi izvajajo čiščenje in poskusne vožnje pred obnovitvijo rednih voženj. Ovirajo jih avtomobili na progi, zlasti v Ul. Martiri della Liberta. Kršilce bodo kaznovali, vozila pa odstranili. / MNENJA, RUBRIKE Četrtek, 5. junija 2014 9 GLOSA V Sloveniji nujen elan, ki ga je v Italiji izrazil Renzi JoZe Pirjevec_ Kar me preseneča pri branju analiz o nedavnih volitvah, je dejstvo, da v njih ni Evrope. V tem so časnikarji, zgleda, v sozvočju z večino volivcev, ki jih EU ne zanima dosti. Evropska skupnost držav je slonela po mojem na štirih stebrih: na idealu njene združitve, ki so ga razglašali ljudje visokega intelekta, kot je bil Altiero Spinelli (1907-1986), na strahu pred Sovjetsko zvezo, na nuji gospodarskega sodelovanja in na zavesti, da je treba premostiti francosko-nemško rivalstvo. Danes idealizma v bistvu ni več, strahu pred komunizmom tudi ne (razen, če ga ni zamenjal strah pred Putinovo Rusijo). Ostajata samo gospodarski interes in majava francosko-nemška zveza. To je dosti, ne more pa zadostovati za intimnejšo povezavo 28 držav partneric, ki so močno različne v mentaliteti, zgodovini in razvoju. Če EU ne bo upoštevala, da je doživela z volilno abstinenco in z uveljavitvijo do nje skeptičnih, celo sovražnih sil velik poraz, in ne bo znala začrtati nove bolj demokratične politike, se bojim, da bodo volitve, ki smo jih pravkar doživeli, med njenimi zadnjimi. Kaj bi morala storiti, da se reši? Morala bi razgraditi svoj zasovra-ženi birokratski ustroj, katerega simbol je mesečna selitev iz Bruslja v Strasbourg. Če ji ne bo uspelo razširiti blagostanja na vse države članice in prepričati ljudi, da ni abstraktna nad-struktura, ki zapleta življenje, namesto da bi ga olajšala, bo propadla. Če bodo v kratkem Britanci iz nje izstopili, to še ne bo konec, če pa se v Franciji okrepi stranka gospe Le Pen, bo odbila njena zadnja ura. Evropa bi se morala tudi politično otresti ameriškega tutorstva ter se profilirati na svetovni sceni kot avtonomen protagonist ob ZDA, Rusiji, Kitajski, Indiji, Braziliji. Skratka morala bi postati domovina. Tudi Slovenija je izšla iz teh volitev kot po-raženka. Predvsem, ker se je izkazalo, da velika večina ljudi nima zaupanja v politiko in meni, da se z njo ne splača ubadati. To velja predvsem za levico, v kateri prevladujeta malodušje in jeza. Meni je marsikdo rekel, da ne bo šel na volitve, ker je razočaran nad razbitostjo levice in ker hoče na ta način protestirati. Kar zadeva desnico, je dosegla dober rezultat, saj ima disciplinirano jedro, sloneče na dveh verah: v karizmatičnega vodjo in v Boga. Prva skupina je tudi finančno močna, zmožna, da v svoje vrste rekrutira marsikaterega intelektualca. Vsekakor pa mislim, da je desnica na volitvah dosegla raven, ki jo bo težko presegla. Kar pomeni, da predstavlja velik del slovenskega naroda bazen glasov, ki bi jih bilo mogoče preusmeriti v levo smer, če bo slednja znala najti dovolj prepričljive argumente. Nekatere zunajparlamentarne stranke na levici imajo dobre programe, a zgleda da jih niso znale primerno predstaviti volivcem, tudi zaradi tega, ker so nastale pred kratkim in še niso razpoznavne ter so imele na razpolago nadvse skromna finančna sredstva. Pretres, ki je pred volitvami in po njih prizadel Pozitivno Slovenijo in Socialno demokracijo, obe največji parlamentarni levo-sre-dinski stranki, pa odpira v slovenskem političnem prostoru nove scenarije. Če bodo Alenka Bratušek, vodstvo SD, ki je nasledilo Lukši-ča, in zunajparlamentarne stranke znale najti skupni jezik in nastopiti na bližnjih volitvah za skupščino združene v koalicijo, bo prišlo do polarizacije političnega prostora, ki bo jasneje izrazila, kaj Slovenci hočejo in kakšno družbo si predstavljajo. Najti je treba elan, kakšnega je v Italiji izrazil ognjeviti Matteo Renzi. Prej do novice na naši spletni strani www.primorski.eu VREME OB KONCU TEDNA S subtropskim ciklonom vse bolj poletno vreme Darko Bradassi_ Pred nami je prva občutnejša okrepitev subtropskega anticiklona v tem letu in prvi vzpon temperature nad 30 stopinj Celzija. Po razgibanosti vremenske slike v minulih tednih in ne ravno visokih temperaturah bo vzdušje v prihodnjih dneh vse bolj poletno. Subtrop-ski anticiklon nam bo zagotovil povečini sončno ter stanovitno vreme in bo v glavnem onemogočal tudi popoldansko nestanovitnost. Vremenska slika bo torej poletna. V preteklih dneh smo morali po pričakovanjih računati z vlažnim in precej nestanovitnim atlantskim zrakom, ki se je zadrževal v naši bližini in je občasno pronical proti našim krajem. V popoldanskih urah, ko so bile pri-zemne temperature višje, je bilo ozračje pogosto nestanovitno in so nastajale krajevne plohe in nevihte. Ciklonsko območje, ki je bilo doslej nad Atlantikom, se ravnokar poglablja nad zahodnim Sredozemljem, kjer bo segalo do severnoafriških predelov. Tam bo z jugozahodnimi tokovi preusmerjalo subtropski zrak proti osrednjemu Sredozemlju in delu osrednje Evrope, kjer se bo posledično okrepil anticiklon. Ozračje se umirja, subtropski anticiklon, ki prinaša vroč in suh zrak tudi v višinah, bo postopno solidnejši že od jutrišnjega dne. Pred nami je večdnevno obdobje s povečini sončnim in stanovitnim ter toplim poletnim vremenom, ki bo predvidoma trajalo vsaj do sredine prihodnjega tedna, lahko pa tudi dlje. Anticiklon bo namreč, kot kaže po sedanjih analizah, zdržal tudi večji del prihodnjega tedna. Najtoplejši zrak bo zajel naše kraje zlasti od sobote ali nedelje do prvih dni v prihodnjem tednu. Nato bo po vsej verjetnosti za kakšno stopinjo manj vroče, še vedno pa prijetno toplo. Na višini 1500 metrov v prostem ozračju pričakujemo, da bo v prihodnjih dneh radiosonda name- rila več kot 15 stopinj Celzija, predvidoma do okrog 17 stopinj Celzija. Ozračje se bo torej v povprečju v primerjavi z zdajšnjimi temperaturami segrelo za 5 do 8 stopinj Celzija in bo dosegalo povprečje zadnje tretjine julija, ko je po dolgoletnih meritvah navadno pri nas najtoplejše obdobje v letu. Prizemne temperature se bodo zlasti od sobote začele približevati 30 stopinjam Celzija in jih bodo v naslednjih dneh tudi marsikje presegale. Najtopleje bo v notranjosti, kjer se bo živo srebro ponekod lahko dotaknilo 32 ali 33 stopinj Celzija, kakšno stopinjo manj pa bomo povečini namerili ob morju, kjer bo čez dan morski veter hladil obalo. Ničta izoterma pa se bo povzpela občutno nad 4000 metrov in bo predvidoma občasno lahko segala do višine skoraj 5000 metrov. Danes in v prihodnjih dneh bo prevladovalo vse bolj stanovitno in sončno vreme. Nekaj popoldanske spremenljivosti bo lahko še danes in jutri zlasti v goratih predelih, medtem ko bo ozračje od sobote povsod v glavnem umirjeno. V soboto in nedeljo bo sončno in toplo. Najvišje dnevne temperature bodo povečini nad 30 stopinjami Celzija. Podobno vreme se bo nadaljevalo tudi v začetku prihodnjega tedna. Na sliki: nad osrednjim Sredozemljem se krepi subtropski anticiklon ljubljana - Kongresni trg v torek zvečer napolnilo več kot deset tisoč ljudi s plačano vstopnico Dobrodelni koncert za žrtve poplav Po nekaj dežnih kapljah in temnih oblakih, ki jih je prineslo torkovo popoldne, se je Kongresni trg v Ljubljani že od 17.ure naprej spremenil v dobrodelni park glasbe željnih Slovencev, ki so z nakupom vstopnice prispevali 10 evrov za žrtve poplav v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem. Melodije najboljših hitov več kot 42 nastopajočih so preplavile trg z energijo, obiskovalce, ki so bili eno z ritmom, pa dotaknile z nostalgijo in navdahnile s pozitivizmom. Vseskozi je koncert z zabavnimi vložki povezovalo šest voditeljev - Ana Praznik, Štefko Bratkovič, Robert Erjavec, Ivjana Banič, Boštjan Klun in Ula Furlan, ki so menjaje dvigovali vzdušje in presenetili tudi koga med obiskovalci. Medtem ko so na velikem odru združili moči slovenski, hrvaški, bo- sanski in srbski glasbeniki, ki so se za ta namen odrekli honorarjem, je trg preplavilo več kot 10.000 ljudi in Slovenci so ponovno potrdili, da moto »v slogi je moč«, še kako drži. V organizacijski, tehnični in gostinski ekipi je pomagalo več kot 300 prostovoljcev, za varnost pa je skrbelo nekaj več kot 60 varnostnikov. Koncert so si tisti, ki niso uspeli priti na Kongresni trg lahko v ne- Na Kongresnem trgu v Ljubljani se je v torek zbralo preko 10 tisoč ljudi, ki so z nakupom vstopnice izrazili solidarnost žrtvam poplav v Srbiji, Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem posrednem prenosu ogledali tudi prek spletne strani 24ur.com - teh je bilo več kot 32.000 ogledov, točno ob 22.uri pa se je vklopila RTV Slovenija z neposrednim prenosom v živo in preko televizijskih prenosnikov, si je koncert ogledalo več kot 33.500 ljudi. Spektakel pod taktirko Mestne občine Ljubljana, je bil v celoti organiziran brezplačno. Za zdaj je tako zbranih že preko 200 tisoč evrov, upoštevajoč prodane vstopnice, SMS sporočila RK Slovenije, zneske donacij podjetij znotraj MOL, javnih zavodov, sodelavk in sodelavcev, sredstva so nakazali tudi nekateri vrtci, sindikat de- lavcev MOL, ... Zbiranje sredstev pa še vedno poteka. Ljubljanski župan Zoran Janko-vic je včeraj poslal pismo predsednikom vseh treh držav in jih prosil za informacijo, kam naj se sredstva nakažejo, da bodo prišla v prave roke. Manjši delež bo šel Hrvaški, ki je utrpela tudi manjšo škodo (5 do 10%) ostalo pa Srbiji in BIH (vsaki polovico). Na slovenski cesti se je v torek v sodelovanju z RK Slovenije napolnil tovornjak s prikolico v katerem je bilo za okoli 6 ton materialnih sredstev (največ je bilo odej, higienskih pripomočkov in živil). PISMA UREDNIŠTVU Že spet čevapi tudi na Kulinartfestu Kaj je res, ali gre za grdo ljudsko natolcevanje, da so se na Kuli-nartfestu v Volčjem Gradu 31. maja in prvega junija letos pokali pretežno s čevapi in kalamari namesto, da bi se mastili s specialitetami iz številnih kuhinjskih knjig na ogled in razpolago obiskovalcem? Pa da so se organizatorji izkazali bolje kot izvrstni teoretiki kot pa praktiki, saj niso snedastoželjnim pričarali nobene zares slastne jedače. Nasvet za v bodoče: Manj ... vir-tualne gastronomije in več dejanske zdrave in okusne papice, iz krvi, mesa in ostalih hranilnih sestavin. Pa dober tek, čevaparji in kalamarci, seveda prihodnje leto ob bolj izbranih kuharjih in sredozemskih menijih! Jolka Milic 10 Četrtek, 5. junija 2014 KULTURA / izola - Do nedelje festival Kino Otok Filmski pogled na družbeno realnost Sinoči Grigris - V ospredju Indija in Galicija - Nocoj Fasulov TIR S koprodukcijskim filmom Grigris režiserja Mahamat-Saleha Harouna se je sinoči v Letnem kinu Manzioli v Izoli začel deseti mednarodni filmski festival Kino Otok -Isola Cinema. V sklopu festivala se bo do konca tedna v Izoli in Ljubljani zvrstila vrsta filmov, ki bodo zrcalili družbeno realnost. Letos so se poleg utečenih izoblikovale dodatne skupine filmov, ki sledijo filmskim pokrajinam, družbenim zaledjem ali političnim izrazom. Tako bodo med drugimi na festivalu predvajali tri zelo raznolike indijske filme, med drugim Izžarevanje, film Sha-jija N. Karuna o odnosu umetnika do umetnosti in prepovedani ljubezni. Režiser bo tudi gost festivala. Ob tem bodo predvajali tudi indijsko klasiko Potepuh Raja Kapoorja. V sklopu Signali bodo pozornost namenili filmski ustvarjalnosti španske Galicije, ki se bo predstavila s tremi celovečerci in več kratkimi filmi. Poleg indijskega in galicijskega filma organizatorji izpostavljajo še filme iz sosednjih držav, med drugim Tir Alberta Fa-sula z Brankom Završanom ter program kratkih filmov avstrijskega eksperimentalnega filmarja Siegfrieda A. Fruhaufa. Film furlanskega režiserja Fasula, ki je prejel glavno nagrado na lanskem festivalu v Rimu, bo na sporedu drevi ob 21. uri v letnem kinu Manzioli. V sklopu programa festivala Kino Otok bodo predvajali tudi sklop kratkih filmov po izboru filmskega festivala v Ober-hausnu Latinskoameriško doživetje. V Sil- Branko Završan in Marijan Šestak v filmu Alberta Fasula TIR vanovem zalivu bodo predvajali Rossellini-jevo Evropo 51, v 35mm Kult-ure pa se bodo s filmom Gabea Klingerja Dvojna igra: James Benning in Richard Linklater poklonili tudi tema dvema velikanoma. Za najmlajše bo na sporedu Podmornica, v sklopu katere bodo med drugim predvajali kratke animirane filme Kolje Sakside ter film Busterja Keatona Sherlock Holmes ml. Pripravili so tudi delavnice za otroke. Na ljubljanski izpostavi festivala v Ki-nodvoru bodo med drugim predvajali Osamljeno ženo Satyajita Rayja. V Slovenski kinoteki bodo na sporedu Fruhaufovi kratki filmi v sklopu Kino-integral. V galeriji Salsaverde v Izoli Kino Otok spremlja tudi razstava fotografij Po resničnih dogodkih, posnetih na prvih devetih izdajah festivala. Razstava je že bila na ogled v Ljubljani. maribor - Predstavili Festival Lent Med 1200 dogodki tudi Skid Row, Inner Circle in Balaševic Potem ko sta država in mesto Maribor prejšnji teden odobrila dodatna sredstva za Festival Lent, je Narodni dom Maribor včeraj podpisal pogodbo z glavnim generalnim pokroviteljem NKBM. Ob tem so predstavili program letošnjega festivala, ki ponovno prinaša dogodke za vse okuse, med drugim koncerte Skid Row, Inner Circle in Dordeja Balaševiča. Kot je povedal direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina, festival ponuja široko paleto dogodkov za najširše občinstvo. Festival Lent je največji slovenski festival na prostem in eden največjih v Evropi, saj po navedbah organizatorjev pritegne več kot pol milijona obiskovalcev. Letošnja, 22. izdaja bo od 20. junija do 5. julija na 44 prizoriščih postregla z okoli 1200 dogodki s sodelujočimi iz 35 držav. Znotraj njega se odvija pet večjih festivalskih sklopov, med njimi Festival Folkart, ki bo letos gostil folklorne skupine iz Argentine, Guama, Japonske, Portugalske, Srbije, Turčije in seveda Slovenije. Zelo priljubljena sta tudi festival jazzovske glasbe Jazzlent in festival uličnega gledališča Ana Desetnica, ki bo hkrati tekel še v nekaterih drugih slovenskih krajih. Zelo priljubljen, še posebej pri družinah, je festival ustvarjalnosti Artkamp, ki so ga zaradi posledic žleda in pomislekov okoljevarstvenikov delno preselili v Ve-trinjski dvor, v Mestnem parku pa bo dogajanje le še na osrednji promenadi. Osrednje prizorišče je plavajoči oder na Dravi, kjer bodo med drugim na- filmi@primorski.eu GREMO V KINO koncerti - Prihodnje dni v Ljubljani Bajagovih 30 let Kmalu še Queens of the Stone Age in Gogol Bordello Walesa Poljska, 2013 Režija: Andrzej Wajda Igrajo: Robert Wieckiewicz, Maria Rosaria Omag-gio, Agnieszka Grochowska, Iwona Bielska in Zbi-gniew Zamachowski Ocena: ★★★ Eden najlepših filmskih trenutkov je intervju Oriane Fallaci ustanovitelju in vodji Solidarnosti, prvega neodvisnega sindikata za železno zaveso. Najznamenitejša italijanska novinarka je na Poljsko pripotovala začetek osemdesetih let, da bi predstavila tudi Zahodu človeka, ki je prejel Nobelovo nagrado za mir. Andrzej Wajda, veliki poljski režiser je odločil, da bo Waleso postavil na filmsko platno prav preko odgovorov, ki jih je le ta zaupal Fallacijevi. Film tako izpade skoraj kot nekakšen dokumentarec, v katerem Fallacijevo pooseblja res izredna gledališka igralka Maria Rosaria Omaggio. Temnolasa, kot kaplja vode podobna novinarki iz Firenc, si je ob priložnosti celo izposodila Fallacijin kožuh, s katerim je Oriana takrat odpotovala na zasneženi in mrzli Vzhod. Na film o Lechu Walesi pa je drugače Wajda razmišljal celih petindvajset let. Delo prikazuje boj z oblastmi, aretacije električarja iz Gdanska, njegove nenehne težave, ki jih je zaradi tega seveda imel tudi v družini in z ženo Danu-to ter malimi otroci, ki so se jima kljub vsemu rojevali. Celovečerec oseminosemdesetletnega poljskega režiserja, ki so ga premierno predstavili na septembrski beneški Mostri, v resnici nima posebnega filmskega pomena, je pa izreden dokument, tudi zgodovinski, ki pripoveduje o tistih prvih stavkah, začetek sedemdesetih let, vse do Walesove izvolitve za predsednika republike leta 1990. Hkrati pa tudi film staroste poljskega filma, ki ne skriva občudovanja za tega heroja njegovega časa. (Iga) Ljubitelji koncertov bodo junija še kako aktivni, saj bo v Sloveniji cela serija pozornosti vrednih glasbenih dogodkov. V prvi polovici meseca so najpomembnejši dogodki sledeči: BAJAGA - V ljubljanskih Križankah bo jutri, 6. junija (ob 20. uri), praznovala 30. obletnico ena izmed največjih rock skupin vseh časov iz območja nekdanje skupne države. Gre za skupino Bajaga & Instrukto-ri. V 30 letih obstoja skupine se je pevec, kitarist in avtor Momčilo Baja-gic-Bajaga zapisal v srca številnih generacij ljubiteljev kakovostne pop in rock glasbe, v tem času pa nastopil na več kot 2.500 koncertih in prodal več kot 3 milijone albumov. Na koncertu, kjer jih bodo počastili tudi glasbeni gostje iz nekdanje skupne države, bomo zagotovo lahko slišali mnoge uspešnice, ki jih je skupina pod taktirko Bajage ustvarila v 30 letih ustvarjanja in nastopov, med njimi zagotovo železne uspešnice, kot so »Ruski voz«, »Zažmuri«, »Plavi Safir«, »Muzika na struju«, »Dobro jutro džezeri«, »Berlin«, »Limene trube«, »220 u voltima«, »Tamara«, »Sa druge strane jastuka«, »442 do Beograda« in številne druge. Začel je v skupini Riblja čorba, a se kmalu odločil za solo kariero. Vstopnice: 19,00 €. QUEENS OF THE STONE AGE - Queens of the Stone Age se po več kot desetih letih končno vračajo v Ljubljano - nastopili bodo v Križankah v ponedeljek, 9. junija, ob 20.30, da bi predstavili svoj novi album ...Like Clockwork! Izkoristite priložnost in si zagotovite vstopni- ce za bend, ki je bi letos nominiran za tri grammyje - med drugim za najboljši rock album in najboljšo rock izvedbo. Queens of the Stone Age so nekaj posebnega, saj ne gre za navadno skupino. Gre za svojevrsten projekt, ki tudi z glasbenega vidika vsakič preseneča, saj so si vsi albumi med seboj kar različni. Cena vstopnice: 35 €. GOGOL BORDELLO - Trubadurji svobode in strasti, križarji v boju proti amerikanizaciji in plehkosti globalizirane pop kulture, znova prihajajo v Slovenijo! Z energičnim nastopom vas bodo Gogol Bordello dvignili v sredo, 11. junija 2014 ob 21.00 v Cvetličarni v Ljubljani. Prihajajo s prvovrstnim šo-vom, prepoznavno kombinacijo vrhunskega muziciranja in teatralnega nastopaštva. Multietnična skupina iz New Yorka koncertira v sklopu evropske turneje Gonzo Turbo Auto Pilot Toura ob predstavitvi novega albuma Pura Vida Conspiracy. Samo za vas bodo nastopili na ekskluzivnem koncertu v Cvetličarni. Obetamo si vrhunec nebrzdane energije ukrajinskega priseljenca Eu-gena Hutza s pisano podporo ameriških emigrantov iz Rusije, Beloru-sije, ZDA, Etiopije, Ekvadorja in azijskih back vokalistk. Karavana glasbenikov, ki po svetovnih odrih nastopa že 15. leto (od leta 1999), navdušuje z inovativno mešanico romske in vzhodnoevropske melodike. Punkovskim, dub in kabaret aranžmajem s primesmi klezmerja, reg-gaeja, skaja dodajajo raznolikost z zvokom harmonike, violine in mešanice jezikov. Vstopnice: 28,00 €. stopili Carmina Slovenica, Siddharta, Rade Šerbedžija, Dorde Balaševič, Big Band Krško, Inner Circle in Jinx. Po novem bo za občinstvo na voljo poleg sedežev še plesišče. Jazz in komedija sta se iz Starega radia preselila na novo zgrajeni zunanji avditorij Lutkovnega gledališča Maribor. Tu se bodo v sklopu After Lenta predstavljali tudi didžeji. Prej samostojni koncert Piše se leto, ki je bil ponavadi nekaj dni pred začetkom Festivala Lent, bo letos vključen v festivalski program. Na sporedu bo 24. junija na Večerovem odru. Slednji po novem ne bo več odprtega tipa, ampak bo tudi zanj treba imeti Lento ali dnevno vstopnico. Med nastopajočimi bodo Bilbi, Zaklonišče prepeva, Pips Chips & Videoclips, Elemental, Jamaram, Orlek, Shutka Roma Rap, Tinkara Kovač, Muff, Divlje Jagode in Soulfingers. Kantavtorji bodo znova zabavali na Jurčkovem odru, poseben program bodo imela Živa dvorišča, med drugim na Ro-tovškem trgu. Oder v Sodnem stolpu je namenjen etno glasbi, Mladinin oder v klubu Satchmo mladim rokerjem in ljubiteljem elektronske glasbe. V Vetrinjskem dvoru se bo poleg otroških delavnic odvijal stand-up, v Dvorani Union koncerti klasične glasbe. Za ljubitelje športa bo znova Športni Lent, za ljubitelje hrane Sladolent, prav tako bosta spet dva ognjemeta. Proračun festivala znaša okoli 1,25 milijona evrov. Potem ko so v Narodnem domu Maribor zaradi zmanjšanja tako javnih kot sponzorskih sredstev zagrozili celo z odpovedjo festivala, je vlada prejšnji teden prek ministrstva za kulturo odobrila dodatna sredstva v višini 77.000 evrov. Enako vsoto je dodatno namenila tudi mariborska občina. NKBM kljub temu, da je v zadnjih dveh letih zmanjšala obseg sponzorstva, ostaja zvesta festivalu in ga bo sponzorirala tudi v prihodnjih letih. »Za nas je pomembno, da festival ostaja v mestu,« je zatrdil predsednik uprave Aleš Hauc. (STA) Kozinova nagrada letos skladatelju Tomažu Habetu Dobitnik letošnje, 21. nagrade Marjana Kozine je skladatelj in pedagog Tomaž Habe. Kot piše v obrazložitvi nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih skladateljev (DSS), jo prejme za zaokrožen skladatelj-ski opus, ki zajema raznovrstna dela, od solistične in komorne do zborovske in orkestrske glasbe. Habe je nagrade vesel, ker mu jo podeljujejo stanovski kolegi, ki so "poleg družine najhujši kritiki", je dejal ob prejemu na slovesnosti na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana, kjer mu jo je izročil predsednik DSS Nenad Firšt. Poudaril je, da ima veliko zaslug pri njegovem ustvarjanju družina. Ta mu je stala ob strani, ko je poleg službe - kar je usoda vseh slovenskih skladateljev - še komponiral. Tomaž Habe je skladatelj, pedagog, dirigent, pisec učbenikov in profesor. Njegov opus obsega več kot 350 glasbenih del. Napisal je 35 skladb za koncertni pihalni orkester, med njimi Sinfonio carnioli, Modro rumeno, Uverturo - Nostalgia millenio, Božično rapsodijo, Koled, Pomladna razpoloženja in Uverturo 1840. Za mlade izvajalce je ustvaril šest zbirk otroških pesmi s klavirsko ali orkestrsko spremljavo, skladbe za godalni orkester, za orkester mandolin in za tambu-raški orkester. Je tudi avtor muzikala Ptički brez gnezda. Podpisuje se tudi pod zborovska dela oziroma pod tri zbirke mešanih, moških in ženskih zborov. Ustvaril je tudi številna dela za domala vse orkestrske inštrumente ter več komornih del. / ITALIJA, SVET Četrtek, 5. junija 2014 1 1 benetke - 35 aretiranih, med njimi župan Giorgio Orsoni, zahteva po aretaciji nekdanjega guvernerja Galana Protipoplavni sistem gradili z milijonskimi podkupninami Giorgio Orsoni ansa BENETKE - Beneško tožilstvo je včeraj za beneškega župana levosredinske koalicije Giorgia Orsonija odredilo hišni pripor, in sicer zaradi podkupnin pri gradnji pro-tipoplavne pregrade za ohranitev otoškega mesta. Gre za razvpiti projekt Mose, ki naj bi po načrtih graditeljev zavaroval mesto pred visokim plimovanjem. V preiskavo korupcije je vključenih še 34 drugih politikov in poslovnežev ter upokojen policijski general. Obtoženi so utaje 20 milijonov evrov iz javnih financ. Denar so domnevno poslali na tuje bančne račune in uporabili za financiranje političnih strank. Odvetniki Orsonija so v izjavi povedali, da so obtožbe »le stežka kredibilne« in dodali, da so le-te prišle od ljudi, ki so že vpleteni v preiskavo. Projekt Mose se je začel leta 2003 in je stal 5,4 milijarde evrov. Zaključek projekta je načrtovan za letošnje leto, potek gradnje pa ves čas ovirajo ponavljajoči se odlogi. V projekt je vključenih okoli 50 podizvajalcev, ki delajo na več kot 20 kilometrih beneške lagune. Proti visoki plimi in poplavam bodo zgradili 78 mobilnih pregrad. Beneški tožilci so prav tako zahtevali aretacijo nekdanjega predsednika pokrajine Veneto Giancarla Galana, ki je sedaj parlamentarec Forza Italia in je bil v ne- Eno od gradbišč projekta Mose kdanji Berlusconijevi vladi kulturni minister. Z glasovanjem v parlamentu bodo poslanci obravnavali Galanovo imuniteto. Nekdanji guverner dežele Veneto je projekt zagnal skupaj z Berlusconijem leta 2003. Benetke zaradi kombinacije visokega plimovanja, morskih tokov in močnega vetra ter vsakoletnih poplav nujno potrebujejo zaščito. Mesto je namreč v času celotnega 20. stoletja potonilo za 23 centimetrov in je ob dvigu morske gladine vedno bolj ranljivo. Zato je bil prišlo do načrtovanja in realizacije giganskega projekta Mose, ki je vzbudil veliko polemik, med drugim tudi zaradi tega, ker naj bi se premični umetni jez pri vhodu v beneško laguno po oceni številnih strokovnjakov izkazal kot neučinkovit, požrl pa je celo goro javnega denarja. Po nalogu beneškega tožilstva je bil včeraj aretiran in odpeljan v zapor tudi de- želni odbornik za infrastrukture Renato Chisso. Županu Orsoneju pa sodniki očitajo, da si je s podkupninami financiral volilno kompanjo, ko je leta 2010 kandidiral za Demokratsko stranko. Tožilec Carlo Nordio je v izjavi za javnost preciziral, da aretiranemu županu sicer ne očitajo korupcije, temveč je preiskovan zaradi nedovoljenega financiranja strank. Dodal je, da gre za afero, ki je hujša od podkupninske afere, znane pod imenom »tangentopoli«. Doslej so preiskovalci odkrili lažne fakture za kakih 25 milijonov evrov. Med aretiranimi so deželni svetnik DS Giampiero Marchese, podjetnika Franco Morbiolo in Roberto Meneguzzo, general finančne straže v pokoju Emilio Spa-ziante, sodnik Računskega sodišča Vittorio Giuseppone in evroparlamentarka Forza Italia Amalia Sartori. portopiccolo - Cesare Bulfon Kamenje iz Sesljana za gradnjo Mojzesa SESLJAN - Preiskava o podkupninah pri gradnji beneškega morskega Mojzesa je pljusknila vse do Sesljanske-ga zaliva. Popolnoma posredno, brez kakih sodnih ali drugih preiskovalnih nevšečnosti. Sesljan ima namreč nekaj opraviti z gradnjo premičnega sistema val-obranov, ki naj bi rešil Benetke pred plimo. Ko so začeli leta 2002 kopati v opuščenem kamnolomu, da bi tam uredili novo turistično naselje Portopiccolo, so del izkopanega kamenja po morju prepeljali prav pred Benetke, da bi s kraškim kamenjem postavili temelje sistemu Mojzes. »Podjetje, ki je bilo zadolženo za izkop, je podpisalo pogodbo z enim od podnajemnikom del za gradnjo Mojzesa,« je včeraj pojasnil odgovorni pri družbi, ki upravlja Portopiccolo Cesare Bul-fon. »Mi nismo bili edini, ki so tjakaj prevažali kamenje. Mnogo več kamenja so pripeljali po morju, preko Jadrana, iz nekega hrvaškega obmorskega kamnoloma,« je dodal, in takoj pristavil, da nima Portopiccolo nobenega opravka z včerajšnjimi beneškimi dogodki. O tem je posredoval tudi neizpodbiten dokaz: »Osemnajst let smo potrebovali za pridobitev vseh potrebnih dovoljenj. Ali mislite, da bi morali toliko časa čakati, če bi se odločili za kak, kako naj ga imenujem ... kompromis?« »Pri nas niso opravili nobenega Cesare Bulfon arhiv pregleda, nobene preiskave, zato me čudi, da se tisk zanima za morebitno povezavo med Sesljanskim zalivom in sodnimi zadevami v Benetkah,« je še pripomnil. Izkop kamenja v nekdanjem kamnolomu je potekal v dveh fazah. V prvi so izkopali za kakih 140 tisoč kubikov kamenja, v drugi še dodatnih 450 tisoč kubikov. »Le del tega kamenja pa je romal po morju v Benetke,« je povedal Bulfon, in razložil, zakaj: »Del izkopanega kamenja smo sami izkoristili, in sicer za oblogo kakih 45 tisoč kvadratnih metrov obsežnega strmega pobočja okrog novega turističnega naselja in še za nekatera druga dela. Zadnji čas se je celo zgodilo, da nam je kamenja zmanjkalo, in smo ga morali nekaj celo kupiti.« M.K. pariz - Od danes do 21. avgusta uradne slovesnosti ob obletnici zavezniške operacije »Overlord« 70 let od izkrcanja v Normandiji PARIZ - V Normandiji bodo letos od danes do 21. avgusta potekale uradne slovesnosti ob 70. obletnici zavezniškega izkrcanja v Normandiji. Kot so sporočili organizatorji, bo letošnja obletnica tudi priložnost za nacionalno in mednarodno refleksijo ter čas za povezanost med narodi. Hkrati bo priložnost, ko se bo svet lahko ponovno spomnil na vrednote, za katere so bili številni mladi možje med drugo svetovno vojno pripravljeni žrtvovati svoje življenje: mir, svobodo, bratstvo ter človeško dostojanstvo. Poseben pomen letošnje okrogle obletnice je tudi, da bo to domnevno zadnja, na kateri bodo sodelovali še zadnji očividci in žive priče tega zgodovinskega dogodka, so še sporočili organizatorji. Uradne jutrišnje slovesnosti naj bi se udeležilo 19 predsednikov držav in vlad, med njimi ameriški predsednik Barack Obama, ruski predsednik Vladimir Putin, britanska kraljica Elizabeta II. in nemška kanclerka Angela Merkel, povabljen je tudi novi ukrajinski predsednik Petro Porošenko. Ob robu slovesnosti naj bi imel Putin številna dvostranska srečanja, ki bodo po pričakovanjih v znamenju aktualne ukrajinske krize. Slovenijo bo na slovesnosti zastopala delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki jo bo vodil Janez Sta-novnik, v njej pa bo tudi Anton Vratuša, ki bo po navedbah ZZB za vrednote NOB Slovenije z 99 leti drugi najstarejši udeleženec slovesnosti. Slovesnosti se bosta udeležila tudi generalna sekretarka urada predsednika republike Nataša Kovač in slovenska veleposlanica v Franciji Veronika Stabej. Tokrat bo prvič, da bo Slovenija zastopana na obletnici izkrcanja v Normandiji. Predsednik republike Borut Pahor meni, da je povabilo ZZB prelomen in slikovit odraz razumevanja vloge partizanskega upora znotraj zavezniških sil v II. svetovni vojni. Zavezniško izkrcanje v Normandiji, ki je pomenilo začetek konca druge svetovne vojne, se je začelo v noči na 6. junij pred 70 leti. Na »dan D« je na obale Normandije začelo jurišati več kot 200.000 ameriških, britanskih, francoskih, kanadskih in ostalih zavezniških vojakov. Nekaj dni kasneje je Normandijo preplavilo že skoraj milijon zavezniških vojakov, ki so imeli pred seboj le en cilj: Berlin. Nemčija, v precepu med tedanjo Sovjetsko zvezo na vzhodu in zaveznicami na zahodu, je kapitulirala 11 mesecev kasneje. Decembra 1943je tedanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt imenoval generala Dwighta Eisenhowerja za vrhovnega poveljnika ameriških sil v Evropi z nalogo, »da vstopi na evropsko celino in v sodelovanju z ostalimi združenimi na- Desno, prizor ob izkrcanju, zgoraj dr. Anton Vratuša, z 99 leti drugi najstarejši udeleženec letošnje 70-letnice v Normandiji rodi začne izvajati operacije, uperjene proti Nemčiji in za uničenje nemških oboroženih sil«. Ime za invazijo je bilo sprva operacija Roundup, kasneje so jo spremenili v operacijo Overlord. Trajala je do sredine julija in v tem času se je na normandijskih obalah izkrcalo okoli tri milijone zavezniških vojakov ter na tisoče ton najrazličnejše vojaške opreme. Nemci so pričakovali, da bo do invazije prišlo na najbolj dostopnem in hkrati tudi najbližjem mestu, pri Calai-su, ker bi si zavezniki s tem zagotovili tudi najkrajše preskrbovalne poti. Tudi Eisenhower ni bil povsem prepričan v uspeh, a ker je bil Calais tako očitna izbira, so se zavezniki odločili za Normandijo. V noči na 6. junij 1944 je Eisenhower svoje vojake nagovoril z zgodovinskimi besedami »Oči sveta so uprte v vas (...) ne sprejemamo ničesar drugega kot popolno zmago!« Nemce je napad presenetil, niso pa bili povsem nepripravljeni. Obale so bile dobro utrjene in prepredene s protitankovskimi ovirami, v morju so na ju-rišne izkrcevalne čolne čakala minska polja, notranjost pa je bila mnogokje poplavljena, da bi onemogočili pristajanje padalcev. Vseeno je invazija branilce ujela v neprimernem času. Poveljnik »Atlantskega zidu«, feldmaršal Erwin Rommel, zaveznikom znan že iz bojev v Severni Afriki, je bil ravno na dopustu v domovini, Hitler pa je tisto noč dolgo spal. In ker se ga nihče ni upal zbuditi, so nemške vojaške rezerve ostale v notranjosti Francije. Toda tudi zaveznicam ni šlo vse po načrtih. Posebej krvavo je bilo na obali Omaha. Nemci so napadalce pričakali v polni pripravljenosti, dobro vkopani in z dovolj streliva. V pol ure je bila obala prekrita z mrtvimi in ranjenimi, Američani pa se niso premaknili za več kot nekaj metrov. Položaj je postajal že tako resen, da je poveljnik divizije, general Omar Bradley, načrtoval opustitev napada. Američanom je nato le nekako uspelo odkriti in izkoristiti vrzel v nemški obrambi in ob 12. uri je bila obala Omaha zavzeta. A za strahotno ceno. Števila žrtev niso nikoli natančno ugotovili, toda po različnih ocenah so Američani v štirih urah bitke izgubili najmanj 3000 mož. Na drugih obalah so imeli zavezniki več sreče in so naleteli na manj srdit odpor. Kljub vsemu je «dan D» med zavezniki zahteval okoli 10.000 žrtev, približno toliko pa naj bi bilo žrtev tudi na nemški strani. / TRST Četrtek, 5. junija 2014 64 APrimorski r dnevnik Ulica Garibaldi 9 tel. 0481356320 faks 0481356329 gorica@primorski.eu doberdob - Občina z novim odborom Ob županu bodo Daniel Jarc, Vlasta Jarc in Andrej Ferfolja Novoizvoljeni župan Fabio Vizintin je izbral najožje sodelavce, s pomočjo katerih namerava v prihodnjih petih letih voditi do-berdobsko občino. Kot v prejšnji mandatni dobi bodo občinski odbor ob županu sestavljali trije odborniki oz. dva odbornika in ena odbornica: dva že imata za sabo večletno odborniško izkušnjo, tretji pa se bo prvič preizkusil v tej vlogi. Za podžupana je Vizintin včeraj imenoval 53-letnega Daniela Jarca, ki je v zadnjih petih vodil resorje za prostorsko načrtovanje, kmetijstvo, evropske načrte, promet in prevoze. V novem mandatu bo Jarc prav tako odgovoren za prostorsko načrtovanje, ob tem pa še za cestno omrežje, energijo in okolje. Jarc je doma s Poljan, zaposlen pa je na uradu za prostorsko planiranje dežele FJK. Ženska predstavnica v odborniški ekipi bo 47-letna Vlasta Jarc iz Doberdoba, ki je v času župana Lavrenčiča že opravljala od-borniško funkcijo. Vizintin ji je zaupal proračun, davke, socialne in zdravstvene storitve ter hčerinske družbe. Jarčeva stanuje v Ronkah, zaposlena pa je na občini Turjak, kjer je odgovorna funkcionarka za tajništvo, socialno skrbstvo, osebje in šolstvo. Medtem ko Vlasta in Daniel Jarc na majskih volitvah nista kandidirala, je bil na listi Občinske enotnosti v občinski svet izvoljen Andrej Ferfolja iz Doberdoba. 39-letni upravitelj turistične kmetije, ki je dobil 75 osebnih preferenc, bo tretji občinski odbornik Vizinti-nove uprave, v kateri bo skrbel za kmetijstvo, proizvodne dejavnosti, civilno zaščito in razvoj teritorija. Za javna dela, kulturo, osebje in splošne zadeve bo odgovoren sam župan, ki pa namerava nekaterim občinskim svetnikom zaupati posebna pooblastila. »To novost uvajam, da bi pri upravljanju sodelovala širša ekipa ljudi. Svetnica Katjusa Kosic bo sledila šolstvu, Robert Peric turizmu, Aleksandro De-vetak pa športnim vprašanjem,« je pojasnil župan in napovedal, da bo na mesto načel-nice svetniške skupine Občinske enotnosti imenovana Zora Černic. Občinski odbor bo uradno imenovan na umestitveni seji občinskega sveta, ki bo v torek, 10. junija, ob 18.30. Na dnevnem redu so preverjanje izpolnjevanja pogojev izvoljenih, potrditev župana in občinskih svetnikov ter morebitna nadomestitev svetnikov, ki nameravajo odstopiti. Po županovi zaprisegi bosta na vrsti še poročilo o imenovanju odbornikov in ustanovitev občinske volilne komisije. (Ale) Fabio Vizintin Daniel Jarc Andrej Ferfolja Vlasta Jarc sovodnje-števerjan - Nova občinska odbora Floreninova z ustaljeno ekipo, Padovanova se še ni odločila Prihodnji teden bosta tudi v Sovodnjah in v Števerja-nu potekali umestitveni seji novoizvoljenih občinskih svetov. Sovodenjski se bo sestal v ponedeljek, 9. junija, ob 19. uri, števerjanski pa v sredo, 11. junija, ob 20. uri. Na dnevnem redu obeh sej bodo potrditev izvoljenih županj Alenke Florenin in Franke Padovan, potrditev svetnikov (v So-vodnjah je odstop že napovedal kandidat SSk Branislav Čer-nic), zaprisega županj ter sporočilo o imenovanju članov občinskih odborov, ki bosta v prihodnjih petih letih upravljala slovenski občini. Floreninova je že na dan izvolitve napovedala, da bo nova odborniška ekipa, vsaj v začetnem obdobju, štela tri člane namesto dosedanjih štirih. Vlogo podžupana bo v novem mandatu imel Erik Petejan, dosedanji odbornik za finance in proračun, druga odbornica pa bo Vesna Primožič, ki je v prejšnjih letih vodila resor za šport, kulturo, mladino in čezmejno sodelovanje. Petejan bo skrbel tudi za osebje, Primožičeva pa za socialo. Floreninova bo odgovorna za javna dela in ostale resorje, ki niso v pristojnosti Petejana in Primožičeve. »Utečeni odborniški ekipi se bo lahko naknadno pridružil še en odbornik, ki bi ga lahko izbrala tako med člani občinskega sveta kot izven njega. Le-ta bo prev- Alenka Florenin Erik Petejan Vesna Primožič zel del resorjev, ki smo si jih porazdelili,« je povedala Flo-reninova in pristavila, da namerava podobno kot doberd-obski župan Fabio Vizintin pooblastiti nekatere občinske svetnike za spremljanje posameznih problematik. Števerjanska županja Franka Padovan pa za zdaj še ni imenovala svoje nove odborniške ekipe. »Odločitev bo padla po torkovem zasedanju članov občinske sekcije SSk, na katerem se bomo pogovorili tudi o porazdelitvi resorjev. Odbornike bom imenovala v sredo dopoldne, zvečer pa bo na vrsti občinski svet,« je dejala števerjanska županja. (Ale) gorica Bo kdo prevzel tovarno Sweet? Ali je tokrat res kdo pripravljen na odkup tovarne Sweet v Gregorčičevi ulici? Predstavniki sindikatov CGIL, CISL in UIL upajo, da bodo pritrdilni odgovor na to vprašanje dobili na srečanju s stečajnim upraviteljem Giulianom Biancom, ki bo ob navzočnosti pokrajinske odbornice za delo Ilarie Cecot potekalo danes dopoldne v Gorici. »Šušlja se, da se nekaj podjetnikov zanima za prevzem tovarne, konkretnejših informacij pa nimamo. Kar smo doslej slišali in brali, so le govorice brez prave osnove,« pravi predstavnik sindikata UIL Andrea Di Giacomo, ki računa na to, da bo na današnje srečanje stečajni upravitelj prišel z oprijemljivejšimi novicami. Pred meseci se je za prevzem tovarne družbe Sweet, ki je lani šla v stečaj, zanimala družba Walcor iz Cremone. Obeti so bili dobri, sredi marca pa so delavci in sindikalni predstavniki doživeli hladno prho. Družba Walcor je nenadoma odstopila od namere za prevzem tovarne, 26. marca pa so uslužbenci dobili odpovedna pisma. Po enoletni dopolnilni blagajni se je zanje začelo obdobje mobilnosti, ki lahko traja največ dve leti. Z zaprtjem tovarne Sweet je na cesti ostalo 53 delavcev, med katerimi je preko trideset žensk; skoraj vsi so še daleč od upokojitve. Pred časom je Bianco na podlagi 104. člena stečajnega zakona ponovno sprožil postopek zbiranja prevzemnih namer, ki se bo zaključil 20. junija. »Upamo, da nam bo stečajni upravitelj lahko potrdil, da so se na obzorju pojavili novi interesenti,« pravi Di Giacomo. Ob tovarni čokoladnih jajčk Sweet sta se v težavah znašli tudi dve drugi tovarni, ki imata prav tako sedež v Gregorčičevi ulici, ampak na nasprotni strani ceste. Lani poleti je prenehala delovati tovarna Codena, ki se je ukvarjala s prodajo suhih in zamrznjenih gob. Proizvodnjo so prekinili avgusta, septembra pa so izpraznili prostore: zaradi zaprtja tovarne se je znašla brez dela pet-najsterica ljudi. Nato je pokrajinsko upravo in sindikate z uvedbo postopka odpuščanja zaposlenih seznanilo tudi podjetje Coveme, ki je specializirano na področju poliestrskih izdelkov. V Italiji ima dva sedeža - glavni je v Bologni, drugi pa v goriški industrijski coni - in 159 zaposlenih. Vzrok za odpuščanje je tudi v tem primeru gospodarska kriza: obseg prodaje podjetja se je namreč med leti 2010 in 2013 znižal za približno 41 odstotkov. V Gorici naj bi odpustili 12 ljudi. (Ale) nova gorica - Čezmejna razsežnost prometne strategije Konec »avtocentrizma« Medmestni avtobus je pozitiven primer - Ponesrečena vzpostavitev »mestnega kolesa« pušča slab priokus Erjavčeva ulica v Novi Gorici v bližini državne meje foto k.m. V Novi Gorici je bil včeraj predstavljen končni predlog skupne celostne prometne strategije, ki nastaja kot pilotna aktivnost slovenskega urbanističnega inštituta in mestne občine Nova Gorica v okviru projekta Pumas. V ta predlog je vključenih vseh šest goriških občin skupaj z občino Gorica v Italiji. »Pogled preko meja občin in države na področju načrtovanja mobilnosti je pionirski, saj pri nas izkušenj s takim sodelovanjem še nimamo,« pravijo na novo-goriški mestni občini. »V preteklosti smo se osredotočali na osebne avtomobile in na to, kako uporabnikom narediti mesto čim bolj dostopno z avtom. V novi strategiji pa dajemo več poudarka kolesarjenju, hoji, javnemu prometu ...,« pojasnjuje Luka Mladenovič, raziskovalec na Urbanističnem inštitutu Slovenije. Glavni ukrepi so torej sprememba sistema načrtovanja, spodbuja- nje hoje in kolesarjenja, spodbujanje rabe javnega prometa in sprememb navad prebivalcev na področju rabe avtomobila. V Gorici so prometni načrt izdelali leta 2005, ugotovitve pristojnih, ki se ukvarjajo z prometnim načrtovanjem, glede sedanjega stanja, so precej podobne kot na slovenski strani meje. »Soočamo se z avto-centrističnim modelom, avtomobil je v središču vsega, vse je prilagojeno dostopu z avtom,« pravi Marco Marmotti, ki se na goriški občini ukvarja z urba-nistiko in enako poudarja pomen dobrih kolesarskih povezav in peš območij v mestu ter nujo po spodbujanju uporabe javnega prometa. Prav zaradi podobnih, če že ne skoraj enakih ugotovitev in težav, so načrtovalci celostne prometne strategije za referenčni kontekst vzeli »razširjeno mesto« ali somestje, ki ga tvorijo Gorica, Nova Gorica in Šempeter. »Gre za eno urbano celoto,« poudarja Marmotti. »Presenečeni smo bili, koliko sodelovanja je že vzpostavljenega, se pa določene stvari težko spremenijo,« pristavlja Mladeno-vič. Izmed dobrih praks, ki so se uveljavile od leta 2007, ko je bil optimizem, kako se bosta mesti zarasli skupaj, na zelo visoki ravni, izpostavlja avtobusno povezavo med mestoma. »Gre za pozitiven primer, ki bi ga bilo treba bolj promovirati. Tu je še ponesrečena vzpostavitev "mestnega kolesa". Primer bi bil tako dober, da bi ga lahko promovirali na evropski ravni, a se je izvedba ustavila, kar pusti slab priokus pri celotnem povezovanju,« opozarja Mladenovič, ki na vprašanje, ali je ideja o tem, da se bosta mesti zarasli, uresničljiva, odgovarja: »To je edina logična smer razvoja, saj ležita drugo ob drugi, prebivalci imajo koristi od obeh mest, slej ko prej se bosta bolj povezali.« Katja Munih / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. junija 2014 13 goriška - V prihodnjem tednu zaključek pouka Na šolah odštevajo romjan Poimenovanje osnovne šole danes v Gorici Z današnjim dnem bo slovenska celodnevna osnovna šola v Rom-janu uradno poimenovana po goriški pesnici in učiteljici Ljubki Šorli. Prireditev ob poimenovanju bo danes ob 18. uri v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici, kjer bodo predstavo z naslovom »Odeto v sonce zdi se nam življenje ...« oblikovali romjanski osnovnošolci v sodelovanju z Malimi romjanskimi muzikanti in Krajevno skupnostjo Nova Gorica; slavnostna govornica bo Marija Češčut. Dijaki pred višješolskim centrom v Puccinijevi ulici bumbaca gorica - Občina si čezmejnih modrih con Goriških parkomatov ne ogrožajo le serijski vlomilci, ki so jih v zadnjem času pokvarili kar devet. Naprave je načel tudi zob časa, saj so nekateri stari okrog dvajset let. »Najstarejše naprave bo treba nujno nadomestiti,« je na torkovi seji svetniške komisije, ki je razpravljala o novem parkirnem režimu v mestnem središču, povedal poveljnik mestnih redarjev Marco Muzzatti, občinski odbornik Stefano Ceretta pa je pristavil, da naprav ni nujno kupiti, saj bi se občina lahko odločila tudi za najem. »Pri odločanju bomo morali upoštevati več stvari. Ena izmed teh je možnost, da bi v bodoče sistem modrih con popolnoma zrevolucionirali: rad bi namreč preveril, ali bi bilo mogoče s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje vzpostaviti čezmejni sistem modrih con med občinami Gorica, Nova Gorica in Šempeter-Vrtojba. Seveda bomo najprej preverili, ali se sosednji upravi strinjata, menim pa, da bi bila taka poteza zelo koristna,« je prepričan odbornik. Večina izmed njih samo še odšteva dneve do počitnic, druge pa čaka pomembna preizkušnja. Čez manj kot teden dni, točneje v sredo, 11. junija, se bo tudi na osnovnih, nižjih in višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom na Goriškem zaključil pouk. Po šolah in v raznih dvoranah se te dni ena za drugo vrstijo zaključne prireditve, 91 tretješolcev nižjih šol in 32 maturantov višjih srednjih šol pa se obenem vneto pripravlja na zaključne izpite. Prvi bodo na vrsti mali maturantje nižje srednje šole Ivan Trinko in nižje srednje šole iz Doberdoba, ki jih čaka šest pisnih nalog. Prva - naloga iz slovenščine - bo v ponedeljek, 16. junija, sledili bodo test In-valsi, pisne preizkušnje iz drugih predmetov ter ustni del izpita. Na šoli Trinko v Gorici se bo z izpitom spopadlo 60 tretješol-cev, na doberdobski nižji srednji šoli pa 31. Na slovenskih višjih srednjih šolah v Puccinijevi ulici v Gorici je letos največ maturantov na klasičnem liceju Primož Trubar, kjer bo predvidoma enajst kandidatov, na drugem mestu po številu petošolcev pa je znanstveno-tehnološki licej Simon Gregorčič z osmimi dijaki. Pet dijakov je v petih razredih družboslovnega liceja Simon Gregorčič in zavoda za upravo, finance in Na zaključni izpit se letos pripravlja 91 učencev nižjih srednjih šol in 32 višješolcev marketing Žiga Zois, trije dijaki pa obiskujejo zadnji letnik zavoda za informatiko in telekomunikacije Jurij Vega. Na poklicnem zavodu za trgovske in turistične dejavnosti Ivan Cankar letos nimajo petega razreda. Matura se bo začela v sredo, 18. junija, s pisno nalogo iz slovenščine. Drugega dne se bodo maturantje spopadli z nalogami iz specifičnih predmetov, ki so značilni za posamezne smeri: na klasičnem li-ceju bodo pisali nalogo iz latinščine, na družboslovnem iz družbenih ved, na znan-stveno-tehnološkem pa iz matematike. Dijake zavoda Zois čaka gospodarsko poslovanje, dijake zavoda Vega pa sistemi. Dne 23. junija bo sledila večpredmetna naloga, ustni del izpita pa se bo predvidoma začel v sredo, 25. junija. Za ostale dijake se bo pouk zaključil 11. junija v šolskem avditoriju, kjer si bodo ogledali film na temo prve svetovne vojne z naslovom »Skozi vihar vojne«. Nastal je po zamisli profesorja Daria Frandolica, ki poučuje na zavodu Vega, obsega pa video in recitacije. Za tehnično izvedbo je poskrbel Samuel Kralj, dijak petega razreda zavoda Vega. Istega dne se bo pouk zaključil tudi na obeh slovenskih nižjih srednjih šolah in na vseh osnovnih šolah s slovenskim učnim jezikom, ki jih v letošnjem šolskem letu obiskuje 870 učencev. Do petka, 27. junija, pa bodo delovali slovenski vrtci na večstopenjskih šolah v Gorici in Doberdobu, ki skupno štejejo 446 otrok. (Ale) tržič - Muslimani brez molilnice Napoved protesta podžiga napetost Zaskrbljenost, ogorčenje, naveličanost: to so občutki članov tržiške muslimanske skupnosti, ki so že pred petimi meseci ostali brez primernih prostorov, v katerih bi se lahko zbirali in opravljali vsakdanje molitve. Združenje Baitus Salat, ki šteje okrog 300 vernikov, je namreč moralo svoj sedež preseliti iz stavbe bivše trgovine Hardi v Ulici Primo Maggio v drugo, manjše poslopje v Ulici Don Fanin, v katerem pa ni dovolj prostora za vse vernike. Zaradi tega morajo mnogi muslimani iz Laškega razgrinjati svoje preproge kar pred stavbo in moliti na pločniku ob cesti, kar seveda ni ravno idealna rešitev. Prepoved uporabe stavbe bivšega diskonta Hardi v Ulici Primo Mag-gio, ki so jo muslimani odkupili, da bi si v njej ob sedežu društva uredili tudi molilnico, je decembra izdala trži-ška občinska uprava. Med preverjanjem stanja poslopja se je namreč izkazalo, da muslimanska skupnost ni razpolagala z ustreznimi dovoljenji za uporabo stavbe, v notranjih prostorih pa je tudi opravila nekaj del, ki niso v skladu z varnostnimi predpisi. Občina je zato najprej izdala odlok za po-rušenje nezakonitih gradenj, nato pa še prepoved uporabe stavbe. Predstavniki združenja Baitus Salat so občino zaprosili za nove Molitev v dvorani (levo) in na pločniku (zgoraj) v Ulici Don Fanin bonaventura prostore, županja Silvia Altran pa jim je pojasnila, da jim uprava ne more pomagati, saj reševanje tovrstnih problemov ne spada med njene pristojnosti. »Pravica do veroizpovedi mora seveda biti zajamčena, naš prostorski načrt pa ne predvideva območij, ki bi bili namenjeni verskim središčem. To velja za vse verske skupnosti, izjema je le katoliška. Verske skupnosti si morajo same priskrbeti primerne prostore,« je povedala županja, združenje Baitus Salat pa vztraja pri tem, da bi mu uprava morala priskočiti na pomoč pri obnovi stavbe v Ulici Primo Maggio. Drugače, je v imenu predsednika Hassana Mohammeda Zakira povedal blagajnik društva Ali Polesal, je muslimanska skupnost pripravljena tudi na demonstracije. »Organizirali bomo mirne proteste, od občine pa zahtevamo dovoljenja, na podlagi katerih bomo lahko izvedli obnovitvena dela. Poslopje v Ulici Primo Maggio ni bilo le molilnica: naše kulturno združenje namreč skrbi za jezikovne in izobraževalne tečaje, srečanja, dobrodelne akcije in organizacijo prevoza trupel članov naše skupnosti v domovino,« pravi Polesal, po katerem je združenje pred odkupom bivšega diskonta dobilo od občine izdajo dokumenta o kompatibilnosti stavbe z omenjenimi dejavnostmi. »Govor je bilo o skladnosti, ne pa o prilagoditvi zakonskim normam. Pravila so pravila in jih je treba spoštovati,« odgovarja županja. štarancan - (Anti)rasisti? Transparent zanetil polemiko in grožnje Njegov namen pa je bil opravičiti se Cecile Kyenge Namen transparenta z napisom »Bisiacaria Antirazzista«, ki se je pojavil na balkonu stanovanja na Trgu Dante v Štarancanu, je bil opravičiti se nekdanji ministrici in evroposlanki Cecile Kyenge zaradi rasističnih napadov, ki jih je bila deležna v Facebooku, ne nazadnje s strani uslužbenke goriške pokrajine. Cecile Kyenge je namreč v ponedeljek prišla v Štarancan. Transparent pa ni pomiril duhov, nasprotno -sprožil je val polemičnih odzivov, seveda še vedno v Facebooku. »Če je treba izjaviti, da je Bizjakerija antirasistična, potem pomeni, da je nekdo prepričan, da so med nami rasisti,« »Nisem rasist, a me napis žali,« sta dva izmed najbolj pogostih (in težko razumljivih) komentarjev. Takšne reakcije sta ožigosala bivši občinski odbornik in ponovno izvoljeni občinski svetnik liste Sinistra per Staranzano, Matteo Ne-grari, in Luca Bortolotto, občinski svetnik iz liste Staranzano Parteci-pa. Negrari je med drugim opozoril, da sta se na občinskem pokopališču pojavila kljukasti križ in napis »Židje«, v Facebookovi skupini Fe-nice pa grožnja, naj se hiša s transparentom sežge, s stanovalci vred. Sile javnega reda so že bile obveščene. gorica - V potovanjem posvečeni La Repubblica: Habsburška hči italijansko-slovenskega značaja Stran v včerajšnji izdaji dnevnika »Lepa habsburška hči z italijansko-slo-venskim značajem.« S takšnim naslovom je državni dnevnik La Repubblica pospremil celostranski zapis in fotografije o Gorici v včerajšnji prilogi, posvečeni potovanjem. »Odmaknjena, oddaljena od turističnih tokov, Gorica je skrivnostna in hkrati presenetljiva,« začenja svoje pisanje avtorica Laura Laurenzi, ki izkoristi priložnost, da prikaže Gorico kot eno samo čezmejno mesto z dvojnim obrazom - na italijanski strani kulturni dogodki in zakladi, muzeji, pomniki prve svetovne vojne ..., na slovenski strani igralnice, bloki in poceni gorivo. Razlogi za obisk Gorice pa so za člankarico predvsem muzej mode, grad, sinagoga, palača Lantieri, severna postaja -Transalpina in kostanjeviški samostan. 1 4 Četrtek, 5. junija 2014 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Društvo slovenskih upokojencev z novim vodstvom Obnovili in pomladili Društvo slovenskih upokojencev za Goriško se je v četrtek minulega tedna zbralo na občnem zboru. Na njem so izvolili petnajst članov izvršnega odbora in tri člane nadzornega odbora, ki skupaj sestavljajo upravni svet. Le-ta se je v torek že sestal na umestitveni seji, na kateri so med udeležence porazdelili vodilne funkcije. Za predsednika izvršnega odbora je bil potrjen Emil De-vetak, medtem ko je bila na čelo nadzornega odbora imenovana Magda Princi Mačus. Podpredsednika izvršnega odbora sta Jože Cej in Ana Tomsič, tajnica je Ingrid Niko-lavcic, blagajničarka pa Eda Lutman; ob omenjeni predsednici bosta v nadzornem svetu še Milena Koren in Aldo Gus. »V izvršni odbor so vstopili štirje novi člani, v nadzorni pa en nov član. Naše vodstvo je obnovljeno in hkrati tudi pomlajeno,« poudarja potrjeni predsednik Devetak, ki bo z ostalimi člani upravnega sveta vodil društvo prihodnja tri leta. Četrtkov občni zbor v goriškem Kulturnem domu je potekal po ustaljenih tirnicah. Ob poročilih so izstopali pozdravi gostov. Predsednik Pokrajinske zveze Društev upokojencev Severne Primorske, Lojze Vi-težnik, je izrazil zadovoljstvo, da ima Slovenija odlične prijateljske, stanovske in kulturne stike z goriškimi upokojenci, ter pohvalil je njihovo požrtvovalno delo. Jože Va-lentinčič, predsednik Društva upokojencev Deskle-Anhovo, je poudaril, da goriško in njihovo društvo že več let gojita dobre prijateljske vezi s tem, da prirejata družabna in kulturna srečanja. Predsednica Društva upokojencev Šempeter, Magda Satler, ki je v Gorico ob tej priložnosti prvič prišla kot gostja, je predstavila društvene dejavnosti upokojencev in povabila Goričane, naj se jim na srečanjih pridružijo. Predstavnica krožka Krut iz Trsta, Nevenka Pečar, pa je tudi v imenu predsednice Društva upokojencev iz Trsta, Sonje Božič, nanizala koristne dejavnosti starostnikov. Društvo upokojencev iz Nove Gorice je zastopal predsednik Zoran Matjac, medtem ko je v imenu Sveta slo- venskih organizacij pozdravil goriški predsednik Walter Bandelj. Nekaj osebnih pripomb k delovanju društva je izrekel član goriškega društva upokojencev, Saverij Rožič. Utrip društva so udeleženci zaznali zlasti iz poročil predsednika in tajnice. »V okviru našega delovanja se, hočeš nočeš, moramo spopadati z vsakovrstnimi vprašanji tudi birokratskega značaja glede vloge in specifičnih potreb upokojencev, ki so si s trdim delom priborili pokojnino, da preživljajo sebe in družino ter po možnosti pomagajo mladih generacijam. Prihodnost upokojenskega stanu se večkrat postavlja pod vprašaj. Pomisliti moramo, kakšna bo usoda upokojencev in novih generacij v prihodnosti. Prav gotovo bo problematična. Potrebna bo vedno boljša organiziranost za doseganje in uveljavljanje pravic, ki vsakemu pripadajo,« je dejal Emil Devetak in pristavil: »Najbolj nas skrbi, da mnogi ne sprejemajo radi odgovornosti, da bi nadaljevali s tem, kar so s težavo, a z navdušenjem ustvarili naši predniki ... Danes je nujno potreben pristop mlajših sil, ki bi s čutom odgovornosti prevzele vajeti v svoje roke.« O starostni stopnji včlanjenih oseb je povedal, da prevladujejo starejši, to je od sedemdesetih let dalje, »nekateri, zelo redki, odstopajo od društva zaradi zdravstvenih težav ali let, preveč članov pa nas je tudi za vedno zapustilo«. Tajnica Eda Lutman je povzela društveno dejavnost zadnjih treh let, ki je razvejana, saj poskuša zadostiti potrebam in pričakovanjem članov. Ob kulturnih in družabnih srečanjih ter izletih - enodnevnih in večdnevnih - je izpostavila dolgoletno delovanje ženskega pevskega zbora. Poudarek je namenila še aktivnostim in dosežkom balinarskega krožka, ki deluje od leta 1989, in pa povezovanju s sorodnimi društvi, predvsem z upokojenci iz Slovenije. Stiki so tesni s pobratenima društvoma Solkan in Trbovlje, pa tudi s Pokrajinsko zvezo Društev upokojencev Severne Primorske s sedežem v Novi Gorici. Na občnem zboru v goriškem Kulturnem domu bumbaca kras - Okoljevarstveniki nočejo dirke »Enduro motorji ogrožajo ptice« Na novo urejena steza pri Polačah Organizaciji Legambiente in WWF sta skupaj nastopili proti dirki enduro motorjev, ki je za 15. junij napovedana na območju občin Ronke, San Pier d'Isonzo in Foljan-Redipulja. Claudio Siniscalchi (WWF) in Luca Cadez (Legambiente) sta se obrnila na občinske, pokrajinske in deželne upravitelje ter jih opozorila, da tovrstnih tekmovanj ne gre prirejati na območjih Krasa, ki so z naravoslovnega vidika občutljiva, še zlasti ne v obdobju, ko ptičje vrste gnezdijo in se razmnožujejo. Proga bo speljana na ozemlju, ki zaradi naravoslovne zanimivosti bi moralo biti podvrženo posebnemu režimu, trdita in dodajata, da ta problematika žal še vedno ni urejena, kot bi morala. Poudarjata tudi, da bodo motorji vsekakor razrili stezo pri Polačah, ki so jo pred kratkim obnovili. Opozarjata še, da takšne dirke spodbujajo motoriste k vračanju na Kras, v Brda in drugam tudi izven organiziranih dirk. Kot zgled odgovornega ravnanja navajata sklep bivšega župana Doberdoba, Paola Vizinti-na, ki je prepovedal shod terenskih vozil v občini, in predlagata, da se zaradi gnezdenja dirka odloži vsaj za en mesec in da se proga spelje po alternativnih poteh. gabrje - V soboto »Koncert na borjaču« V Gabrjah bo v soboto, 7. junija, že tradicionalni koncert ob koncu sezone, ki ga prirejajo pod naslovom »Koncert na borjaču«. Člani kulturnega društva Skala iz Gabrij bodo letošnji pevski večer posvetili melodijam morja, kar pomeni, da bodo nastopajoči pevski zbori in vokalne skupine izvedli program pretežno dalmatinskih pesmi. Na vabilo gabrskega društva so se odzvale tri pevske skupine, ki bodo skupaj s pevci domačega moškega zbora Skala oblikovale sobotni pevski dogodek. To so vokalna moška pevska skupina Sraka iz Štan-dreža, ženski zbor Marjetica iz Podkraja in moški pevski zbor Vesna iz Križa pri Trstu. Pevke in pevci se bodo občinstvu predstavili ob 20.30 uri na prireditvenem prizorišču - »na borjaču« - kulturnega doma v Gabrjah, v primeru slabega vremena pa bo koncert v tamkajšnji dvorani. (vip) števerjan - Praznik Likof vabi Od jutri do nedelje degustacije, srečanja in glasba V Števerjanu se jutri začenja praznik Likof. Tridnevna prireditev, ki jo s pokroviteljstvom občine in v sodelovanju z društvoma Briški grič in F.B. Sedej prireja Vinoteka Štever-janski griči, bo letos ponudila bogat program. Jutri bodo kioske s hrano in pijačo odprli ob 19. uri - za glasbo v živo bo poskrbela skupina Correspondances -, sobotni in nedeljski program pa bosta potekala od 11.30 do večernih ur. Na sporedu bo več novosti, npr. vodeni degustaciji rebul in malvazij ob sončnem zatonu, ki bosta potekali v vinogradih pod razgledno točko na posestvu baronice Tacco. Likofbodo popestrili še prikazi kuhanja z uglednimi gosti, in sicer s chefom restavracije Pri lovcu Alessandrom Gavagno, Alessiom Cazzadorijem iz restavracije Al Bagatto v Trstu, pekom Matejem Leopolijem ter bivšim boksarjem Paolom Vidozom. Napovedujejo še de-gustacije vina in olja, program za otroke ter razna srečanja, ki jih bosta vodila Mairim Cheber in Stefano Cosma. Na voljo bodo ribje in mesnate jedi ter druge dobrote. ajdovščina - Festival Na Rock Batuje tudi Uriah Heep S 40 milijoni prodanih plošč sodijo med »nesmrtne« Letošnja glasbena prireditev Rock Batuje bo potekala v znamenju starega rocka, 25. julija bodo namreč gostili legendarno skupino Uriah Heep, ki je v svoji glasbeni zgodovini prodala več kot 40 milijonov plošč. Poleg njih bodo v Batujah (občina Ajdovščina) nastopili še Bohem, Heavenix in domači bend Pelhan. Uriah Heep so izdali svoj prvi studijski album leta 1970 in sodijo skupaj s skupinami Deep Purple, Led Zeppelin in Black Sabbath med rock velikane, ki so definirali iztočnice heavy metala in hard rocka. S hiti Wizard, Easy Livin', Lady In Black, Free Me, Gypsy, Look At Yourself, Stealin' ... so se zapisali med »nesmrtne«. Organizatorji na dogodku pričakujejo okoli 6.000 obiskovalcev, koncert, ki bo pravzaprav celovečerna prireditev, bo trajal od 20. do 4. ure. Vstopnice so do 15. junija na voljo po 20 evrov, od 16. junija do 24. julija bo zanje treba odšteti po 25, na dan koncerta pa 29 evrov. (km) pecol dei lupi Deponije ne bo več Odlagališče odpadkov Pecol dei Lupi pri Krminu je treba zapreti čim prej in s čim nižjim stroškom. To je sklep včerajšnjega zasedanja na občini v Krminu, ki ga je sklicala deželna odbornica za okolje Sara Vito; udeležili so se ga predsednik goriške pokrajine Enrico Ghergetta, več županov goriških občin in predstavniki podjetja Isontina Ambiente, ki upravlja s krminsko deponijo. Med včerajšnjim soočanjem so tudi pojasnili, da postopek zaprtja odlagališča mora pripraviti omenjeno podjetje, nakar ga bo morala dežela odobriti. Župani občin, ki so zastopane v skupščini podjetja Isontina Ambiente, se bodo v kratkem sestali in začeli izvajati sprejete sklepe. Skupaj še z drugimi udeleženci včerajšnjega zasedanja so včeraj izpostavili, da načrt zaprtja odlagališča mora biti okoljsko in finančno vzdržen. Odbornica Sara Vito pa je poudarila, da bo treba s pospeškom poskrbeti za sanacijo območja deponije Pecol dei Lupi. Poudarek zasluži še včerajšnje soglasje o tem, da v deponijo - do njenega zasičenja - ne gre odlagati gospodinjskih odpadkov, temveč odpadni material drugačnega tipa, na primer zemljo z gradbišč. Obsojeni bežal v Romunijo Policijska patrulja je v torek v bližini cestninske postaje pri Moščenicah aretirala romunskega državljana. 30-letni M.S. se je peljal na avtobusu, ki je bil namenjen v Romunijo. Med kontrolo potnikov so goriški policisti ugotovili, da je sodišče iz Imperie v lanskem letu zoper moškega izdalo kar dva naloga o priporu zaradi soudeležbe v ropih s skupino sodržavljanov. V knjigi boji na Fajtjem hribu »Fajtji hrib - Bojišče na komenskem Krasu 1916-1917« je naslov knjige Vasja Kla-vore, ki bo danes ob 18. uri predstavljena v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Na podlagi temeljitega poznavanja dogodkov na soškem bojišču med prvo svetovno vojno, krajev ob Soči ter znanstvene in spominske literature Klavora tokrat opisuje boje na komenskem Krasu. V središču spopadov je bila vzpetina, imenovana Fajtji hrib. Predstavitev prirejata goriški Kulturni dom in novogoriška knjižnica. Meja v obmejni književnosti V dvorani Pokrajinskih muzejev v goriškem grajskem naselju bo danes ob 16.30 posvet na temo »meje v obmejni književnosti«. Spregovorili bodo Fulvio Salimbeni, Fabiana di Brazza, Gabriele Zanello, Tatiana Rojc, Corinna Puntin in Maria Chiara Visintin. Z goriškim dogodkom se bo začel Teden furlanske kulture, ki ga na ozemlju FJK prireja furlansko filološko društvo. »Živi Kras« jutri že četrtič Jutri bo potekalo četrto srečanje v okviru projekta »Živi Kras«, ki ga prireja Svet slovenskih organizacij v sodelovanju z združenji Soča, Hrast in Jadro ter s Skladom Mita Čuk. Dogodka se bodo udeležile osebe s posebnimi potrebami iz vzgojno zaposlitvenih centrov Mitja Čuk, CEST in Agenzia 2001. Srečanje se bo začelo v sovodenjskem župnišču ob 10.30, nakar se bodo udeleženci odpeljali na Vrh sv. Mihaela. Vodnik »Po naših gorah« V občinski knjižnici v Ulici Ceriani v Tržiču bo član tržiškega CAI-a Gianfranco Beltrame danes ob 18. uri predstavil slo-vensko-italijanski vodnik po krajih, povezanih s prvo svetovno vojno, od Sabo-tina in Svete Gore do Vodic in Mrzlega vrha z naslovom »Sui sentieri di Paco -Po naših gorah«. / GORIŠKI PROSTOR Četrtek, 5. junija 2014 1 5 gorica - Dijaški dom ob zaključku šolskega leta Na valu navdušenja bo »Briljantina« doživela ponovitev V nabito polni dvorani goriškega Kulturnega doma so se v petek pred občinstvom premierno predstavili gojenci Dijaškega doma z muzikalom »Briljantina«. Zaradi uspeha bodo nastop ponovili. Gojenci so letos sklenili, da ob zaključku šolskega leta prikažejo priredbo znamenitega muzikala. Na predstavo so se pripravljali kar tri mesece in rezultat je resnično navdušujoč. Dijaki so zaplesali, zaigrali in zapeli, kot bi bili pravi profesionalci, suvereno in brezhibno. Od vsega začetka je bila publika naravnost očarana, saj nihče ni pričakoval, da bo predstava, za katero so se učenci pripravljali v glavnem med odmori, na tako dobri ravni. Zgodba, ki je postavljena v Dijaški dom, je bila podprta z učinkovito scenografijo, k atmosferi iz petdesetih let prejšnjega stoletja pa so prispevali tudi kostumi, ki jih je izdelala vzgojiteljica Jani. V dvorani je bilo vseskozi zaznavati navdušenje, kar se je odražalo tudi v glasnem ploskanju. Ob zaključku predstave je bučen aplavz nagradil glavna igral- Odlični pevci in plesalci na odru Kulturnega doma ca - pevca in plesalca - Katerino Pecorari in Jana Ba-tagelja, ki sta za posladek v živo zapela venček popevk, ki sta ga pripravila pod strokovnim vodstvom Damjane Golavšek. Muzikal, katerega pesmi so bile prevedene v slovenščino, je med trimesečnimi pripravami popestril popoldneve gojencev. Z njim so ponovno dokazali, da je v Dijaškem domu pisanje domačih nalog in učenje sicer glavna skrb, hkrati pa tudi, da je dodana vrednost ustanove - zaradi katere se le-ta razlikuje od ostalih - ravno priložnost sodelovanja pri tovrstnih projektih, ki obiskovalcem Dijaškega doma omogočijo vsestransko rast in veliko zadoščenja. V dvorani je bila tudi poslanka Tamara Blažina, ki pozorno spremlja delovanje goriškega Dijaškega doma. Zaradi uspešne petkove premiere so v Dijaškem domu sklenili, da »Briljantino« ponovno uprizorijo, in sicer na zadnji dan pouka v sredo, 11. junija, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Fotografije s predstave so že na ogled na spletni strani www.dijaskidom.it. [13 Lekarne DEŽURNA LEKARNA V GORICI OBČINSKA 1 V ŠTANDREŽU, Ul. S. Michele 108, tel. 0481-21074. DEŽURNA LEKARNA V KRMINU LUZZIDAVERIO, Ul. Matteotti 13, tel. 0481-60170. DEŽURNA LEKARNA V GRADIŠČU PIANI, Ul. Ciotti 26, tel. 0481-99153. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. ANTONIO, Ul. Romana 93, tel. 0481-40497. DEŽURNA LEKARNA V MEDEI RAJGELJ CHIARA, Ul. Scuole 9, tel. 0481-67068. Gledališče V SLOVENSKEM NARODNEM GLEDALIŠČU NOVA GORICA: danes, 5. junija, ob 20. uri »Po mojem Slovenci« (Boris Kobal, Branko Završan); informacije na blagajna.sng@siol.net in po tel. 003865-3352247. U Kino DANES V GORICI KINEMAX Dvorana 1: 17.45 - 19.50 -21.45 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.30 »Incompresa«; 20.00 »Pulp Fiction« (v originalnem jeziku z italijanskimi podnapisi). Dvorana 3: 18.00 - 20.00 - 22.00 »Tut-ta colpa del vulcano«. DANES V TRŽIČU KINEMAX Dvorana 1: 17.30 - 20.15 -22.00 »Maleficent«. Dvorana 2: 17.45 »Edge of Tomorrow - Senza domani«; 20.00 »Pulp Fiction« (v originalnem jeziku z italijanskimi podnapisi). Dvorana 3: 17.45 - 19.50 - 22.10 »Three days to kill«. Dvorana 4: 17.40 - 19.50 »Incompre-sa«; 21.50 »X-Men: Giorni di un futuro passato«. Dvorana 5: 17.00 - 20.30 - 22.10 »Tut-ta colpa del vulcano«; 18.40 »Malefi-cent« (digital 3D).« Razstave »ECOLOGICAL TRUTH 2014 - EKOLOŠKA RESNICA 2014« je mednarodna fotografska razstava, ki jo bodo odprli v Rotundi SNG v Novi Gorici danes, 5. junija, ob 18. uri na svetovni dan okolja. Organizira jo Fotoklub 202 iz Zaječarja (Srbija) v sodelovanju s Foto klubom Nova Gorica iz Slovenije ter fotografskima društvoma iz BiH in Bolgarije in je pos- večena skrbi za okolje; na ogled bo do 30. junija. »ARHITEKTURA KRASA« je naslov skupinske fotografske razstave, ki jo bodo odprli v petek, 6. junija, ob 19. uri v Rubijskem gradu na Vrhu. Razstavljali bodo Marino Černic, Karlo Ferletič, Joško Prinčič in Viljem Za-vadlav. Razstava sodi v okvir projekta KRAS@event@CARSO; več na www.kraseventi.net. SKRD JADRO vabi na odprtje razstave klekljarskih izdelkov članic društva v petek, 6. junija, ob 18. uri v spodnji dvorani cerkve Sv. Štefana v Romjanu. 4 Koncerti V PARKU RUBIJSKEGA GRADU bo v organizaciji SCGV Emil Komel v petek, 6. junija, ob 20.30 komorna opera »Histoire du soldat« (F. Stravinski). »JAZZ & WINE OF PEACE - SCONFI-NANDO 2014«: na Trgu XXIV Mag-gio v Krminu bo v soboto, 7. junija, ob 21. uri koncert skupine Radio Zastava; vstop prost. »SNOVANJA 2014« v organizaciji SCGV Emil Komel: v soboto, 7. junija, ob 18. uri na sedežu podružnice SCGV Emil Komel v Devinu otroški pevski zbor Ladjica in učenci iz podružnice SCGV Emil Komel Devin bosta nastopila z glasbeno pravljico »Babica pripoveduje«. V nedeljo, 8. junija, ob 17. uri v turističnem centru La Subida na Plešivem v Krminu najmlajši učenci SCGV Emil Komel Gorica in Plešivo nastopajo z glasbeno pravljico »Kdo je napravil Vidku srajčico?«; pripoveduje pravljico Sanja Vogrič. Sledila bo delavnica volnenih izdelkov za otroke, potrebna je predhodna rezervacija na tajništvu šole. ZBOR JACOBUS GALLUS IN MEPZ LOJZE BRATUŽ vabita na koncert »Soglasja« v nedeljo, 8. junija, ob 18.30 v Kulturnem centru Lojze Bra-tuž v Gorici in v petek, 13. junija, ob 20.45 v Luteranski cerkvi v Trstu. 5 Izleti SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO GO RICA vabi v nedeljo, 8. junija, na vsakoletno srečanje slovenskih planincev v Boljuncu. Organiziran bo avtobusni prevoz iz Gorice. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 s trga pri Rdeči hiši. Trenutno je prostih še nekaj mest. Prijave in informacije na sedežu društva danes, 5. junija, med 19. in 20. uro in po tel. 0481882079 (Vlado) v opoldanskem času. KRUT iz Gorice obvešča izletnike, naj poravnajo saldo za bivanja v Petrča-nah najkasneje do 10. junija. Spomi- njamo, da je goriška pisarna odprta ob torkih od 9. do 12. ure. KLUB PRIJATELJSTVA - VINCENCI-JEVA KONFERENCA vabita tržaške in goriške prijatelje na celodnevni avtobusni izlet v Soško dolino z ogledom Kobarida (muzej 1. svetovne vojne) in Tolmina v četrtek, 26. junija, z odhodom iz Trsta in možnostjo postanka v Gorici; informacije in vpisovanje po tel. 040-225468, 347-1444057 (Vera). 51 Šolske vesti GLASBENA MATICA sporoča, da potekajo prijave na brezplačne poskusne lekcije za šolsko leto 2014-15; informacije v tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, od ponedeljka do četrtka od 11. do 12. ure in od 15. do 16. ure. Petek zaprto (tel. 0481-531508). 11. ŠPORTNA ŠOLA DIJAŠKEGA DOMA za fante in dekleta od 10. do 14. leta bo potekala od 16. junija do 11. julija (urnik: 8.30 do 15.00). Program ponuja vsak dan nov šport, na novem prizorišču: kajak, rafting, atletika, lokostrelstvo, športno plezanje, hokej itd., predvsem pa veliko zabave in izletov v veseli družbi sovrstnikov. Od 30. junija do 4. julia tudi tečaj kajaka; informacije in vpisovanja po tel. 0481533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. AKŠD VIPAVA v sodelovanju z ZSŠDI vabi na poletni kotalkarski kamp na kotalkališču na Peči od 16. do 20. in od 23. do 27. junija, med 8. in 13. uro. Prijavijo se lahko dečki in deklice od 6. do 12. leta starosti; informacije in vpisovanje po tel. 333-9353134 (Elena), kdvipava@virgilio.it. POLETNE USTVARJALNE DELAVNICE za osnovnošolce v organizaciji ZSKD bodo od torka, 26. do sobote, 30. avgusta v Centru šolskih in ob-šolskih dejavnosti - Dom Kavka na Livku pri Kobaridu; informacije in prijave po tel. 040-635626 ali 0481531495. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za osnovnošolske učence bo potekalo od 16. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: raziskovalna in filmska delavnica (priprave na snemanje filma o Gorici, Trstu in Krasu), športne in rekreativne dejavnosti, izleti in ekskurzije, ples in glasba, kopanje v Sesljanu in novogoriškem bazenu. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.dijaskidom.it. POLETNO SREDIŠČE DIJAŠKEGA DOMA za otroke od 4. do 6. leta bo potekalo od 30. junija do 11. julija in od 25. avgusta do 5. septembra. Program: angleške igralne urice, ekskurzije in izleti, ustvarjalne dejavnosti, pravljične urice, družabne igre in zabava, priprava na vstop v šolo. Urnik: od 7.45 do 13.00 ali do 15.30; informacije in vpisovanja po tel. 0481-533495 v popoldanskih urah, do zasedbe mest. Več na www.di-jaskidom.it. NA GLASBENI MATICI v Gorici bo v soboto, 7. junija, med 10. in 12. uro dan odprtih vrat. Razkrili vam bodo čarobni svet glasbe; informacije v tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481-531508, gorica@glasbenamati-ca.org. NA GLASBENI MATICI v Doberdobu, na sedežu KD Jezero, bo v soboto, 7. junija, med 15. in 17. uro dan odprtih vrat. Razkrili vam bodo čarobni svet glasbe; informacije v tajništvu v Gorici, Korzo Verdi 51, tel. 0481531508, gorica@glasbenamatica.org. □ Obvestila TRŽNI SEJEM PERUTNIŠTVA in pridelkov iz naših krajev bo potekal pri parkirišču v bližini gostilne Franc v Sovodnjah, Prvomajska 86, v soboto, 7. junija, med 8. in 13. uro. AŠZ MLADOST IN ZSŠDI vabita na 5. »Turnir Prijateljstva« na nogometnem igrišču v Doberdobu v jutranih urah v soboto, 14. junija, za kategorijo cicibanov in v nedeljo, 15. junija, za kategorijo malih cicibanov. SLOVENSKA SKUPNOST sporoča, da je sklicano zasedanje pokrajinskega sveta SSk, ki bo potekalo v četrtek, 19. junija, ob 20.30 na pokrajinskem sedežu stranke v Gorici, na Drev. 20. septembra 118. 0 Prireditve AŠZ DOM vabi na tradicionalno družabnost ob zaključku športne sezone danes, 5. junija, ob 19. uri v telovadnici Kulturnega doma v Gorici. Predstavili se bodo otroci športnega vrtca, male cheerleding in mladi košarkarji. OBČINSKI PRAZNIK V SOVODNJAH 2014 - »Junijski večeri«: 6. junija ob 19. uri v gostilni Rubijski grad odprtje potujoče fotografske razstave »Arhitektura Krasa«, sledi ob 20.30 v parku Ru-bijskega gradu komorna opera I.F. Stravinskega »Histoire du soldat«; 7. junija ob 20.30 na sedežu društva v Gabrjah »Koncert na Borjaču«; 11. junija ob 20. uri v Kulturnem domu v Sovodnjah zaključni nastop OPZ KD Sovodnje; 14. junija se na Peči prične osrednji program ob občinskem prazniku s slavnostno sejo v Kulturnem domu v Sovodnjah 15. junija ob 18. uri; 16. junija ob 20. uri odprtje društvene knjižnice v Rupi; 18. junija ob 20.30 v cerkvi Sv. Martina v Sovodnjah koncert sakralne glasbe v sklopu »Snovanj 2014«; 21. junija v centru KŠD Danica na Vrhu ob 19. uri degustacija tipičnih kraških pridelkov in pogovor s proizvajalci in ob 21. uri poletni koncert; 24. junija ob 21. uri kresovanje na Largi na Vrhu; 25. junija ob 19.30 v parku Rubijskega Gradu predstavitev publikacije Paole Predolin »Rubijski Grad«; 28. junija praznik poletnega sončnega obrata in nočna tekma na sedežu ribiškega društva Vipava. MALA GODBA NA PIHALA KRAS vabi v soboto, 7. junija, ob 18. uri v župnijsko dvorano v Doberdobu na zaključno prireditev. Nastopili bodo poleg male godbe tudi mažoretni skupini, skupina otrok iz vrtca Čriček, gost večera bo mladinski pevski zbor Igo Gruden iz Nabrežine. ŠPORTNI PROGRAM OB OBČINSKEM PRAZNIKU V SOVODNJAH 2014: 8. junija celodnevni praznik društva ribičev Vipava in na Peči od 9. ure dalje 16. Pokal Vipava; 14. junija od 8. ure dalje ženski mednarodni balinarski turnir na balinarski progi v Sovodnjah v priredbi Društva slovenskih upokojencev za Goriško; do 20. junija nogometni turnirji v organizaciji AŠD Sovodnje. NA KAVI S KNJIGO - Katoliška knjigarna v sodelovanju z Goriškim mu-zejem-Kromberk in Goriško Mohorjevo družbo vabi na predstavitev publikacije Inge Miklavčič Brezigar »Meščanstvo na Goriškem med vrednotami in konflikti - na prelomu iz 19. v 20. stoletje« v četrtek, 12. junija, ob 10. uri v prostorih knjigarne. 0 Mali oglasi PRODAM SCOOTER Aprilia rally 50c, letnik 1994, 15.000 prevoženih km, črne barve, v dobrem stanju, za 350 evrov; tel. 328-2163954. Pogrebi DANES V LOČNIKU: 11.10, Eraldo Vo-risi (iz goriške splošne bolnišnice ob 11.00) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ŠKOCJANU: 11.00, Luciana Brogiano vd. Sgubin (iz tržiške bolnišnice ob 10.45) v cerkvi, sledila bo upepelitev. DANES V TRŽIČU: 12.30, Domenica Bongiovanni vd. Minuti (iz Palma-nove) v cerkvi Sv. Nikolaja in na pokopališču v kraju Pace del Mela (Messina). / ŠPORT Četrtek, 5. junija 2014 68 APrimorski r dnevnik Prstan NBA: Miami ali San Antonio? SAN ANTONIO - V noči iz četrtka na petek se bo začel težko pričakovan finale košarkarske lige NBA. Branilec naslova Miami Heat bo naskakoval četrti naslov v zgodovini kluba in tretji v nizu, San Antonio Spurs, pri katerem igra Italijan Marco Belinelli, pa se bo skušal v prvi vrsti oddolžiti tekmecu za hudo boleč poraz v lanskem finalu in se dokopati do pete lovorike v zadnjih petnajstih letih. Prva tekma finala je na sporedu ob 3. uri zjutraj po našem času. Druga je iz nedelje na ponedeljek (2.00). I' £ Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786350 faks 040 7786339 sport@primorski.eu E Goran Dragic vtretji »naj« peterki NEW YORK - Vodstvo lige NBA je razglasilo najboljše peterke sezone 2013/14. Slovenski košarkarski zvezdnik Goran Dragic je član tretje peterke, v prvi pa so Kevin Durant, LeBron James, Joakim Noah, James Harden in Chris Paul. Durant je bil zmagovalec glasovanja, saj se je njegovo ime na vseh 125 glasovnicah, s katerimi so določili najboljše peterke sezone, pojavilo v izboru za prvo peterko. Skupno je zbral 625 točk. Dragic je zbral 115 točk in dobil en glas za prvo peterko NBA. naš pogovor - Najboljši nogometaš 1. SNL 2013/14 Massimo Coda (ND Gorica) Spal v GO, živel v NG Ko je prispel V Slovenijo je bil skeptičen. Iz dežele s sončne strani Alp pa je odšel navdušen. Slovenščine se sicer ni naučil. Povedal je tudi zakaj ne. Po zmagi v pokalnem finalu proti Mariboru pa je s soigralci prepeval slovenski narodni hit ansambla Modrijanov Ti, moja rožica (oglej si video na naši face-book strani Primorski_sport). Nogometaš slovenskega prvoliga-ša ND Gorica, Italijan Massimo Coda, je bil med protagonisti letošnje sezone v 1. slovenski nogometni ligi. Imenovali so ga za najboljšega nogometaša prve lige. Na lestvici strelcev pa se je uvrstil na drugo mesto (18 golov). Hrvaški napadalec Mate Eterovic je dosegel enega več (19). »Pravzaprav sem si želel osvojiti prvo mesto na lestvici najboljših strelcev. Žal mi ni uspelo. Ampak nekoliko nepričakovano sem prejel drugo priznanje. Mogoče je nagrada za najboljšega igralca prve slovenske lige še bolj prestižna,« nam je po telefonu povedal še ne 26-le-tni Coda, ki se je v torek vrnil v domači kraj Cava de' Tirreni v pokrajini Salerno. Sezono je ND Gorica sklenila v nedeljo z zmago v Celju in z osvojitvijo končnega četrtega mesta (za Mariborom, Koprom in Rudarjem). Za podvig so varovanci italijanskega trenerja Lui-gija Appollonija poskrbeli v pokalnem finalu, ko so prejšnji teden v Kopru premagali Maribor. »Bili smo izjemno motivirani. Zmaga nam ni mogla uiti, čeprav smo igrali proti najboljši slovenski ekipi, Mariboru. S pokalno zmago smo letošnji sezoni dali piko na i. S tem smo si tudi zagotovili nastop vpredkrogu evropske lige. Nam je to v čast,« je dodal Coda, ki bo kratke počitnice preživel v družinskem krogu. »Tu v domači Kam-paniji bom z družino, ki si je tudi ogledala srečanje v Kopru in spoznala Slovenijo, in s prijatelji. Morje je blizu. O nogometu ne bom razmišljal, saj nas kmalu že čakajo priprave na novo sezono. V Novi Gorici bom že v polovici junija (15.), ko bomo pod Appollonijevo taktirko začeli s treningi. 6. julija bomo že igrali superpokal proti Mariboru. Teden kasneje nas že čaka prvi prvenstveni krog in prva tekma evropske lige.« To pomeni, da vas bomo tudi v prihodnji sezoni videli na delu v Sloveniji? Prav gotovo. Navsezadnje sem tu letos užival. Resnici na ljubo drugih konkretnih ponudb nisem prejel, tako da bom novo sezono zanesljivo začel v Novi Gorici, kjer so potrdili večino letošnje garniture, vključno s trenerjem Ap-pollonijem. V letošnji sezoni ste bili skoraj do zadnjih krogov v igri za sam vrh lestvice. Stalno smo dihali za ovratnik Mariboru in Kopru. Moram priznati, da je Maribor zasluženo zmagal. Maribor je klub, ki je trenutno v Sloveniji razred zase. V Italiji bi mogoče le Mariborčani igrali v A-ligi. Kaj pa drugi klubi? Na primer Koper, Gorica, Rudar, Olimpija? Ne vem. Tudi z drugimi soigralci smo se spraševali, katera italijanska liga bi bila primerna za druge klube. Mogo- Italijanski napadalec slovenskega prvoligaša ND Gorica Massimo Coda (na sliki zgoraj) pravi, da je Maribor (na sliki desno Aleš Mertelj) za razred boljši od drugih ekip, čeprav so ga belo-modre vrtnice v pokalnem finalu premagale z 2:0 ansa če B-liga ali pa prva poklicna divizija. Kaj so vam povedali o slovenskem nogometu, preden ste prišli v Novo Gorico? Spraševali so me, ali sem prepričan igrati v Sloveniji, kjer je nivoj zelo nizek. Bil sem skeptičen. Ampak slovenski nogomet me je presenetil. Prva liga je solidna in na določeni kakovostni ravni. Nekateri klubi so tehnično izjemno dobro pripravljeni. Igra se zelo fizično. Kaj boste torej povedali italijanskim nogometnim navdušencem po enoletni izkušnji v Sloveniji? Da se pri naših sosedih igra dober nogomet in tudi organizacija klubov je na solidnem nivoju. Kaj pa ste pogrešali? Pogrešal sem večje število gledalcev. Le Maribor ima občinstvo, ki je njihov dvanajsti mož. Na vseh drugih igriščih je bolj žalostno. Vključno z Novo Gorico, čeprav na finalni tekmi pokala v Kopru so se naši navijači izkazali. Tudi to pa ima pozitivne plati, saj smo bili med tednom sproščeni. Nihče ni na nas pritiskal. Kot veste, prihajam iz juga Italije, kjer so vroči navijači že na tek- mah 3. amaterske lige. Bivali ste v Gorici, ne pa v Novi Gorici. Zaradi logističnih razlogov smo nekateri igralci med sezono stanovali v Gorici. Če me boste vprašali, ali mi je Gorica všeč, vam odgovorim, da mi ni. Mesto mrtvecev (dobesedno »Citta di morti«). Po 22. uri vsi že spijo. Medtem ko je Nova Gorica mesto mladih. Ko smo si lahko privoščili, smo se s prijatelji v glavnem zadrževali v Novi Gorici. Ali so vas navdušile Slovenke? So me (smeh). Tu se pa ustavite. Kako pa je s slovenščino? Slabo (smeh). Poznam samo nekaj grdih besed, hvala lepa, pivo in mogoče še kaj. Pravzaprav je tako: polovico ekipe smo sestavljali Italijani, ki smo med seboj govorili v italijanščini. Tudi predstavniki kluba razumejo in se sporazumevajo v našem jeziku. Podobno velja za Novogoričane. Iz tega vidika nismo imeli nobenih težav. Tako se žal nismo naučili slovenščine. Saj veste, da smo nogometaši lenuhi (smeh). Povedali ste nam, da je bil Maribor zasluženo najboljši. Katero drugo ekipo bi še omenili? Rudar. Ekipa iz Velenja je igrala soliden nogomet in se je zasluženo uvrstila v evropsko ligo. Kateri bodo vaši cilji v novi sezoni? Ciljamo višje. Zakaj ne, mogoče celo na prvo mesto. Lani smo šele ustvarili novo ekipo. Novi igralci smo se morali šele prilagoditi novemu okolju. Podobno kot trener Appolloni. Jan Grgič Italija izenačila PERUGIA - Italijanska reprezentanca je slabo opravila zadnji domači test pred odhodom na SP v Braziliji. V prijateljski tekmi so se Italijani v Perugii razšli le z nedoločenim izidom 1:1 (1:0) z nogometnim malčkom Luksemburgom. Edini gol je dosegel Marchisio v 9. minuti. Ronaldo je poškodovan NEW JERSEY - Cristiano Ronaldo ima vnetje kolenskih vezi in poškodbo ste-genske mišice. Obstaja možnost, da ne bo mogel nastopiti na uvodni tekmi Portugalske z Nemčijo na SP v Braziliji. Stramaccioni v Vidmu VIDEM - Nekdanji Interjev trener Andrea Stramaccioni bo v prihodnji sezoni sedel na klop videmskega A-ligaša Udineseja, s katerim je podpisal dveletno pogodbo. Predstavili ga bodo jutri ob 15.00 v Vidmu. KOŠARKA - A1-liga, play-off (tretja tekma): Roma - Sirena 69:78 (0:3). www.primorski.eu klikni in izrazi svoje mnenje Kdo bo novi svetovni nogometni prvak? ^^ Argentina Brazilija % Italija Nemčija Španija ^^ Nobena izmed teh t^ Me ne zanima košarka - Dobrodelna tekma v Trstu Za poplavljen« Fotografska razstava o Christianu Slavcu V društvenem baru v Boljuncu bodo danes ob 20.30 predstavili fotografsko razstavo Pri Jadranu je Slavec zapel tri točk: fotografsko gradivo opisuje v sliki športno pot Christiana Slavca, kapetana članske ekipe Jadrana. Fotografsko gradivo je prispeval Primorski dnevnik, avtorja fotografij pa sta Davorin Križmančič in Damjan Balbi. Predstavitvi fotografske razstave bo sledil koncert s skupino Turbo polka. Razstava bo na ogled do sredine julija v času delovenga urnika. Več kot 400 gledalcev je včeraj podprlo dobrodelno akcijo v pomoč popla-vljencev v BiH, Srbiji in na Hrvaškem. Dobrodelna tekma med najvišje postavljenima tržaškima ekipama Pallacanestro Trieste (liga gold, druga ital. liga) in Jadranom (napredoval je v državno divizijo B, četrta liga) je torej obrodila zaželjene sadove. V tržaško športno palačo so odborniki obeh društev privabili svoje najzvestejše navijače, veliko je bilo tudi otrok in mladih, ki so del projekta Jadran, pa tudi simpatizerjev in drugih, ki so se športnega dogodka udeležili zaradi svoje simbolike. S svojo prisotnostjo je dobrodelno tekmo, ki sta jo organizirala kluba v sodelovanju z Občino Trst, počastil tudi generalni konzul Srbije v Trstu Dragan Kicanovic, prisoten je bil tudi tržaški župan Roberto Cosolini, med košarkarskimi gosti pa je izstopal strokovnjak Bogdan Tanjevic. Z nabiralno akcijo so zbrali približno 2.500 evrov, so povedali pri Jadranu, točno vsoto pa bodo sporočili danes. Denar bo romal h konzulu Ki-čanovicu, ki bo nato porazdelil sredstva v vse tri države, BiH, Srbijo in na Hrvaško. Okvir dobrodelni akciji pa je dala košarkarska tekma, ki jo je osvojila višjepo-stavljena ekipa. Oba trenerja sta dala možnost čisto vsem, da se izkažejo, predvsem za Jadran pa je bil to prvi (uradni) preizkus igre na višjem nivoju. Pri Jadranu zaradi poškodbe ni igral Franco, priložnost pa je dobil tudi mladi Ivo Ušaj, ki se je v tem času pridružil članski ekipi. Pri tržaškem klubu pa je s člansko ekipo prvič zaigral tudi mladi Samuel Zidarič, z doprinosom katerega je bil trener Dalmassons nadvse zadovoljen. (V.S.) Pallacanestro TS - Jadran 62:50 (17.6, 34:24, 53:41) Jadran: M. Batich 8, D. Batich 3, Ban 9, Žerjal 6, Slavec 2, Marusič 4, Leghissa 2, De Petris 6, Malalan 6, Ridolfi 10, Ušaj, Franco n.v. Trener: Mura. Pallacanestro TS: G. Norbedo 4, To-nut 13, Mastrangelo 4, Candussi 8, Carra 4, Urbani 4, Zadnik 11, Teghini 6, Forza 2, Zidarič 2, Venturini 4, M. Norbedo. Trener: Dalmasson. / ŠPORT Četrtek, 5. junija 2014 17 nogomet - Prva tekma finala državnega play-offa elitne lige Najprej v Liguriji V nedeljo bo Kras igral v kraju Sarzana - Repensko društvo organizira avtobusni izlet Krasov adut Luka Spetič na nedeljski tekmi proti Libarni v Piemontu albino neri odbojka - Državni finale U15 Tekmeci pretrd oreh za mlade igralce Olympie Petnajstletniki Olympie so včeraj začeli z nastopi na državnem finalu v Montecchiu, od tam pa se poslavljajo že danes, saj jim preboj v drugo fazo ni uspel. Včeraj so izgubili s 3:0 proti obema tekmecema, zjutraj proti Volley Chieti iz Abruz-za, popoldne pa proti San Donaju. Danes bodo igrali še proti Yaka Volley iz Lombardije, rezultat pa ne bo vplival na končno razvrstitev. »Škoda, ker znamo igrati bolj prepričljivo. Najbrž nas je izdala trema, kar nekaj igralcev pa se je šele prvič preizkusilo na tej ravni,« je pojasnil spremljevalec Franco Pahor. »Že uvrstitev v fi- nale pa je bila veliko zadoščenje, saj sestavljajo ekipo povečini mlajši igralci.« Mejnemu letniku 1999 pripadajo le štirje igralci, ostali so mlajši, nekateri pa nastopajo tudi v prvenstvu U13, tekmeci na državni fazi pa so imeli bolj homogene ekipe. Ekipa under 15 je vsekakor pravi izraz združevanja na Goriškem, saj v njej igrajo tudi odbojkarji Soče in Vala. Izidi: Volley Chieti - Olympia 3:0 (17, 13, 14); San Dona' - Olympia 3:0 (16, 14, 14). Postava: Pahor, Ma-russi, Devetak, Vinci, Rossi, T. in S. Cotič, Hlede, Pellis, Persoglia, Terpin (L1), Bensa (L2). Trener: Ferrazzo. odbojka - V Repnu Sloga Dvigala Barich četrta na finalni fazi U13 V ponedeljek je bil v telovadnici v Repnu sklepni del letošnjega ženskega pokrajinskega prvenstva Under 13, na katerem so se za naslov prvaka pomerile štiri najboljše ekipe. Na finalni del se je uvrstila tudi Sloga Dvigala Barich, ki si je nastop zagotovila po zmagi v četrtfinalu nad Olympio. Že preboj v »final four« pa je bil za odbojkarice Sloge pomemben dosežek: ekipa je nastala jeseni, v njej je bilo nekaj pravih začetnic, vse pa so pod vodstvom trenerja Ivana Peterlina med sezono veliko napredovale, tako da je nastop na finalu pomenil nagrado za ves vloženi trud na treningih. Poleg slogašic so na finalu nastopili še Coselli, OMA in Azzurra. Igralke teh ekip so že fizično prekašale igralke Sloge (pri Slogi je dober del igralk leto mlajših, kar se pri tej starostni kategoriji seveda krepko pozna). Sloga je izgubila tako v jutranjem polfinalu kot v popoldanski tekmi za tretje mesto. Naslov prvaka je šel fa-voriziranemu Coselliju, ki pa mu je OMA, sicer nekoliko presenetljivo, odvzela set. Vv tržaškem prvenstvu je sicer letos nastopalo 16 ekip, od slovenskih ob Slogi še Kontovel in Sokol. Ekipe so bile razdeljene na štiri izločilne skupine, glede na uvrstitve pa so nato sestavili druge štiri, nakar so bila na vrsti četrtfinalna srečanja in sklepni finalni del v Repnu. Organizacijo finalnega dela je tržaški odbor odbojkarske zveze poveril AŠZ Sloga, ki je brezhibno organiziral tekmovanje. Izidi: Polfinale: OMA - Sloga Dvigala Barich 2:0 (25:15, 25:10), Coselli - Azzurra 2:0 (25:22, 25:17), za 3.mesto: Az-zurra - Sloga Dvigala Barich 2:0 (25:10, 25:17), za 1.mesto: Coselli - OMA 2:1 (25:19, 22:25, 15:8). Končni vrstni red: 1. Coselli, 2. OMA, 3. Azzurra, 4. Sloga Dvigala Barich. Sloga Dvigala Barich: De Luisa, Fonda, Gruden, Iurkic, Kreševič, Liz-za, Marion, Pitacco, Protti, Škerk, Ušaj. Trener Ivan Peterlin. Sloga Dvigala Barich s trenerjem Ivanom Peterlinom fotodamj@n Navijači Krasa, pripravite se: prva finalna tekma državnega play-offa elitne lige proti ekipi Magra Azzurri bo v nedeljo v Liguriji. Povratna pa 15. junija v Repnu. Tako je določil včerajšnji žreb na sedežu državne nogometne zveze v Rimu. Bolj natančno bo Kras v nedeljo igral v kraju Sar-zana v pokrajini La Spezia. »Igrali bomo na stadionu Miro Luperi. Površina je travnata in kot so nam povedali, je v odličnem stanju,« je dejal tajnik Krasa Paolo Sarazin, ki je včeraj dopoldne že tipkal na telefon in skupaj z drugim tajnikom Brunom Miličem ter predsednikom Goranom Kocmanom iskal rezervacije za avtobus oziroma za hotel. »Ekipa in nekateri odborniki bodo na gostovanje odpotovali v soboto ob uri kosila. Nastanili se bomo v bližnjem hotelu in si drugi dan (v nedeljo (op. av.) ogledali igrišče. Tekma bo ob 16. uri,« je še dodal Sarazin. V nedeljo bo Kras igral brez branilca Colavette. Disciplinski sodnik ga je zaradi dveh dvojnih opominov kaznoval z enim krogom prepovedi igranja. NK Kras organizira v nedeljo avtobusni izlet za navijače in simpatizerje ekipe. Sarzana je oddaljena okrog 500 kilometrov od Trsta. Odhod avtobusa bo ob 6.30 z glavnega trga v Repnu. Za rezervacijo in informacije pokličite na 0402171044 (tajništvo), 3349889028 (Bruno) ali 3477313232 (Matteo). (jng) DZP doo-PRAE srl 2014 ©Vse pravice pridržane šolski šport - Včeraj v Trstu Borbeni regijski finale Žogarije 2014 Na trgu Svetega Antona v mestnem središču Trsta so se včeraj dopoldne ustavili številni mimoidoči, ki jih je privabil hrup in otroška razposajenost. Sedem osnovnih šol (štiri slovenske in tri italijanske) so se pomerile v regijskem finalu športne prireditve Žogarije - Football Fun. Osnovnošolci šol Venturini (Borš-Bolju-nec), Župančič, Bartol (obe Trst), Trinko (Ricmanje), Morpurgo, Gaspardis (obe Trst) in Da Feltre (Krmin) so se med seboj pomerili v raznih spretnostih igrah, nogometu 3:3, glasbi, petju, kvizu znanja in drugih ustvarjalnih delavnicah. Ob ZSŠDI (prisoten je bil predsednik Ivan Pe-terlin) in Občini Trst (zastopala sta jo predsednik občinskega sveta Iztok Fur-lanič in občinska odbornica Antonella Grim) je glavni organizator prireditve Zavod Mediasport iz Ljubljane. Celotno dogajanje sta dvojezično vodila že uigrani par Maša Snoj in Evgen Ban. »Bilo je res prijetno. Organizatorji Žogarije so dokazali, da jim je uspelo doseči dobro organizacijsko raven. Lepo je, da so se letos pridružile tudi italijanske šole, ki so vedno bolj navdušene,« je poudaril goriški tajnik ZSŠDI Igor Tomasetig. V včerajšnjem regijskem finalu je zmagala tržaška osnovna šola Morpurgo pred slovensko OŠ Fran Venturini. Superfinale Žogarije 2014 bo 13. junija v Celovcu. (jng) 1 HM lu - ■ Z leve: Nika Purič, Sophie Aniaku in Nina Benedetti Atletinje Bora uspešne z izbrano vrsto Na Trofeji pokrajin treh dežel (Trofeo delle provincie Tri-venete) v kraju Abano terme pri Padovi so z izbrano tržaško vrsto nastopile tudi tri atletinje ŠZ Bor Sophie Aniaku, Nika Purič in Nina Benedetti (vse letnik 2001). Na tekmovanju se je srečalo 13 pokrajin iz Furlanije Julijske Krajine, Veneta in Tridentinskega Gornjega Poadižja. Tržaška ekipa se je uvrstila na dobro sedmo mesto (prva med pokrajinami naše dežele), Padova pa je premočno zmagala. Tudi Borove atletinje so pripomogle k uspehu ekipe, saj je bila Sophie Aniaku v teku na 60 metrov druga, štafeta 4x100 metrov, v kateri sta tekli tudi Sophie Aniaku in Nina Benedetti, je bila tretja, Nika Purič pa se je v skoku v višino uvrstila na deseto mesto. PLANINSKI SVET 110 smeri ob 110-letnici Ob praznovanju 110-letnice Slovenskega planinskega društva Trst so si člani alpinističnega odseka zamislili čisto posebno pobudo. V nedeljo, 8. junija, želijo preplezati 110 smeri v dolini Glinščice. Pobude se lahko udeležijo plezalci, ki so redno plačali članarino za tekoče leto pri lastnem društvu (za člane SPDT bo možna poravnava članarine v Boljuncu pred pobudo). Zbirališče bo od 8.00 do 8.30 na dvorišču postojanke v Boljuncu »pri Slavi«, akcija pa se bo končala ob 13.00. Za vsako preplezano smer -smer se šteje preplezana le v primeru, da je ta opravljena v vodstvu (kot prvi v navezi) in brez obešanja (resting) -bo plezalec v žaro oddal po en listek, na katerem bo navedel svoje ime ter ime preplezane smeri. Listke bodo zbirali do 13. ure v društveni hiši v Bo-ljuncu , kjer bo postavljena za to opremljena postojanka. Družabnost bo nato na Dolgi Kroni ob 14.30. Čas za poravnavo članarine Slovensko planinsko društvo Gorica vabi člane in prijatelje, da pred turami poskrbijo za ureditev članarine oziroma zavarovalnine. Članarino lahko uredijo na društvenem sedežu, oziroma pri odbornikih društva. Društveni sedež bo v juniju odprt ob četrtkih, med 19. in 20. uro, tel. 0481/532358. V nedeljo 43. planinsko srečanje v Boljuncu Tržaški planinci gostijo letošnje 43. srečanje slovenskih planincev iz krajev ob meji. Zbrali se bodo v nedeljo, 8. junija v Boljuncu, ob Prešernovem gledališču, kjer se bo v zgodnjih popoldanskih urah odvijal kulturni del srečanja, medtem ko bo v dopoldanskem času niz športnih in rekreacijskih pobud, med temi tudi troje pohodov v okolico doline Glinščice. Člani SPDG se bomo srečanja udeležili organizirano, poskrbljeno je za avtobusni prevoz. Avtobus bo odpeljal ob 7.30 s parkirišča pri Rdeči hiši (na it. strani). Na avtobusu je še nekaj prostih mest. Prijave in informacije: danes med 19. in 20. uro na sedežu društva, oziroma na tel. 0481/882079 (Vlado) v opoldanskem času. Ker vremenoslovci napovedujejo za nedeljo zelo vroče in skoraj poletno vreme, velja to upoštevati, zlasti kar zadeva oblačila oziroma zaščito pred soncem. Za udeležence pohodov pa velja priporočilo naj poskrbijo za primerno obutev. 1 8 Četrtek, 5. junija 2014 SVET, AVTOMOBILI / bruselj - Po sinočnji skupni večerji voditeljev danes osrednji dan zasedanja Ukrajinska kriza v ospredju Vrha G7 V zunanjepolitični razpravi bodo poleg Ukrajine na dnevnem redu tudi Sirija, Iran, Libija in Bližnji vzhod BRUSELJ - Voditelji sedmih največjih industrijsko razvitih držav na svetu so v Bruslju začeli večerjo, ki je uvod v dvodnevno srečanje, posvečeno ukrajinski krizi in odnosom z Rusijo. To je prvič po petnajstih letih, da se sestajajo brez Rusije, in njihov prvi vrh v Bruslju. Voditelji ob prihodu niso dajali izjav, razen nemške kanc-lerke Angele Merkel, ki je izpostavila enotnost G7 glede Ukrajine in poudarila, da mora Rusija ukrepati za umiritev razmer v Ukrajini, sicer so še vedno pripravljeni sprejeti gospodarske sankcije. Ameriški predsednik Barack Oba-ma pa je pred prihodom v Bruselj na Poljskem obsodil agresijo Rusije v Ukrajini, novemu ukrajinskemu predsedniku Petru Porošenku pa obljubil nadaljnjo podporo ZDA. Odločitev o sestanku vrha G7 v Bruslju namesto načrtovanega vrha G8 v So-čiju je padla marca v Haagu ob robu jedrskega vrha. Sedmerica je Rusijo izključila iz kluba, ker je s priključitvijo Krima prekršila mednarodno pravo ter vrednote in načela skupine. Voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter institucij EU bodo v Bruslju razpravljali o štirih sklopih tem: zunanjepolitičnih, gospodarskih in trgovinskih, energetskih in podnebnih ter razvojnih vprašanjih. Pričakuje se, da bodo Kremelj pozvali k sodelovanju z novim ukrajinskim predsednikom in krepitvi prizadevanj za ustavitev nasilja na vzhodu Ukrajine ter ponovili pripravljenost na uvedbo gospodarskih sankcij proti Rusiji, če se bodo razmere zaostrovale. Vrh G7 bo tudi preučil svoj odnos z Rusijo in predvidoma v izjavi ponovil, da je ta s priključitvijo Krima prekršila vrednote in načela skupine ter da se lahko v klub vrne le, če bo te vrednote in načela spoštovala. Rusija je postala članica kluba največjih industrijsko razvitih držav na svetu leta 1998. G7, ki je tako postal G8, jo je s tem nagradil za demokratično Na sinočnjem srečanju v Bruslju delovanje po razpadu Sovjetske zveze. V zunanjepolitični razpravi bodo poleg Ukrajine na dnevnem redu tudi Sirija, Iran, Libija in Bližnji vzhod. V razpravi o Siriji je pričakovati, da se bodo v senci nedavnega napada na judovski muzej v ansa Bruslju osredotočili tudi na vprašanje, kako se zavarovati pred grožnjo terorističnih napadov evropskih džihadistov, ki se vračajo iz Sirije. Ob robu vrha G7 je pričakovati tudi neformalne pogovore najvplivnejših vo- diteljev v uniji o imenovanjih na visoke položaje v institucijah EU ter razna dvostranska srečanja. Srečanj skupine G7 se udeležujejo voditelji ZDA, Nemčije, Kanade, Francije, Italije, Japonske in Velike Britanije ter v imenu EU predsednik Evropske komisije in predsednik Evropskega sveta. EU je članica skupine G7 oziroma G8, a ker je to edinstvena večnacionalna organizacija, ne suverena država, klub ohranja svoje ime. Edinstvenost unije ponazarja tudi odgovor na vprašanje, kdo bo vodil srečanje G7 v Bruslju. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso in predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy si zelo dobro delita delo, so dejali viri v Bruslju. Dejstvo, da sta gostitelja dva, je povzročilo tudi kar nekaj telovadbe pri rokovanju ob sprejemu gostov. Da ne bi bil nihče odrinjen, sta Van Rom-puy in Barroso izvedla kar nekaj kombinacij rokovanj za kamere in fotografe. Britancem so všeč nemški avti Raziskava zadovoljstva uporabnikov v Veliki Britaniji, ki sta jo izvedla WhatCar? in JD Power, je pokazala, da so tamkajšnji vozniki najbolj navdušeni nad nemškimi vozili z njihovo kvaliteto, brezčasnim dizajnom in zanesljivostjo. Prepričljivo je slavila skupina VW, ki je osvojila prva tri mesta. Najbolj cenjen v letu 2014 je Volkswagen up!, drugi je VW golf plus in tretja Škoda yeti, med prvo deseterico pa je kar šest njihovih modelov različnih znamk. Med deseterico so še Mercedes-Benz razred C, VW scirocco in tiguan, Lexus CT200h, Škoda octavia, Volvo V70/XC70 ter, presenetljivo tudi Jaguar XF, ki je bil v preteklih letih bolj poznan po svoji nezanesljivosti. Najslabše se je odrezal Chervolet Spark, mesto pred njim je Alfa Romeo Mito, sledijo pa Citroën C3, BMW X1, Ford Ka, Fiat Grande Punto/Punto Evo, Citroën C4, Smart fortwo, Ford fusion in Citroën C1. Ameriške cestne križarke na repu okolju prijaznih vozil V ZDA se vedno bolj zavedajo, da njihove cestne križarke močno škodujejo okolju. V raziskavi o avtih, ki so za okolje najbolj škodljivi, so se najslabše odrezali prav trije ameriški proizvajalci vozil: Ford, GM in Chrysler, ki jih na rep uvršča predvsem dobra prodaja njihovih ogromnih pick-upov. Zaradi moči, velikosti in teže sta njihova povprečna poraba in torej izpust škodljivega CO2 nad splošnim povprečjem. Za izračun so uporabili povprečje CO2 izpustov na kilometer vseh osebnih vozil, upoštevali pa so tudi povprečno porabo, vrsto goriva in število prodanih vozil vsakega od proizvajalcev. V teh parametrih so ogromna vozila, ki se dobro prodajajo v Ameriki, najslabša. Prvič po šestih objavljenih poročilih od leta 2000 se je zgodilo, da je Honda prepustila mesto okolju najbolj prijazne znamke enemu izmed ostalih proizvajalcev, potem ko sta ji bila leta 2010 že zelo blizu Hyundai in Toyota. Po drugi strani je Chrysler zopet pristal na zadnjem mestu kot najbolj »umazan« proizvajalec vozil. Na vprašanje, kako lahko proizvajalci izboljšajo svoj položaj v razvrstitvi, so dejali, da pomaga, če v ponudbo vključijo katero izmed zelo ekoloških vozil. Japonski Nissan se je v raziskavi dobro odrezal predvsem zato, ker ima v ponudbi kar dve ekološki vozili, leaf in altimo. nissan - Obnovili eno od svojih svetovnih uspešnic Qashqai daljši in z novimi motorji Sedemsedežna različica ni več v ponudbi, čeprav je avto zrasel za 5 centimetrov Nissan je leta 2007 oral ledino in kupcem ponudili avto, s katerim so zadeli v polno. Qashqai je bil v teh letih eden najbolj prodajanih modelov ne samo v Evropi, tudi v Aziji in Ameriki. Po sedmih letih pa je doživel osvežitev: zrasel je v dolžino za 5cm na 437,7cm, 2cm je širši in 1cm nižji, zato je potniška kabina prostornejša, avto pa tehta 40 kg manj kot prejšnji model. Vrhunska tehnologija, dizajn druge generacije in izboljšane vozne lastnosti so glavni aduti novega vozila nissan qashqai. V notranjosti so materiali kakovostnejši, prednji sedeži so na novo oblikovani, na zadnji klopi je malce več prostora kot doslej, za 29 litrov je večji tudi prtljažni prostor, ki zdaj v osnovni postavitvi meri 429 litrov, seveda pa ga lahko tudi povečate s prevračanjem naslona zadnje klopi. Podaljšana različica qashqaija z oznako +2 in dodatnima dvema sedežema ni več na voljo in tudi ne bo, saj bo njeno vlogo prevzel novi x-trail Nova je tudi paleta agregatov: nov je 1,2-litrski bencinski štirivaljnik s turbinskim polnilnikom, ki zmore 115 KM. Med dizli naj omenimo že znana 1,5-litrski dCi motor z 110 KM ter 1,6-litrski dCi motor s 130 KM. Za prenos moči pri vseh motorjih skrbi ročni 6-stopenjski menjalnik, močnejši dizelski motor pa je na voljo tudi s samodejnim brezstopenjskim me-njalnkom. Vsi motorji imajo vgrajen sistem start&stop. Tudi novi qashqai ponujajo s prednjim pogonom, pa tudi s priklopljivim štirikolesnim pogonom, ki pa ga dobite le v kombinaciji z zmogljivejšim dizelskim motorjem. Cene novega qashqaija gredo od 20.250 do 32.150 evrov, kolikor stane 1600-kubični dizel s štirikolesnim pogonom. Novi qashqai je zrasel v dolžino in širino, vendar je lažji od predhodnika načrti Marchionne stavi na bodoči uspeh znamke Alfa Romeo O velikopoteznih načrtih šefa FCA Marchionneja smo že veliko pisali. Vso pozornost Marchionne posveča znamkam Alfa Romeo, ki naj bi v prihodnjih letih predstavljala resno konkurenco za vsa nemška luksuzna vozila, o čemer bi si upali nekoliko dvomiti, zatem pa še Maseratiju, ki že tako in tako gre dobro v denar in Jeepu. Najslabše se bo v njegovih načrtih godilo Lan-cii. Ta prestižna znamka, ki je bila v preteklosti pojem kakovosti, oblikovanja in zmogljivosti, je pod nejgovim vodstvom vse bolj propadala: še letos bodo ukinili proizvodnjo delte (kar sicer sploh ni škoda), v letu 2015 pa še voyagerju, ki pa je ameriško vozilo z italijansko znamko (kot tudi nova thema). Lancia je lani skupaj s Chryslerjem prodala 75.000 vozil, kar je bila velika zaušnica Marchionneju, ki je leta 2010 obljubljal 300.000 prodanih vozil do leta 2014. Pripravil Ivan Fischer Tretja generacija novega nemškega minija Četrta generacija minija je pred nami. Če je slavni prvi mivi (tisti iz 50. in 60. let) vztrajal z malenkostnimi spremembami kar 30 let, je novi mini v 12 letih doživel že tretjo prenovo. Novi mini je zrasel tako v dolžino (9,8 centimetra) kot v širino (4,4 cm) in višino (0,7 cm), prtljažnik pa je zato pridobil 51 litrov (zdaj 211 litrov). Osnovna oblika seveda ostaja, saj gre za simbiozo angleške tradicije in nemške tehnike. Mini ima novo generacijo motorjev s TwinPower Turbo tehnologijo. Na začetku bodo na voljo tri različice: mini cooper, z 1,5-litrskim 3-valjnim motorjem, pridela 136 KM, mini Cooper S, z 2-litrskim 4-valjnikom, premore 192 KM, ter Mini cooper D, z 1,5-litrskim 3-valjnim dizlom in največjo močjo 115 KM. Cooper bo dosegel 210 km/h in do 100 km/h pospešil v 7,9 sekunde, cooper S bo 25 km/h hitrejši in bo do 100 km/h pospešil 1,1 sekunde prej, cooper D pa bo dosegel 205 km/h in do 100 km/h pospešil v 9,2 sekunde. Serijsko bodo motorji povezani s 6-sto-penjskim ročnim menjalnikom, opcijsko pa s 6-stopenjskim avtomati-kom ali športnim avtomatskim menjalnikom. Kupci bodo lahko izbirali pet barv in kontrastno streho, platišča pa bodo merila od 15 do 18 palcev. V serijsko varnostno opremo pa sodi šest zračnih blazin, indikator tlaka v pnevmatikah ter delno aktivni motorni pokrov. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, S. junija 2014 19 SLOVENSKI PROGRAM Na kanalu 103 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.30 Deželni Tv dnevnik 20.50 Koncert: Esma Redžepova, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno ^ Rai Due 6.00 Nad.: La strada per la felicita 6.55 Risanke 8.20 Nad.: Revenge 8.35 Nad.: Desperate Housewives 10.20 Dnevnik: Tg2 In-sieme, sledi vremenska napoved 11.20 Nad.: Il nostro amico Charly 12.10 Nad.: La nostra amica Robbie 13.00 Dnevnik in rubrike 14.00 Detto fatto 15.30 Serija: The Good Wife 16.55 Serija: Guardia Costiera 17.50 Športna rubrika 18.15 Dnevnik 18.45 Serija: Il commissario Rex 20.30 23.30 Dnevnik 21.00 Nan.: LOL 21.10 Show: The voice of Italy ^ Rai Tre 21.15 Film: Assassins 23.05 Film: Srip-tease (i. Demi Moore) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne informacije, vremenska napoved, borza in denar 8.45 Film: Grifin e Phoenix 11.00 Forum 13.00 Dnevnik in vremenska napoved 13.40 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: Centovetrine 14.45 Talk show: Uomini e donne 16.10 Nad.: Il Segreto 16.55 Show: Pomeriggio Cinque 18.50 Kviz: Avanti un altro! 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.40 Show: Striscia la notizia - La Voce dell'irruenza 21.10 Show: Ammutta Mud-dica 23.00 Nad.: Il segreto O Italia 1 6.10 Aktualno: UnoMattina caffe 6.30 Dnevnik in vreme 6.45 Aktualno: UnoMattina 7.00 8.00, 9.00, 11.00 Dnevnik 11.30 Nan.: Don Matteo 13.30 Dnevnik in gospodarstvo 14.05 Nad.: Lagami 15.00 Film: Ballo di nozze 16.35 Estate in diret-ta 16.50 Dnevnik 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik 20.30 Techetechete, viva la gente 21.10 Carosello Reloaded 21.15 Film: I sussurri del deserto 23.10 Talk show: Porta a Porta 6.55 Nan.: Friends 7.25 14.35 Show: Vecc-hi bastardi 8.20 15.50, 19.00 Show: Urban Wild 9.20 17.40 Show: Come mi vorrei 10.05 Serija: Dr. House - Medical division 12.05 Cotto e mangiato 12.25 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 13.00 Šport 14.05 Nan.: Simpsonovi 15.25 What's my destiny Dragon Ball 16.45 Serija: The Big Bang Theory 18.30 Dnevnik 19.20 Serija: Person of Interest 21.10 Show: Wild - Oltrenatura 23.35 Show: Chiambretti Supermarket La 7 LuA 7.30 Dnevnik 7.55 Omnibus 9.45 Coffee break 11.00 L'aria che tira 13.30 Dnevnik 14.00 Kronika 14.40 Serija: Starsky & Hutch 16.40 Serija: Il commissario Cordier 18.10 Serija: L'ispettore Barnaby 20.00 Dnevnik 20.30 Otto e mezzo 21.10 Anno Uno ^ Tele 4 6.00 Dnevnik in vremenska napoved 6.30 Rassegna Stampa 7.00 Deželni dnevnik -Buongiorno Italia 7.30 Deželni dnevnik -Buongiorno Regione 8.00 Talk show: Agora 10.05 Film: La Maja Desnuda 11.10 Dnevnik in vreme 12.45 Pane quotidiano 13.10 Rai Educational 14.00 Deželni dnevnik, Dnevnik in vremenska napoved 14.50 Tg Regione - Leonardo, sledi Dnevnik L.I.S. 15.00 Nan.: Terra Nostra 2 15.50 Film: Indian - La grande sfida 17.45 Dok.: Geo 19.00 0.00 Dnevnik, Deželni dnevnik in vremenska napoved 20.00 Blob 20.10 Serija: Ai confini della realta 20.35 Serija: Un posto al sole 21.05 Atletica Leggera: Golden Gala "Pietro Mennea" 22.35 Film: Il ragaz-zo con la bicicletta u Rete 4 6.20 Televendita Media Shopping 6.50 Serija: Zorro 7.20 Serija: Miami Vice 8.15 Serija: Hunter 9.40 Nan.: Carabinieri 10.45 Ri-cette all'italiana 11.30 Dnevnik 12.00 Serija: Detective in corsia 12.55 Serija: La si-gnora in giallo 14.00 Lo sportello di Forum 15.30 Serija: Hamburg distretto 21 16.35 Nan.: My Life - Segreti e passioni 16.50 Film: Il tenente dei carabinieri 18.55 Dnevnik 19.35 Nad.: Il Segreto 20.30 Nad.: Tempesta d'amore Glasba zdaj 20.00 22.50 City folk 20.30 Veter 22.15 Avtomobilizem 22.30 Primorska kronika 23.20 Sledi Tv Primorka 8.00 11.00, 14.00, 17.00 Tv prodajno okno 8.30 Pravljica 8.45 ŠKL 9.4511.30, 14.30 Vi-deostrani 17.30 Dedek pripoveduje: Zlata ptica 18.00 Rad igram nogomet 18.25 Ansambel Spev, 2. del 19.20 Mozaik za gluhe in naglušne 20.00 Dok. film: Briška poroka 20.30 Predstavljamo: Par briške poroke 20.45 Mini praznik češenj na avstrijskem Koroškem 21.00 Spomin na Goriško 22.00 Glasbeni večer, sledita Tv prodajno okno in Videostrani pop Pop TV 6.00 Risane in otr. Serije 7.15 12.45 Nad.: Budva na morski peni 8.15 15.50 Nad.: Želim te ljubiti 9.10 10.20, 11.30 Tv prodaja 9.25 16.45 Nad.: Sila 10.3517.55 Nad.: Vrtinec življenja 11.45 Prenovimo kopalnico 12.15 Serija: Princeska 13.55 Na trdnih tleh 14.55 22.55 Nad.: Črni seznam 18.55 24UR - vreme 19.00 22.25 24UR - novice 20.00 Serija: Epilog 21.30 Nad.: Mentalist 23.50 Nad.: Na trdih tleh Kanal A 7.00 8.30 Dnevnik 7.25 Aktualno: Salus Tv 7.40 Dok.: Luoghi magici 8.05 Dok.: Piccola grande Italia 12.45 Rotocalco Adnkronos 13.00 Le ricette di Giorgia 13.20 17.30 Dnevnik 13.45 Rubrika: Qui studio a voi stadio 18.00 23.30 Trieste in diretta 19.30 20.30 Dnevnik 20.00 Happy Hour 21.00 Ring 23.00 Dnevnik iT Slovenija 1 6.05 Kultura 6.10 Odmevi 6.55 Dobro jutro 10.40 Dok. odd.: Milijoni skriti v kamnih 12.00 O živalih in ljudeh 12.25 Na vrtu 13.00 15.00 Poročila, športne vesti, vremenska napoved 13.35 Odkrito 14.20 Slovenci v Italiji 15.10 Mostovi - Hidak 15.45 18.35 Otroški program: OP! 16.35 Kratki film: Služkinja 17.00 22.40 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 18.55 Dnevnik 19.30 Slovenska kronika 20.00 Referendum o arhivih - soočenje 21.25 Prava ideja! 22.00 Odmevi 23.05 Osmi dan 23.45 Sveto in svet |r Slovenija 2 7.00 Otroški program: OP! 8.10 Kviz: Male sive celice 8.55 Kratki film: Daleč od doma 9.05 Otroški kanal 9.40 Zabavni kanal 10.15 Dobro jutro 12.45 Evropski magazin 13.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krog 14.05 Dok.: Prva svetovna vojna in predo-sri smrti 15.05 19.05, 23.10 Točka 16.40 Nogomet - prijateljska tekma: Urugvaj : Slovenija 19.00 Ulična košarka 19.50 Žrebanje Deteljice 20.00 Film: Vse za nogomet 21.30 Serija: Inšpektor Banks iT Slovenija 3 6.0021.55 Sporočamo 6.35 Primorska kronika 8.00 Seje delovnih teles 13.30 15.30, 19.00 Poročila 14.10 20.00 Aktualno 17.50 19.30 Kronika 20.40 Ozadja 21.30 Žarišče 21.45 Kronika Spored se sproti prilagaja dogajanju v Državnem zboru Koper 13.55 Dnevni program 14.00 0.20 Čezme-nja Tv - Deželne vesti 14.20 Evronovice 14.30 School is cool 15.00 Blue Hole 15.30 Najlepše besede 16.00 Ciak Junior 16.30 Potopisi 17.00 Slovenski magazin 17.25 Gio 18.00 City Folk 18.35 Vremenska napoved 18.40 23.00 Primorska kronika 19.00 22.00 Vsedanes TV dnevnik 19.25 Četrtkova športna oddaja 19.30 Tg - dogodki 19.45 6.50 Risanke in otroške serije 7.45 13.35 Serija: Dva moža in pol 8.15 19.00 Nan.: Novo dekle 8.45 14.05 Serija: Alarm za Kobro 11 9.45 Rokodelstvo 10.00 Nad.: Mladi po srcu 10.55 Serija: Otroška sreča 11.30 Astro TV 12.30 Tv prodaja 13.0519.25 Serija: Gremo naprej 15.20 Serija: Na kraju zločina 16.00 Stanje zamaknjenosti 18.00 19.55 Svet 20.05 Film: Ninja z Beverly Hillsa 21.50 policaji 23.50 Film: fantje ne jočejo RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Koledar; 7.25 Dobro jutro; 8.00, 10.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Prva izmena; 10.10 Glasbeni magazin; 11.00 Studio D; 11.15 Gradovi in njihove skrivnosti; 12.15 Dolgo devetnajsto stoletje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Z goriške scene; 14.40, 17.10 Music box; 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.30 Odprta knjiga: Maja Hader-lap: Angel pozabe - 24. nad.; 18.00 Kulturne diagonale; 19.20 Napovednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 14.30 Poročila; 5.00 Jutro na RK; 5.50 Jutranja kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Dobra zgodba; 8.00 Pregled tiska; 8.10 Pogovor s sinoptikom; 9.00 Dopoldan in pol; 9.10, 16.20 Pregled prireditev; 10.00 Radio Koper svetuje; 11.00 Ob enajstih!; 11.45 Pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik; 13.30 Poslovne informacije; 14.00 Aktualno; 15.30 DIO; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.30 Fil-mofil; 19.00 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni abonma; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Od glave do rapa. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.00 Dobro jutro; 6.15, 7.00, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.00, 12.28, 13.30, 14.30, 15.28, 16.30, 17.30, 18.30, 19.28 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije; 7.15 Jutranji dnevnik; 8.00 Calle degli _ Č k 5 j ij VREDNO OGLEDA HM Četrtek, 5. junija - Là] Rai 3, ob 22.45 Il ragazzo con la bicicletta Francija, Belgija, Italija 2011 Režija: Jean-Pierre in Luc Dardenne Igrajo: Cécile De France, Thomas Doret, Jérémie Rénier Brata Dardenne sta se v tem filmu posvetila zgodbi mladega fanta, ki potrebuje pozornost in ljubezen, ki ju ni bil deležen kot otrok. Dvanajstletni Cyril si namreč želi samo to, da bi spoznal svojega očeta, ki ga je še dojenčka zapustil v sirotišnici. Čisto naključno pa sreča Sa-mantho, lastnico frizerskega salona, ki mu dovoli, da pri njej preživlja vikende in šole proste dni ter pri tem išče ljubezni in razumevanja. Plavolasi najstnik pa sprva zavrača čustva, ki mu jih ponuja simpatična prijateljica in to predvsem zato, da bi tako pomirila njegov bes. orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.35, 17.33 Eu-roregione News; 8.45, 12.15 Pesem tedna; 9.00 La valigia delle vacanze; 9.35 Appun-tamenti d'estate; 10.15, 19.20 Sigla single; 10.25 Televizijski in radijski programi; 10.35 Anteprima classifica; 11.00, 21.00 Punto e a capo; 11.35 Playlist; 12.30 Dogodki dneva; 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.30 Glasbena lestvica; 13.35 Ora musica; 14.35, 22.30 Summerbeach; 15.30 Dogodki dneva; 16.00 E... state freschi; 19.30 Večerni dnevnik; 20.00 Playlist; 22.00 La via Francigena; 23.00 Tutti i topi vogliono ballare; 0.00 Nottetempo. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.30 Kronika; 5.55 Iz sporedov; 6.10 Rekreacija; 6.15 112, 113 - nočna kronika; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Kronika; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Polka in valček na Prvem; 8.40 Obvestila; 9.10 Dobra glasba, dober dan; 9.30 Ultrazvok; 10.10 Pod pokrovko; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13-ih; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 DIO; 16.15 Obvestila; 16.30 Evrožvenket; 17.00 Studio ob 17-ih; 19.00 Dnevnik; 19.30 Obvestila; 19.40, 22.20 Iz sporedov; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 6.40 Športna zgodba; 6.45, 7.30, 8.25 Vremenska napoved; 7.00 Kronika; 8.00 Globalna vas; 9.15, 17.45 Naval na šport; 9.35, 16.33 Popevki tedna; 10.00 Ambulanta 202; 10.30 Novice; 11.35, 14.20, 17.35 Obvestila; 12.00 Vroči mikrofon; 13.00 Danes do 13.00; 13.25, 18.50 Sporedi; 14.00 Kulturnice; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.45 Botrstvo; 17.10 Frekvenca X; 18.00 Slo top 30 - lestvica; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite; 21.00 Minute za Country; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Proti etru. SLOVENIJA 3 7.00 Kronika; 7.20 Spored; 7.25 Glasbena jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Glasbeni utrip; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Razgledi in razmisleki; 13.30 Naši operni umetniki; 14.05 Glasovi svetov; 15.00 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Mladi vir-tuozi; 17.00 Izšlo je; 17.30 Banchetto musicale; 19.00 Literarni nokturno; 19.10 Medigra; 19.30 Noč slovenskih skladateljev; 22.05 Radijska igra; 23.00 Glasba 20. stol.; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). APrimorski ~ dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320, faks 0481 356329 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, faks 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, faks 040 7786339 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 356320 faks 0481 356329 Cena: 1,20 € Celoletna naročnina za leto 2014 230,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,20 € Letna naročnina za Slovenijo za leto 2014 230,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Faks +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 22% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Četrtek, 5. junija 2014_VREME, ZANIMIVOSTI / V gorah bo pretežno oblačno z zmernimi količinami dežja in posameznimi plohami. Po nižinah pa spremenljivo z možnostjo rahlega dežja in posameznih neviht. Ob morju spremenljivo oblačno, vendar ni izključena kakšna nevihta. Spremenljivo bo, do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, lahko tudi kakšno nevihto. Najnižje jutranje temperature bodo od 11 do 15, najvišje dnevne od 18 do 23, na Primorskem okoli 25 stopinj C. Jutri bo povsod po deželi vreme stabilno s pretežno jasnim nebom. Ob morju bo lahko tudi jasno. Pihal bo šibak veter. Jutri bo sončno in topleje. Avgusta nov album irske pevke Sinead O'Connor DUBLIN - Irska pevka Sinead O'Connor bo avgusta izdala nov album z naslovom I'm Not Bossy, I'm the Boss. Pevka je svoj deseti studijski album sprva naslovila The Vishnu Room, za spremembo naslova pa se je odločila zaradi kampanje Ban Bossy, ki se posveča promociji žensk in njihovi vlogi na vodilnih položajih v različnih družbenih sferah. »S kampanjo sem se spoznala pred nekaj meseci. Kampanja naslavlja nadvse pomembno vprašanje vodilne vloge žensk, kar me je navdihnilo k spremembi naslova albuma,« je po poročanju glasbene revije Rolling Stone dejala O'Con-norjeva. O'Connorjeva, ki se je rodila leta 1966 v Dublinu, je svoj prvi studijski album The Lion And The Cobra izdala leta 1987. Nova kočija za kraljico Elizabeto II. je bila izdelana v Avstraliji LONDON - Kraljica Elizabeta II. seje na včerajšnji tradicionalni nagovor parlamenta odpeljala v povsem novi kočiji, kije bila izdelana v Avstraliji v nekaj več kot desetletju. Vsebuje več kot 100 neprecenljivih kosov iz britanske zgodovine. Gre za šele drugo kočijo, izdelano v več kot 100 letih, ki jo vlečejo konji. Izdelal jo je avstralski rokodelec Jim Frecklington v svoji delavnici v predmestju Sydneya. Dolga je skoraj 5,5 metra, visoka več kot tri metre in težka več kot tri tone. Vleklo jo je šest konj, prekrita pa je z dekorativnimi zlatimi listi. Krona na vrhu kočije je bila izrezljana iz hrasta admiralske ladje Horatia Nelsona iz bitke priTrafalgarju leta 1805. Sobota, 7.6.2014 Nordijska hoja (10.00, začetek Grad Dobrovo) Briška poroka (14.00, Grad Dobrovo) Češnjev koncert, Sunshine Trip, Tabu (21.00 - 04.00, Dobrovo, osrednji trg) Nedelja, 8.6.2014 Razstava češenj (10.00 -18.00, Dobrovo, Vinska klet Goriška Brda) Razrez pite velikanke (14.00, Dobrovo, osrednji trg) Tradicionalna povorka vozov (16.30, Grad Dobrovo - Vinska klet Goriška Brda) Češnjev ples, Agronavti, Briški kvintet (19.00 - 23.00, Dobrovo, osrednji trg)