69. ftftev. PoÄtnina, piaaana t gotovini. Celje, petek 30. avgusta 8929. Leto XI. izhala v oondeljek In petek. Stane mesečno Din 7'— CH inozemstvo Din 20*—. Potameina itewllka I Uin. Račun poštno-čekovnega ravoda Stev. 10.666. Urednfstvo In upravniAtvo i Strossmayerjeva ulica 1, pritltfje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tarlfu. Telefon Int štev. 65. Cerkö* L * Sc-lV--* V CirijU V nedeljo, dne 1. septembra 1929 se svečano posveti temeljni kamen za pravoslavno cerkev sv. Save v Celju. Mi mladi celjski pravoslavni cerkveni občini na teim krasnem uspehu iskre- no öastitaino in se njenemu velikemu slavju pridružujemo toliko raje, ker je imo sv. Save za vse Jugoslovane 8imbol in vzgled, kako se služi poleg cerkve tudi naraclu. Kajti sv. Sava ni le svojemu narodu organiziral na- rodne cerkve, ki ga je v dolgih sto- letjih turškega suženjstva obviarova- la pi'ed potujčenjem, temveč je živel In clelal tudi za njegovo državno ide- jo, bil je velik književnik in prosvc- titelj njegov. Sv. Sava se je rodil 1. 1.174 kot naj- nilajši sin srbskega vladarja Stjepa- na Neman je. line mu je bilo Rastko. Bit je za takratne razmere jako lepo vzgojen in dolocen za vladarskc in vojaike posle. Toda sedemnajstletne- ga Rastka je srce vleklo v sainostan. Odfekel se je vsemu posvetnemu ve- selju in odšel z menihi, ki so prišli s svete gore Atho« prosit na vladarski dvor luilostinje. Tam: se je pomenišil in do'bil ime Sa,va,. Njegoiv oče ni bil s tern korakorn1 svojega sina zadovo- 1-jen, ali na vse zadinje mu je ta korak odpustil in se pomiril. Ko se je pa Stjepan Nemanja odpovedal presto- lu, je šel tudi on za svojim sinoni v evetogorski sanrostan. Tu je dal sezi- dati nov samostan, Hilandar in kma- lu nato (1. 1200) je umrl. V tern sa- mostanu, ki se je bitro razširil, so se zaceJl mladi srbsfci menilii marljivo pripravljati za delo na prosvetnem polju, in Hilamdar je fcmalu postal središče srbske književnosti. Radi prestolonosledstva jo prišlo v Srbiji po Stjepanovi smrti do ine- šČanske vojne. Da bi pomiril prepi- rajoča se brata, se je vrn.il sv. Sava s Svete gore domov. Le deloma je do- segel svoj namen. Njegov ideal je bil, da bi bija norodna pra.voslavna cer- kev in vera vez vseh sorodinib. slovan- skih piemen na balkanskem polotoku. Ziato je skleniil, da gre k vzhodno-rim- skemu carju in k patrijarhu v Nice jo, kjer sta. se v tern času nahaijala, in od njiju izprosi dovoljenje, da s.me or- gan izirati samostojno srbsko cerkev. To je sv. Sava d.osegol 1. 1219. Palri- jarh ga je iniienovail za prvegia nad- akofa srbskega,. Tedanjega vladarja Stjepana, brata: Savinega, je ta bra- tdv uspeh iz politicnih razlogov zelo razveselil. Sv. Sava je šel krepko na delo. Po vsej dirzavi so se zidale cer- . kve in saniostani, ki so postali kul- ¦' turni in književni studenci in sredi- hi-d. Cerkev se je osvobodila bizantin- yko-grskega ypli.va, in z nevoljo je re- kel grški ofaridski nadskof Dimitrije sv. Siavi: »Ti ljubiš Srbstvo mnogo bo- lje nego cerkev.« S tern svojian delom je sv. Sava ustvaril in raizširil srbsko državno misel v največji meri. Odgojil je sto- tine in stotine svečenikov v narod- nem duliu in na ta. način tesno zvezal cerkev z državo. Pravoslavni sveče- niki so bill najkrepkejsi stebri narod- ne in srbske državne misli v težkih časih, ko so skd'ili kosovskeniu })ora- 4u. Nadškof Sava je se nekolikokrat potoval na. vzhiod in pomagal diplo- rnatskim potom urejevati srbsko cer- kfgv in d.ržavo. Tudi bolgarski cerkvi jp pri})omogel do samostojnosti. Ako promaitramo sv. Savo še kot književnika, moramo omeniti pred- vsem njegov krasni opis življenja svo- jega očota. Stjepana Neman je. To delo sptida v vsakem oziru med najboljše spise stare srbske književnosti. Kot pisa/telja so ga visoko cenili še nje- govi sodobniki in o njegovi popular- nosti med srbskim narodom nam pri- cajo nmogi njegovi življenjepisi in razprave novejše in najnovejse srb- sko literature. Po mnogoletnem neumornem delo- vanju je sv. Sava 1. 1235. umrl v Tr- novu na Bolgarskem, kjer se je slu- cajno nahajal. Njegovo truplo so pre- nesli v domovino in je poikopali V mo- nastiru Milesevu pri Plevlju. L. 1594. so prenesli Turki njogove kosti v Beo- grad in so jib sežgiali na Vracaru. Ba- li so se velikoga uglcdu toga svetega moža celo po njegovi 6mrti. Naj spominja ta novi božji hram v Celju pravoskivnie in nepravosllavne Jugoslovane s svojim svetim in vzvi- šenim imenoni: dolžnostii do narodia in domovine, osobito pa tega, da nam bo le prosveta in dolo prineslo sreono bodocnost. Lovcem! .Podružnica Slov. lovskega dirustva v Celju opozarja svoje clanstvo, da je izdal komisar oblastne samtouprave v Mariboru uredbq, s katero se spre- rminjajo tlosedanj*! predpisi o prepo- vedRnemi loN-'skem času. Ta uredba pravi: 7. Zu dlakasto divjacino: 1. a) za jeLene in damjake (sam- ce) od 1. novembra do 30. junija; b) zii kosuto jelenov in damjakov od 1. jan. do 30. septembra; 2. za kazoroge brez razlike spola in starosti celo le- to; 3. a) za gamise od 1. januarja do 31. julrja; b) za gamsove boze od 1. decembra do 15. avgusta; 4. a) za sr- tijake do konca letai 1930 od 15. okto- lira do 15. junija, nato pa od 1. janu- arja do 31. nuaja; b) za srne Uamice do konca let«; 1930. celo leto, nato pa od 1. januarja do 15. oktobra; 5. za poljske in planinske zajce od 1. ja- nuarja dio 31. avgusta. Mladici jele- nov, guimsov in srn se brez razlike spola, v l'etu, ko so bili povrženi. ne smejo loviti ne streljati. II. Za divjo perutnino: 6. a> za divje peteline od 1. junija do 15. aprila; b) za ruževce od 16. ju- nija do 15. aprila; c) za divje kokoši in ruaevJte celo leto; 7. a) zti fazane (sanice) od 1. januarja do 31. a,vg.; b) za fazane (samice) do konca leta 1930. celo leto. nato pa fcakor za fa- mine (samce); 8. a) za cozdne jerebe, zu bele in skame jerebe (samce) od J. novembra do 31. avgusta; b) z>a gozdne jerebice, za bele in skaJne je- rebice (samice) celo leto:; 9. a) za polj- ske jerobice dioJkonca leta 1830 celo 1c- tcv nato pa od 15. noveoibra' do 31. avgusta; 10. wi sldke (kljfunace) od 1. docembra do 31. julija; 11. za velike divje race od 1. februarja do 31. ju- lija; 12. za druge divje race, za divje gosi, za mwvirne in po\rodne ptice od I. fifbi-uarja do 31. julijst. Prvi in zadinji dan pod I. in II. na ' cdenih casov stejeta v lovopast. Gorijü z braki, jiazbečarji in slični- mj psi so dovoljcne le v casu cd 15. oktobra do v.stetega 31. "decemhra. To velja za vso divjacino izvzemši dla- kasto divjacino, navedeno pod 1. do 4. cl. 1. Ta pod 1. do 4. navedena ddvja- cina se smo streljati edinole s krogljo. (lorija z braki, jazbecarji in sličnimi F"Sj velja tako za posamezne lovce ka- kor tudi za skupne love. Lovljenje divjiačine s psi ali gonja/či 1>ci ajdi in vinogradih ]>red trgatvijo je prepovedano. .Veliki; župan more po zasjfkšanju S^lf^enskega lovwkega drustva., setkeija Mivribor, ])ofiameznim lovskim upra- vi-čencem izjemoina d^voliti, da polo- v« ali odstrele diivjacino tudi v lovo- pustu, toda vedmo le gotovo «tevilo po- «amezne vrste. I'restopke v čl. 1. navedenega za- kona odnc«no te uredbe kaznuje upravno oblastvo I. stcpnje v denar- ju ]->o imoivinskem stanju od 5 do 300 dinarj tako neiz- receno Iskreno mu jo je stisnila, po- tojii pa se jo ozrla na Pepico. Od tega trenotka ni mislil Vejvara na nicesar drugega, nego kako bi ušla. Ta trenotek je sledinjič prišel. Gospod stavbonik Becka je ravno ka- zal nckalko ča.rovnijo, vsa družba se je gnetla ckrog njega. Torej sodaj! Vejvara se je dotaiknil 'Pepice. Zde- lo se mu je, da Pepica tega niti zapa- zilla ni. Povlekel jo je torej Vejvara za rokav in ji je zasepetal: »Pepica — Pepica — pojdiva . . .« Pepica je gledala predse kakor da bi sanjala — Vejvari ni preostajalo nicesar drugega, kot da jo je prijel za roko in jo odpeljal. Qdsla sta sko- zi zadnja vrata. — Pepica se je tresla in zdelo se je, kaikor da bi sc upirala. V predsobi je Vejvara naglo oblckel nevesto, da ju ne bi kdo zalotil in zadržal, dvignil je vleoko, odprl vra- ta in jo peljal po stopnjicah. Cez par min lit sta sedela v vozu in že sta dr- čala proti mestnim prodajalnam, oko- il stolpa, po Žitni ulici, gori na Vi- no.grade. Pepica. je sedal v kotičiku nepre- mieno, kakor soba. Vejvara jo je ta- koj v začetku vožnje prijel za roko, sklanjal se je k nji in jo je pokrival z brezstevilnimi poljubi. Iz njegove- ga grla, ki je bilo kaikor stisnjeno, se je izvila tupatam kaka besedica, toda. Pepica ni od>giovarjala. Tresla se je na,ralilo in vcasib se je zdelo, kakor da bi liiotela svojo roko oprostiti roke Vojvarove . . . IzvoÄcok se je vsUivil v Čelakovske- ga ulici. Vejvara je ppmagal 'Pepici iz voza, odprl je komaj slisno vrata, zaprl, in jie nežno, previdno peljal Pe- pico, da1 se ne bi spodtafonila, da ne bi padla. Stopila sta pred stanovanje. Vqj- vana1 je vzel iz žepa ključ in je hotel odpreti. Toda ni inuogel vtafcniti kl'juca v ključavnico. Vejvara je še enkrat po- skusil, slednjie je vprasnii voskovo vzigalico in je posveti 1 h kljucavnič- ni luknjici, kaj je tam pravzaprav. In zagledal je tam nekaj cudnega. V kljuravnici je tičal kljuc — od zno- traj iz predsobe! »Pepica!« je zasepetal Vejvara ves zmešan. >>V vratih je ključ!« In v tem trenofcku so zaškripala znctvaj neka vrata. XXXJ. Pod streho. Örepo je gledala Pepica na vrata in ko se je za njimi oglasü sum, po- las-til se je je naglo strah. Prijela je Vejvaro.za ramo, vlekla ga je od vrat k sto.pnjica.rn in je naglo zažepetala: »Pojdite hitro, proskn vas, prišla ßva v tujo hiiso!« V tem trenotku je pozabila, da se od povratka iz cerkve tikata. »Nisva prisla, ne, Pepica — sicer bi ne odprl drugih vrat s svojim klju- 6em«, je odgovoril Vejvara tudi šepe- taje. »Torej sva \' kakem drugem nad- stropju«, je tiščala Pepica in je vod- no silila Vejvaro, da bi odšla prej ne- go se vrata odpro. »Nisva, Pepiwi«. je odvrnil Vejva- rai, prütajeno: ai^er, todla s! povdar- kom. »V drugciB nadstropju sva, štel sein stopnjico . . .« »Torej sva se zmotila v vratih . . .« Vejvaira je dvignil roko s svečico. Dogorevala je sicer, toda še vedno je zadostovala, da je razsvetila belo, ste- kleno tablico na vratib, na kateri je bilo z okrašenimi črkaimi napisano: Fran Vejvara. To je bilo eno iznied malih presenecenj gospoda Kondeh- ka. ki je tablico sarn narotdl in jo pn- trdil vceraj. aJi pred-vcwajsnjam nai vrata bodoeega w?ta. .^inn ''2. »NOVA DOB A« 69 nem pomenu in je pozival Gelljane, naj si tudi oni ustvarijo tako agilno strelsko drušivo kakor ga že iinajo mesta Maribor, Ljubljana in Beo- grad ter premnogi kraji v notraiijosti Srbije, kjer se vežbajo v streljanju ce- lo kmelje in se pozna tudi v tukajšnji garniziji, kako dobro so izvežbani re- kruti iz takili krajev v streljanju. Že- leti je, da bi sodelovala pri »Streljač- ki družini« vsa nacijonalna in sport- na drustva. Končn o j© j&vil, da so se- daj definitivno urejena lin potrjena pravita društva, tako da so more iz- voliti definitiven odbor. Po kratki de- bati jo bil izvoljen akcijski odibor z gg. polkovnikom Kostičem, podpol- kovnikom Vučiničom,, kapet. Slekov- oennj, nadigozdarjiani Rihteršicemi, dr. E. Mejakoin, Ivan. Kranjceni in Wag- ner jem, ki irna nalogo pripraviti vse potrebno, da se do 15. septembra skli- če občni zbor. Obenein je bilo cloloče- no, da: se vr&i v nedeljo 1. septeinbra ob 15. uri pop. na vojafikem strelišču v Pečovniku poskusno streljanjie. Na- merava se poslati tudi tekmovalce na državno strelsko tekino v Maribor. — Potek veoera je napravil siguren utis, d& se ibode posrečalp g. polkovniiku Kostiču oživiti in okrepiti društvo. dj Sokolsko društuo v Gelju na.zna- nja, da prične telovadba ženskega na- raščaja i ndece v niestu in v Gaberju 2. septeinbra t. 1. Telovadne ure so sledeče: zenski naraščaj v Celju v to- rek in petek od 17. do 18. ure; v Ga- berju pondeljek in četrtek od 18. do 19. ure. Ženska deca v Gelju začasno saimo ob sobotah od pol 15. do pol 1(5. ure, v Gaiberju ob sredah in sobotah od 16. do 17. ure. Starše otrok vabi- mo,, da svojo deco in naraščaj polno- stevilno prijavijo in powljejo v telo- vadnico, ker se vrsi prihodnji javni nastop v Gaberju že dne 22. septem- bra. d Gradnja novega ginekolosko-po- rodniskeya oddelka pri javni bolnici v Celju. Kakor se nam poročai, se prične v pondeljek, dne 2. septembra z gradbenimi deli za ta prepotrebni oddelek celjske bolnice. J)ela so bila poverjena stavbni tvrdfci Kiss mann iz Maribora. — RazpisaJia pa so že tudi dela za prizddek k izolirnici v jiavni bolnici. S tern bode dosedanja izolirnica znatno pridobila na prosto-- ru, na drugi strani pa bode teihiko iz- vedena sigurnejSa izolacija za posa- nijezine vrste bolezni. Upati je, da bo- die surovüi stavba še letošnjo jesen pod strehio. — Ofoe staivbi bodeta znat- no üzpopolnili naprave nase celjske javne bolnice. d Celje v stevilkah. Po statistiki, ki so jo izdelali na mestneni rnagistratu, šteje mesto Gelje sedaj 8.354 prebival- cev, med njimi 801) vojakov. Povr&ina mesta znasa 2,050.250 irir; obseg mc- sta 9/4 km; Mš je 43iO, potem ste dve vojasnici in 1 invalidski dom. Stano- vanj je 1540, od teh z eno sobo 059, z 2 sobama 396, s trem'i sobami 270, s štirimii sobami 106, s 5 sobami 56, a šestiimi 20, s sedjnimi 10, z osmimi 10, z devetimi sobami 2, z desetimi 3, z dvaaajsitirni 2 stanovanji. V Gelju manjka še okrog 50 stanovanj, od te- ga prilično 50 odst. z d.vema sobama, 30 odst. z eiro, 20 odst. s 3 sobami. Ulic in trgov je v mestu Gelju 44 v skupni dolžini 8 km. Trgovskih obra- tofv je 285, koncesij. in prostih obrti 621, vseh poslovnih lokalov 1547, 14 restavracij in gostiln, 4 kavarne, 8 hoteliov, 6 indiuHt|ri!jskihi obratov, 23 odvetnikov, 21 zidi-avnikov, 2 notarja, 2 ziviiiozdravnika, 1 autoriz. geome- ter, 12 javnih uradov, 2 bolnici, 3 le- karne, 1 ubožnica, 9 sol, 8 denarii ih zav-od-ov, 4 tiskarne, 2 časopisa, Mest- na olmna celjska je lastnica 11 stano- vanjskih his, ki vsebujejo 34 stano- vanj z eno, 20 z dvema, 6 s tremi, 5 s stirimi in 6 stanovajij s petimi soba- mi. Poleg tega poseduje mesto gleda- li»co, 3 šolska poslopja in 3 vojaška posiopja. Mestno njive in travnliki inerijo 22.071 in" in mestni. gozidovi 128.278 m2. d Opoldanska dunajska vremenska napoved napoveduje so aa nekaj 'dni vzdržema lepo in toplo vremo. d lh]ž- realna gimnazija v Cetyu razglaša, -da se vrši vpisovanjo v.prvi razred dne 11. sept, od 8. do 12. ure, za dosed an je učence od 2. do 8. Tazre- da pa 12. septembra od 8. do 9. ure, za novodosle učence od 2. do 8. razre- da 13. septembra dopoldine. S tern se preklicuje pred dnevi obja\ljeni raz- glas. d Državna dvorazredna trgovsku sola v Ceiju. Vpisovanje zči žolsko le- to 1929/30 bo 1. in 2. septembra, vso- kokrat od 9.—12. ure. Ziačetek pisme- nega končnega izpita bo v torek, 3. septemJ>ra. Prošnje za pripustrtev k temu izpitu je vložiti pri ravnateljstvu do 2. septembra do 12. ure. Otvorit- vona slu'zJja božja bo 6. septembra ob 9. uri, pouk pricno 7. septembra. d Drž. deškci mesčanska sola v Ce- lju. Vpisovanje v vse razrede se vrši v soboto, dne 31. avgusta od 8.—12. ure. Otvoritvena sluzba božja bö v so- boto, dne 14. septembra ob 9. uri, v pondeljek, dne 16. septembra se pa prične pouk. d Mestna deska in dekliska osnovna •sofa v Celju bosta imeli vplisoVanje novincev in novink šele v soboto, dne 14. septembra in sicer mted 8. in 12. uro ter med 14. in 17. uro v obeh sol- skill pisarnah v prvem nadstropju. Ge je bil otrok izven cel'jske župnije ro- jönj, je prinesti seboj rojstni izpisek od dotičnega župnijskega uraida. Za vse novovpisame decke in deklice pa je prodložiti domovnico z ozirom na otrokovo pristojnost in to vsled odlo- kja velikega župana1 mtai'ibors'ke ob- lasti z dne 10. I. 1929, P. br. 244/1. Damovnice za matične zadeve izdaja- jo pristojne občine brezplačno in kol- ka prosto. V nedeljo, dne 15. septem- bra naj pridiejio v šoJlo k pevski vaji toe no otb 9. uri zjutraj vsi oni decki in deklice, ki so že lani poll na koru ter naj prinesejo seboj cerkvene pes- mi. V pondeljek, dne 16. septembra je ob 8. uri otvoritvena šolska maša v farni cerkvi; mladina naji se zbere na šolskeni dvorisou že ob pol 8. uri; ob tričetrt na 8. uro pa je odhiod v cer'kev. Po cerkvenem opravilu je uči- teljska konferenca. V torek, dne 17. septembra je ob 8. uri zjutraj ze red- ni začetok šolskega pouka. — Upra.vi obeh sol. d Drz. okoliska deska osnovna sola v Celju naznanja: Letosnje šolsko leto se prične s 16. septembrom 1929. Vpi- sovanje novinoev, t. j. vseh onih deč- kov, ki prebivajo v celjski okoliški ob- cini in so do 1. sept. t. 1. dopolnili 6. leto stiarosti, se vi'si v soboto, dne 14. septembra t. 1. v času od 8. do 12. dopoldne in })opolidne od 14.—18. (2. do 6.) ure. Starsi ali njih namestniki naj prineso k vpisovamju za vse one soloobveznc novince, ki so rojeni iz- ven celjske zupnije, krstni list all iz- pisek in za one, ki niso pristoij'nil v celjsko okoliäko obeino, «e domovnico. ki jo izda občina brezplačno za unad- ne svrhe. Starši ali njih namestniki, ki stanujejo v celjski okoliski obcini in ne vpišeja oz. ne vpošljejo šolool> veznih otrok v solo, se bodo slrogo kaznovali po obstoječih predpisih. — Pričetnia, solarska maša je v pondeljek 10. septembra t. 1. ob 8. uri v oerkvi sy. Maiksiinilijaiia. Reden pouk se prične v torek 17. septembra t. 1. ob 8. uri. Učenci lanskega, 4., 5., 0. in 7. razreda se zbero v nedeljo 15. septem- bra ob pol 10. uri v soli k pevski vaji za šolarsko nrašo. S tem se ukinjla prejšnji razglas P. br. 289 od 21. av- gusta 1929. d Sokolsko društvo v Celju vabi članstvo, da se udeleži proskive pola- ganja teineljnega kamna pravoslavne cerkve v Gelju v nedeljo 1. septembra t. 1. v kroju. Zbirališče ob čctrt na 11. uro dopoldne v Narodnem domu v Gelju. d Uradni dun Zbornice za trgovino, obrt in induslrijo v Ljubljani za Ce~ Ije in Celjsko okolico. Gremij trgcM- cev Celjfe maznanja1 vsem gospodar- skim krogom v mestu Gelje in njego- vi bližnji in daljši okolici, da uradu- je referent Zbomice v torek, dne 3. septembra t. 1. od 8. do 12. ure pred- poldne v ravmateljski sobi Prevozne družbe di. d. v, Gelju, Savinjsko na- brožje št. 7. Stranke, ki žele kako po- jasnilo ali svet v zjadevah, katere za- stopa Zbornica, se vljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. d Proračun mestne občine celjske za I. 1930 je razpoložen občanom na vpogled med navad.nimi. uradnimi uraini pri mestnem knjigovodstvu od 29. avgusta do vključno 11. septcm- kvarijo najlepši obraz. Noprijetoii duh ust jo zopr.i. Obe !i bi odstranito z vporabo krasno osveiiijoCe ChJorodoiit-pr.ste. Zobje dohijo krasen sijaj slonovine, posebno z vporabo zobC-a.-lo Chlorodoiit-žčstke, ker ista ßisti zobo ludi na njili straiiicali (or od- straii,ju,i3 ostanko jedi, ki iiuv/.ročajo pnilobo. Poskusito najprcj v. malo lubo Chlorodont- paste, hi stanc Din. 81—. Chlorodont šcetka za otroke, za dame imehkc ččelino), za gosj.sio'o (!n.le f.eoliuo). Priütno ffanio v ori^inalnom modro-zelonein omotu z napisom CliJorodont. lh,\ iva so povsoä. — i-'ozljite nam ta osla3 kot tiskoviuo (omot ne zalrpiti) doliili brdoie birznlačnn eno poskusno tubo za voftkratno uporabo. Tvornice Zlaloroff, Oddelek Clii'-ro ;<>:;t. Miiribor. -. - 54 bra t. 1. V torn! casu so morejo v.lagati pri mestnem načelništvu morebitni pomisleki in pritožl)e. d Umrl je v Gelju 27. avgusta 42- letni trgovec Fridierik Jakowitscli. Pogreb se je xrsd da/nes pop. ina mest- nem pokopailišču. N. v m. p.i d Autoomnibusni pro-met med Ce- Ijem in Solčavo se otv.ori ob nedeljah in praznikih s 1. septembrom t. 1. Voz odhaja izpred kolodvora v Gelju ob 5. uri zjutraj in iz Solcave ob 19. uri zveoer. Prvikrat bo vozil 1. septem- bra t. 1. Proga je dolga 63 km; vožnja stane sem in tja 96 Din. More se pa tudi vstopati in izstopati med potom; zaito velja poseben cenik. d Kako uspeva celjski mestni auto- omnibusni pro met? V. splošnein se da- do uspehii celjsk. niestn. autobusnega prometa. doslej oceniti tako: promet so razvijia zelo dobro na progi Gelje—• Dobrna in Gelje—Vransko, povol'den je na progi Gelje—Rogaska Slatina. Istotako je povoljen na progi Gelje— St. Jur ob J. žel. Slab je promet v Dramlje. d| Prostovolpiemu gasilnemu dru- $t)vu v Celju je dar oval niesto venca. na krsto pokojn. g. Frica Jakowitscha ml, g. dr. Juro Hrašovec, od.vetnik v Golju, 100 Din. Prisrčna hvala! d Vmrla je 29. avg. v celjski bolnici sedeninajstictna gospodična Du&auka Alagie, dij'aki-nja:, hcerka proiojo"-. g. Nikclo Ailagica v Sremskih Kar- l&vcih. Mlado dcklico, lj.ubljenko raz- žalcščeiii;h s'ta.riišiev% ijfe xzxila: susica. Naj v miru peciva. spoštovani. ,rod- bini pa našo iski'eno sožalje! d V celjski bolnici je umrl a 30. av- guata 70-letna dninarica Terezija. Ra- kun iz Mozirja. d Celjski okrajni cestni odbor. Iz- violjeni so sledeči člani: Celje-niesto: dr. Drag. Vreeka in Maks Janič, Ge- iie-okolica: Aloj'z M'i:hel6ič in Vinko Kukovec, Žalec: Josip Veligovšek, Vojiiik: Anton Potoc-nik, St. Jur ob J. žel. okolica: Klanjšek Martin, Pe- trovče: Stanko Jelovšek, fit. Pavel pri l'reboldu: Julij Sadmik, Velika Pire- šica: Da.vorin Kranjc, Kalobje: Av- guštin Jager, Dobrna: Franc Rožanc, v^t. Peter v Sa,v. dot.: Andrej Antloga, Tebavje: Franc Sodin, Nov-a cerkev: Ivan Lesnik, St. Jur-trg - Dramlje: Josip Drofenik. Foto- sport jc cden nnj- lcpSili spor- tov, unipak soino Nitrat nko imatc (Jobcr npa- rat. Foto- aparate naj* boljSe kva- Htetc iz svotovno znauili tovarn kupltc naj- ccnejšc edino V veictrgovini It. STERMECKI, CELJE, Kamar za poduk 4i|2 x6 cm 45 Din, finojSl 6'/ix9 cm 48 Din, 2epna klap kamaru za film Cii^xQ cm 171 Din, 9x12 cm 3iX) Din, Poljjnar optika 77Ü Din, Agfa !M) Din. lstotam se dobc tudi vse foto potrcDsCiiic in kcmlkalije Poučna knjizica ZBstonj. Nakup neprisiljen. d tz celjske policijske kronike. — N a p i s a »hud p o s« ni videla na dvorisču hise dr. Rakuna na Ljubljan- ski cesti Antonija Brožnik iz Šmart- nega, ko je tarn hotela prodajati slive. Na dvorišču pa jo priklenjen na dolgi vcrigi pes, ki je skočil v Brežnikovo in ju vgrlznil. Vgriz sicer ni imel hudih posledic, ker so ženici poznata le dva odtisa zob in praska na podlnhtja. — N a j d e n otrok. V sredo je našel stražnik pri železniškem podvozu pri pošti 3-letnega fantka, ki nič ne ve povedati, kako se piše in odkod je, Baje je revček že dv.a dni }>ostopal tarn okoli. — VI oni v Gaberju. V če- trtek okrog 1. popolnoci se je splazil neznan moški v spalnico kroj. mojstra Jcsipa Medveda v Gaberju, vzel eden par novih in cb:a para obnošenili moš- kih čevljev in je sicozi okno izvlekel v ]>rvi sobi stcj'ece kokx. Med.ved se je prebudil in jc še v zadnjein momentu videl zginjati kolo skozi okno. Freden ])a je mogel zasledovati tatu, je ta že zginil v megli. d y>Nemsko-nacijonalna pravičnost napram- Slovencem<'. Pod tem naslor vom pise »Slov. Gospodar«: »]z pri- padnosti k nemški državi izvajajo kO1- roški nemški nacijonalisti, ki so zastc*- pani v vseh fcoroških nomških stran- kah, nujno potrebo, da mora nemšči- na gospod.ovati ne sanro v soli, marvec tudi v cerkvi. V pretežno slovenske župnije pašiljajo nemške duhovnike. Na })rimer župnije v celovški okolici: Vetrinj, Št. Jakob, Žrelec, Grabštajn, Timonica, St. Lipš in druge so pre- te/Mo slovenske, ker je oboevalni je- zik prebivalcev po večini slovenski. In vendar so v poslednjih d^setih letih rjomški duhovniki iz cerkva popolno- nia iztrebili slovenščino in jo nado- mestili z nemsc-ino. Nemsko-nacijo- nalni casniki zahtevajo, da se mora to zgoditi tudi po vseh dirugih župni- jah. Tako pise na primer »Kärntner Heimat« (»Koroška domovina«), gla- silo narodnih odjiadnikov, v svoji šte- vilki dne 2. avgusta tega leta: »Ob5i- na Hodiše je pri Ijindskem gla,sovanju 10. oktobra 1920 glasovala z 52.6% za Avstrij'O in se je s tem z večino odlo- čila za nedeljeno Koroško. Glasom i'z- ida Ij'udskega štetj.a iz leta 1923 se jih je 58.1 % priznalo kot Nemce, medtem ko so jih je sairao 41.9% dalo vpisati ¦kot Slovence.« Na padliagi tega list zahteva, da se vpelje v cerkvi nemska pridiga. Kaj pa pravijo k temu Nernci v našL državi, c.sobito oni v SlovenijiV Ali se naj z njimi postopa na isti podiagi, ki jo postavljajo in zahtevajo nemški naeiiionajlisjti prati koroškini Slovencemi? Kako bi potom bilo mogo- če, da ostanejo nemi»ke pridigo v Mar- riboru, Gelju., Ptuju in drugod? In ako bi se isto merilo, s katerim meri- jo nernišiki nacijonalisti koi'oskim Slo- vencem pravice na solskem polju, uporabilo napram Nemcem v Sloveni- jii, ali bi. mogel potem ostati v naši državi le samo en njemiski šolski raz- recl?« d Cene plinu v Celju: do porabe 20 kub. metrov mesečno stane kub. m.e- tea* plina 4 Din, .od. 20 do 100 kubkV nih metrov mesecno 3.50 Din in pre- ko 100 kub. metrov mesečno 3.— Din. d Nočno Idkarniško službo v Celju ima od sobote 31. t. ni. do petka 6. septembra lekarna »lPri orlu« na; G lav nem trgu. d Gasilno društvo v Celju. Teden- sko službo ima od nedol'je 1. septem- bra do sobote 7. septembra III. vod pod poveljstvom g. Edmunda Bande- ka. d Ream Solski poduk na vseh osl novnih, me&čanskih in srednjih šolah se prične dne 16. septeinbra. d Silen padec vinskih cen v Dalma- ciji. Časniška poročila pravijo, da so padle vinske cent1 v šibeniški okolici na 2 Din. Mnogi vinogivulniki so v zadregi, kam bi spravili letosnji vin- ski pridelek, ki ga je prooej pričajko- vati. Sedaj nastane za nmoge vin-oto- če v Sloveniji, ki so bavijo s prodajo »dalmiatlinskega« vi'-na,. imteresanten problem: Ce so mogli namrec takrat, ko je stalo pravo da-lmiatinsko vino 11- t Barva ma i zasurovomsislo T »Kolbut«. Sirilo v prahu, tekoč |\ ali v tabletah. Termometer za § toplenje mleka se dobi v drogerijl Sanitas, Celje. •««v 69 »NOVA DOBA< Stran 3. ter ü Din, in to jo bilo še lani, svoje- .ga takozvanega »dalma tinea« proda- jati po 10 Din liter, po čem ga bodo toč.ili seclaij? — Khiarsko nadzor- nisivo je tisti hidoviU lek, hi bi ozdra- vil velik del vinske krize v Dalmaciji, pa tudi v Shveniji. Aiko bi >se izvedlo z vso strogcstjo, bi šlo deset tisocev hektolitrov taikoj v kanale in bi lahk'o marsikdo v Dalmaciji, pa tudi v Slo- veniji prodal svoje vino. Naši vino- ^radniki se popolnoma strinjajo z iz- javo naeelnika poljedelskega ministr- stva dr. Stiojkoviöa v Splitu: ščitimo svoja nararvna vina v notranjem pro- met u! Zasciiimo jih pred brezuestnimi pančerji — in bodo boljša in $e po- vrh cenejkt! d Automobilska nesreča v Šniart- nem pri Slovenjgradcu. V sredo, due 28. avgusta opoldne se je zalctel to- vcrni «auto mariborskega prekajeval- ea R. Welleja v lokomotivo savinj- skega vlaka. Iz razvalin automobila so potegnili težko ranjenega šoferja, ki se bori v slovenjgraški bolnici s smrtjo. d (Jvratne verižice v zlatu in srebru ¦diobito naj'ceneje pri Anton Lečniku, Glavni trg, urar, zlatar, optik. d Nazncmilo. Podpisana posredo- valnica posluje od' 1. septemibra t. 1. v Prešernovi ulici št. 6. Poslovne ure ad 14.—^19. ure.^Posredovanje .za stantovanja in sobe, kakor tudi za di- jafeka stanovanja, lokale itd. Oddajal- cem stanovanj in sob se taksa ne za- računa. Priporoča se k'onc. posredo valniea Marije Rudolf. Advokat dr. /VO ŠESTAN Je otvoril svojo advokatsko pisarno v Mariboru, Aleksandrova c. 35 j Pwpilai>no varni zavod xiaj Ibolj vorna naložba i Centirala: M&R1BOR, tr^ Svobode TELEFON 281. POSTNÄ HßÄNILNICÄ 12.363 Podpužnica: CELJE, Cankarjcva ulica St. 11, nssprotipošte prej JužraoSla|ei?sSt€i lii»aiilfi«Ica TELEFON 93. POSTNÄ HRÄNILNICÄ 10.727 Sprejme vloge — najugodnejše obrestuje Dovoljuje vsakovrstna posojila — najugodnejši pogoji Za varnost jamei Mariborska oblast s svojo davcno mocjo in premož^.njom. d Požar v Škofji vasi. Veeraj ob 2. uri zj'utraj je nastal ogenj v hunioljski susiliiicii pasestnika Florijana Vreč- ka v Škofji vasi. V sosilnici se ni de- lalo, ker so sUšenje že zvečer proki- nili; vrh.u tega je ogenj nastal v sre- dini, tako da je sum požiga upravi- t-en. Zgorel je sa.mo tisti del poslopja, v katerein se nahaja susilnica-, drugi del je obvarovaia dounaea skofjeva«ka požarna bramba;, čije lmotorna briz- galna se je izvrstno obnesla. Pri ga- senju so tudi prav marljivo ponmga- lc zenske. limelj, ka.r ga je bilo v su- šilnici, je seveda zgorel, en.ako tudi strešno ogrodge. Škpda je znatn;i. d Novice iz Dražvograda. Zajdntjo nedeljo je bilo na svečan način otvor- jeno poslopje :zči fiinamöno kontrolo na Viiču pri Dravogradu. — Te dmi se je vozil inilustrijaloc g. Franc Tiš- ler iz SLoveujgradca z automobil am proti Dravogradu. Blizu Št. Janža je zagledal orožuišk. stražmeštra Jer- neja Peršuhia ležati ob cesti v neza- vesti. Imel je napad malarije. Gasp. Franc Tišler je nezavestnega orožni- ka naložil in spravil domu. d Na jerncjskem sejmu v TMskem je bilo prignanilu 484 glav govejc ži vi- ne, prodanih pa je bilo 48 volov, 8 kr,av in 12 telic. Vsled tega so cene Popu.ščale. d Lev lovski plen. Lovec Alojz Mli- nar iz Žirovnice pri Ziidanem mostu je ustrelil lokom enega tedna tri div- jio svinjo v teži od 60 do 80 kg. d Kolesarsko tekmo na progi Ptuj- jPragorsko-Ptuj priredi v nednljo dne 1. septenibr-a kolesarsko društvo »Zvonček« v Ptuju. Start in cilj pred Strašilovo gostilno na Bregu pri ptu_ ju. d Velika tatvina. Neznani tatovi so vdrli v trgovino Franca Toplaka pri Sv. Lbvrencu v Slow gor. in odns.sli denarja in blaga za 20.000 dinarjev. d Tenis-turnir v Ljubljani. Jufri popoldne ob 16. uri pricn« na pro- storu SK Ilirije v Ljubljani prijatelj- ski tenis-turnir mod SK Ilirijo v Ljubljani in SK Geljeni. Gelje bo za- stopano jiredvidoina po 7 gospodih in dveh dannab, Jutjri. traja turnir do miraka,,' v nodeljo pa se ob 8. uri zju- traj nadaljuje. d Solncua orala, razna optika, An- ton Loenik, Celje. d Razne dobave in oferUüna liciia- cija. Ravnateljst.vo državnega rudni- ka v Velenju sprejema do 9. septem- bra ponudbo glede dobave 130 kub. metrov janiskega lesa in do 16. sep- temJjra ponudbe za ¦dobavo 150 q ne- gasen€ga apna. — Dne 7. septeinbra se vrši ofertalna licitacija za doibavo mesiaj pri komandi celjskega vojnega okruga v CeJju. d Ogromna polegavščina. Poročali sino pred kratki.ni, da je bojda unirl v Lo-ndonu 1. 190G neki brivec Bizu- mic, doma iz Srema, ki da je izumil a parat za striženje las in zapustil dodvščino več ko 0 milijard dinarjev. üglasilo se je vse pol no soroduikov za to difxlscino. Sedaj pa. poroca na&e po- slanistvo v Londonu, da nima v svo- jih uradnih spisih navedenega nobe- nega Bizumica in da torej ni nič .sto- riJ.o v kaki njegovi zadevi (pororalo se je namreč bilo, da Je poz,ral<) okr. sodižče v Irigu, naj poišče sorodni- ke); oglasil se je tudi kolega Lrivec Malivuk iz Londona, Vojvodinoc. ki pravi, da je pokojnega Bixumj&i ro- znai, da je pa ta umrl med vojno v veliki revšfčini. Ba.vil da se je z raz- nimi rzu-mi, da pa ni dosogt'l nobeno- ga praktičnega rezultata. Zdi se, da se bo iz te dedšeine razvila oirroiima jiotegavs-C'ina, ki bo razdrla mnoge Ie- pe nade. d Ofericilna licitacija živil. Due 11. septombra se vrsi pri poveljstvu 39. pešpolka v Celj'u ofertalna licitacija za dobavo zivil (zeljc, riž, testenine, zdrob, fižol', sladkor, slive, olje, kis, t-ajO in za d.obaivo mila, sode, sirkovih metelj itd. Pogoji so na vpogled pri poveljstvu. d Iz Šma-rjefo na Dolenjskem poro- čajo, da imajo letos bogato sadmo le- tino, posebno j a balk in češpelj je to- liko ko že dolga leta ne. Vinogradi bo- do dali srednjo trgatev, sodi se pa, da bo vino boljše ko lani. d Cene semi in slnme v Mariboru. V sredo se je tržilo v Mariboru seno po 75—110, slama pa po 451—55 Din. Cene za seno so trdne, d Staroznano kavarno »Merkur« v Celju bo dne 2. septeinbra prcvzel go- spod Ignac Lebic\ ki je skozi 8 in tri četrt leta služboval kot plačilni nata- kar v kavarni »Evropa« v popolno zadovoljnost gostov. Gospod Lebič, ki j>o poznan kot izvrsten in })riljublj(en strokovnjak, bo prevzeto kavarno naj- prvo renoviral, 'kar bo trajalo pri- bližno tri tedne. 650 d Žika je tekoči kruh. Pozorno pre- čitajte navodilo, ki je pridejano vsa- kemu zavitku Žike, in prepričali se boste, kako velik uspeh je mogoče doseči z majhnimi stroški. 421 d1 Ciril - Metodmm podružnica za Grobelno in okolico priredi v nedeljo, dne 8. septeinbra ob 15. uri ljudsko veselico v restavraciji Kind na Gro- belnem z raznovrstnim sporedom. Ve- selica se vrsi ob vsakem vremenu. Ci- sti dobiček je namonj'en revnim šolar- jem. Zveza z vlaki na vse strani ugod- na. Ob 22. uri avtobus proti Gelju. d Brusnice, prav lepe, bo imela tudi letos tvrdka Anton Fazarlnc. Prednaročila se že sedaj sprejemajo. Krasne store, pre- griniala, zavese, Srč0nj0noindelo izvršuje M. Šribar, Celje, Gosposka 27. d Obisk lio-gaxke Slatiue je znaša}! do 17. avgusta 5.541 oseb. d Zadružni kongres v Ljubljani se vrsi v nedeljoi, dne 1. septemibra v divorani Delavake zbornice z začet- kom ob 9. uri dopoldne. Na dnevnem redu je več predavanj, mod njimi tu- di predavanj,e g. inspektorja Miloša Štiblerja o zadruižneni šolstvu in sred- stvih za njegovo pospeseva.nj.e in dr. Josipa Basaja o zadrugali in zadružni zakonodaji. Obisk priporoeamo toplo vseni našim zadrugarjem. Razne politicno in druge novice »Gr&f Zeppelin* dovrhil lei okolU sveta. V torok, 27. avgusta ob 0. dop. po srednjeevropejskeni Casu se je diVignil zračni velikan z letališča v Las Angelosu in je nastopil pot proti letal išču v Lakehurslu pri Novem J-orku. Pri divigu v Los Angelesu bi kniaJü doslo do katastrofe. Zracna la- dija je zadcla z gondolo ob daljnovod z vcliko napetostjo. Takoj je $inil v zrak visok plainen, ki je pa k sreči le lahko poškodoval duo gondoie. Iz Los Angefcsa je krenil »Zeppolin« proti jugu C'oz Texas in potem proti >sev<„ru po dolini Mißsissipija do Cbieaga. Nad tern ogromnijn me.stcm it? plul »Zeppelin« 2Ü rninut. JJospel je tja 28. t. in. opolnoči. Odiod je žlo zopet proti vzhodu in včeraj, 2'.,\ t. m. ol-ül- dne je že krožiL »Zeppoün« uad No- vim Jorkom. Ob 13.12 je pristaWrLa- keburstu. Vsega skupaj je vozil od Lakehursta cez Friedrichshafen, To- kij'U, Los Angeles zopet v Lakehurst 21 dni in 5 ur, od časar je bii v zraku 11 dini, 22 ur in 11 ¦minut. Razume se, da je bil, sprejera, v Lakehurstu ko- losalen. Danes se vrše velike sveča- nosti v Washingtonu. Ameri&ki Nem- ci nameravajo pokloniti dr. Eckener- ju, vodji »iZieppelina« veliko vsoto de- narja, s katero bi naj poskusil let na severni tečaj. Sploli pa pričakujejo Neinci, da se bode sedaj posrečilo am- gažirati anieriski kapital za gradnjo zraenih hidij in za ustanovitev ve>like zrakopl|ovnie družibe za promet med Evropo in Ameriko. Konemo še vozni ^as v posameznih odsekih: za vožnjo imod La'kehurstom in Friedriclish-af- nom je bilo treba 54 ur, Friedrichs- hafen—Tokijo 100 ur, Tokijo—Los Angeles 75 ur, Las Angeles Lakehurst 51 ur. Gela proga zna^a prilično 33.0(X) km. E8 za gospode in dame IS ¦^ izgotovljeno in proti ^^ JC naročilti! pletenitse, E" ™" nogavice, žepne robce, *"¦ Rpodveze itd. u- v M W3 izb i r i. mm I Čipke | ¦ Vezenine |_ U Predtiskarifa O Nizke cene! Solidna postrežba! A. m'r Sanke in smuči vedno v zalogi. ggggggli"¦ J"JlILJg'Jf—^—"^—^ se dobe poceni pri Schotton i dryg, Zagreb, Vrho č^ ?a m«. IU Brzojavi: JUTE. Telefon: 59-65. Bramofonl in plosce iz tovarne Edison Bcll-Penksla Ltd. kakor tud plošče «His Master's Voice» in «Columbia« katere vodi imenovana tovarna na zalogi, se 'iobijo proti ^otovni in po zelo ugodnih obrokih prr Bopicop I LesHousek, CeijB piftSECnimi in ri^&immi prerfmeti. Da in ska konfekcija Perllo 50-9 O.rocja konfekclja KombineŽe Kqpalne obieke Kopalne čevlje Nogavfce svetovnih znamk najceneje In v velikl Szblrl pri Drago Cellini, Celje, Glavni trg št. 14 Solldna poslrc^ba. Zmerne Uene. ranc Strupi v Celju Vam priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene ter porcelanaste posode, svetiljk, okvirjev za podobe, ogledal, raznovrstnih šip itd. Prevzema vsakovrstna steklarska dela. 50-8 Noznanilo otuoritue. V hi.Si zobozdravnika gospoda dr. med. Hugo Baumgartena V T^bovtjsh, o two-im ______________________________15. septembfa 1929 trgoviHo z ženskiml klobuki Potrudila se bom, svoie cenj. stranke najskrbnejSe in solidno postreči. V za- logi bodo vedno naimoderneiši damski, otroški in žalni klobuki. Prevzemam vsa rnoderniziranja kakor tudi iz^ctovitev senčnikov za svetilke in blaiine za divane po najnižji ceni. 14 IW^py SmcSniker. BMHIieBIIIBIBI.........¦¦¦.....8BMBII«««lBBl»«»l«»a5«n»»H«HBISB«MM iiiaaiiuiiim HajuEčJa zalop in samoprcdsja "o'-a najpriprennBisili PUCH koles in koles xnamke „WAFFENRAD« — — ¦— Vsa kolesa s torpedo-prostolekom in povratno stopalno zavoro. Največja zaloga delov koles in Sivalnih strojev po najnižjih cenah. Popravila ------ #*^% tu^'^ izdelkov strokovnjaäko, hitro, dobro in ceno. A. NEGERf Ceije, Gosposka ulioa 32. 12 mesecev garancija. Cena od I6OO Dl« ni