63. številka. Izdanje »a nedeljo 26. maja 1895. (v Trata, v so ho t o zvečer dne 25. maja 1895) „EDINOST" uhaja po trikrat na t ,|«n ▼ foatih i»-danjib ob torta 1H, islptklh lObOtKh. /jutranjo izdanje tj-haja ob K. uri zjutraj. vnterno pa al> 7. uri — Obojili* iadanj« atane : <» J»l«i«»if . t. —i»T»B Av.triJ* r. t * ia tri m '«•'■ . . , 3.H0 , 4 _ la pol lata . . . a.— . , , »._ i« vat leto , . , 10.— . . ,1* — Na naroeke krti priložen« aaračninr na jtMlj« oiir. Poanmićre itovilku ae dobivajo v prti dajalnioah tobaka v J rotit po 9 u tč.. iivan Trat* pn S nti. Sobotno veierno ladanja v lr»tu « g i., iivan Tnta • a*. Gli Tečaj XX. EDINOST Oflaai « mfum po tarifu v patitu; it na«|o». , dabeliai irkami •• plačuje proator, k,.'IV >- obtetfa tavaduik vratit. l'o»Un.i »»milnica in javnazakvala, d« u a«1 i i:d. •• r»i'uaaja p« pagadbi N.i d. ■l-.piKi naj j« p.iiljaj« aradaialva: Caitarm« it. i a. Viaka pita* m»r» Inli fran.iavaaa. kar aafraokavaaa M m •p«-1 'laaja. Kakopm u« vradaja. Maramu i u«, raklaaiar^a in oftaaa »ara-jama H,,rmvniit— ul.aa Maliaa pia-calo kit. 8, II. nadat. Odprta raklaaaajja lilo aloiron.ic®*«, politi*«**« ct«.«*tira x» Pr6 glasov, i z v o 1 j e n j e bil jednoglasno. S 1 a v o j J e n k o j e dobil 52 glasov, torej veliko večino. Gašpar Kastelic je dobil 12 glasov, A n t o n Rogač jeden glas, oni Slavoja Jenka. S e b a s t i j a n P i p p je dobil jeden glas, Kastelčev. A n d r e i c i c h ni dobil ni-jednega glasu. Za tak vspeh — bilo li Kastelčev ali pa Andreicichev — pač ni bilo vredno pro-vzročati toliko razburjenja, toliko obrekovanj, toliko prepira in toliko nerodnosti, kolikor se jih dogodilo radi teh volitev. Pač pa je vse to le učvrstilo niroduo zavest. Mnogi so se probudili, ki so spali, mnogi so spregledali, ki so jim bile oči zaprte do sedaj. Pri volitvi poslancev je bil najlepši oni trenotek ko se je volila volilna komisija. Okrajni glavar kot vladni poverjenik je izbral Gašperja Kastelca, Vekoslava Kinkelo in Jakoba Jurkoviča. V imenu volilnih mož je pesnikov Kamnik venderle ni, vsaj stojita ob Bistrici dve .črni smereki", ki segata se svojimi taiimimi vrhovi visoko čez ostali gojzd, pošiljaj« odmeve svojih vej mej širni svet in ti odmevi so zvoki duše pesniške v obliki pesnij, povesti in dram. Žal, da je v teli črnih smerekali po često več šumenja, nego — duha, več vetra, kot vonjav. A od smreke ni zahtevati mnogo — za rabo pak je venderle ...... Toda, oprostite, predaleč zašel sem od smotra, kateremu sem hotel posvetiti današnje pismo. Toraj: ko sem hodil danes zjutraj po vrtu ob Bistrici, porodili so se mi hipoma v glavi gorenji stihi. Cvetoče jablane razobe-šale so svoje cvetje nad menoj in mi zavijale dušo v afrodiziške vonjave; tli posuta so bila z nebroji modrih cvetk, ki so kot hrepeneča očesi*.a zrla iz svojega prognan-stva tija ven na drugi svet, kjer je menda njihov pravi dom in solnčni jutrov žar razsipni je svoje iskre s toliko darežljivosljo po vsej tej krasoti, da sem skoro na glas za-vrisnil od radosti. A pravočasno še s*1 m se spomnil, da je vriskati sredi mesta prepovedano, četudi na domačem vrtu, istotako, kakor je gori o bistriških gozdih bilo prepovedano dajati duška srčni radosti turistom in to radi knez Windischgraetzovih srn in predlagal Ante St e m b e r g e r v komisijo Matka S i r o 1 a, V e k o g I a v a S i n-č i č a, A u t o n a Rogača in Slavoja Jenka. Da bode laglj« konstatovati vspeh te volitve pozval je volilne može, da stopijo na jedno stran tisti, ki so za ta predlog, na drugo pa tisti ki so proti. Na jedni s t r a n i j e ostal sam 6aipar Kastelic. na drugi, za Stembergerjev predlog, so bili vsi ostali. Tako se je zgodilo iz srca in osvedo-čenja pri vseh. Predsednikom komisiji je bil izbran veleč, c A n t o n R o g a č, a je obžaloval, da je glasoval zanj tudi Kastelic. Volitev je vodil spretno in se je vršila ista brez nikakih neredov. Po dovršeni volitvi zaorili so „živio-klici" po volilni dvorani iu pred isto, in po Voloskem in drugod. Naši volilci so se sestali zajedno z drugimi {rodoljubi v skupen obed pri Ivanu Mutniju v Matuljah. Pri obedu je vladal izboren red, veliko veselje in navdušenje, kise jo izraževalo na licih vseh. A izraževalo se je tudi v govorih in petju. Posl. S p i n č i ć je nazdravil zavednim volilnim možem, dekan R o g h č s 1 o g i in e d Hrvati in Slovenci v Istri, kapelan Stemberger pa novoizvoljenima zastopnikoma tegu okraja. Na tej zdravije! se je zahvalil poslanec Slavoj Jenko. Mate S r d o č in Anton L u č i č-R o š k i č sta nazdravila poslancem sploh. Naglašaino še posebno, da sta prvi iu drugi govorila krasno, oduševljeno, zavedno. Naglašala sta, tla ni nikaka slast biti zastopnikom, zlasti ne v deželnem zboru v Poreču, kjer morajo izpostavljati svoje življenje za svoj »Arod ; kak6 da volilci in volilni možje opravijo svojo dolžnost kot taki v jednetn ali dveh dneh, kako pa da morajo poslanci nositi težko breme celih 6 let. Nikari misliti, da izkažemo onim, ki smo jili Izbrali svojimi poslanci, Bog zna kako uslugo, temveč nverjeni moramo biti, da se ti možje žrtvujejo za narod in njegove koristi: da je p o s I a n i š k o Ime lepo ime, ali tudi težko breme. Z ozirom na razne misli, izražene po rečenih dveh govornikih — ki nista zahajala v druge šole nego v šolo življenja, ki motrita in citata, kar se dogaja, in ki sodita po svoji bistri glavi in po svojem poštenem srcu — govoril je poslanec Spinčid še dvakrat. 1 njega in druge govornike po-slušuli so prisotni veliko pozornostjo in pri-I trj- vali so jim srčno. Pri obedu prodajale so košut . . . Pri tej priliki pa, kakor sem že dvakrat dejal, porodili so se mi v glavi gorenji stihi, to pa ne toliko radi razkošne okrog mene se sprostirajoče pomladi, kakor radi uvodnega članka, ki ste ga Vi, gospod urednik, prinesli v štv 61. Vašega cenjenega lista Ko sem gledal pomlad okrog sebe, divno in mlado, pravcato podobo sreče, spomnil sem so svoje tužne domovine — oj, kateri pravi sin nesrečne majke bi se je pač nef Moral bi imeti srce od kamena in dušo izdajice! — In mislil sem, kdaj pač jame cve-sti na obzorja te naše domovine sado-u os no cvetje? Mnogo ledine sino že orali, mnogo grude obsojali in vender ga še ni — sadu! Ali se morda motimo v — .semenu", ki poganja vo lno le neko .idejaluo* cvetje, k večjemu dobro za kak vrt ob cesti, kamor se hodijo valjat — sosedove kokoši ? Morda smo p ik zares nepraktični, nevešči vrtnarji iu or.itarji, da vse delo nič ne hasne ? Prosim, gospod urednik, to ni kar si bodi, med oratarji in oratarji je istotako razloček, kakor mej pesniki in ako iinate količkaj pojma o knie'ijstvn, Vam bode znano, da nepraktičnemu kmetu spodleti vse, a da praktični vedno pravo zadene, sel>i in svojim v korist Morda je iskati uzroka tudi v čem druzem. Pri nas n. pr. imamo navado tudi I ! se kupice z napisom: Ži\ela Mate Mandid in Slavoj Jenko lrt.5.lrt»5" in druge z napisom .Živio Spinčid!" od kojih poslednjih no sicer že dlje časa v rabi po raznih straneh okraja. Na večer je bilo kresov in drugih ognjev v Kastvu in na Veprinca v proslavo zmage domoljubne zavesti - zmage, priborjene vzlie vsem naporom vsakojakih protivnikov. Po volitvah v Istri. Šumenje valov, razburkanih po voliluem gibanju, jelo se je polegati. Italijani so posebno zadovoljni z vspehom, mi pa — tudi! Čudno, ne res, in vendar je tako 1 Zadovoljni so oni in zadovoljni smo mi! In vendar: kolika razlika med našo in poi zioijo naših nasprotnikov! Da moremo prav pojmiti to razliko, treba m nekoliko ogledamo vzroke zadovoljnosti na tej in oul straši. In ko smo dobro premotrili te vzroke, uverimo se takoj, da je naša pozicija ne-razmerno ugodnejša, nego položenje nasprotnikov. Nikaii misliti, da pišemo tak6 le v ta namen, da bi lepimi frazami prikrili svoj navidezni nevspeh pri ravnekar dovršenih volitvah v deželni zbor istrski. Ne, lahkoživi optimisti nismo bili nikdar in tudi ne moremo biti. Kajti: stoječi sredi Ijutega boja, zavedamo se v polni meri zaresnosti svojega po-loženja. A na srečo našo tudi nesrečni pe-semisti nismo, da bi videli stvari bolj čine, nego v resnici so Kako je torej prišlo, da sti izidom volitev zadovoljni obe stranki ? Kaki so vzroki zadovoljnosti na obeh straneh ? Čisto kra'-kim odgovorom na to vprašanje hočemo opravičiti svojo gornjo trditev, da je naše položenje sedaj po volitvah neraimerno ugodnejše nego po položenje nasprotnikov. Italijani so zadovoljni po prestanem strahu, mi pa na velikem koraku, ki smo ga tudi ob teli volitvah storili na poti do konačne zmage vzlic navideznemu nevspehu. Najpristnejše oz tlačenje obojestranskega polo-ženja bi bilo to-le : Italijani so skrajnimi napori branili svojo m i n o I o s t, mi pa smo si postavili nov temeljni kamen za bodoč nos t. Italijani se vesele, da so z velikim trudom mogli obdržati svoje stare pozicije. Oni so vstopili v ta boj z mučno zavestjo, da morejo le zgubiti, mi pa z zavestjo, to, slabo in neokretno, da ne izberamo za svoje narodno delo primerno pomožne živali, tako dostikrat orjemo s Pegazom, a rabimo najtežjo kobilo za ježo na — Parnas, 1'ri tem se malokdaj kaj dobrega izcimi ia posledice obžaljujemo navadno tedaj, ko je že — prepozno. Te iu jednake nerodnosti bičale so se tudi že po čestokrat med nami in hudo bičale, v h u d e r je vse zaman, tako, da se človeku uriva sum, da mora „tffati' nekje drugje, da nikakor noče stvar naprej — kaj naprej: da nazaduje od dne do dne! Se-li čudite, ako mi v moji nestrpnosti in želji, še za svoje žive dni g edati domov ne pomlad, prihaja ua misel našo vet, k a kor jen sem bil izrazil v svojem VI. pismu? Bog ne zadeni, da bi odrekal naši beli Ljubljani prijoritetno pravico političnega in gospodarskega vodstva tla Slovenskem, tega nikakor ne, ampak želel bi — za poskušinjo samo — neko premeno! Lahko bi smatrali za hudomušno ironijo, kar Vam tu-le narekujem,' a ni ironija, to Vam svečano prise-zam! Moja misel je samo, da bi si naši osrednji voditelji nekoliko — odpočili in za ta čas .interrfguuina' prevzeli vladarstvo Vi primorski junaki. Lu predobro mi je znano, da so naša osrediu gospoda prehudo obloženi z raznim težkim delom, z delom, da moremo le pridobiti in ničesar zgubiti. In ta zavest nam pravi, da smo uprav ob teli volitvah dovršili ogromnega dela za probujo narodne zavesti, a nara ne treba drugega do konečne znmge, nego žive zavesti v vseh slojih naroda. Iskro te zavesti je treba užgati na vseh straneh, vse drugo pride samo ob sebi. In na to stran smo ob ravnokar dovršenih volitvah dosegli uprav sijajnih vspehov: t a k i h impozantnih manifestacij ni še nikdar videla n a s a uboga Istra, nego so bili naši narodni shodi iz te volilne borbe!!! Nasprotniki naši strepečejo nervozno, dobro vede, da se bore za zgubljeno stvar in le obup jim potiska v roke srelstva, kojih bi se morali sramovati. Sramujejo se sicer ne — temu so se odvadili že zdavno, — ali toliko slepi vendar niso, da ne bi slutili, da s takimi .zmagami* morejo priti skoro kraj — poloma. V štirih okrajih kmečkih občin prišli so že do abdikacije, ostala dva okraja rešili so si to pot le tako, da so tam osredotočili vse sile — poštene in nepoitsne agitacije. Zmaga v poreškem in puljskem okraju je stala italijansko stranko toliko d e n a r n i h žrtev, da bi bila ista v veliki zadregi, ako bi morala zopet stopiti v volilno borbo v bližnji bodočnosti. Kako temeljito je ta stranka odgospo-darila v štirih volilnih okrajih, kaže pač najjasneje dejstvo, da je od 8 hrvatsko-sloven-skih poslancev sedmorici izvoljena jednoglasni, osmi pa z veliko večino. In ravno način, s kojim so preprečili izvolitev osmega našega poslanca, je klasična priča o politiškem bankerotu nasprotnikov. Lastno močjo se niso upali nastopiti, ampak slovenskega in hrvatskega jezika, slovenskih in hrvatskih tiskovin, slovenskih in hrvatskih zaslepljencev so se morali poslužiti, da so odkršili od narodne stranke .iaše borih 12 ali 13 volilnih mož. Teh 13 glasov bodi v znak sramote onih, ki so zapustili pota politiške morale. Novih materijalnih zmag se Hrvatom in Slovencem itak ni bilo nadejati pri sedanjih politiških razmerah v tej državni polovici; to pa, kar smo hoteli doseči, dosegli smo po velikem delu : izdatno smo povspešili dozo-reiije našega ljudstva v politiškem in narodnem pogledu. To, kar smo zasadili mi, ostane, ker ima svoje k o r e n i k e v s r c i h ; politiški odnošaji pa, iz kojih crpijo nasprotniki svoje sile, so minljivi, od danes do jutri. Kdo je torej na boljem ? Ali mi, ki zidamo polagoma in solidno podlago svoji bodočnosti, ali pa oni, ki poslednjimi silami, .skrajnimi napori, dvomljivimi sredstvi in oprti ob palico dobrih sosedov, branijo svoje m i n o I o s t, svojo krivico ? Naj se le vesele gospoda, da so se to pot ie izognili najhujšemu. Ali naj se ne varajo nikar. obsodba jim je podpisana že davno, le izvršitev iste se je odložila za kratko dobo! kakoršno ne pride nikoli na Vašo ramen. Ako si oni torej hočejo hraniti svoje moči in jih ra/.deliti primerno, mora toliko in toliko prevažnih nalog zaostati in vs.tko takovo zaostajanje j« v očigled neodmornemu in žilavemu prizadevanju od iiaspratne Jstrani y.\ našo dobro stvar zelo kočljivo V tuin ste mi, gospod urednik, že apriori pritrdili, ko se Vam zdijo m >je besede t poslednjem pismu vendarle pomembne. In tako bode mislil vsakdo, komur jj za stvar in ne za osebo. Ako bi ljubljanski udje izvrševalnega odbora shoda zaupuih mož poverili za č a s, dokler s o j i m vse roke polne potresa, primorske kolovodje, bi s tem nikakor ne vzeli sebi naslova osrednih voditeljev slovenskega narodnega dela, marveč bi bilo to poverjeuje samo sličuo poverjenju kacega podpredsednika v odsotnosti ali po opravilih zadržanega ptedsednika. Stvari pak bi se s tem odpomoglo izvestno na izvenrelen način, kajti le pregotovo je, da se izvrševalni odbor shoda zaupnih mož ne more dotakniti iu se ne dotakne važnega dela tako dolgo, kakor trpi odstranjenje posledic potresne katastrofe. Ako pa bi volil povcijeništvo baš Vam Primorcem, za to imam svoje tehtne razloge. DOPISI. Ispod Ćavna na Ooriikem, dne 22. maja. (Izv. dopis.) Tu na podčavenski strani se število zagovornikov javnih plesov, hvala Bogn, vedno manjša, ('mestno se nam vidi torej, da mi nasprotniki javnih plesov povemo odkrito svoje misli, o katerih naj potem svet izreče svojo sodbo. V št. 9 .Goriškega vestnika' je neki dopisnik v predelu .Domače vesti" zapel celo jeremijado, navedši, da je pri plesu na Vogerskem (v Goriški okolici) nastal pretep pri plesu. To svojo jeremijado pa je zaključil jako čndno. Omenivši, da je c. kr. okrajno glavarstvo v Gorici nstavilo ples v Dorn-bergu tikom pred začetkom istega, pravi, da je krčmar imel nad 100 gld. gmotne škode in fcicer le po krivdi bukovskih pobalinov itd. Končuje pa svojo jeremijado nastopno: S prepovedjo javnih plesov se ne ustavijo pretepi, pač pa prepoved bo rodila nove in hujše pretepe. <'e se že hočejo javni plesi zatre ti, naj se zatrejo iz drugih vzrokov, mladino s tem še bolj podivjajo. Ta jeremijada ali žalostinka je toli obsežna, da bi mogli popisati cele pole papirja, ako bi hoteli odgovarjati na vse te čudne nazore. Toda omejiti se hočemo le na glavne stvari. Mi Podčavenci smo od srca hvaležni c. k. okrajnemu glavarstvu v Gorici, da je v poslednjem času storilo svojo sveto dolžnost s prepovedjo javnega plesa v Dornbergu. In prosimo je, da vsikdar uloži svoj .veto", kadar-koli se kateri župan toliko spozabi, da da dovoljenje za ples. Saj je vendar škoda manja, ako se odpovemo javnim plesom, neg« dopuščati, da prihajata v nevarnost — često po neiolžnein — zdravje in življenje naših mladenčev. Žalostno je in britko, ali je tako, da današnja mladina le prerada podivja, ko se preveč nasrka božje kapljice. Torej javnih plesov — ne! Na takih javnih plesih, kjer ne more biti potrebnega nadzorstva, se le prerado dogajajo slabe stvari, dobrega pa nič. Javni plesi so le na škodo prebivalstvu v moralnem, fizičnem in gmotnem pogledu. O tem se je že dovelj razpravljalo v naši goriški okolici in ne treba zgubljati mnogo besedi. Sam Bog vedi, kaj si je dopisnik v .Goriškem vestnilu" mislil se svojim vzklikom : Ako se že hočejo zatreti javni plesi, naj se zatrejo iz drugih vzrokov! — Torej g. dopisniku pretepi niso dovelj tehten vzrok! Ta mož stavlja torej inal krčmarski dobiček nad splošni blagor. Mar nista zdravje in Življenje mladine več vredna nego pa tisti navidezni dobiček ? Kdo more poplačati življenje, ki se je ti orda pogubilo na takem javnem plesu I* Nikdo! Hog nam je dal živ-'jeuje in le Bog nam je sne zopet vzeti! Nikdo nima pravice sam jemati si življenje, a tudi drug drugemu ne smemo pokončevati tega daru božjega. In gola resnica je, da se največ pretepov in pobojev in drugih nemoralnih dejanj dogaja pred, pri in po javnih plesih, Bosa je toraj, ako trdi omenjeni dopisnik, da bode še več pretepov, če »6 prepovedo javni plesi. Mar meni g. dopisnik, V sled osebnega mojega proučevanja so bai primorski Slovenci najzanesljivejši za proizvajanje težkih narodno- in gospodarsko-po-litičnih nalog ; oni so resnega duha, ravne duše iu globoko čutečega srca za svojega roJil srečo iu nesrečo. Poleg tega s«, ker živeči v tesni zvezi s Hrvati, širje slovanskega obzorja iu nikdar omejeni po uplivu pot ujče valnih mas. Pri vsem tem pak bi Vas prosil, gospod urednik, ne misliti, da me navdaja kaka antipatija do mojih bližnjih sorojakov, ali morda kaka posebna simpatija za svoje primoiske rojake — nikakor! Marveč uverjeui bodite, da sodim čisto nepristranske — vsaj stran-karstva se človek odvadi, kjer ga je največ in to je — v Kamniku — in da bodete morda prej ali pozneje z menoj vred dejali, da bi bilo prav tako. — ln tako sem Vam že v sedmič vdani Vinko Dobrin. Op. ured. Gospodu dopisniku smo rado privoščili priliko, da utemelji š« enkrat svoj poznani nasvet. In priznati moramo, da je dobro rešil svojo nalogo. Vendar pa ostanemo vsikdar pri tem, da težišče vsem u stremljenju v s e u k u p n e g a n Arod a mora biti le v sredi š č u. da se bode mladina potem tepla — v božjem hramu?! In če se ne bode shajala dnigje, se tudi tepsti ne bode mogla. Zagovorniki javnih plesov so v silni zmoti. Računajo namreč, da prihaja toliko in toliko denarja v občino, kjer je ples. Ne pomislijo pa, od kod prihaja ta denar — iz žepov domačih in bližnjih gospod« rje t! Vsak tak javni ples donaia gospodarjem zgube do 3u0 gld. In to tudi treba pomisliti, da v dotični vasi mladina nič ne dela par <1 ni pred in po plesu. Ali ta zgubljeni čas ni denar? Čujte torej moj nasvet, vsi vi zagovorniki javnih plesov! Dajte, poskusite, vsaj jedno leto brez plesa! Koncem leta napravite račun! In če ta račun pokaže, da je imela občina zgubo, ker ni bilo javnega plesa, poravna vam jo podčavensko društvo nasprotnikov javnih plesov. Podčavensko drultco antipleseUcev. Im Kanala, meseca maja (Izv. dop.) [Kako volijo pri nas župana!] Zadnje dni meseca aprila so se vršile pri nas občinske volitve. Poleg prejšnjih je bilo izvoljenih tudi nekaj novih startjšin, in sicer v III. razredu. Ker so pa ti novi možje trn v peti dosedanjemu gospodu županu, prišle je iz malenkostnih vzrokov de utoka proti volitvi v III. razredu. Tako naj bi se odpravili zopet iz občinskega zastopa ti novi starejšine. Pri* pomniti pa moramo, da se je omenjeui utok uložil že prve dni po volitvi, a se vendar še danes nahaja v rokah g. župana! Iz tega sklepamo, da gospodom nič kaj ne diši, da bi odposlali ta utok na kompetentno mesto. A ravno vsled tega utoka jel se je meuda majati županski stol. Da se pa izogno nadaljnjim morda še hujšim borbam, delajo sedaj sodrugi g. župana na to, da bi došlo do zopetne soglasne izvolitve dosedanjega g. župana. V ta namen so si izmislili nekaj prav .kuuštnega". Napravili so okrožnico -na kateri se pa nahaja jeden sam podpis — z nastopne vsebino: Spoitovani g. župan! Leta 1864. i c volilo Vas je, blagorodni gospod, kanalsko starešinstvo jednoglasno svojim županom; njega zaupanje pridobili ste si potem v takej meri, da Vam je vedno jednoglasno do sedanjega časa podeljevalo ta častni naslov prvega občinarja. Ker go-jimo mi podpisani enako čustvo do Vas, usojamo si v tem izreči Vam svojo željo, da blagovolite sprejeti tudi v sedanjem novem starešinstvu njega vodstvo kot Župan. Ozirajoč se pa na utok, vložen proti volitvi III. razreda, je naša želja ta, da blagovolite, spoitovani g. župan, delati na to, da se ta prigovor ali umakne, ali pa razširi na vse tri volilne razrede. V Kanalu, 14. maja 1895. N. N. Na tej okrožnici naj bi se torej zavezali vsi starejšine se svojim podpisom, da bodo volili dosedanjega župana in potem bi se umaknil omenjeni utok. Kaj pravite k temu ? Ali so starejšine res zavisni od župana? No, to hodeino videli kasneje. Kanale«. Politiške vesti. Državni zbor Poslanska zbornica je nadaljevala včeraj razpravo o osebni doho-darini. Seja so je pretrgala radi pogreba poslanca Nemvirtha. — Poslanec Laginja je interpeloval, ker so italijanske lokalne oblasti po mnogih krajih uvele pristaniške pristojbine, da-li smatra g. minister za trgovino tako novo obremenjenje trgovske mornarice v soglasju z avstrijsko-italijansko pogodbo? Hoheiiwartov klub se menda zopet maje, tudi njemu je volilna preosnova vir neprestani nevarnosti. Konservativci Dipau-lijeve barve hočejo izstopiti iz kluba, ako odsek za volilno preosnovo ne pritrdi predlogu tega poslanca v varstvo volilnega prava petakarjev. Radovedni smo zares, kako jo ob tej priliki ukrenejo naši slovenski koa-liranci. Dr. Luegero iicin&kemSchiilvereiuu. V zadnji seji občiuskega zastopa dunajskega je izjavil dr. Lueger na neko interpelacijo, da se zato ni udeležil zborovanja nemškega Schulvereiua, ker to društvo ne smatra narodnim, ampak politiški in. Tako je tudi res! Nemški Scliiilverein je imel iniuoli četrtek svoj redni občni zbor na Dunaju. Iz tega zborovanja bilo bi zabeležiti nastopne znamenitosti: se strani mestne oblasti ni bilo nikacega oflcijeluega pozdrava, pač pa je zborovanju prisostvoval cesarski namestnik grof K i e 1 m a n s e g g ; da so se v minolem letu z m a u j š a 1 i dohodki, in slednjič: da zahtevajo nekatere podružnice, da se jim pripozna pravica vsprejemati člene. To pravico je namreč imelo do sedaj le glavno vodstvo. Zahteva dotičnih podružuic je očevidno naperjena proti Zidom. Vse podružnice namreč, v kojih prevladuje nem-škonacijonalni duh, so odločno proti tema, da se vsprejeinajo židje kot členi v nemški ,9chulverein". Gori omenjeno pravico vspre-jemanja članov zahtevajo torej le v ta namen, da bodo mogli —» odklanjati Žide. Napadalca na Hentzijcv spomenik v Budi ao francoske oblasti izpustile zopet na svobodo po posredovanju posl. Pazman-dyja. Ta poslednji se je obrnil brzojavnim potem do francoskega ministra za pravosodje, naglasivši še posebno, da je pregrešek Sze-lesev zgolj politiške nravi. Francoske oblasti so res izpustile zopet na svobodo tega junaka, ki je se svojim činom hotel proslaviti uporni duh proti dinastiji. Med ogrskimi srditeži je seveda zavladalo veliko veselje, ko so doznali, da njihov ljubček zopet diše svež in svoboden zrak. In kakor je že tako navada: priredili so tudi nekoliko demonstracije po ulicah budimpeštanskih. — Drage nesreče za sedaj ni bilo. Različne vesti. Pašniku Proradovlću odkrili so alnoli četrtek v Zagrebi spomenik. Na predvečer je bila sijajna predstava v gledališču, razkritje spomenika pa se je vršilo v četrtek ob 11. ari predpoludae. Mestni župan Ko-šinsky je izustil krasen slavnostni govor, pevsko drultvo .Kolo" je zapelo Z^jčevo „Molitev", a g. Hugo Badalič je deklamoval svojo krasno pesem .Kod Preradovičeva spomenika14. Slavnost odkritja se je savršila z veličastno himno Tovačovskega ,Bože živi', ki so jo pela društva .Merkur*, „Sloboda4 in .Sloga'. Spomenik je delo slavnega našega kiparja Ivana R e n d i t' a. Hitna preiskava pri aredniku Mandidu in v Dolenčevi tiskarni. Tej preiskavi je bil, kakor se nam poroča, namen le ta, da dobe v roko pismo, v katerem je bila navedena prestava pastirskega lista biskupa FI a p p a, izdanega povodom volitev, ali pa original tega pastirskega lista. Kakor se nam poroča z zaupne strani, komisija ni našla ni jeduega ni drugega, puč pa je zaplenila par družili zasebnih pisem. Večina dveh glasov In psi. Proti volitvi volilnih mož v Oprtlju uložila je naša stranka utok na c. k. namestništvo. Sedaj pa so dobili pritožitelji rešitev od e. k. okrajnega glavarstva, v kateri je rečeno, da ostane še vedno dva glas in pol večine za italijansko stranko, ako se vzamejo v pošiev ona dogodivša se izključenja in pripuščanja volil-cev, koja smatra glavarstvo neopravičenimi. Brez komentarja! Pri volitvi za mestni kraj Pazi n-l, a b i n j-P I o in i n dobil je nasprotni kandidat dr. Costantini 283 glasov, naš kandidat, g. Fran Plego pa 185. V Pazinu je glasovalo 22 aktivnih in 4 umirovljeni uradniki za italijanskega kandidata, za hrvatskega kandidata n i-j e d e n. Istotako se je dogodilo v Labiijit. Dr. Costantini je odvetnik v Pazinu že 40 let, dočim našega kandidata Ijndstvo niti poznalo ni po licu. In vendar je v Pazinu samem za prvega glasovalo poleg 26 uradnikov le 52 nezavisnih volilcev, dočim je dobil Klego 135 nezavisnih glasov. Komentarja ne treba! Številke govore, čegava je bodočnost! Porotno zasedanje v Trstu. Prihodnje zasedanje t rž. porotnega prične sodišča dne 8. julija. Predsednikom razpravam je določen predsednik deželnega sodišča g. Mihalj Crban-čiC, njegovima namestnikoma pa dež. sodišča svetovalca Karol vitez Detacis in Krnil vitez Nadamlenszky. šolske vosti. Voditelju ljudske šole v Skednju, Ivanu Soviču in učiteljici na isti šoli, Mariji Mosettig, priznala je lokalkna šolska oblast II. kviukvenij, voditelju ljudske šole na Videli, Mateju Mastnu, III. kvinkvenij. Uravnavanje katastri. Mestni magistrat objavlja, da bodo katastralni uradniki povodom prihodnje revizije katastra vsprejemal' v posamičnih katastralnih občinah tudi prijave gledč pomot in pogrešnih cenitev ter gledć stalnih sprememb zemljišča vsled elementarnih dogodkov itd. Take objave bodo vsprejemale katastralne komisije, ki bodo obhajale posamične občine. DAvica v Trstu. Nekaj dnij sem se slučaji dAviee v Trstn zopet množe. Tako n. pr. je bilo predvčerajšnjem vsprejetih v mestno bolnišnico 24 bolnikov in med temi bilo jih je sedem, obolelih za diivico. Izredno mnogo otrok je bolnih na domu. Tekom nekolikih dnij obolelo je v jedni strni hiši, namreč v ulici Majolica It. 9 — sedem otrok! Na vso srečo pa mrljivost ni nerazmemo velika. Statistika trlalka. V tednu od 12. do 18. t. m. rodilo se je v tržaški občini 108 otrok (56 možkih in 52 ženskih); poleg teh bilo jih je 10 mrtvorojenih. Umrlo je 79 oseb (40 možkih in 39 ženskih). V razmerju »a število prebivalstva pride 25.54 mrličev na vsakih 10 duš. — Zdravniški izkaz navaja med vzroki smrti: 6 slučajev ddvice, 15 slučajev jetike, 13. si. vnetja sopnih organov, 3 si. kapi in 2 si. nenAdne smrti. Antisemitizem na Ouneju in pa „iulfe-rajo\ Dunajska poddružnica zloglasnega „šnlfer^jna* nameravala je prirediti včeraj na Dunsju veliko slovesnost v (dobrodelni namen", pri kateri naj bi sedelevala Dunajska pevska društva. Toda slavni „šulferajn* je s svojim dobrodelnim namenom in koncertom prav temeljito pogorel. Nijedno Dunajsko pevsko društvo ni hotelo sodelovati! Nekatera pevska društva so se izgovorila s kakeršno koli pre-tveso, druga pa so izjavila kar brez ovinkov, da ae marajo sodelovati pri — židovski slovesnosti I Znamenje časa, ka-li ? Slavnost vršila se je v mestnem parku, seveda brez petja. Iste so se udeležili tudi finančni minister dr. Plener, poslanci dr. Menger, \Vrabetz, nemški dijaki, zastopniki nemških bralnih društev itd. Slovesnost je priredila Dunajska podružnica šulferajna na čast na Dunaju prisotnih gostov šulferajna iz •rajha". Nsva gidba pod vodstvom našega rojaka, kapelnika gosp. Majem, svira vsako nedeljo, sredo in soboto na vrtu gostilne ,A1 buon Istriano* v ulici Pondares. Zadovoljstvom beležimo, da si je ista priučila tudi mnogo slovanskih komadov iu uverili smo se, da svira že sedaj jako precizno. Opozarjamo torej ljubitelje glasbe na koncerte te kapele. Naj hodi bIovensko občinstvo rajše poslušat to glasbo, nego pa razne laške škripače. Iz Naksltks lupanijs nam pišejo: Dne 12. t. m. priredilo je tukajšnje županstvo veselico s plesom in tombolo v prid bednim Ljubljančanom iu sicer v Divači v prostorih gosp. Jakoba Obrsnela. Dasi udeležba ni bila ogromna, in to radi tega, ker so se isti dan v več krajih vršile veselice v isti namen, došlo je čistega dobička 160 gld. Od te svote doposlalo se je stolnemu mestu 120 gld. iu 40 gl. za deželo. — Dobitke za tombolo darovali so domačini in g. Anton Magajna prepustil je tudi tri plesne pode (brjaije) brezplačno. — Srčna jiai hvala! — Pri tej priliki darovali so: G. Franc Klemene 5 gl., Janez Obrsnel 5 gl., gospa Magajna 4 gl., Franc Perhavc 4 gl., Aieks Mahorčič 4 gl., Janez Dujc 2.50 gl., Perko 2 gl., Vekoslav llebec 2 gl., Janez Gombač 2. gl. — Nadalje po 1 gl.: Josip Vatovec, Jakob Prelc, Kante, Al. Obrsnel, Ignac Žiberna, Štefan Kalister, Oerkvenik Anton, H. Skalak, Nepoznana gospA. Po 1 krono: H. Skalak, Martiu Gombač, Dioktl, Št rekel j, Janko Dekleva, gg.čne Nežica Obrsnel, Dragica Obrsnel, Franica Obrsnel, gospa Josipina Heiss, Anton Magajna, Janez Vilhar, Heluiich, Janez Obrsnel, Jože Sutnan, štirje nepoznani (vsak po 1 krono) in oče Jakob. L|ubljansko pismo. Pred dobrim mesecem dnij pisal sem vam tu pod črto pisme iz naše „bele", danes po petih tednih pišem vam je iz razbite, s trami (in ne samo s — „plankami !u) podprte Ljubljane! . . . . Kaj ne gospod urednik, kakšen konstrast med slovensko centralo prej in kranjske dežele stolnim mestom sedaj ?! — Da bi ga dihur tega podzemskega zmaja, ki stepa še sedaj o svojim repom tu pod nami! Pa mg ga paita kak „operater*, specijalist ali pa lekarnar, če ga more! • Laibach sieht aus \vie eiue bouibar-dierte Stadt", dejal je 6. t. m. vojni minister Krieghammer, ko je prišel ogledovat —js danes je Ljubljana ,eine verbarrikadierte Stadt', pa v baraki vendar ne pišem tega pisma, pač pa Vam je pišem v podprti, razpokani hiši. Brrrr ! . . . . Prvi ni^sec sino prestali več ali manj srečno, a še vedno rogovili pod nami, — toda strah se je polegel, le po naših živcih in mozgu ga je še nekaj gramov ostalo, da se ne moremo še prav gibati iu — raztegniti! . . . Zdaj »i ne želimo druzega, nego kakega Schillerjevega „potopljavca", ki bi se mogel preliti po suhem do središča zemlje, da bi pogledal in sporočil nam o procesu, ki se notri vrši, inotem.ee na ondotnem koledarju ne stoji še kak tak rogovilast dan kakoršen je bila za Ljubljano letošnja »Velika nedelja!" .... Pa — tacega ,.potapljavca* ni dobiti, umevno je torej, da nam tudi specijalitete kakor so: Hoernes, Suess in Falb nič pomagati ne morejo! Edini, ki se odebele in omaste po potresu pri nas, so stavbeni podjetniki, zidarji, tesarji in drugi taki solidni ljudje. Saj se jim pa tudi dobro godi tem ljudem, da se jim kar lica žare, - nam drugim se nimajo od česa žareti. Pač, ko sem oni dan skozi inesec dni imel posla pri pregledovanju po 220 razbitih in na pol podprtih in podrtih hišah, tedaj so se tudi nam žarila lica, a ta žar ni bil — pristen, niti tedaj, ko se je pod in nad nami treslo v njih, niti tedaj, ko so nas novi sunki spominjali v teh razvalinah, da še ni zadnje rekel ta — elementarni zmaj! ,Laibach sieht aus wie eine verbarrikadierte Stadt" in ljudje kar jih je še notri — 10 000 jih je zunaj! — pa lazijo po ulicah kakor žive popode — tihe žalosti. In da ni mej temi tudi tacih junakov dvomljive vrednosti, ki uganjajo v svobodnih urah po gostilniških lokalih svoj sport s tem, da perć umazano perilo svojega bližnjega, ali Ijudij, ki jih potres še ni dovolj temeljito zrahljal ni pri ušesih ni pri jeziku, — take brez-zuačajne svojati ne manjka seveda v nobenem večjem mestu — potem bi nihče niti ne verjel, da se bavi kdo sedaj v Ljubljani z drugim nego z mislijo, kako bi zboljšal steue razrazdejanih domov po deželi in nje glavnem mestu .... A tu so trije, ki se neutrudljivo, energično in neumorno gibljejo sedaj pri nas: deželna vlada s predsednikom baronom Hei-nom, občinski svet na čelu mu vrli župan Ljubljanski Peter Grasselll in pomožni odbor za Ljubljano in okolico, ki skrbe za zboljšanje stanja prebivalcev na znotraj in na zunaj. — Iu že prihaja pomoč od vseh strani in dobro je, da prihaja! — A tudi skrbijo za interese slovenskega naroda in za njega priliodnjost se bavijo naši možje, kar javljam v tolažbo Vam in Vašemu Kamniškemu so-trudniku pod črto, — kako, o tem kaj več iz razdrapanega našega središča — v prihodnjem pismu! S—n. Žrtvi zime — v majniku. Iz Zagreba pišejo 23. t. m.: Na Sljemenu našli so nekega kiuefa zmrzlega. Siromak je zabredel v strašnem zametu, ki je bil po noči od 16. na 17. t. m , zgrešil pot in obtičal v snegu. Ponesrečil je baje še nek drugi kmet, kateri je šel z doma 16. t. m. zvečer in od one usodopolue noči ni več glasu po njem. Prepovedan časopis- Miuisterstvo za notranje stvari je prepovedalo širjenje v tostranski državni polovici v San Frančišku (Severna Amerika) izhajajočega lista „Sloboda". Vzrok tej zabrani so baje socijalno-demokratične tendence tega lista. .Izbrane pesmi*. Zložil Anton Fun tek. — Pod tem naslovom izidejo 15. junija najlepše pesmi proslavljenega slovenskega pesnika. Obsegale bodo 10 tiskanih pol in izidejo kot 38. in 39. snopič .Slovanske knjižnice". Ali tiskane bodo lično in na boljšem papirju. Ta krasna knjiga bo posvečena Ljubljani, kar pove prva pesem. Tiskala se bo v 1000 iztisih nad število naročnikov. Posamezni iztisi so bodo prodajali le po 5o kr., a čisti dobiček se pošlje mestnemu magistratu Ljubljanskemu v pomoč revnemu prebivalstvu. Ako se knjiga razproda, dobi Ljubljana okolo 200 gld. — Založništvo prosi prijatelje lepe slovenske pesmi in naše nesrečne Ljubljane, naj bi zbirali odjeninike med svojimi znanci. Cena 50 kr. za tako knjigo je itak nekaj nenavadnega na slovenskem slovstvenem polju. Visoke hiie. Mestni statistik v Čik agu te dni seštel o ne hiše v mestu, ki so 6 ali več nadstropij visoke. Po tem izkazu je v Čikagu 15o hiš, visokih 6 nadstropij, 70 po 7 nadstropij, 43 po 8, 10 po 9, 13 po 10, jedna U, lit po 12, 3 po 13, 10 po 14, 8 po 16, jedua 17 in jedna celo 2») nadstropij visoka. No, ako bi v taki hiši stanoval Človek v XX. nadstropja ter bi moral gori in doli po stopnicah, moral bi vstati zjutraj ob 5. uri, da bi došel do 1. ure po-poludne do veže, poteiu bi se pa moral takoj obrniti iu lezti navzgor, da pride do 9. ure utrujen k počitku. Na srečo se pa praktični Američani potegujejo in spuščajo s posebnim strojem v razna nadstropja. U bolnišnice. Težaku Alojziju Knapiču, onemu siromaku, katerega je brez vzroka napadel na parniku .Napried" njege v tovariš Ciriger, obrnilo se je nekoliko na boljše. Zdravniki sami imenujejo to okolnost pravo čudo. llržkone je k temu mnogo pripomogla Knapičeva poroka — na smrtni postelji, s katero je ranjeii legitimoval svoje 3 nezakonske otroke; duša mu je mirna, kajti z Bogom spravil se je že pred poroko. Ako se ne pojavijo nepričakovane komplikacije, je je cehi možno, da Knapič ozdravi. — Napadalca ('irigerja vedno še opazujejo zdravniki, da konstatujejo, je-li se iru meša ali ne. Nezgode. V čeraj so v Divači nekateri kotlarji, službujoči pri državni železnici, popravljali prilično velik kotel. H krati se je kotel prevrnil ter padel na 26-letnega kot-larja Karla Scordillija. Priskočili so tovariši, da vzdignejo kotel, pri tem se je težko pobil še kotlar Alojzij Muslovič. Odpeljali so oba z vlakom v Trst. Na postaji pri sv. Andreju ju je pričakoval zdravnik z zdravniške postaje. Ta je konstatoval, da je Scotdoli jako težko ranjen. Pobit je hudo na prsih, ima zlomljeno jedno rebro in bržkone mu je poškodovano tudi drobje. Oba ponesrečenca so odpeljali v bolnišnico. — Na Lloydovem parniku .Anphitrita", zasidranem v novem pristanišču, padel je včeraj prazen sodček raz krov v spodnje prostore. Sodček le zadel 49 letnega težaka Petra Cadela in mu razbil levo koleno. I tega ponesrečenega odpeljali so v bolnišnico. Sodnijsko. Svoječasno objavili smo med policijskimi vestmi, da sta 191etni izvošček Josip Grassetti in Žagrada in 19letni pek Marko Bocin iz Villessa (Italija) 18. aprila t. 1. zvečer preplezala zid, ki obmejuje dvorišče v ulici Giulia, na katerem je delavnica kamenoseka Tainurlinijn in skladišče železja tvrdke Kramer & Schwarz. Tatova sta naložila na pleča razno železje, vredno okole 5 goldinarjev; toda ko sta lepo preskočila s svojim plenom zid, prijela sta ju dva stražarja. Tatova je bil namreč nekdo videl, ko sta se vtihotapila na dvorišče, ter obvestil o tem nadzornika stražarjev Vrbiča. Le-ta je postavil stražarja, ki sta počukala tatova ter ju prijela v njiju veliko presenečenje. Včeraj vršila se je pred tukajšnjim deželnim sodiščem razprava proti omenjenima tatovoma. Bocin priznal je svoj greh brez ovinkov, Grassetti pa je trdil, da je spal na omenjenem dvorišču, kjer ga je prebudil Bocin, prose ga, naj mu pomaga tiesti železo. Grassetti, dobra duša, je seveda privolil v to. — Z ozirom na okolnost, da tatova nista provzročila nikakoršne faktične škode iu ker nista bila še kaznovana, obsodilo ju je sodišče na 2 meseca ječe. — 26letni urar Mihalj Laiuencich iz Trsta je zastavil več ur, vrednih okolo 6o gld., katere so mu dali razni ljudje, da jih popravi. Denar je seveda porabil zase. Dobil je zaradi hudodelstva poneverjenja 6 mesecev ječe. 221etui dninar Karol Stopper iz Trsta dobil je meseca ječe zaradi javnega na-silstva in žaljenja stražarjev. Dne 1. maja t. I. je Stopper v ulici del Solitario nadlegoval neko žensko; miiuo prišedši stražar ga je opomnil, da naj miruje. Stopper mu je odgovoril s psovko. Ko ga je hotel stražar na to aretovati, upiral se je Stoper z vso silo. Pribite! je drug stražar in oba sta iinela dovelj opraviti, da sla ukrotila Stop-perja. No potu v zapor je isti psoval oba stražarja ter se grozil, da se bode maščeval. Policijsko. Organi polic, koinisarijata v ulici Scusaa zaprli so 33letuega mizarskega pomočnika Josipa Krastava iz Kopra, pristojnega v Gorico, ker je brez posla pohajal po Trstu. Krastav je že dober zuaner policije, sodišča iti zapora. — 27letni Dobro Jovanovič iz Hižau v Boka Kotorska), dospel je brez n »včiča iz Mod-tevideja, mesta v jtiini Ameriki, v Trst. Ubogemik Dobru menda sreća ni bili mila v Ameriki, še nemilejša pa mil j« bila v Trstu, kajti tu m g.t prijeli stražarji ter ga spravili v zapor, ker siromak ni imel o čemur živeti. — letni težak Fran Hladnik iz Idrije je priSel rajše pohajat v Trst, kakor da bi bil šel k novačenju. Spravili so ga pod ključ. — Inletni dečak Itomano Fabbro, stanujoči v ulici Media hšt. 30, nagajal je na ulici dekli Antoniji Cicconi. Ta se je razjezila tako, o istih ter pri napornem trainingu. Najnovejše vesti. Trit 25. Njegova prevzvilenost skot' dr. G I a v i n a je odpotoval danes ua kauonišku vizitacijo v Sežano, kjer bode delil tudi zakrament sv. birme. Ogleda si tudi cerkve v Bazovici, Lipici, na Opčinah in v Križu. Avskultaat pri okrajnem sodišču v Kor-minn, dr. Peter P i u a u c i g je premeščen k sodišču v Tolmin. Dunaj 25. (Poslanska zbornica) 217 o osebni dohodarini so po predlogu poslanca Grossa vrnili odseku v novo poročanje. Pri §. 219 je predlagal poslanec Vaša tj, naj bodo rekurzi oproščeni kolka. Ta predlog je bil vsprejet. Sicer so vsprejeli aiH do 227 kakor jih je predlagal odsek.'' Peterburg 25. Tukajšnji listi se še vedno bavijo imenovanjem grofa Goluchowskegii avstrijskim ministrom za vnauje stvari. Večina je zadovoljna s tem imenovanjem, kajti prištevajo tega diplomata onim poljskim poštenjakom, ki so bili vsikdar za pomnjenje Poljakov z Rusi. Istotako da je novi minister poseben prijatelj Franciji, Iz tega dejstva sklepajo, da bode grof Golucho\vski podpiral Kusijo vsaj toliko, v kolikor isla soglaša s Francijo. Trgovinah« braojavka. BudiaptiU. Pianlea >• jesaa 7.48—7'6tl Planira aa maj-juni ls»5 7.43 do 7 45 Ovca za jtaen 6.07—«5.09 U« za jesea ti GO e.ttf Kara/a /a maj-juni 6-48— ti.'>0. ia juli-avgust tiflA— PAnnica nova od 74 kil. f. 7*45-7'AO ed 7S kil. f. 7 56 -7 ti0. od «0 kil. (. 7 60-7-8.'), »4 SI kil. f. 7'ti5 -70 , od 82 kil. tor. 7-70—7 75. lečmen 6H5-8 10; |>roin 6 20—ti'80. ti nova 0.8*—fv«i PA<*nic5' , na RS', cts. buschol (za 7° ,). Danalak« bara« as m«J» . URS * Jane« »čarnj Držami dol/ » pupirjn .... »Ot.ao I0I.40 B , v ar 123 85 B v kroini! ... 101 5o 101.55 Kreditu. alt nje......S'JS.75 London lOI.-r. . . . . Ivi.— 12tf.0."i Napoleoni..... ... 0.R7 M-»i7 ■ , 20 mark ................11.»M 11*2 100 italj. lir......4*5.10 4.;20 Triu c- cene (Crne se razumejo na iJchelo in s cari.i.. \nd.) Leniči pridelki. —.— v zabojih od 2« kil. „ tUO — •— Olje italijansko iiajflneji ... 100 K. l>2.- - .- „ sradnjoiiiin , , , 54. - .— bombažno, nniorik. ... , 30,— 32.— dalmatinsko...... „ 32.- 34.— Limoni Mosinskt .....naboj 4.50 5.50 Pomaranč „ ..... „ 5.— 6.— Mir.cLlJnl Dalmatinski . . . 100 K. <51. ~ CG. ilnri..............«18.— 70.- : lnjoll ..........i no K. -.- .— Eoiićl Dalmatinski..........„ .— Pulješki .............. 9,— 9,50 L okve'1'ulješko ..........„ —,— —. ■ „ UrSke v vencih ... „ 15,— 15.25 S: tanine ................„ 30.- 40.- Virtperli..................„ 2(1—28 Ob-.ee ....................„ 28.-31. Pclanjvk« srednje velik >»ti . „ 43.— 44 - „ volike .........., —— — „ ninlo ............n — Slaniki v velik ili sodili ... „ —.— — ■• Trgovina. Moka in otrobi. Moka I/ Ami-iike prihajajo jako neiigoiliiH poročila o žetvi iu ceno tam stalno rastejo. Kljubu temu in kljubu dejstvu, da cene rastejo tuili pri nas, se trii-sče ne oživi, ampak je vedno se zelo mlačno. Mislimo pa, če so iz Amerike prihajajoče vesti resnične, in da bodo vsled tetfa cene rasle, še. biilj, se bode menda marsikdo kosal, da ni nakupil o pravem času. — Kupčije je iiilo v tem tednu jako malo. izvzeuiši par vngonov št. 5, katere je prodal mlin „Walz" po for. lO.dii. Majhno partijo raznih številk [ rodale so iz druge roke ceneje, kakor so cene iz prve roke. Te cene so iste, kakor so bile objavljene v poslednjem poročilu, (J t r o b i. Položaj je skoro isti, kakor je bil opisan v poslednjem poročilu. Drobni otro b i. Levantinski iz delek se je omlnčil. Zahtevajo zanj f. 3 7o do 3.80, kakoršna je že vrst. ,Kconomoviu so vedno še po t'. 4.50. iioved. Od 16. do 22 t. in. pi 'odalo se je v Trstu 276 volov in 97 krav klavne živine in sicer 11H volov iz Kranjske, 71 iz Hrvatske, 20 iz Istre, 45 iz Dalmacije, — iz Ogerske, — iz Furlanske, in 19 domačih. Plačevali so se: voli i/. Kranjske po f. 53.— do 64.— ; voli iz Hrvatske po f. 51 — do 52.— ; i z Istre po f. 53.— do 54.— ; iz Dalmacijo po f. 52.— do 53.— iz Ogerske po 1'. —.— do —.—, iz Furlanske po f. —. — do —.— iu domači po f. 53.— do 54; domače krave po f. 51.— do 52.--krave iz okolice po t. —.— do —.— in krave iz Kranjske po f. 51.— do 52.— kvintal mrtve vage. Seno ili slama. Seuo I. vrste prodajalo se je v tein tednu po f. 3.50, II vr. po f. 2.40 slama I. vr. po I. 3.55. iu II vr. po C. 2.45 kvintal. Surovo maslo, jajcu (n Kranjsko surovo maslo prodalo kokoši •s« je v tem tednu v partijah od 20 do 30 kg. po 84 do B9 nvč., v partijah od 30 do 50 ! ke. po fl2 do Rt ni4., furlansko surovo I ma>lo v part. od 2o do 3o kir. po M nvč. I do iir. in v partijah od ii> do KO kir l>.' V4 d<» 9« nove. kilogram. Tolminsko surovo m i .lo 1. vrsti po f. 1.04 <' > 1/W kilogram. J a j a na debelo po f. 2 20 do 2.10 si-i k ni idov. Kokoši po f. llo do 1.3'i koinal, p:ro-mlji'jo tudi z dopisnico. Franjo Wutscher in dr. Pla.-.za S. Cattcrina a. X. nad. Soht t« opravo In man i faktu run blago, zrcala. poti obe, žepne nrr in narljahtlre n s in 15 dni. Za gotovo plačilo in na obroke. lzvrstu c. lir. izl.j. priv. Škropilnice proti peronospori Inženirja Živ ion, ,s katero so s«i sptoš ■ ■"'in utrnili« vsled raj»li pie|irt»st ali, trpo/nosli, lahka niKtraVe Zli vs.iko r jo irt itd, p'o. ilujajii, dasi se riiui>){'> 7.b Ijš.ini , vendar po dosedanjih nizkih oonith. Živic i družb, v Trstu Cuuiko odpo&ilj'jo na ziilitcmije franko. Na vse e. k '. postne iirint-j | e'i-Ijajo popolne ikropiln'ce franko, p ©ti p:vz.tju 10 gll Izdelujejo tll.li stroje za pr i ■ nje z žveplom, neprestano deluje. e stiskelniee itd. Franjo Počkaj vin Mollno a Vento it 1. pr j oroia sliirneinu oličin tvn v '1'rsiu i i o/o« lici sv.jo TRGOVINO USNJA. V' /.iilojji nnlmjijo se tudi /. t zni iu leseni ieMji, šila in sploh vso, kur ju potrebno za č \ljarje, dobiva so po «1 >.Lri in nizki c-ni vedno svežo iu brim blagom. Za obilno naroubo priporočava so Olifćič Se Comp. Yia S. Cattarina št. 9 fenilnik poAilja so uit zuliluvo brezplačno. 3 zlate 15 rrstmih kolajn 12 častnih in priz^alnih d'plomov za živino. Dietiško srndstvo za konje, rogat* živali in ovee Rabi sn nad 40 let v mnogih hlevih, i kinlur tii imi iiiimi Irka, ako nluh» jirrhin ljif, da ho ptih iljS i mleko in i> imiuii mleko pri \ Lruruh. s kutijici 70 nč.. I šk.itljici 35 r»ć. I'ohiva se Glavn?. zaloga a u //;": } Kreis Apoihcke A.,.-.,, ihtriM >r- i Korotabtuf fl Dnn^Ja. dilni fjfuiti Sit W iiei no. tft j j M ti) v i. ** o tj •i " ti .u S -3 «| CJ ->- t'rim . 1'uzilll lilil«il-VOUnb na inoiiio jL !.„./ „., t,. M ili /.. !ili'\ .lit'- iz- vseli In k um ah in trgovinah z inirodijmni v Avstro-Uyer&ki Dobroznana gostilna Ivana Subana pri Sv. Ivanu „Na Višavi" toči izvrstno vino ftrojrf/a pritlclktr, Itttr-sh'o, kt'ftikl teran itd 0,'o/Hrjnni turej tržaške izletnike, !: i-lei i;:i i ul»ita i razgled iti r i-1 zrak. m« im.j lepo urejeni vrt, preskrbljeni - kegljiZtem in igro s krf>yljtimi. /.i mno^ošte'il.ii oliisk se priporoča Ivan Suban. ■r .■»r >ta. ■ >•■ J Alte ;ng'ini. V zalogi nahaja S" .1 p ivsi-m nijnovejšs IjlagO. tol.k•> za ženske ko-\ iikor za niožke in deco. Veli'-i i'bur platna, J. b iii.baž'-s ine, perila, t >bcov ve! i.-nih in svilna-S tih. Velik« z:iioga vseh pctrebsc.n ia iivi Je in ■i. krojač*. \ z-il«gi naliajnjo so nadalje vsakovrsta! trak:vi ii tudi trakovi sloveniklh bavv. K 1'i'ipo očala so čč gir. učiteljicam v mestu ™ iu na deželi za >se poti liščino Aulskili ročnih del. k Uzorci se pošiljajo na zahtevo franko. k mar sWBr ^mm' -u j ■ m/mwr *sw m^ jut v jam' -flj - m/mmr M*- mv. „Tržaška posojilnica iu hranilnica" (registrovana zadruga z omejenim poroštvom) Via Mol n Piccolo št. t. I. nadstropje. Dajo posojila na menjice in intabulneij • proti obrestim, ni zastav.i srečk in vrednostih pap':rj> v pa proti S'/,",u olirustlni. Od hranilnih ulog plačuje po 4"/, obresti. Uradni dnevi so: Vsaki dan od d> Vi. uro dopolnilu - iu od 3. do 5. popoluilne, seveda izv/.emsi nedelji) in praznike. Izplačuje »e trnki ponedoljek od II. do 12. uro dopolud ie. iu vnuki četrtek od 3. do 4. ure popoludue. olavni deluii veljajo po 200 kr.m Zadružni dol-ii se lahko plačuj-jo v mesečnih obrokdi po 1 gld. t r znnša v-aki delež 10 gld. 1 — Teodor Slabanja srebar V GORICI (Gori) ulica Morelli 17 su p i poroča p reč. duhovščini m mtpruvo ce<-kvonih posod in orodij iz čistegn srebru, nlpukn iu tnedi nitio, kot: moil-štranc, kelihov, itd. itd. po najnižji eni v najnovejših in lepili oblikah. S rt'e reči popravim tor jih v ognju posrebrim in pozliitiiu. I)a si za morajo tudi morij premožne cikve oinibliti razno crkveno »tvnri, 91 b-ido po /,«dj| pr« čustitih p. n, gunpoilnv nnroČ-nikot prav ugodni plneilni po^.iji stavili. IluatrovHiii cenil; franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno iu poStnine franko! 'J-'Ji rvam Kin7Ti. ms^^^ammmjmmtmommm „Tržaška Hranilnica" (Ca$*a
  • i Itaraje vsak dnu od « 12. uro o]ioludne. Zneske do 100 gld. procej, preko 100 do 100 i mora so odpovedati 3 dni in zneske preko lOOO gld pa 5 dol. Kukom pt a Je menjice douiicilirane na tržaškem trgu po.......3','°'„ I\nmjufe t.u drž. popirjo nvstro-ogoisko ' do 10n0 gld po...... . 4"/ Viijo znosko od 1000 do fi 00 gld. po fj',"% Daje tlenar proti vknj žrnju ua posesti v iv*tu Obresti po dogovoru 2 -24 Trst, dno 6. maja 1894. rtitJ&uci P. ir. sni m-i Mrinji i\m r.n trgovino i 11 obrt v Trstu. Novci zs» vplačila. V aapoleanHi na vred«, papirjih na •ovni a1 ,•/, 3 7,7« 3" ,. :tO-dnuvnl oilkaz 2*/, I 'neiečni . v/ . , »7.7, i rajo :aplačati r io«i'anjili stopijo novi iibrnatne 30- . /11 paru«, kn ra -o m nan o ■ c ili ar tr. r I tak O] v krepoHi Z du in 4. rebni nrj., 8. feliru-v ur a in oilnos .0 2. marca t. L. po dotič ■ i h 0I1 Javiih. O U rok u i o <1 tlel. V vredn. papirjih 2% na vsako avoto V napoleenlh brei obresti Nakaznice 'n Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tiopavo, Reka kakoi x;i Zagreb, .rad, Rielitc, Gablonz, Oradee, Hormansladt tnomost. Celovec, Ljubljana, Line, Olomue, Uoichenberg, Snal in Solnograd, — brez troAkov. Kupnja in prodaja -'.■,1.0,111, dl'. iz. kakor tudi vnovčeaja kuponov .4 22 iri odbitku I0/«, provizijo. I' r e d 11 j m i. Sproji inajo 1« vsakovfstna vplačila pod ugodnimi pogoji. Na JtMŽivae listine pogoji po dogovora. S odprtjem kredita v Londonu ali Parila, Bor-litiu ali t drugih mestih — proviaija po pogodbi. Na vrednosti oliraati po pogodbi. Vložki v pohrano. prejemajo ae v pohrano vrednostni papirji, alat ili srebrni denar, Inozemski bankovci itd. — po pogodbi. Naša blagajnu iz| laČujo nakaznico narodno banki ital jansko v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem eurstt. Trat, 31. januvrja 1894. 2 24 se oddasti dve sobi v prvem ali pn v drugem nadstropju, cziroma v p vem nadst-opju kuhinja in soba pri sv. Ivanu, blizo .Narodnoga domu". Hita je popolnem nova, prostori prostrani, krušnim razgledom in z vo lo pri dvorih. Več «0 izvo v pisarni „Del. poilp. društv.i" vin Molin picoolo it, 1 SBBV'iSBIBBiflBBmflnMBIBBniBUUHUHnUI Dobroznana gostilna ANTONA VODOPIVCA (po d. nin'e , pri Prvačkovcu") ▼ Trzttt, ulloa Bolitarlo ftt. 19 toči kolikor v gostilni, tolikor pri veseiioili v sokolski telovadnici, Tllno 1« prlltna vipavska, Pr Tačka in kratka bi: t ln črna vina. — Sladki ritillng v sieklenieah, in modro fian-| kinjo, vsaka steklonica drži 1 lit r in velja i GO iiovč.— Postrežba je poltena, cena zmerna. I Kuhinja je prcikrbij ena s tečnimi, toplimi in II lil*zlimi jedili. BI Priporoča se tojakom v Trstu in 1 dežele 1 ToČi vino tudi družinam 4 vrč. ceneje, 1 oki) se odvzame najmanj 5 litrov. Riunione Adriatica di Sicurta 24—2 v 'IVatUi Zavaruje proti požarom, provozu po suhoni, rekah iu na morju, proti toči, na živonje v vsik kombinacijah. Glavnica in reaerva druitva dne 31. decembra 1892 Glavnica društva gid. 4,OOU.oOO — Premij na reserva zavarovanja un življenji' M 13,32« 34BH3 1'remijna reserva zavarovanja proti ognju l,tt»2.248 Promijna reserva zavarovanja „ blaga pri priivažaiiiu 49.465.07 Kesorva na rnz|>olnganje „ 500.000* — ltosorvA zuvarovioija proti pre- minjanju kurzov, bilanca t A) „ 333.822.12 Iteserva zavarovanja proli pre- miiijanju kurzov,bilanca (H) „ 243.331*83 Kozervn spceijalnih dobičkov zavarovanja na življenje „ 50).000 - Občna rosorva dobičkov „ 1,187.164 8tJ Urad iHviiateljstva : Via Vnl