Poštnina plačana v gotovini. EE3W»S; *5ir: k* 41 IIIAffAUJOanBI Maribor, sreda ?£. avgusta 1956 Štev. 194. Leto X.jxm) - -v ■7'^TSSm MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2140, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 99 JUTRA 99 Rusija je dala mnogo pojmov od oblo-movščime pa do karamazovščine. V tem ruskem prostranem svetu so vznikale svojevrstne podobe, ki so dale velikim ruskim piscem obilo snovi za literarno obdelavo. V vseli velikih delih ruske književnosti od »Vstajenja« in »Ane I telja v Mariboru. Pisarnai Mestno poglavarstvo, Rotov-* ški trg 1, soba št. 6 a Stran 2. Mariborski »V e 5 e r n i k« Jutrt V Mariboru, dne 26. VIII. 1936. — “ - f -t. -■ - ' V^Mi£;3J£*£ Dne 5. avgusta 1936 so prihajali v Beograd udeleženci 14 dnevnega (od 6. do 19. avgusta) občega prosvetnega tečaja, ki ga je priredil prosvetni odbor SSKJ. Zastopniki vseh žup (razen dveh) so se oglašali v^savezni pisarni, kjer so dobili ustna iri pismena navodila glede tečaja, da si je bil vsak že kar v začetku na jasnem in je bilo nadaljnje povpraševanje odveč. Notranjost poslopja in poglabljal v vprašanja, o katerih zna biti doslej ni bil niti najmanj poučen. Po skrbno izdelanem načrtu je bilo dc deljeno delo slehernemu tečajniku. Vs; kdo je imel svoj govor pred vrsto, kritiko govora, govor zvečer ob priliki debat, vsakdo je prišel na vrsto kot kore-ferent, pri pismenih nalogah ter kot reditelj v 'učilnici, obednici in v oddelku za spanje. — Načrt je bil tako skrbno i -- ------ — ~ v» v JV uil lili"-’ vil' je,napravila na slehernega globok vtis, sestavljen, da ni zahteval nobene spre saj so to zgodovinski prostori, po kate-1 membe. Organizacija je -bila torej prvo-rih so nekdaj stopale kronane glave in! vrstna. Vsak udeleženec je opravljal kjer so padale najvažnejše odločitve (n. j svoje dolžnosti brez vprašanja, brez kri-pr. ujedinjenje). j tike ter se pokoril redu prostovoljno, za- Z debelim ovitkom v roki so tečajniki i to je vladala ves čas vzorna disciplina, zapuščali center Sokolstva ter se napo-j Prosvetni odbor je pa skrbel tudi za til; pod gostoljubno streho »Študentske- oddih in zabavo in zato je vnesel v proga doma«, zadužbino blagopok. kralja j gram popoldanski odmor, popoldanski iz-Aleksandra, kjer naj bi preživeli 14 dni; let na aerodrom, domačo večerno zaba-v delu za procvit idealnega stremljenja: vo in celodnevni izlet na C-plenac. Ob tej Tyrševe ideje. Dom sam je ogromno, j priliki so se udeleženci poklonili na gro-impozantno poslopje, ki nudi vse, kar le bu blagopok. kralja Aleksandra iti na penzijonat nuditi more. j Avali pri spomeniku neznanega junaka, Šestega avgusta je sedelo pri modro-, kamor so položili vence. — Ob priliki kritih mizah 47 slušateljev, ki so pri-, odmorov so se tečajniki seznanili s pre-speli iz vseli delov države. Kljub raznim1 davatelji in marsikatero vprašanje se je razlikam, t. j. stanu, izobrazbe, nazira-jtudi v odmoru razčistilo. Med predavanja in vere, se je kar prvi hip videlo,! nji so prihajale na obisk znane osebno-da so vsi le eno — Jugosloveni in So-! sli, kakor starešina br. Smiljančič in koii. Večina tečajnikov je bila učiteljev drugi. — iz osnovnih in rnešč. šol. Videl pa si j Zanimiv in prisrčen je bil zadnji po-več^ visokošolcev, srez. šol. nadzornika,; poldan. Po končanem predavanju je po-profesorja, obč. tajnika, trgovca, novi-j dal vsakdo svoje vtise o tečaju in željo narja, ekonoma, poslovodjo, uradnika,! oziroma predlog, kako bi se naj organi-študenta in pravoslav. duhovnika.' in vsa znal naslednji tečaj. Pri tem je bilo vob-ta družina je bila idealna enota. | če izrečeno le priznanje organizatorjem. Po krasnih uvodnih besedah obče pri-! Zanimiv je bil tudi predlog, da bi bil te-znanega sok. delavca, preds. prosv. odb. j čaj naravnost idealen pod milim nebom, Saveza SKJ br. dr, V. Belajčiča, kasacij. jv šotorih, daleč proč od mestnega liru-sodnika^ iz Novega Sada, se je pričel j Pa- — Zaključno besedo je imel zopet za katerega se vrše ljute borbe med španskimi vstaši in vladnimi četami f WWW w VBV *»-»- W SO-§efnica zaslužnega šolnika pouk. Že prvi dan pouka je pričal, da zahteva načrt od tečajnikov mnogo pazljivosti, požrtvovalnosti, posebno pa vztrajnosti, kajti delo se je pričelo ob 6.30 in trajalo s primernimi odmori do 22. ure in črez. — Program je obsegal jutranjo in večerno gimnastiko, predavanja, vprašanja in odgovore, ki so se tikala predavanj, govore pred vrsto, kritike. debate ter pismene naloge (izdelane v prostem času). br. dr. Belajčič, ki je očrtal vse važnejše predloge in zaključil sestanek v telovadnici Beograd III. s spodbujajočimi besedami. Zaključek tečaja je tvorila slavnostna in prisrčna večerja, katere so se udeležili mnogi člani saveznega prosv. odbora. Predsednik br. dr. Belajčič je krepko stisnil vsakemu slušatelju roko v slovo ter mu izročil v spomin potrdilo o posečanju tečaja. Po večerji so se vrstili Kader predavateljev, 23 po številu, je i sovorj v pravem sokolskem razpolože bil sestavljen iz znanih odličnih sokol-|n^u- Temu ie sledila zabava do 24. ure, škili delavcev raznih strok. Predaleč bi ni'“ci katero pa so posamezniki že odlia-vodilo naštevati imena, strok in vrline -'a^- Večji del tečajnikov je odpotoval iz posameznikov. Iz mariborske župe sta Pograda drugi dan, t. j. 20. avg. — Po- .1 i • . in UMn „ 1 1 _ .• v V Dušanovi ulici praznuje danes v krogu svojih dragih 80letnico svojega rojstva vpokojeni nadučitelj Franc Ratej. Rodil se je leta 1856 piri Sv. Jurju ob juž. žel. Iz ugledne »Zikovšekove« domačije, kjer gospodari danes njegov brat Alojzij, izhaja tudi naš jubilant s svojim bratom Štefanom, ki je istotako vpoko-jen-i nadučitelj v Mariboru. Mladi Franci je že v ljudski šoli pokazal svoje talente, tako da je'študiral nato na gimnaziji v Celju, kjer je dovršil 6 razredov. Nato se je podal na učiteljišče v Celovec, kjer je 1. .1876 maturiral. Učiteljsko službo je nastopil še istega leta in to v Šmarjeti pri Pesnici. Od leta 1880 dalje je služboval na Koroškem in to v Mežici, Jezerskem, Tunelu in Šmihelu pri Pliberku. Povsod, kjer je služboval, si je znal s svojim ljubeznjivim nastopom pridobiti ugled in spoštovanje. Bil je vseskozi narodno zaveden in neustrašen nacionalni borec. Bil je tudi odličen svetovalec vsem kmetom, ki so se obračali nanj za nasvet. Med vojno je bil dodeljen žitni komisiji. Ne samo, da-je bil v »rekvi-riranju« živil nadvse obziren, temveč je porabil to priliko tudi za to, da je neprestano bodril koroške Slovence, da ostanejo vztrajni in zvesti svoji narod- nosti. Po koroškem plebiscitu je služboval v Prevaljah. Ko je pa bila postavljena v obmejnem Holmcu narodna šola, je prevzel njeno vodstvo, kjer je nadaljeval svoje narodno prosyetno delo. Njegova zasluga je, da je bilo v Holmcu tako hitro postavljeno železniško postajališče. Od svojih 48 let službovanja je bil nad 44 let na Koroškem, kjer je bil nemal trn spotike takratnim oblastnikom, ki so ga šikanirali na vse mogoče načine. Po 48 letih naporne službe je leta -1924 nastopil svoj zasluženi pokoj in se leta 1931 preselil v Maribor. Vsi Korošci, katerim je vzgojil mnogo generacij zavedne mladine, so ga ohranili v prijetnem spominu. Kako tudi ne! Saj se čuti še danes za Korošca in še prav pridno deluje v mariborskem Klubu koroških Slovencev. Jubilant ima dve hčerki. Anica je usluž-beua kot uradnica v Tvornici za dušik v Rušah, Manica pa je poročena s carinskim uradnikom. S svojo vrlo življenjsko družico, ki je rodom Čehinja, se je seznanil na Jezerskem. Gospodu Rateju želimo ob tem njegovem pomembnem življenjskem jubileju,' da bi užival pokoj še dolgo vrsto let v zdravju in zadovoljstvu. Ad rnultos annos! sodelovala in žela burno priznavanje br. dr. Kovačič i/. Ptuja in br. Lavrenčič iz Maribora. Predavanja 30 bila tako ure- slavljanje je bilo sokolsko prisrčno. Vsi tečajniki so sj edini v tem, da so preživeli 14 dni, čeravno močno zapo- fHaeišocslit% lumumiua ftežiUka Oddala zadnjih dei za magdalensko šolo --------—. . * v ».Ulja ULia laftU Ul C- ......... Tli\y /vcipu- jena, da'so tvorila lepo zaokroženo ce- s!eni> Prav Prijetno in vsak je bil pri- A il X n : 1 • • v iofnr*. r\I-rtt>01inXnn 1. . - t _ __ loto do Učno snovi, ki se je zvečer potom vprašanj, odgovorov, kritik in debat razčistila. Teme navajati bi zopet vodilo predaleč. Vsak predavatelj je obravnaval najprej snov na spiošno, potem jetno presenečen glede kakovosti in organizacije tečaja. Savez SKJ polaga v koristne posledice najboljše nade. Sigurno je v to opravičen, kajti navdušeni za vse dobro, pravično in koristno se vra- ji j 1 jici opiuoilUj pUlUlIi v > 1 * pa z ozirom na Sokolstvo. Snov iz vseh udeleženci v svoje kraje, kjer bodo ved, kolikor imajo pomen za Sokolstvo, j intenzivno razmišljali o vsem lepem in je bila tako izbrana, da je le obžalovati! I vzvišenem, kar so videli in slišali, se iz- da tečaj ni bil pristopen vsakomur kot izrednemu slušatelju. Ni pa izključeno, da bodo uvedli v naslednjih tečajih prost vstop za vsakogar. Škoda namreč, da se trosi toliko energije le pol stotini tečaj popolnjevali in dajali od tega svojim ed*-nicam v procvit naše velike, vzvišene sokolske ideje. Vsem ostane tečaj v trajnem spominu, zlasti za Sokolstvo navdušeni preda- nikov, ko bi lahko pridobil marsikdo j vatelji, med katerimi se je odlikoval prav ogromno znanje, ali vsaj pregled v mar-! posebno in se vsem omilil br. dr. Rebj» sLkateri vedi, stroki, problemu itd. Pre- Čič. Njegovo osebnost smemo smatrati davamja bodo gotovo tečajnike animira- kot vzor sokolske zavesti, marljivosti, la, da se bo odslej marsikateri zanimal vztrajnosti in izkušenosti. Š. NAŠI ŠAHISTI NA ŠAHOVSKI OLIMPIJADI Včeraj zvečer se je vršila v mestni posvetovalnici XI. redna seja mestnega sve ta mariborskega, ki pa je trajala le pet minut. Na dnevnem redu včerajšnje seje sta bili dve točki, in sicer poročilo mestnega predsednika ter sklepanje o oddaji nekaterih dobav zu opremo novega šolskega kompleksa v magdalenskem predmestju. Sejo je otvoril točno ob 18.30 mestni predsednik g. dr. Juvan, ki je naj-preje konstatiral sklepčnost (navzočih je bilo 27 mestnih svetnikov), nato pa je poročal, da so se v zadnjem času vršile v Mariboru nekatere pomembne prireditve in je prirediteljem nakazal nekaj podpor. Tako je mestna občina mariborska plačala stroške za banket ob priliki 65 letnice prostovoljne gasilske čete v Mariboru, nadalje je prispevala mestna občina Jadralni skupini mariborskega Aerokluba 1000 dinarjev, Motoklubu Maribor 1000 dinarjev ter Motoklubu »Pohorje« 500 dinarjev, ki sta priredila ob priliki »Mariborskega tedna« motociklistične dirke. Omenjene podpore je mestni svet soglasno odobril. Sledilo je nato poročilo mestnega svetnika g. Stabeja o oddaji del za opremo nove inagdalenske šole. Tako bo telovadnico opremila tvrdka Oražen iz Ribnice na Dolenjskem, ki je nudila na proračunsko vsoto 71.931 Din 20.25% popusta. Kabinete, konferenčne sobe in ostale prostore bodo opremili tvrdka Kot ter in združeni mariborski mizarji, ki so dali na proračunsko vsoto 189.950 dinarjev 12% popusta. Dobavo obešalnikov za gnrdorcbo in kabinete je dobila tvrdka Kater, ki je od proračunske vsote 25.340 dinarjev popustila 7%. Tvrdka A. Šprager bo dobavila lestence in sicer je omenjena tvrdka na proračunsko vsoto 100.455 Din nudila 29.75%. Šolski vodnjak iz umetnega kamna bo zidala tvrdka »Gradivo«, ki je na proračunsko vsoto 19.450 dinarjev popustila 5%, tapetniška dela pa bo izvršil Ferdo Kuhar, ki je nudil na proračunsko vsoto 30.400 dinarjev 6% popusta. Keramična dela se tudi na včerajšnji seji niso oddala, ker ni bilo ponudnika, ter je mestni svet sklenil, da se bodo ta dela, za katera znaša proračunska vsota 20.688 dinarjev, še enkrat razpisala. Po odobritvi vseh teh predlogov se je nato seja mestnega sveta mariborskega zaključila. Časnike tpedite . . . POTEM PROTEST. »Istra« objavlja: Italijanski fašisti, ki so stanovali v Barceloni, so se ob priliki sedanje revolucije postavili na stran u-poirnikov in streljali na vladne čete ter ljudstvo. Ko pa so jih ti premagali, so nekateri zbežali drugi pa so bili v boju u-biti. Italijanska vlada je seveda protestirala. Berač: »Ko je bila moja dobra pokojna žena še živa, mi ni bilo potrebno beračiti ... Gospod: »Sigurno je ona skrbela za Vas.« Berač: »Seveda, saj je ona beračila mesto mene.« BAJADOZ Pifosve&vta a*osa SSKJ PVOJNS UŽlTFId Iz glasbenih krogov. O B a j d e Oton je dodeljen z ministrskim dekretom tu kajšnji Glasbeni Matici. Na glasbeni šoli bo poučeval violončelo, glasbeno teorijo in mladinsko petje, vodil pa bo tudi pripravljalni tečaj za otroke kot pripra vo na pouk v glasbilih. Obrtna nadaljevalna šola razglaša: •Vajenci in vajenke, ki so vpisani za 1. in 2. razred, naj pridejo po dodelilne listke na mestno poglavarstvo ali v soboto (29. avg.) od 10. do 12. ure ali v nedeljo (30. avg.) od 9.—11. ure. Žrtev Morave je postal posestniški sin Ivan Senekovič od Sv. Lenarta v Slov. goricah, ki je služil v Smederevski Pa-lanki. I i rsran Iz orožniške službe. Komandir orožniške stanice Maribor narednik vodnik Jožef Gorjan je premeščen za vršilca dolžnosti vodnika pri orožniškem vodu v Dolnjem Milaoovcu. G. Gorjan, ki je bil komandir mariborske orožniške čete pet let. si je v teku svojega službovanja radi svoje ljubeznivosti in pravicoljubnosti pri dobil obilo simpatij. Na' novem službenem mestu želimo splošno priljubljenemu g. Gorjanu čim lepših uspehov ter napredovanja. Odprta noč in dan so groba vrata . . . V splošni bolnišnici je umrla v 73. letu svoje dobe železničarjeva vdova Helena Severnikova, doma iz Studencev. Istotam je preminila v cvetu mladosti, stara 28 let, delavka Rozalija Žerakova. Žalujočim naše toplo sočutje! Ogromna množica na pogrebu A. Horvata. Včeraj popoldne je bil na pobreškem pokopališču ob ogromni udeležbi po kojmkovih znancev ter polnoštevilni udeležbi od strani mariborskih gostilničarjev pogreb blagopokojnega gostilničarja g. Alojzija Horvata. Njegovo blago srce je pridobilo blagemu rajnkemu mnogo iskre nili prijateljev. Pred mrtvašnico in na grobu so mu v poslednje slovo odpeli pevci-peki turobni žalostinki. Osebna vest. V Maribor je prispel na počitnice maš odlični slikar g. A. Trstenjak, ki živi stalno v Pragi. Iz železniške službe. Premeščeni so: prometnik Maks Friškovic iz Tezna v Hoče, prometnik Ferdo Pleničar, šef Staniče Moškajnci k Št. Janžu na Dolenjskem, prometni uradnik Vladimir Marolt ‘z Brezna Ribnica za šefa stanice v Rožni dol, prometni uradnik Srečko Močivnik iz Hoč v Brezno Ribnico, skladiščnik Mihael Likar s Pragerskega v Ptuj, Ivan Caf iz Kotoribe v Maribor, glavni kolodvor, Jožef Šoberl, šef stanice Veržej, za šefa stanice v Moškajncih. Janez Jenko iz Domžal v Vuzenico-Mu-to, predkurjač Anton Verglez iz kurilnice Maribor v kurilnico Gračac. Učiteljstvu, ki poučuje na obrtnih in trgovskih nadaljevalnih šolah. V smislu sklepa letošnje banovinske skupščine vabi sekcija JUU za dravsko banovino na razgovor vse učiteljstvo, ki poučuje na strokovnih nadaljevalnih šolah. Razgovor se bo vršil v soboto, dne 29. avgusta ob 10. uri v prostorih sekcije JUU v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. Dnev ni red: Uredba in pravilnik o strokovnih nadaljevalnih šolah. Jadranska straža proda dve vozni karti izpod cene za potovanje iz Splita do Kotora in nazaj. Informacije dobite v Gregorčičevi ulici 26, pritličje. o neposrednem in dopolnilnem davku -zaradi šolnine.« Prosilci, ki so prošnje že vložili toda brez tega dokumenta, naj ga naknadno in pravočasno predložijo. Borza dela išče sobarico z letnimi spričevali ter kleparskega pomočnika. Stari Scherbauinov mlin bodo podrli. Kakor smo svojčas poročali, je stari Scherbaumov mlin kupila Mairiborska tiskarna d. d., ki je nameravala mlin primerno adaptirati, da bi se tamkaj namestila tiskarna. Sedaj pa so ugotovili, da se me izplača poslopje adaptirati in bodo ves mlin podrli ter tamkaj postavili novo, primerno poslopje, v katerem bodo potem namestili tiskarno. S podiranjem so že pričeli. Sreča v nesreči. V bližini Ferkove gostilne na banovinski cesti Maribor - Sv. Lenart se je včeraj pripetila avtomobilska nesreča, ki pa k sreči ni zahtevala človeških življenj. Na omenjeni cesti je s svojim tovornim avtom peljal gramoz iz Kaniže proti Pesnici Josip Muršec. Na avtomobilu zadaj sta se peljala tudi dva delavca. Ko je tovorni avto prispel do Komarjeve hiše sta se pripeljala nasproti dva tovorna avta iz Maribora. Muršec se je nameraval obema izogniti, pri tem pa je zavozil v brzojavni drog, ga podrl ter se prekucnil v obcestni jarek. Pri tem se je gramoz vsul z'avtomobila tor je zasul enega od obeh delavcev. O nesreči so bili takoj obveščeni pesniški gasilci in reševalci, ki so odbrzeli prvokrat v takšni nezgodi z novim avtom ma kraj nesreče ter spravili avto, ki je bil. svo jem prednjem delu precej poškodovan, zopet na cesto. Zasutega delavca pa so že preje odkopali. Škoda, ki je trpi Muršec na polomljenem avtu, je precejšnja Arnuševe zadevščine. Vlomilca Arnuša so danes dopoldne zopet zasliševali, ter je priznal, da je dne 19. junija vlomil v stanovanje učitelja Miloša Ledineka na Teznem, ob kateri priliki je odnesel dva lOOOdinarjev vredna plašča ter nekaj perila. Kakor smo včeraj poročali, so se včeraj podali organi mariborske mestpe policije v Ptuj, da izsledijo ukradene o-bleke in druge predmete, ki jih je bil Arnuš izmaknil sodniku dr. Kejžarju. Policiji se je posrečilo, da je iztaknila nekaj oblek, ki so bile prodane že v tretje roke. Obleke so spravili v Maribor ter jih zopet izročili oškodovancu. Kako je z vremenom. Dunajska vremenska napoved za sredo pravi: Jasno vreme traja dalje. DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA. Pri žrebanju V. razreda, 32. kola, dne 25. avgusta so bili izžrebani sledeči dobitki: Badnje tefcfi&MtM vesti Zakaj moskovski proces? RIM, 26. avgusta. Tukajšnji listi objavljajo zanimivo poročilo agencije Baltik Orient z zanimivimi informacijami glede sporazuma med Trockisti in Stalinom, ki so ga zastopali predstavniki tretje internacionale in ki se je navodno sklenil v marcu tega leta v Pragi. V smislu tega sporazuma je Stalinova tretja internacionala sklenila s Trockijevo četrto internacionalo premirje v tem smislu, da organizirajo pristaši tretje internacionale revolucije v državah zapadne Evrope. V to svrho je tretja internacionala, ki je v najtesnejših zvezah z vlado Sovjetske unije, stavila na razpolago četrti internacionali velika denarna sredstva in obljubila, da se bo takoj po uspešnih revolucionarnih akcijah v zapadni Evropi objavilo dekret o amnestiji vseh Trockijevih pristašev v sovjetski Rusiji ter da se bosta pomilostila ter izpustila na svobodo tudi Kamenjev in Zinovjev. Trocki je takoj pričel z akcijo, predvsem v Španiji. Čim so komunisti v Kataloniji zmagali, pa so nastali kon flikti med agenti Stalinove in Trockijeve internacionale. V Barceloni so se polastili trockisti vse oblasti in so deloma izgnali, deloma pa ubili Stalinove pristaše tretje internacionale, ki so bili poslani v Španijo kot opazovalci. V tem trenutku se je pričela ostra borba med obema internacionalama in je Kominterna proglasila praški sporazum za neveljaven. Takoj za tem je- Stalin dal nalog, da se prične proces proti Zinojevu in Kamenjevu ter ostali šti-rinajstorici. Tudi se tolmačijo mnogoštevilne aretacije (poročilo na 1. str., op. ur.) v tem smislu, da hoče Stalin vršiti s tem pritisk na trockiste v Španiji. 56 mmamkififske-m mjuefa maie- mia za madridska BURGOS, 26. avgusta. Včeraj so vstaška letala letela preko A Lazarja in Toleda in so vrgla letake in živila v obe mesti, ki sta obkoljeni po vladnih četah. RIM. 26. avgusta. Kakor se tukaj doznava, je bilo zadnje dni odpremljenih iz Belgije za madridsko vlado 50 vagonov raznega vojnega materijala, med drugim 310 strojnic, 6000 navadnih pušk in 6 milijonov nabojev. Din 40.000: 95336 Din 10.000 1699 25474 35918 72665 75933 78374 Din 8000: 14602 18012 18717 27802 57751 60180 65122 78593 80518 83103 96095 Din 6000: 2486 4287 12696 16260 40180 62031 71066 79814 81136 91264 95898 98935 Din 5000: 2264 11391 17530 21945 23584 31199 33131 41322 41894 45070 48161 60098 79613 80806 83820 Din 3000: 6688 9509 10789 J 4374 15735 16407 17963 23459 23691 30128 32106 48577 50393 55267 58962 66397 71183 75079 77582 83134 86841 90308 96880 98581 Din 2000: 562 16790 38515 41407 43743 52397 52741 56529 58671 73809 74114 75314 76957 79816 81490 83185 93315 Bančna poslovalnica Bezjak, Maribor, Gosposka 25. Davčna uprava razglaša: V smislu čl 148. zak. o neposrednih davkih je potekel dne 15. avgusta 1936 skrajni rok za plačilo: III. četrtletnega obroka: zgrada rine, pridobnime, davka na poslovni promet in luksuz (pavšaliranega) rentnine, davka na neoženjene osebe, družbenega davka, vojnice in posebnega davčnega dodatka za skupni brat to promet; 1. polletni obrok zemljarine, uslužbenskega dav ka z izrednim doprinosom in izredno dav ščino za bednostni fond za mesec julij 1936. V smislu čl. 26. uredbe o zavarovanju, prisilnem iztirjanju in neizterljivosti davkov z dne 19. 12. 1928, št. 136.000 (Uradni list 32-8 iz I. 1929) se opominjajo vsi davčni zavezanci, ki so zaostali s pla Čilom teh kakor tudi vseh že poprej v plačilo zapadlih davkov in taks, da jih plačajo v osmih dneh, sicer se bo uvedla prisilna izterjava v smislu čl. 30 in 59. zgoraj citirane uredbe. Vlomilska smola. Pri Sv. Treh kraljih v Slov. goricah so kanili še neizsledeni vlomilci izropati trgovini g. Hrastelja in Ivane Reiterjeve, pa so bili prepodeni. Griža razsaja v Prekmurju, in sicer v okolici Melincev. Bilo je tudi že nekaj smrtnih žrtev griže. Kolesa izginjajo. Posestniku Jakobu Požauku je doslej še neznan tat odpeljal fzpred sejmišča 1500 dinarjev vredno dvo kolo »Steyer«. Kolo ima evidončno štev. 53225. Dvokolo v Dravi. Ključavničarski pomočnik Rudolf Zelenko je včeraj popoldne našel za vrtom šolskih sester v Melju skoraj novo dvokolo, ki ga je izročil tuk. policiji, kjer se naj lastnik javi. Dvokolo je bilo najbrže ukradeno. Mladina v svet. Tovarniški delavec Anton V., stanujoč v Vojašniki ulici 6, je prijavil policiji, da je izginil od doma njen 131etni sin Vrijem ter se do danes še ni vrnil. Tatovi ne mirujejo. V stanovanje Marije Tomažičeve v Mlinski ulici 39 se je vtihotapil neznan tat ter odnesel neko žensko obleko in par skoraj novih čevljev. Delavca Jakobu Grahu pa je neki zlikovec izmaknil iz žepa_ 200 dinarjev vredno uro z verižico. Mali o Razno Če želite kvalitetni pisalni stroj, tedaj kupite neuničljiv »VVANDERER - CONTINENTAL«. - C ene smo za 20% znižali. — Samopro-daja: Ivan Legat, specijalist za oisarniške stroje. Maribor. Vetrinjska 30. Podružnica Ljubljana. Prešernova ul. 44. 2569 Posest ENOLETNI TRGOVSKI TEČAJ KOVAČ Maribor. Gosposka 46. Vpisovanje dnevno. Najboljša in najcenejša izobrazba za Pisar niško službo. Preskrba službe zastonj. 3622 ŠOLSKE TORBICE, aktovke, nahrbtnike »n pe-resnicc vse v veliki izbiri priporoča Ivan Kravos. Aleksandrova c. 13. 4119 Službo išie IŠČEM NOČNO SLUŽBO kot sadni ali vinogradni paznik. Naslov v upravi »Večer-nika«. 4188 Mlada, pridna POSTREŽNICA išče zaposlitve. Naslov v upra vi »Večernika«. 4187 Krasna solnčna PARCELA z vodovodom, v bližini drevoreda v Afariboru takoj na prodaj. Naslov v upravi »Ve černika«. 4196 HIŠA na prodaj. Zg. Radvanje, Ho-stejeva 18. 4190 Na prodaj HIŠA z velikim vrtom in nekoliko polja pod ugodnimi pogoji. Naslov v upravi »Večernika«. 4189 V najem GOSTILNO vzamem na račun ali v najem z oktrobrom ali novembrom, tudi na deželi. Ponudbe pod »Dobro vpeljana« i:a upravo »Večernika«. 4191 Prodam Provrstni PIANINO takoj naprodaj. Na vpogled Maribor, Cankarjeva 14-11, 7 od 2.—3. ure. 4193 Službo dobi GOSTILNA »LJUTOMER« na Glavnem trgu sprejme služkinjo za kuhinjo, takoj. 4290 Stanovanje STANOVANJE. dve sobi in kuhinjo takoj pd-dam. Kejžarjeva 4. 4198 Sprejmem več GOSPODOV ALI GOSPODIČEN na dobro hrano, takoj. Slovenska 24-1. dvorišče. 4192 Sobo odda OPREMLJENO SOBO oddam s 1. septembrom. Tat- tenbachova 20-1. 4199 OPREMLJENO SOBO oddam. Glavni trg 12-111. OPREMLJENO SOBO oddam za Din 150,- —. Tabor- ska 8. Pukl. 4194 Pulovre, kratki rokavi, zavihan ovratnik samo Din 25'— v vseh barvah dobite zopet C. BUDEFELDT Meribor 7e cuu&jekja m sveta tkemefia je mot Usede od otaaifi. Povojna doba je na raznih poljih dvignila zanimanje za govorjeno besedo, in sicer tem bolj, ker je bilo med vojno skoraj ob vsaki priliki bolj priporočljivo molčati kakor govoriti. Javno življenje se je polagoma zopet razmahnilo in mojstri govorjene besede so spet v polni meri prišli do veljave. Velikega pomena za izgovorjeno besedo je končno rad'o, ki prenaša govor stotisočim, da celo milijonom. Ta moderna naprava omogoča širokim množicam poslušanje govoi-nikov, ki jih sicer morda sploh ne bi nikoli slišali. Prav mimogrede se človek v razmišljanju o umetnosti govora spomni na one narode in čase, ko je bila izgovorjena beseda edina vez med narodi. Poglejmo malo v stare Atene in Rim! Koliko truda in časa je stalo oba rimska odvetnika, Cicerona in Hortenzija, da sta se naučila govoriti in koliko vaj je bilo treba, da sta se primerno vedla na govorniški tribuni, da sta vsako frazo spremljala s prikupnimi kretnjami in sploh dosegla pri poslušalcih uspeh, ki sta ga želela. Nihče ni takrat mislil, kako važno je, da zagovornik te ali one misli popolnoma obvlada jezik in z lahkoto izrablja vse njegove polete, vse njegove številne varijante. Ni brez pomena, v kakšnem redu, v kakšni obliki in s kakšnim pov-darkom pade izgovorjena beseda med poslušalce. Poeta nascitur (pesnik se rodi) in ta velja skoraj prav tako tudi za govornike. Zato je težko naučiti govoriti kogarkoli, ki za to umetnost ni izbran ali nadarjen. Kljub temu pa se tudi v tej umetnosti lahko dosežejo lepi uspehi z marljivostjo in vajami. Za primer navedimo samo Demostena, ki se je kljub naravnim hibam povzpel do prvega govornika v svoji dobi. Govoriti ni lahko! Najboljši dokaz za to so razni priložnostni govori ob pogrnjenih mizah, kjer igra veliko govornikov zelo klaverne vloge. Brez pomisleka, brez vsebine in brez pomena se vrstijo govori, za katere je škoda časa. V anglosaških državah radi povdarjajo, da je treba štediti s časom, tako da so po nekod kratkomalo uvedli časovno omejene nagovore. Ta omejitev po večini ni škodljiva, ker mora govornik zbirati besede in v kratkih, jedrnatih stavkih povedati prav isto kakor v neizmerno dolgih periodah. Najkrajši in ob enem najučinkovitejši govor v svetovni zgodovini je obsegal eno samo besedo. Ta govor je imel Julij Cezar, ki je bil sam velik mojster v govoru po zaslugi najboljših učiteljev retorike na otoku Rodu. Z eno besedo je zagrmel slavni imperator nad svojini upornimi vojščaki. Z besedo »k v i r i t i«, ki jo je zalučal upornikom v obraz, jih te ponižal za navadne meščane ter jim odvzel vse ugodnosti za njihovo službo v vojski. Ponižani vojaki so padli pred svojega vojskovodjo na kolena in ga prosili milosti, da jih zopet sprejme med svoje vojake. Ta Cezarjev govor je najboljši dokaz, da govor ne odloča po dolžini, temveč-vse bolj po oni točki, o kateri gotovo' lahko računa na učinek in uspeh. Staro pravilo za govornika naglaša, da si je treba pri vsakem govoru določiti smoter, ki ga hoče doseči. Najboljše norme za govorniško umetnost so nam ostale vendarle samo iz starega veka; po njih so se ravnali skoraj.vsi poznejši mojstri govorniške tribune. Zanimivo je, od česa je odvisna moč posameznih govornikov. Medtem, ko nekateri govorniki ne smejo slišati medklicev, so drugim prav ti dobrodošla spodbuda za nove govorniške polete. Tudi današnji časi zahtevajo na vseh poljih velike in vztrajne govornike. Prav zato je tudi naša doba najboljši dokaz, da je prav svetoval oni veliki rimski govornik svojemu sinu, ko mu je ob slovesu položil na srce ta-le nauk: »Skušaj se prepričati, če boš lažje napredoval s silo orožja ali besede! Smatram, da je slednje uspešneje. Kaj je namreč lepšega na svetu, kakor če človek lahko z besedo premika ljudi in jih navdušuje za vse, kar je dobrega in plemenitega v nas!« I/ tmtjevstou šoka Šahovska olimpiada v Monakovem. V 3. kolu prekinjena igra med Nemčijo in Jugoslavijo se je končala z rezultatom 4:4, dočim vodimo proti Avstriji s 4 in pol : 2 in pol (1). V 13. koln so bili d o sedaj doseženi naslednji rezultati: Bolgarska - Jugoslavija 0:6, Estonska - Nizozemska 5:1, Brazilija - Avstrija pol : 6 in pol, Finska - Danska 1:4, Madžarska : Litva 5:3, Italija - Islandija 3 in pol : 1 in pol, Rumunija - Letonska pol : 4 in pol, Češkoslovaška - Nemčija 3 in-pol : 1 in pol Švica - Poljska pol : 2 in pol, Švedska je bila prosta. V ponedeljek zve čer je bilo stanje posameznih dežel naslednje: 1. Poljska 65 in pol, 2. Nemčija 64 in pol, 3. Madžarska 61 in pol, 4. Jugoslavija 60 in pol, 5. Letonska 58, 6. češkoslovaška 57 in pol, 7. Avstrija 56, 8. Švedska 52, 9. Danska 52, 10. Estonska 47 in pol, 11. Litva 41 in pol, 12. Finska 39 in pol, 13. Rumunija 39, 14. Nizozemska 39, 15. Brazilija 37 in pol, 16. Islandija 35, 17. Švica 34 in pol, 18. Italija 33 in pol, 19. Norveška 32 in pol, 20. Francija 23 in pol. 21. Bolgarska 21 in pol. Šahovski veleturnir v Nottinghamu je dal v 12. kolu naslednje rezultate: dr. Euwe je premagal Tylorja, Capablanca pa Winterja. "Dr. Vidmar in dr. Lasker sta igrala remi s. Prekinjene so bile na- slednje igre: Fin - dr. Aljehin, Flohr -Alexander, Bogoljubov - dr. Tartakower in Botvnik - Reshevski. Stanje po XII. kolu: dr. Euwe 8, Bot-vinik 7 in pol (1), Capablanca, Fine, Res-hevsky 7 (l), Flohr, dr. Aljehin 6 in pol (1), dr. Lasker 5 in pol, dr. Vidmar 5 (2), Bogoljubov in dr. Tartakower 4 in pol (1), Tylor 3 (1), Thomas 2 in pol, Alexan-der 2 (1). Winter 1 in pol (1). Utuiske Novi grobovi. V ptujski hiralnici sta umrla, Franc Haložan iz Rač, pri Mariboru, star 50 let, in Ana Rudolf, iz Selnice, stara 53 let. Blag jima spomin! Mestni svet ptujski ima svojo redno plenarno sejo v četrtek 27. tm. ob 18. uri v posvetovalinici na mestnem magistratu. Radi vloma pri sodniku Dr. Kejžarju v Mariboru, se vršijo poizvedbe tudi v Ptuju, ker je aretirani Arnuš izpovedal, da je nekaj ukradenih predmetov razprodal tudi v Ptuju. Poizvedbe so do sedaj dognale že delni pozitivni uspeh. Krava vzrok samomora. Janez Pulko, 7& letni posestnik v Podlehniku, je pasel na nekem hribu kravo. Neka krava pa se je preveč nagnila za travo pri globokem prepadu, izgubila ravnotežje in telebnila v zelo globok skalnati prepad, kjer se je ubila. Ko je Pulko videl, da je prišel ob kravo, si je iz obupa prerezal žile na vratu in bi tudi izkrvavel, da ga niso nemudoma prepeljali v ptujsko bolnišnico. Poškodbe so smrtnonevarne in je radi visoke starosti in ker je zgubil dosti krvi, le malo upanja, da ga ohranijo pri življenju. Siovekjeiisttislte novice Na državni meščanski šoli v Slovenski Bistrici bo vpisovanje v dneh 1., 2. in 3. septembra po običajnih pogojili. Podrobnosti na deski za objave. pAduikaue Mavice 3.—4. septembra Marija * Zeli. Cena Din 200. Vse nadaljne informacije, prijave in nabava šilingov pri Putniku, Maribor, Aleksandrova 35 tel. 21-22. Putnik Maribor-Celje razpisuje v času od 5.—20. septembra svoj tradicionalen in 'tako popularen izlet v Omišalj na otoku Krku, ki slovi radi izredne lege in lepote ter radi bogate etnografske pestrosti. Izlet je tudi kompenzacijskega značaja, ker prihaja vsako leto več tu*-ristov v naša letovišča iz Hrvatskega Primorja. Cena je želo ugodna in znaša z vožnjo po železnici in s parnikom, z izleti, taksami in odlično oskrbo v vodilnem hotelu Učka iz Maribora Din 1100.—, iz Celja pa Din 1075.—. Takojšnje prijave na Putnika Maribor, tel. 21-29, in Putnik Celje, tel. 119. Putnikov izlet s posebnim vlakom od 6. do 10. sept. (Din 240.—) in z avtoka-rom od 6. do 8. in 11. do 13. septembr (Din 245) na Dunajski velesejem. Vožnja GroBgloekner-Edehveisspitze -Salzburg od 30. avgusta do 2. septembra, do 2. septembra. Vozna cena Din 380. fcsjtčdatske (Mike Bencin ali oglje? Ves bencin uvažamo za silno težak denar, čeprav je polovica naše banovine pokrita z gozdovi in tudi vsaj tretjina vse države. Drugod že vozijo avtomobii in se vrte motorji, kurjeni z lesom in ogljem in gotovo bi oglje v tujih naprednih državah že davno zamenjalo bencin, če bi bil tam les tako poceni kakor je pri nas. Kako bi lahko z lesom in z njegovimi kemičnimi predelavami izpodrinili bencin in druga pogonska sredstva, nam pokaže na velesejmu od 1. do 13. septembra razstava »Za naš les«. Živinski sejem v Mariboru. Na včerajšnji sejem je bilo prignanih 5 konjev, 16 bikov, 154 volov, 464 krav in 11 telet, skupno 650 repov. Cene so bile: debeli voli kg. žive teže od 4—4.25 Din. polde-beli voli od 3—3.85 Din. plemenski voli od 3.50—4 Din, biki za klanje od 3—3.50, klavne krave debele od 3—3.25 Din, plemenske krave od 3.10 do 3.40 Din, krave za klobasarice od 2—2.25 Din. molzne krave od 2.25—3 Din, breje krave 2.80—3.60 Din, mlada živina od 3.75—4, teleta od 5.25—6.50. Prodanih je bilo 379 komadov. Mesne cene so bile sledeče: volovsko meso prve vrste od 8—10 Din za kg, volovsko meso II. vrste od 6—8 Din, meso bikov, krav in telic od 6—8 Din za kg. Telečje meso I. vrste od 10— 12 Din, II. vrste od 8—10 Din, svinjsko meso sveže od 12—14 za kg. Hotene vesti NEKDANJA REDOVNICA SE JE POROČILA. Bivša redovnica Marija Emanuela Adamič, o kateri smo v našem listu že obširno poiročali, se je po. poročilih iz Subotice pretekli četrtek — poročila. Civilno pravna poroka med mlado bivšo redovnico in strojnikom Štefanom Beletom je konično zvezala dve ljubeči se srci. Ker pa subotiški škof nima prav nobenih pomislekov proti sklenitvi zakonske zveze, sta mlada zakonca sklenila, da se l)osta kasneje poročila tudi cerkveno. Emanuela Adamičeva je stara 27, medtem ko je njen mož star šele 22 let. Adamičeva je sestra znanega slovenskega književnika v Ameriki Luisa Adamiča. Spomnite se CMD1 A. K.: Žrtev zveste ljubezni Zgodovinski roman »Sam sem ji ga izbral.« •Kakšen človek je to V« »Če upoštevam, da je Španjolec, lahko rečeni, da je pošten človek. Pobožen je, vsi ga soglasno hvalijo, spletke se ne meša. »Španec je Španec, svetujem ti, da ga zamenjaš; ali nisi slišal, kaj je govorila o očetovem »prekletstvu?« General potegne z roko po čelu, v očeh mu zasije radost. Krepko stisne starcu roko in reče: »Da, sedaj razumem. Le kako, da nisem sam prišel na to misel. Ljubi major, moj angel varuh si, moj rešitelj... Tr\ dni pozneje so bile madridske ulice že od ranega jutra polne visoke družile: grandov in grandini. francoskih generalov, komornikov z dvora kralja lo- 47 šsefa in-njihovih žen. Neprestano vozijo ,po mestu njiho ve kočije, za takrat maloštevilne modistke pa komaj strežejo, inno ?fici kupcev. Na Porti del Sole, pa Pradu in po kavarnah se vsi brezdelni sprehajalci, gostobesedneži in novinarji bavijo samo z ženitvijo brigadirja barona Lev/inskega z lepo in bogato Frančiško di Mendoza, grofico di Mirabella. Celo kralj bi naj prisostvoval svečanosti. V grafičnem budoarju je, kakor si lahko vsakdo misli, velika naglica in stiska, Povsod so razložene krasne obleke in razmetana dragocena ogrinjala. Okoli šestih zvečer se Donna Frančiška popolnoma oibleče za poroko, za kar je potrebovala nekaj ur; s tem se ni ba-vila z raztresenostjo deklice, sanjajoče o bodočnosti, ki jo bo dočakala že čez ne- kaj ur, temveč s hladno snjotrenastjo žene, ki se oblači za ples in se hoče pokazati lepo, hoče doseči splošno hvalo, in želi, da se ji vsi klanjajo.' Res je lepa in tudi obleko ima zelo lepo. Še enkrat se pogleda v ogledalo. Ničesar ne manjka, svileni obleki iz atlasa ne kvari skladnosti niti ena odvisna guba, niti en las ne štrli iz črnili kit, vsak briljant, vsak gumb, vsaka vrvica je na svojem mestu. »Marija,« — reče svoji služabnici, — »javi generalu, da sem že gotova, čez pet minut bom v dvorani.« Služabnica odide, da izpolni naročilo, v sobi ostane samo sobarica. Grofica nima rozloga, da bi pred njo skrivala svoje misli, in zatajevala svoja ču-vstva, zato nasloni glavovna lahti in zaihti. »Gospodična, gospodična, potolažite se umirite svojo žalost, nikar ne jokajte. »Joj, kako hudo, tesnobno in mučno mi je pri srou. Nisem vedela, nisem mislila, da je tako strašno ločiti se od življenja, čeprav tako grenkega in groznega.« »Ločiti se od življenja? Gospodična, kaj vendar govorite? »Ali ni ta obleka moje mrtvaško ogrinjalo, in tista postelj pokaže v bližnjo spalnico, »ali ni to moja krsta?« »Vaša krsta?« »Ah, da, ti ne veš in se čudiš; dejal mi je, da me bo ubil, tri dni je tega, ko ml je to rekel,« Sobaric« mrtvaško prebledi. »Jutri ob tem času, moja Teresitta, me boš morala zopet oblačiti in me moraš prav tako obloči kaljor danes; zapomni si, da ne boš česa spremenila. Spoštuj mojo voljo, ker je volja umirajočega človeka sveta stvar; še v grobu bi se spominjala tvoje neposlušnosti. Lepa hočem biti, lepa tudi po, smrti. Dala mi boš prav to obleko, to kopreno in briljante, ker jih ima moj Stanislav tako rad; in ta prstan, edini, ki ga nosim. General mi ga je dal; ne pozabi niti las« — iz neder potegne šop las, zavitih \ majhen papir: — »to je njegovo, dal mi jih je še takrat, ko sem bila, ko sem sanjala, da bom vedno srečna.« Izdaja konzoBcij »Jaitr-a« v Ljubljani, Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d., psestavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v,Mariboru.