Političen list za slovenski narod. Po polti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta I 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta t 3 gld.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. ^ Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino in oznanil a (inserate) prejema upravništvo in ekspedicija v nKatol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1 ,6. uri popoludne. Štev. ISO. V Ljubljani, V sredo 1(5. avgusta 1893. Letnik XXI. Nt raj k v mestnem zastopstvu zagrebškem. (Konec.) • Da mestni župan ni pravilno ravnal vkup s svojimi privrženci, je najboljši dokaz sledeče. Da se stranki pomirite, sklenila je večina z županom dovoliti, da opozicija predli v prvej sednici mestnega zastopstva protest proti ravnanju mestnega župana v tem pogledu, potem pa, da se preide na duevni red. Ali opozicija v svojem pravu ni hotela o tej ponudbi niti razpravljati, ker ona išče po postavi svoje pravice, a ni za nobene kompromise. Mestni župan bi se bil na ta način rešil iz neugodnega položaja, ali opozicija bi se bila na ta način le ponižala, ko bi pustila, da se more postava tako prezirati. Zatorej zdaj vladni listi grdijo opozicijonalne zastopnike, da so le oni krivi, če ne bode mesto vrejeno, kakor bi moglo biti ter opominjajo mest-jane, da naj pri bodočih volitvah ne volijo takih zastopnikov 7.a zastopstvo, ki nimajo srca za prebivalce mesta Zagreba. To je gotovo drzovit in hi-navsk način agitacije za bodoče mestne volitve. Nočemo hvaliti bivše večine mestnega zastopstva kot pospeševateljice mestnega napredka, ali toliko srca je gotovo imela za mesto, kolikor ga ima sedanja večina, a vrh tega jo je dičilo svojstvo, da je branila povsodi narodni ponos, kar se o sedanji večini ne more trditi. Zanimivo je pri vsem tem pa to, da sedanji opozicijonalni zastopniki ne morejo zgubiti svojega mandata, kajti po mestnem štatutu morate za to glasovati dve tretjine mestnih zastopnikov, a teh dveh tretjin ni v mestnem zastopstvu. Mesto Zagreb ima namreč 40 zastopnikov, za večino dveh tretjin mora jih biti najmanje 27, a današnja večina jih ima samo 25; tedaj ona ne more skleniti proti manjšini veljavnega sklepa v gubitku službe. „Narodne Novine" zatorej kar naravnost trdijo, da je to razlog, da je opozicija tako drzovita, kar je pa prav neverjetno, saj se opozicija ne boji novih volitev, pač pa vladna stranka, kar se deloma vidi iz pisanja vladnega lista, ko trdi, da je opozicija provzročila ta prepir le zato, da pride do novih volitev, pri katerih misli zmagati, kajti vrlo jej je žal, da ne gospodari nič več v mestnem zastopstvu. To je pa po vladnem listu račun brez krčmarja, kajti vlada ne bode pristala na nove volitve, ko bi si bila zmage svesta ; ali pri današnjih okolnostih, ko se je opozicija zedinila, vladi ni mogoče v mestno zastopstvo dobiti dvetretjinsko večino. Ali če z novimi volitvami tega ne doseže, ni vredno, volitve pred določenim časom razpisavati. Mogoče pa je, da se v bodočem deželnem zboru predloži kakšna sprememba mestnega štatuta v tem smeru, da se vladni stranki pomore do take večine, potem bi se seveda tudi v mestnem zastopstvu vsi posli tako lepo opravljali v korist vladne stranke, kakor v deželnem zboru, odkar je opozicija v njem decimi-rana. Do tega časa pa se bode še mnogo savske vode izlilo v Črno morje. Politični pregled. V Ljubljani, 16. avgusta. Okrajni šolski svet v Gmundenu je hudo obsodil postopanje okrajnega glavarja barona Aichelburga, kateri je govoril pri Hasnerjevi slavnosti v Iscblu in se izrekel, da zastopa okrajni šolski svet. Po večini konservativni okrajni šolski svet je odločno ugovarjal, da bi bil okrajni glavar mogel govoriti v njegovem imenu, ker ga ni pooblastil.': Sklenil je, da se vsa ta stvar predloži deželnemu šolskemu svčtu. Okrajni glavar je zatrjeval, da so listi njegov govor napak poročali, kajti on ni rekel, da govori v imenu gmundenskega okrajnega šolskega sveta. „Linzer Volksblatt" pa misli, da se najbrž le okrajni glavar več prav ne spominja, kaj je govoril. Kako je mogoče, da bi ga bili vsi čas-niški poročevalci napak razumeli, ko so vendar vsi trdili, da je okrajni glavar govoril v imenu okrajnega šolskega sveta? Tudi 6e še v nobenem listu ni to poročilo preklicalo. &tirinajstletnica grofa Taaffeja vlade, Te dni je minulo štirinajst let, kar je grof Taaffe ministerski predsednik. Od tistih ministrov, ki so sprva ž njim vladali, je še jedini grof Palkenhayn, drugi so se pa že vsi premenili. Nekateri portfelji že imajo tretjega imejitelja. Zadovoljna ni nobena stranka ob Taaffejevi štirinajstletni«. Češki listi pišejo, da se je grof Taaffe izneveril svojemu prvotnemu programu. Levičarjem ni všeč, da se ministerski predsednik ne more odločiti za to, da bi sestavil novo večino iz levičarjev in Poljakov. Ofici-jozni listi seveda hvalijo grofa Taaffeja vladanje in po njih mislih že posebno to dokazuje, da grof Taaffe dobro vlada, ker se dolgo obdrži.JIz vladnih glasil se tudi to vidi, da ministerski predsednik nikakor ne misli odstopiti, če tudi nima zanesljive večine, temveč misli vsaj še počakati, da bo slavil še petnajstletnico svojega vladanja. Ulični napisi v Brnu. Kakor piše „Extra-Post", bode se vprašanje o uličnih napisih v Brnu kmalu povoljno rešilo za Cehe. Bomo videli, če bo res. Dosti upanja pač še ni, kajti vlada navadno nič posebno ne hiti ustreči Slovanom. Sicer se pa moramo vprašati, kdaj se vpeljejo dvojezični napisi v Celovcu, Opavi, Gorici in Trstu, ki so tudi glavna mesta dvojezičnih kronovin z mešanim prebivalstvom? Kar velja za Prago in Ljubljano, mora pač veljati za druga mesta. Ce res morajo v takih mestih biti dvojezični napisi, kako pač, da vladni organi to še le sedaj vedo, ko so se hoteli odpraviti taki napisi v Ljubljani in Pragi? Po našem mnenju bi pač bila vladna dolžnost, skrbeti za zakonite razmere povsod, brez ozira na narodnost. Tako se nsm pa nehote vsiljuje misel, da bi vlada Ie rada nemščini polagoma zagotovila prednosti državnega jezika. Bosna in Hercegovina. Mi smo iz tega, da spremljata pl. Kallay-a po Bosni in Hercegovini LISTEK. Črtice iz somatologije. (Po predavanju dr. Žlobudral-a priobčuje za kratek čas Lu-žarjev Francelj.)* X. Vrat. Nekaj posebnega pri človeku je vrat, ki veže glavo z životom, kakor „ožina panamska" južno s severno Ameriko. Po svoji kakovosti je ali dolg, kratek, debel ali tanek ali trd. Od todi tudi neka ne ravno čislana lastnost pri človeku: tr do vratnost. Nekateri ljudje puste, da jim na vratu vzrase neka pritiklina, ki ji po domače pravimo goža ali krof. Za časa turških vojska so v tem oziru sloveli zlasti nekateri naši predniki, če smemo verjeti narodni pesmi, ki pravi, da so se bali iti nad Turka, češ: „Bi vratove naše vgledal, Kdo ve, kaj bi nam povedal". Kakor se jezik lahko steguje, tako tudi vrat. Ce človek potem res kaj dalje vidi, je to za radovedneže precejšna dobrota. Vratu pa nimamo le zato, da glavo in život vkupe drži, marveč možki ga imamo tudi zaradi tega, da lahko pri srajci „bišelc" nosimo, ženske pa zavoljo „zavratnih rut". Stacu- Glej lanski letnik št. 132. narji bi morali vsled tega posebno hvalo vedeti Stvarniku, kajti v nasprotnem slučaju bi mnogo manj prodali „kotenine" in „moderpolana" za moške srajce, koliko manj pa še le „rut za zavrat"! Vrat nas tudi lahko boli, kar še ni tako hudo; če se pa v nam e (Halsentziludung), pa nekateremu že tako preseda, da si ga prereže in potem je prost vseh telesnih bolečin in boleznij. Večji del pa dokaže preiskava, da je imel tak negodnik tudi možgane vnete. Na vrat se nam semtrtje kedo obesi, ali če je posebno siten, tudi na nos ob jednem (= na vrat na nos). Tudi na oni svet si pomaga marsikedo z vratom, če se zanj obesi, ali pa če si ga vlomi (zadostuje pa že samo zatilnik). Na kmetih nam naznanja take slučaje huda burja. Ker tudi „pravica" nekaterega hudodelnika obsodi v tako smrt, ima sleharna država tudi navlašč za to posebne strokovnjake, ki ta posel dobro razumejo. Le ,mrvo' za-škriplje in — človek je mrtev. Ljudje, o katerih svet sodi, da hodijo „po glavi", morajo imeti posebno trd vrat. Takim tudi ni treba dvomiti: se jih li glava drži ali ne, če bi bila še tako zmešana. Vrat je tudi kriv, da kedo glavo „po konci" nosi, ali pa povešano, kakoršen je že, trd ali voljan. Pri vojakih hočejo, da so fantje gibčni, torej to zahtevajo tudi od vratu. N. pr. „Sie Einjiihriger, vvarum halten Sie den Hals so steif? — Was sind Sie?" — „Ein Siinger". — „So, dann ist Ihnen wohl die Tonleiter im Halse stecken geblieben !" — Primeri se tudi, da je človek življenja sit, da sam sebi pri vratu vun rase! XI. Grlo. Vrat je po sredi votel, — kakor strah, — in ima torej kakor nekatere železnične proge, svoj predor (tunel) ki se imenuje grlo. O njem veljajo besede Horacijeve : „Omne tulit punctum, qui mi-scuit utile dulci", kajti Stvarnik je pri njem združil oboje: utile in dulce (koristno iu prijetno) podarši mu glas in pa žejo. Na videz je to sicer nekako čudni združba, a vendar sta oba — glas in žeja — največja dobrotnika človeštvu. Žeja prebiva v grlu sicer na suhem, vendar pa od njega „eksekutivnimu potom iztirjuje m o-k r o t o. Egoizma (sebičnosti) ima glas manj, kakor žeja, kajti z žejo pridobivamo užitek le sebi, z glasom pa s e b i iu d r u g i m. Z žejo spravimo kaj vase, z glasom pa iz sebe. Zatorej lahko trdimo, da opravljata žeja in glas grlu „import" pa Beksport" — in spremljata človeka kot dva prijatelja skozi vse življenje — od zibeli do groba. Dasiravno imata oba svoje posebne „regištreu, sta si vendar glede svojega opravka zelo podobna. ban hrvatski in ogerski poljedelski minister, sklepali, da se misli na kako približanje Bosne in Hercegovine deželam ogerske krone. „Bosnische Post" pozdravlja došle goste kot zastopnike dežel, s katerimi ima Bosna mnogo naravnih in zgodovinskih vezij. Potem pa naglaša, da je Oger pripravil okupacijo Bosne in Oger zopet Bosno tako lepo vredil. Te besede oficijoznega lista pač kažejo, da se res misli na tesnejše združenje z Ogersko, bodisi že neposredno ali pa posredno, z združenjem s Hrvatsko. Prvo je pač verojetnejše, ker Mažari ne bodo radi s povekšanjem Hrvatske povekšavali hrvatskega vpliva. Sevčda bode moral konečuo vsakemu vrejenju pritrditi še avstrijski državni zbor, ki se pa najbrž ne bode prehudo ustavljal željam Ogrov. Novi nemški državni tajnik. Kakor smo že jedeukrat omenili nemški državni tajnik za finančne stvari baron Maltzahn ni bil zadovoljen z davki, ki se naložč, da se pokrijejo stroški za povekšanje vojne. Shodu finančnih ministrov v Frankobrodu je on še predsedoval, ali sedaj je pa že odstopil. Njegovim naslednikom je imenovan poznanjski deželni glavar grof Pasadowski-Wehner. Novi državni tajnik je nekaj let bil pruski deželni poslanec in pripadal k svobodno-konservativni stranki. Kake posebne politične vloge ni igral in tudi ni mož strogo določene politične barve. Bavarski regent se baje misli odpovedati regentstvu v prid svojemu najstaršemu sinu Ludo-viku. Eegent baje ni zadovoljen, ker ga ministri o vsem dovolj odkritosrčno ne poučč, temveč mu olepšavajo vsako stvar. Nedeljski počitek v Nemčiji. Oficijozna »Nord. Allg. Zeitung" priobčuje načrt zakona o prepovedi dela ob nedeljah pri nekaterih obrtih. Predno se ta načrt zakona predloži parlamentarnemu razpravljanju, se bodo še delodajatelji in delavci po-prašali za mnenje. Židje v Rusiji. Kakor se kaže, se bližajo za Žide boljši časi v Rusiji. Nekaj časa so jih preganjali, ali sedaj se je jim pa že dovolilo, da se smejo naseljevati tudi po vaseh in trgih na posestvih veleposestnikov in zasebnikov. Samo v take vasi se še židje ne smejo naseliti, kjer so sami kmetje. Takih vasij je pa jako malo v Rusiji. Tako polagoma židje tudi v Rusiji vse dosežejo, kar žel6. Zatožba srbskih ministrov. Preiskovalni odsek je sklenil, da se tožijo vsi liberalni ministri in se vzdrži vse točke zatožbe, ki so se navele v dotičnem predlogu v zbornici. Ce bodo ministri obsojeni, povrniti bodo morali tudi škodo, kolikor je ima država, ker nova ugodnejša carinska pogodba z Avstro Ogersko ni o pravem času stopila v veljavo. Odsek zahteva, da se poleg ministrov tožijo tudi vsi liberalni prefekti in pa poveljniki onih vojaških oddelkov, katere so politična oblastva rabila proti narodu. Nadalje se mora tožiti državni svetnik Zivan Zivanovič, ki je kot predsednik volilnega odbora na željo vlade bil razveljavil vse volitve v timoškem okraju, ko so zmagali radikalci. Iz vsega tega se vidi, da se radikalna večina nikakor ne misli šaliti, temveč hoče na vsak način bivše ministre spraviti v ječo. Cerkveni letopis. L t Knezoškof Zvverger. Po dolgi, mučni bolezni zatisnil je svoje trudno oko dne 14. avgusta ob 7« 12 p0 noči višji pastir sekovske vladikovine. Že več tednov boril se je s smrtjo, in njegovi duhovniki in verno ljudstvo je pošiljalo gorkih prošnja pred prestol božji, da jim še ohrani izredno ljubljenega škofa. Ali pred prestolom božje previdnosti sklenjeno je bilo drugače. In sedaj žaluje osiročena vladikovina in toči bridke solze za svojim ljubljencem pred njegovim mrtvaškim odrom.. . Porojen v Altrei-u na južnem Tirolskem dne 23. junija 1824 kot sin priprostih, delavnih, strogo vernih kmetskih starišev jel se je šolati še le kot 161etni mladenič vsled priporočila domačega duhovnika Plauerja. Gimnazijo obiskoval je v Bolzanu in Inomostu. Modroslovja učil se je na vseučilišču v Inomostu; bogoslovje pa je študiral v Tridentu in Briksenu. Dne 14. decembra 1851 bil je posvečen za mašnika. Želel je stopiti v dušno pastirstvo. Toda po volji svojega višjega pastirja šel je v zavod svetega Avguština na Dunaj, kjer pa je ostal le kratko časa. Pozvan v domovino zašel je pastirsko stolico v bogoslovnem semenišču tridentinskem, kjer pa je ostal le nekaj mesecev čez tri leta. Pozvali so ga namreč zopet na Dunaj v Avguštinej za špirituvala in c. kr. dvornega kapelana. Ali tudi tu ni ostal dolgo časa. Tedanji tridentinski knezoškof Ricca-bone imenoval ga je stolnim kapitularjem, kjer je kmalu postal tudi stolni prošt. Leta 1867 izpraznjena je bila sekovska škofija. Zato je bil izvoljen od solnograškega knezo-nadškofa po želji papeža Pija IX. Janez Zvverger. Posvečen dne 13. oktobra 1867 v Solnogradu, stopil je prvič v Marijinem Celju na tla svoje vladikovine. Dne 10. novembra leta 1867 bil je slovesno vmeščen v svoji stolnici. Petindvajset let in devet mesecev je vladal svojo škofijo. Cesar sam je spoštoval in odlikoval zaslužnega cerkvenega dostojanstvenika z redom železne krone prve vrste, z velikim križem Franc-Jo-žefovega reda in z dostojanstvom tajnega svetnika. Pokojnika delavnost označiti v kratkih vrsticah je nemogoče. Zavzet za svoj poklic, dober oče svojim ovčicam, prijazno občujoč vselej tudi z najpri-prostejšimi svojimi podaniki pridobil si je njih srca v tolikej meri, da smelo trdimo, da je bil knezoškof Zvverger najpopularnejši škof v Avstriji. Ne samo v domači škofiji, i po drugod si je pridobil premnogo iskrenih spoštovateljev. Znana je njegova odločnost v obrambi cerkvenih pravic. Smelo ga pridenemo prvim in najodločnejšim prvoboriteljem za cerkvene pravice v Avstriji. Rudigier, Gasser, Fessler in poleg njih Zvverger so svetla imena, ki bodo osvetljevala na vekov veke zgodovino katoliške zavesti v naši širni domovini. Podpiral je pokojnik katoliško časnikarstvo, razširjal v svoji vla-dikovini cerkvene redove, sam je pisal poučne knjige svojim vernikom. . . Vsako leto je potoval v Rim in ljubezen do rimske stoliee je svetla zvezda v njegovem delovanju. Dolgo je vladal svojo Škofijo, celi četrt stoletja je svetil svojim vernikom z besedo, s pismom in vzgledom; radodarnost njegova je znana izvan meja sekovske vladikovine. .. Zato na njegovi gomili ne žalujejo le verniki zelene Štajerske, marveč tudi katoličani cele širne Avstrije in še dalje. [ t Škof Binder. ] Poje in pije se po celih, polovicah, č e t r-tinkah, osminkah itd. Srečata se pa tudi v mešanih zborih in mešanih pijačah. Glas gre dostikrat skozi nos, žeja pa v nos in se tudi vleže na nos. Kakor ima glas svoj »tre-molo", tako ima žeja svoj »delirium tremens"; glas svojo »mačkino godbo", žeja „mačkino mijavkanje" (mačka, zgago, Katzenjammer = Gevverbestorungs-klage des Kopfes gegen den Magen vvegen unerlaubter Errichtung eine Spiritus-Niederlage) —Glas pravi: »Kjer se poje, tam se le prisedi", — žeja pa; »Kjer se pij e, tam se le pomudi". Kot brat in sestra delujeta drug druzemu v roko. Kaj bi bilo pitje brez petja — in kje je pevec, ki bi ne ssušal s par vrčki ali litri vrediti razmerja mej sušo in močo! Pesem zahteva pijače in pijača hoče pesem (zdravico). V zdravici se petje in pitje z j edini; petje se klanja pitju in pitje pospešuje petje. Žeja praznuje svoje »bahanalije", iz grla pa vr6 pevske in vinske iskrice. Poje in pije se po »sekiricah" ; s časoma se človek napoje in napije ter se dviga do vedno višje iu celo najvišje Lutrove modrosti : ..Kedor ne ljubi petja in pa vina, Ostane svoj živi dan nenmna živina". Dejansko službo žeja prej nastopi nego glas. Kedar ugleda otrok »luč tega sveta", le kriči (veka), — k večemu, če ima mati to kričanje za petje, — dočim žeja takoj prve dni kaže nagnenje do »flaše". Starost pa žeje prav nič ne ovira, marveč večjidel še pospešuje t. j. čim stareji je človek, tim raje namaka grlo. Petje se prične pri »otročjih pesnih" ter se prepoje skozi vse različne J„dissonanee" življenja. Prepeva: popotne, delavske pesni, napitnice (zdra-vice), družbinske in cerkvene pesni, vojaške, narodne in socijalne, dokler ne pride do zadnjega stiha: »Vedno dobre volje bil, Ead je pel, še rajši pil; Pa je prišla grenka smrt, V črni zemlji je zaprt, Zdaj bo v irni zemlji gnjil, % Zrel'ga vinea več ne pil. Oh kako je škoda za-nj, Ki ne bo ga več nazaj!" Posebna prikazen pri glasu (česar pri žeji ni), je ta, da se preminja (mutira). Človeku se namreč kar na enkrat drug »regišter" odpre; spat se vleže s prvim tenorjem, a vstane z drugim basom. Žejo ima človek skupno z vsemi živalmi, za petje pa je dobil od »natore" izključni patent. Konkurenco delajo mu le ptice in neke vrste ribe, ki jih Nemci zovejo »Backlische". (Konec sledi.) Ravno isti dan kakor knezoškof Zvverger je zatisnil svoje oči škof v Sv. Hipolitu, dr. Binder. Zbolel je dne 14. maja, vračajoč se z birmovanja, in ni več okreval. Škof Binder rodil se je dne 19. avgusta 1822 v Laachu pri Jauerlingu in je bil dne 23. julija 1846 posvečen v Sv. Hipolitu za duhovnika. Več let je deloval v duhovnem pastirstvu, pozneje je bil profesor, naposled ravnatelj škofovskemu semenišču. Spisal je jako učeno delo o zakonskem pravu. Dne 7. oktobra 1872 je bil imenovan naslednikom škofu Fesslerju. Za škofa posvečen je bil dne 9, februvarija prihodujega leta. Za svoje mnoge zasluge je bil imenovan prestolnim asistentom svetega očeta, odlikovan z komanderskim križem Leo-poldovega reda iu dostojanstvom tajnega svetnika. V javnosti pokojnik ni veliko deloval. Glavno njegovo tako delovanje je bilo v ožjem škofovskem odboru. Bolj intenzivno je pa bilo njegovo delovanje v njegovi škofiji sami. Posebno je skrbel za vzgojo dobrega duhovskega naraščaja. Zato pa po njem žaluje vsa škofija, duhovščina in katoliško prebivalstvo, pa tudi avstrijski škofje so zgubili ž njim skušenega in gorečega člana, država pa zvestega domoljuba. Zlata maša stolnega prošta mil. g. dr. L. Klofutarja. Mnogobrojno ljudstva se je zbralo včeraj v okrašeni stolnici, da bi bilo prisotno zlati maši mil. stoluega prošta. Saj je pa tudi mil. prošt znan po celem mestu, malo ne po celem Slovenskem, od vseh spoštovan, od neštevilnih priljubljen, od nikogar sovražen. Zato je včerajšnji dan združilo se ž njim nebrojno src, čestitajoč mu in želčč mu za-naprej sto sreč.--Besede slavnostnega govornika č. o. Loingerja, ki je povdarjal, da se z a-h v al j a Bogu za zlato mašo mil. prošta i stolnica i Ljubljana i škofija i krščanstvo so bile odmev čuv-stev, ki jih je gojil včeraj vsak, kdor pozna gosp. zlatomašnika. Po asistenciji stolnih kanonikov je pristopil mil. gospod k altarju, čvrst in krepak; nikakor se mu ni poznalo, da je ta dan pred 50 leti vprvič stopil pred altar Gospodov. Bil je takrat bo-lehen, slaboten! še bolehnejši seje vrnil z Dunaja; smrt v kratkem so mu prerokovali njegovi predstojniki, zato je veseleč se dobrega zdravja z zahvalo za ta veliki božji dar najkrepkeje zapel po odpeti sv. maši — Te Deum laudamus. Pokazalo se je tudi, da naš višji pastir, mil. knez in škof jako spoštuje gosp. zlatomašnika. Sam je bil pri zlati maši in zlatomašnik in njegovi bližnji tovariši, stolni kanoniki, so bili včeraj pri njem v gostijah. Ponavljajoč želje, ki smo jih že v ponedeljek izrazili, naj dostavljamo le še, da je mil. gosp. zlatomašnik dobil o priliki svojega slavnostnega due neštevilno brzojavnih in pismenih čestitk in mnogo spominskih daril. Tako n. pr. so mu čč. gg. bogoslovski profesorji poklonili krasno mašno knjigo in ob tej priliki je njihov starosta preč. g. Jos. Smrekar prelepo ga ogovoril; mej drugim nekako tako-le: »Milostni stolni prošt, prespoštovani vodja bogo-slovskih ved! Ako se, milostni, z dušnim očesom ozrete nazaj v preteklo petdesetletje: boste gotovo s hvaležnim srcem spoznali množico milostij in darov, katere Vam je ljubi Bog v svoji dobrotnosti in modrosti dodelil; uvideli boste pa tudi z opravičenim zadoščenjem in nekakim ponosom, da darov od Boga podeljenih niste pustili mrtvo, brez sadu, ležati — ampak, da ste vse svoje moči napeli, da jih uporabite in izkoristite v prid duhovskega naraščaja ljubljanske škofije, v povzdigo bogoslovske vede. Priča temu je cela vrsta bogOBlovskih knjig, katere ste spisali v latinskem in slovenskem jeziku, katere so Vam mnogo in veliko pohvalo ue samo v domači deželi, ampak tudi zunaj nje donesle. Bili ste nam vsem vesten učenik, in sedaj ste nam že mnogo let dragi vodja bogoslovskih ved. Zato pa smo todi profesorji ljubljanskega semenišča z veseljem uporabili to slavnostno priliko, da Vam poklonimo mali spomenik v znak naše hvaležnosti, našega spoštovanja in duhovskega so-veselja z Vašo petdesetletnico. Sklenili smo ne samo enoglasno, ampak — kar posebno povdarjam — vsi veseloglasno, da Vam poklonimo darek, kateri naj bi po svoji obliki Vas spominjal na Vašo poglavitno, na literarno delovanje — torej knjigo; po svoji vsebini pa naj bi bil v soglasju s slovesnostjo zlate maše, torej m a š n o knjigo, ki naj bi bila tudi po svoji umetnostni krasoti nekoliko dostojna toliki slavnosti. Sprejmite torej, milostni, blagovoljno pričujočo mašno knjigo; rabite jo še dolgo v milosti Božji in krepkem telesnem zdravju; in ohranite nam, kakor dosedaj, tudi zanaprej svojo naklonjenost!" Za tem naj omenjamo, da so čč. gg. ljubljanski katehetje darovali lepo vezene pontifikalne rokovice rokama, Ki ste pol stoletja pišoč toliko koristili šoli in vzgoji, državi in cerkvi. Sliko »Disputa", ki so jo darovali gg. bogoslovei, smo že opisali. Gg. duhovniki Tržičani, ožji sorojaki gosp. zlatomašniku, so mu darovali krasen album s fotografijami vseh darovalcev in vseh tistih krajev, ki so z življenjem slavljenčevim v posebni zvezi, namreč: njegov rojstni kraj Tržič, v katerem se vidi hiša, v kateri je bil rojen; potem farna cerkev, v kateri je bil krščen, birman, prvo sv. obhajilo prejel iu novo sv. mašo Bogu daroval; potem: Dob, kjer je bil tri mesece kapelan, Šmartno pri Kranju, kjer je 2 leti kot kapelan deloval; potem škofijsko cerkev, v kateri službuje kot stolni prošt, potem Radovljico, kjer ima kot 6tolni prošt posestvo in zadnjič ljubljanski grad, na katerem znožju v Ljubljani prebiva. V albumu je poleg tega sviralo, ki igra štiri domače slovenske pesmi: „Po jezeru". „Zagorski zvonovi." »Kje dom je moj." »Pridi Gorenc". — Bog daj, da bi še dolgo v prid slovenskega ljudstva delujočega zlatomašnika razveseljevale! Dnevne novice. V Ljubljani, 16. avgusta. (Zahvala.) O priliki petdesetletnice mašni-škega posvečevanja (27. juliju) in potem moje zlate maše (15. avgusta) mi je od vseh stranij ljubljanske in drugih škofij tolikanj čestitek telegrafično in pismeno došlo, da mi ni mogoče se vsem preč. čestiteljem posebno zahvaliti. Naj torej vsi preč. gg. čestitelji dovolijo, da jim po tej poti z ginjc-nim srcem svojo prisrčno zahvalo izrekam. V Ljubljani, 16. avgusta 1883. Leon. Klofutar, stolni prošt. (Slovenski romarji.) Iz Marijinega Celja dne 14. t. m.: Marijino Celje že dolgo ni bilo tako obiskovano, kakor letos. Tako pripovedujejo prebivalci ondotni. Dan za dnevom, skoro uro za uro prihajajo nove čete božjepotnikov. Le jeden dan sem čul Mažare, Hrvate, Cehe, Nemce iz vseh stranij in Slovence. Ako človek ni nikdar ganjen, pride naj sem na božjo pot. Kako krasen prizor je, ko vidiš imenitne gospode poleg revnih kmetičev, razvajene gospe poleg ubožnih dekel prepevati skupno in slaviti nebeško Kraljico. Tudi Slovenci so se udeležili shoda v velikem številu. V soboto nas je prišlo 750, v nedeljo je prišla procesija z 200 božjepotniki le iz Celja in okolice. Presunljivo je gledati bliščeče solze v očeh marsikoga, ko srečno pride do svojega cilja. Nekdo je kar pretakal solze, ko je zagledal altar One, ki mu je izprosila zdravju po hudi bolezni. Le 1 gld. 20 kr. je vzel seboj iz Celja in ob tem ima živeti on in njegova družina, skupaj pet glav, vsaj 4 dnij. Pa ljubezen do Marije in sreča, da jo ima pred seboj, vse premaga! Duhovnikov imamo prav lepo število seboj, zlasti iz lavantinske škofije. Veselje romarjev je prispelo do vrhunca, ko so čuli z leče pozdrav v domačem jeziku. Celo marsikaterega tujca je prevzelo, ko je zrl, kako so bili ganjeni Slovenci med pridigo. Iskrena hvala g. dr. A. Medvedu. Naj bi pač v kratkem izpolnil svojo obljubo ter zopet pripeljal Slovence v naročje njih prave zaščitnice. Slovenci so svojo srečo in svoje veselje tudi zunaj pokazali. Cul sem petje v več jezikih, a vsako pelje je utihnilo, ko so se začele slovenske popevke. Tudi najbolj razvajena ušesa so se divila petju in ni bilo Nemca, ki bi ne priznaval, da so Slovenci rojeni pevci. Zlasti ginljivo je bilo zadnje jutro, ko smo se 14. t. m. poslavljali od Materinega prestola. Culo se je pred milostnim prestolom le slovensko petje. Kar oblegali so nas tujci z vseh stranij. Dne 14. t. m. smo se ločili nad vse srečni; žalost pa se je brala vsakemu na obrazu, ker je prišel tako kmalu ločitve čas. Bog daj, da bi se kmalu zopet sešli! — Dne 13. t. m. je prišlo nad 700 Dunajčanov — sami gospodje. Njih vsprejem utegne biti preveličasten, ker je to prva javna božja pot dunajskih kristijanskih mož. Danes, ko smo bili še mi tu, prejelo je že lepo število gospodov sveto obhajilo. Bili so v prelep vzgled našim romarjem. Tudi Goričanov je prišlo dne 14. t. m. nad 500. Tukaj se pozna, tukaj se skuša, da pravo pobratimstvo, prava ljubezen je najti le v katoliški cerkvi. Tu speznava vsakdo tujca kot brata. Nismo še Slovenci zadnj1. To spričevalo so nam dali tujci — Nemci. (Ein alter Oesterreicher.) Z Dolenjskega: Miroljubni in spravoželjni »Narod" je moral seveda tudi o katoliškem shodu v Novem Mestu kaj blek-niti. Za shod, ki mu veličastva ni sam ne more odrekati, in ki se je vršil ves v znamenju ljubezni in miru, ima samo nekaj zabavljic. Ni čuda, ker si je izbral tako nepripravnega poročevalca. Poročevalec S—c si je namreč gotovo mislil, da se bo govorilo na shodu tudi v nemškem jeziku, ki ga on „eiu alter Oesterreicher" tako iz srca ljubi. Ko je pa iz-previdel, da ti »klerikalci" nočejo z nemščino na dan, se je vsrdilo njegovo »staro avstrijsko" srce in šel je — zabavljat v »Narod". »Staremu Avstrijcu", če tudi ni vstvarjen le za razdiranje, želimo mnogo ve3elejših ur, nego jih je vžil pri novomeškem katoliškem shodu, škoda zanj in za »Narodove" bralce, če bi mu katoliški shodi tako zagrenili dušo, da bi še večkrat pošiljal v dežel tako usmiljenja vredne in slabe dovtipe, kakor zadnji torek. Vendar pa mu lahko rečemo, da v naših očeh ni zgubil prav nič veljave, nekaj zato, ker ti slabi dovtipi njegovi niso bili niti prvi mej slabimi, niti najslabši, nekaj pa zato, ker slava „eines aiten Oesterreichers" ostane — vekomaj! »Narod" mu jo je res hotel pred nekaj leti kaliti, ko je v Žužnem bregu pri obravnavi nemški posloval, toda kakor hitro je svetu pojasnil, da je on „ein alter Oesterreicher", mu tudi »Narod" ni mogel vzeti njegove slave. (Pogoščenje vojakov domačegapešpolka št. 17.) Povodom odhoda vojakov domačega našega pešpolka sklenila je mestna občina ljubljanska na dan rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja, to je, 18. avgusta t. 1., pogostiti na primeren način vse moštvo tega polka, in sicer: z mesom, s pivom, kruhom ter jedno smodko za vsakega moža. To pogoščenje se bode vršilo za 3 ba-talijone (12 kompanij) v novi, a za ostali 4. batali-jon (4 kompanije) pa v šentpeterski vojašnici. (V znamenju cerkvenega prava.) Dejstvo (po »Narodu"): V nedeljo je praznovala kranjska čitalnica tridesetletnico svojega obstanka. Mnogo društev z zastavami je prišlo ob tej priliki v Kranj. Zastavam (neblagoslovljenim) se je z a b r a n i 1 od cerkvene oblasti vhod v cerkev. Na pokopališču so bili prepovedani govori.— Posledica: strahovito zabavljanje proti našemu prevzv. knezu in škofu, članek v ponedeljkovem »Narodu", ki ima nekaj divjega v sebi; kdor »Narodu" veruje in se da vplivati od njega, mora se vsled tega članka navdati najbesnejšega sovraštva proti škofu. To je tudi članek dosegel. — Naš odgovor: Glede govorov na pokopališču smo že pojasnili cerkveno stališče. Pokopališče je blagoslovljen prostor in cerkvena oblast mora paziti, da se ne zlorablja. Lajik nima nobene pravice ondukaj imeti govorov. Vsak Slovenec spoštuje Preširna in Jenka, a vsak katoliški Slovenec mora spoštovati ludi sv. cerkvene kraje in določila cerkvena o njih. Glede zastav pa se razvidi cerkveni zakon iz določbe, ki jo je izdala Congregatio s. Officii dnš .3. septembra 1887. Latinski slove tako-le: „Interrogata Congregatio s. Officii circa benedietionem vczillo-rum sodalitatum laicalium nec non circa intro-duetionem in ecclesiam eorundem vexillorum ita Decreto diei 3. Septcmbris 1881 respondit": I. „ Circa benedietionem vczillorim." — „Non esse benedicenda vezilla, nisi earum societatum, quarum statuta ab auetoritate ecclesiastica adprobata fuerint, ah eaque aliguo modo dependeant, et aliguod reli-gionis signum, nullum autem emblema reprobandum, praeseferant". II. „Quoad vexilla in Ecclesiam introducenda". — „jVon esse admittenda, nisi ve-xilla Confraternitatum, et ea guae benedieta fuerint, uti supra— V prevodu slove: »Congregatio s. Officii je vprašana glede blagotlovljenja zastav posvetnih društev in gled^ tega, se li smejo nositi v cerkev, odgovorila z določbo z dne 3. sept. 1887 tako-le: I. »Gledd blsgoslovljenja zastav". Blagosloviti se smejo samo tistih društev zastave, katerih pravila so bila potrjena od cerkvene oblasti in ki so od nje na kak način odvisna in imajo kako versko znamenje, toda nobenega znamenja, ki bi se moralo zavreči". II. »Gledd tega, se li emejo nositi zastave v cerkve". — »Ne smejo se dopuščati razven zastav cerkvenih bratovščin in tistih, ki so bile blagoslovljene (kakor zgoraj)". — Dovolj! Cerkveni zakon velja za Kitaj in za Kranjsko, za Rim in za Kranj. Slabo za duhovnika, slabo za škofa, ki se ga ne drži. (Kongregacijaj frančiškanske provincije bo 24. t. m. v Ljubljani. (Konsekracija) frančiškanske cerkve in velikega altarja v Brežicah vršila se bo po mil. knezu in škofu Iavantiuskem dr. Mihaelu Napotniku 26. avgusta. (Umrl) je včeraj dne 15. t. m. v Ljubljani v lastni hiši g. cand. phil. Fr. Gestrin, previden s sv. zakramenti za umirajoče. Že nekaj časa sem je bolehal; sušica ga je spravila s sveta. Rajni je bil nadarjen in blag mladenič, domovini in Slovenstvu je hotel posvetiti vse svoje moči. Že nekako 9 let sčm se je poskušal v pesmih; vlansko leto je izdal pri „Dr. Hribarju" svoje pesmi, katerim je pridal polno upanja v naslovu št. I. Bila je št. I. in zadnja. Kakor čujemo, je volil rajni svoje premoženje narodnim prosvetnim zavodom. Bog mu daj večni mir! (Novice) Iz Idrije: V ponedeljek, 14. t. m., ponesrečil se je v Inzaghijevem rovu delavec Anton Razpet, star 32 let. Delal je v rovu, kar je prišla »šala" navzdol in ga potlačila. Zlomljen mu je križ, čeljust zdrobljena, drob ves poškodovan, težko da bi okreval. — Dohod v Idrijo bil je dosedaj veličasten; dva impozantna, visoko nad cesto se dvigajoča zidana slavoloka — služeča za vodovod — bo-deta skoro kmalu izginila. Podrli so prvega že do cela; imel je zlat napis na črni, vliti plošči: „AQVAEDVCTVS CVM VICINIS AEDIBVS jSVB C. R. CONSILIARIO AL0YS10 A PRETTNER NOVVS ERECTVS. A. D. MDCCCXXV." Ta veličastna stavba bila je torej še le 68 let stara in že je ni; tako zginja vse na svetu. — Na praznik Matere Božje pokopali smo občno spoštovano, verno gospo Leopoldino Senčar, rojeno Punčuh. Naj v miru počiva! (Nesreča.) Dne 9. t. m. je Andrej Rape iz Rafolč, v kamniškem okraju, v šali s ptujo puško pomeril v svojega brata Peregrina. Meneč, da puška ni nabita, je sprožil in brata zelo nevarno ranil. (Letina. — Zdravje.) Z Dobrove, dne 15. avgusta. Smo pač na svetu — v dolini solzil. Kar je tukaj veselega, je, da se je prvi poljski pridelek letos prav dobro obnesel; mlatva ozimine je sploh vrlo plenjala; Bog daj enako srečo vrlim Do-brovčanom tudi glede jesenskih poljskih sadežev, kateri sedaj še najboljšega obetajo. — Zdravstvo med ljudmi in sploh je kaj povoljno. Bog je potrdi tudi v prihodnje! Tužno je pa to, da so naš v. č. in prezaslužni gosp. župnik dne 7. m. precej nevarno oboleli; obrsnil bil je namreč tega dne jim mrtvoud precej zelo levo stran; leva noga in roka bili ste za enkrat popolno ohromeli. Sedaj se jim je v ta uda že zopet nekoliko življenja povrnilo. A stare nadloge so postale nekoliko nadležnejše. Upajmo, da mili Bog in dobrovska Mati Božja drago življenje še obranita in utrdita. Priporočajo se prav iskreno v molitev. Bog usliši! (Nevo lekarno) je te dni v Ribnici otvoril g. Rom. Linhart. Za ribniški okraj je bila ta naprava neobhodno potrebna, ker so do sedaj morali ljudje ali v Kočevje po zdravila hoditi ali pa so jih morali iz Ljubljane naročevati. Društva. (»Zaveza slovenskih učiteljskih društev." Peta skupščina »Zaveze slovenskih učiteljskih društev" od 16. do 18. avgusta 1893 I. v Mariboru. — I. V sredo, 16. avgusta: A. Ob 5. uri popoldan seja upravnega odbora v Čitalnici. B. Ob 8. uri zvečer zboravanje odposlancev slovenskih učiteljskih društev v Čitalnici. II. V četrtek 17. avgusta: A. Od 8. ure naprej postranske seje in sicer zboruje: 1. odsek Slomšekov v Čitalnici; 2. odsek za šolsko vrtnarstvo v dvorani pri »Gambrinu"; 3. odsek za razna učila v čitalnici; in eventuelno 4. še kak drugi odsek, ako zbor odposlancev to za potrebno spozna. B. Ob 10. uri ogledavanje razstave učil. C. Ob 12. uri skupni obed pri »Gambrinu*. (Oseba plača 1 gld.) D. Ob 3. uri popoldan glavni zbor v veliki dvorani pri »Gambrinu" po vsporedu, kakor ga bode določil zbor odposlancev. Oglašena so sledeča predavanja oziroma ualoge: 1. »Najnovejše reformatorne težnje na pedagogiškem polju". — ..Učiteljsko društvo za mariborsko okolico". 2. „Ka) in kako naj čita mladina?" s posebnim ozirom na razvoj slovenske književnosti za mladino. — Poročevalec g. Janko Leban, nadučitelj v Begunjah nad Cerknico. 3. »Zakaj učitelj v javnem življenju ne vživa tistih pravic in tistega spoštovanja, katero mu pristoja po njegovem vzvišenem poklicu". — »Postojinsko učiteljsko društvo". Poročevalec gosp. Anton Skala, nadučitelj v Vipavi. 4. »Vojaška telovadba v ljudski šoli". — »Pedagogiško društvo" v Krškem. Poročevalec g. Ivan Lapsjne, meščansko-šolski ravnatelj v Krškem. 5. »Volilne pravice učiteljev".— Isto društvo. Poročevalec g. J. Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu. 6. „Konkretual-status". — Isto društvo. Poročevalec gospod J. Ravnikar, nadučitelj v Mokronogu. E. Po glavnem zboru zopet 6eja odposlancev, da se izbere novi upravni odbor. F. Ob 8. uri zvečer na vrtu pri »Gambrinu": Zabavni večer s petjem iu godbo. Vspored: 1. Fran Wagner: »Pod dvoglavnim orlom", koračnica, svira godba. 2. Meyerbeer: Potpourri iz opere „Huge-notten", svira godba. 3. Dr. G. Ipavic: »Zavezna", unisono s spremljevanjem orkestra. 4. Ferinczi: »Odmevi od Marice", valček, svira godba. 5. Czi-bulka A.: »Gozdno šumenje" (Walde!-tiastem), idila, svira godba. 6. Nedved A.: »Avstrija moja", moški zbor. 7. Komz&k: »Za vesele ljudi", veliki potpourri, svira godba. 8. Hudovernik L.: »Naša zvezda", poje mešani zbor mariborske čitalniee. 9. Krdl: »Njej" (An Sie), polka raazurka, svira godba. 10. Volarič H.: rSlovan na dan", mešani zbor. 11. Fiillekruss E.: »Fantazija o operah", svira godba. 12. VolaričH.: »Gospodov dan", poje mešani zbor mariborske čitalnice. 13. Bayer: Potpourri iz »Puppenfee", svira godba. 14. Nedved A.: »Nazaj v planinski raj", mešan zbor. 15. FOllekruss E.: »Veselo pri vinu", polka hitra, svira godba. 16. Komzak: »Za cesarja in domovino, koračnica, svira godba. Pri zabavuem večeru sodeluje godba južae železnice in iz prijaznosti tudi čitainičui mešaui pevski ter tamburaški zbor. Tamburaši nastopijo v presledkih v dvorani. — Vstopnina za osebo 50 kr., za obitelj 1 gld. 20 kr. — III. V petek 18. avgusta: A. Ob pol 9. uri sveta maša pri oo. frančiškanih. B. Izlet v Lembab. ___LIL iniuiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiii Spominjajte se .katoliškega sklada' 1 ob raznih prilikah! lil^ inniuiiiinuiiiiiuiniiiiiiiiiiiiniimiiniiniifiiiiiiiifiiiiiniiiiiiiniiiiniiimimnimimi Telegrami. Sv. Hipolit, 14. avgusta. Škof Binder je umrl ob 53/4 uri popoldne vsled otrpnenja možganov. Pogreb bode ob 10 uri dopoldne v četrtek. V oporoki, ki se je odprla, si je odklonil vse vence. Dunaj, 16. avgusta. Nasproti poročilom raznih časopisov o suinnih obolenjih v bru-škem vojaškem taborišču se je na podlagi bakterijologične preiskave izvržkov določno konstatovalo, da je kolera povsem izključena. Zdravje vojakov na Dunaju in okolici je relativno dobro. Levov, 16. avgusta. V poslednjih 48 urah jih je v okrajih Nadworna in Swiatyn 24 zbolelo za kolero, 11 pa umrlo. BudimpeSta, 14. avgusta. Keka Szekcsit je izstopila, preplavila ceste, podrla mostove in uničila pridelke na polju. Na sebeczskih travnikih je odnesla dve carinski hišici in dve poslopji. V Kapiju je podrlo 6 hiš, v Czediku 2. v Toltszeku 30. Mnogo ljudij je utonilo. V Kapiju so izvlekli 2, v Toltszeku 4, v Felsosebesu 3 mrtve iz vode. Brzojavni promet je ustavljen. Pri železnicah, ki se zidajo, je povodenj naredila kacih 150.000 goldinarjev škode. Tudi reka Ungher je izstopila in napravila mnogo škode. Ceste so preplavljene. Bati se je še več nesreč. Berolin, 15. avgusta. Trije poljski delavci umrli so za kolero, ki se je že kon-statovala. Bombay, 15. avgusta. Danes zjutraj je bil popolen mir. Provzročitelje nemirov še vedno zapirajo. Do sedaj so jih nad 1500 zaprli. Vodje muhamedanov in bramancev so imeli posvetovanje. Od tega posvetovanja se pričakujejo ugodni vspehi. Ponarejena črna svila. takoj spoznaš ponaredbo. Prava, čisto barvana svila se takoj skodra, hitro ugasne in pusti malo pepela prav svetlorujave barve. — Ponarejena svila pa, ki se hitro umaže in zlomi, počasi gori, posebno pa dalje tle nekatere niti, če je blago zelo barvano, in pusti črnorujav pepel, ki se ne skodra, ampak zvije. <5e stare.š pepel prave svile, postane prah, ponarejene svile pa ne. Svllarnioa O. HENNEBEB.O- (c. in kr. dvorni založnik), Ziirich razpošilja rada vzorce prave svile vsakemu in pošilja po naročilu biago v hišo poštnine in carine prosto. Pisma veljajo 10 krajcarjev, dopisnice 5 krajcarjev v Švico. 16 (7—4) 5 Umrli so: 13. avgusta. Marija Moravec, gostija, 72 let, Poljanska cesta 40, unetica srčne in plučne mrene. 15. avgusta. Jožefa Kaiser, posestnica, 42 let, Tržaška cesta 19, spridenje želodca. V bolnišnici: 12. avgusta. Elizabeta Škrajnar, kajžarjeva žena, 50 let, vsled raka. 13. avgusta. Jernej Arko, pisar, 24 let, nephitis. 14. avgusta. Mihael Plis, gostač, 60 let, pyaemie. Tujci. 13. avgusta. Pri Maliču: dr.Turner; Schniitzer, Sperber, Kohn, poto-valci, z Dunaja. — Honigman in Jaklič, zasebnika, iz Kočevja. — Brajer iz Hrastnika. — Laxa, zasebnik, iz Siska. — Griinschitz, trgovec, iz Št. Vida. — Vogler, stavbeni uradnik, iz Bolzana. — Božič iz Podrage. — Keša, odvetnik od Križa. — Iller, inžener, iz Gradca. — Baron Seiber, nadporočnik, iz Celovca. -- Šuntar, okr. zdravnik, z rodbino, iz Idrije. — Cernič iz Pulja. Pri Slonu: Horziger, uradnikova soproga; pl. Seutter ; Hermany, Lowy, Steski, trgovci, z Dunaja. — Malloyer; Abel z otroki; Dollenz, potovalec, iz Trsta. — Valthur in Gorup iz Ljubljane. — Mollison iz Aleksandrije. — Buschmaon iz Hamburga. — Klofutar s sinom in hčerjo iz Zagreba. — Lenarčič z Vrhnike. — Sremčevič, uradnik, iz Bistrice. — Hrabak, rudniški svetnik, iz Prage. — Terstenjak, župnik, od Sv. Marjete. — Marek, nadinžener, iz Vel. Lašič. — Schauter, logar, s soprogo, iz Hammerstiel-a. — Kaltenogger, ravnatelj, s hčerjo, iz Gradca. IfSJ Pri bavarskem dvoru: Bondoš, potovalec, iz Gro-suplja. — Smolar, trgovee, iz Trsta. — Kobi, posestnik, s soprogo, in Dangel iz Celja. Pri m o- iffl $ r—1 0 O rt k J M i IgMtHIM M Zavod šolskih sester v Mariboru. Podpisano predstojništvo usoja si p. n. občinstvu s tem javiti, da bode imel zavod v tekočem šolskem letu 1893/94 penzijonat za dekleta, šestrazredno dekliško šolo, pripravljalni in 1., 2. in 3. razred zasebnega ženskega učiteljišča, tečaj za učiteljice ženskih ročnih del in otročji vrt. Sprejem učenk v dotične razrede in sprejemna skušnja bode 15. in 16. septembra. 401 3-2 Predstojništvo zavoda šolskih sester. X> xi n a j 8 k a borza. Dni 16. avgusta. Papirna renta 5 16% davka . . . Srebrna renta 5%, 16% davka . . . Zlata renta 4%, davka prosta .... avstrijska kronina renta, 200 kron . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . Kreditne akcije, 160 gld....... London, 10 funtov stri........126 Napoleondor (20 fr.)........ 9 Cesarski cekini .......... & Nemških mark 100.........61 96 gld. 15 kr. 95 118 95 977 330 80 85 95 » n 25 . 35 „ 96 o 75 » Dni 14. avgusta. Ogerska zlata renta 4%.......115 gld. 85 Ogerska kronina renta 4%, 200 kron . . 94 „ 05 4* državne srečke 1. 1854., 250 gld. . . 147 „ 50 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . . 162 „ — Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....192 „ — Zastavna pisma avstr. osr. zem. kred. banke 4% 98 » 80 Zastavna pisma » „ „ „ »4'/»% 100 „ 60 Kreditne srečke, 100 gld.......197 „ 50 St. Genois srečke, 40 gld.......67 » 50 kr. 4% srečke dunajske parobrodne družbe . . 142 gld. — kr. Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld. . . 18 » 20 Rudolfove srečke, 10 gld.......23 Salmove srečke, 40 gld........66 Windischgraezove srečke, 20 gld.....— Ljubljanske srečke.........23 Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . 150 Akcije Ferdinandove sev. želez. 1000 gl. st. v. 28S0 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 103 Papirnih rubeljev 100......131 30 75 75 50 25 Nakup ln prodaja vsakovrstnih drlavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjseza dobitku. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „M E R C U 11" Wollzeil8 it. 10 Dunaj, Mariatiilferstrasse 74 B. aKf Pojasnila>>a v vseh gospodarskih in finančnih stvareh, potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti tf* naloženih glavnic, H