Književna poročila. 379 Književna poročila. Dr. Ludmil Hauptmann: Das SchOfJentum auf slomenischem Boden. Son-derabdruck aus der .Zeitschrift des Historischen Vereines fiir Steiermark', X. J g.. H. 3. u. 4. Leykam. G raz, 1912. Str. 1—27. Kolikokrat se čuje, da Slovenci nimajo pravne zgodovine! Nič ni manj neresnično, nego to. Narod je živel po svojih običajih, po svojem pravu, le kronistov ni bilo, ki bi bili smatrali za vredno, te običaje, pravne odnošaje zapisovati. Kar je virov iz pravdavnine slovenske, so vsi tuji in se pečajo seveda le posredno s slovenskimi zadevami. Koliko težje je tedaj delo za tiste raziskovalce, ki pobirajo in urejajo vsaj mrvice slovenskega prava, zakopane v virih, ki niso imeli namena te mrvice ohraniti potomcem. Ni čuda torej, da slovenski zgodovinarji le prav poredkem segajo po takih virih, želeti pa bi bilo prav zelo, da bi se poprijel! z največjo vnemo dela, namenjenega odkritju pravne preteklosti Slovencev. Z odkritosrčnim veseljem sprejemamo torej vsako novo kritično delo, ki se peča s slovensko pravno zgodovino, pa bodisi tudi iz novejše dobe. Še prav posebno pa se radujemo dela, kakor je gori navedeno. Odkriva nam kos domače pravne zgodovine iz srednjega veka in to s tako vestnostjo in natančnostjo, da nas do cela prepričuje. Povod in izhajališče je dru. Hauptmann u dejstvo, da stoji v deželno-knježem urbarju iz leta 1265 opis razdelitve spodnještajerskega urada v Laškem v štiri „schephonatus" in da je te .schephonatus", katerim so stali na čelu .schephones" tolmačil dr. Peisker (vodja graške univerzitetne knjižnice) za gospodarsko upravne uradnike, dočim je dr. Vladimir Leveč sodil, da so bili ti »schephones" — sodniki kakor nemški .Schoffen". Dr. Hauptmann preiskuje predvsem upravno ustavo srednjeveških grajščinskih gosposk na podlagi urbarskih registrov mariborskih in laških (sedanjega trga Laško). Z največjo skrbjo in opreznostjo izbira iz obeh podatke za upravo. Pri mariborskem urbarju sodi na trodelno upravo: vsi župani (prva stopnja) so podrejeni 4 .Schoffen' (druga stopnja), in vsi ti .Amtmann-u" (tretja stopnja). Pri Laškem je bilo enako. Drugje je bila uprava enostavnejša, a tudi tudi tam so se nahajali .Schoffen", n. pr. pri gosposki v Brežicah, Sevnici, kjer so občevali soseskini župani neposredno z ,Amtmann-om". „Amtmann' in ^Schoffe' sta imela enaki okoliš delokroga. Zopet drugje so bili srednja stopnja med župani najnižje vrste in ,Amtmannom" v slovenskih okrajih okrajni župani, v nemških okrajih pa .Schergen". Krasno pokaže to dr. Hauptmann na slučaju brižinske posesti. Drugje povsod na Dolenjskem je imela brižinska gosposka soseskine župane, le v nemški vasi — Bairischdorf (danes Deutschdorf) — .Schergena". Iz nemških imen vasi, izpeljanih iz ,župa, župan" na eni, iz ,Amtmann-a' na drugi strani pride do zanimivega zaključka, da tvorb iz ,župan" Nemci niso mogii prestaviti, dočim so Slovenci nemške tvorbe iz .Amtmann" prestavljali in sicer s tvorbami izpeljanimi od .valpot = valpet", kar pomeni bavarski izraz za .Amtmanna". .Župečje vasi" etc. pomenijo 380 Književna poročila. vedno slovenske, Vavpčje vasi etc. vedno nemško naselbino. — Dr. Haptmann nadalje raziskuje še glede St. Pavelske grajščine v Lobodski dolini, ki je dvojezična, ter ustanavlja: na slovenskem ozemlju so bili pomožni organi .Amt-mana" ^— vaški župani; le ako je bilo preveč žup, so dali skupinam posebnega gospodarskega voditelja, ki so ga imenovali različno, v nemškem ozemlju pa je bil ta voditelj vedno .Scherge". Pri vseh teh razdelitvah je jasno, da za .SchOffen" ni mesta med gospodarskimi uradniki, da je napačno, ako se jih smatra zato, ker se imenuje srednja stopnija gospodarsko upravne oblasti v Mariboru in Laškem „SchOffen', za gospodarske uradnike. Morebiti so imeli tudi kake gospodarske zadače, ali gotovo so stali po svojem činu nad župani in .Schergen', torej so imeli poleg stranskega gospodarskega poklica gotovo še kak važnejši glavni poklic. Po virih prihaja dr. Hauptmann do sklepa, da .Schoffe' ni bil nihče drugi nego „Urteiler", kakor se v nekih listinah imenuje neki Georg, ki je sodil pred cerkvijo v Slovenjg^adcu. Pa tudi drugje so bili .Urteiler" nameščeni in baš te smatra za istovetne „Sch(5ff"-om. To sklepa iz imen vasi: Sodnija vas, Sadinja vas, Sodnja vas, Sodevci; vsa ta imena so v nemščino prevedeni v zloženke s .Schopfen" = .Schaffen'. Sodin ali sodevec pa so baš .Urteiler". So pa tudi listine, ki navajajo mesto .SchOffen" ali »Urteiler" — ,Exactor". Iz tega sklepa na funkcije „Sch()ffen" ali njemu istovetnih organov, da so sodbe tudi izvrševali. O številu, koliko je bilo .sodinov" ali .sodevcev" (= SchSffen) govori zadnje poglavje navedenega dela. Za največ okrajev je bil le po en .sodin" ali .sodevec", za Maribor in Laško pa razlaga, zakaj da jih bilo po četvero. Končuje dr. Hauptmann svoja izvajanja: Kar je dr. Vladimir Leveč s svojim ostrim umom le slutil, pa v mislični naglici smrtnobolnega le površno spravil na papir, to se sme danes smatrati za trdno dokazane podatke raziskavanj. Dr. Hauptmann je delo za veliko prerano umrlem drjem. Levcem s pridom povzel. Čujem, da si je postavil za najbližnjo nalogo raziskavanje o gospodarskem ustoličenju slovenskih kmetov in o slovenskih županih. Bodi nam sreča mila, da nam izgrebe še marsikaj važnega iz pozabnosti. Naj podžiga njegov vzgled, da nastopijo še drugi sodelovale! na torišču odkrivanja slovenske pravne zgodovine. Dr. M. D. Mjesečnik, vzgledni pravniški strokovni, redno prvega dne vsakega meseca izhajajoči list je letos izšel v dveh knjigah, obsegajočih 6 mesečnih zvezkov vsakega polletja, I. 1036, II. 576 strani in objavil sledeče razprave: 1. \. Ivan Z. Galič: O postupku nakon smrti katoličkih prelata itd. 2. Dr. Franjo Seifert: Nešto malo iz kaznioničkoga života. 3. Dr. Mihajlo Lanovič: Izbornik za crkveno-pravne odnose (odnošaje) raz- ličitih katoličkih obreda s obzirom na istočnu katoličku crkvu u Hrvatskoj. 4. P. D. Nekoliko opazaka prigodom djelomične preinake ohčeg gradj. (držav- ljanskega) zakonika. 5. Dr. M. D.: f Dr. Edvard Volčič (slovensko št. 1). Književna poročila. 381 6. Dr. I. Šilovič: Medjunarodno uredjenje izručbe zločinaca. 7. Dr. Z. Mladinovič: Može li mjenična obveza maloljetniliova rei