h-* j| Hochlobl. K.k. Hofbibliothek, % Bt7K2. Wien V Gorici,v cetvrtek 16. decembra 1875. :^:.,„^:.„v9,. Tecaj V. „Soia" izhaja T»ak cetTrtek in T«lja • poito prejemana ali ˇ Gorki na dom pofiiljana : Vse leto......t 4.50 Pol leta.......,2.30 ustvrt leta ,....„ 1.20 „KmetoTalec'' za narocnike Soce Vse 1. f. 2—Pol 1' ta f. 1. Za nenaroenilce: Vse leto f, 3.- Pol leta f. 1.60 Pri oananilih in ravno tako pri „po- ilanicah" se plaLuje za naradno tristopno vrato: 5 kr. ce se tiaka 1 krat 7 n „ „ „ 2 krat 6 „ „ „ „ 2 krat Za rec« fake po prostora. SOČA PoMmezn* tttwilie «• doWmj* po 10 soldo* v Gorici pri PatemoHija; vTretu v tobakarnicah ,Via delta caierm* 3 N*ro6nina in dopiai oaj sa blago-roljno poiiljajo pod naslovom; Viktor Dolenec t Goriii. — Eokopii so ne vratojo ; dopiai n&j go blagovoljw frankujejo, — Mlama in drag in ni-roaoiniin •• n*ro6nina iniia ako §• oglMt pri urtdaiitra. Glasilo slovenskega politiCnega druStva goriSkega za brambo narodnih prayic. Federalizem s posebntm ozlroitt na %f strijo. (Nadalj«?»nj« iz iter, 61. t. 1.) VII. V dolgem mira od leta 1815 do 1848 nabralo se je mnogo nezadovoljnosti v Evropi in pri nas. Pod Fer-dinandom J, nastala je prekucija tudi v Afstriji. Vse je kriealo po svobodi, po samoupraviin zbudile so se zatirane a»strljske narodnosti v novo fcivenje. Cesar B'erdinand bklide na Dunaj in v Pe§to drzavna zbo-ra, ki sta imela za vsako polovico Avstrije ustavo zlofciti. Nal zbor na Dunaji in poznej v Kreniziru skle-m prav svobodno ustavo za dezele takraj Litave z mo8-nira sredi&fiem, ohtanivM dezelnim zborom mnogo pra-vie. Toda Madjari in Itnljani se spnntajo, odtergati se hoeejo od skupne dinastije. Novi cesar Franc Josip I. preraaga vstaje, pomirivse, minister Bach stopi na kr-milo,zatre svobodo in vpe(je po vseh dezelah tak hud centralizem, kftkorSmga io nij bilo pri nas. Vse defcele tudi premagano Ogersko in zmagovalna Hervatska so bile Btrogo eentralizovane v vsakem obziru, in Dunaj je bil vsegamogofino sretlififie. Nova oiganizacija z novimi postavami je obsegala vso Avstrijo. Ponemeevanje se je iirilo tudi unkraj Litave po fiolah inuradnijah, sploh pri javnih opravilih; vendar so pa postave izhajale v jezikih vseh narodov, ki bivajo v Avstriji, od katere so misiili, da je zdaj mogocna, krepka volevlast, kakor nik-dar poprej, ker je bila ocntralizovana, bakor'fie uikdar. Pa dogorlki leta 1850 v Itoliji so dokazali, da je bda naSa drzaya znotraj slabotna, vkljub zunajui bliseobi. Tudi na Duuaji so to uvideli po nesre^i pri Solferinu in skleuili so organizovati Avstnjo na stari federalistig-ni poillagi. V ta namen smo dobili diplomo raeseca oktobra leta ISGO, katera je klieala vse avstrijske de-iele, oziroma narode, da ustanovijo s krono vred novo tjsiavo. kateia bi bila zalostovula vsera potrebam in ^e-ljani posameznih narodov in skupne derzave. To je bil najznatnenitpjsi trenntok in Sas najvgodnejli. Narodi Avstrijski so bili natures popolnoma enakopravni, to je noben narod. nobcna detela ni imela nobene predpraviee, ysak se je blizal driigemu, kot tovarlu v nesrefii po »a-telu ,dulce est soeios habere dolorunA ziasti so Ma- LISTEK. slovenskih narodnih pesnij. Siovensko narodno pesniStvo sicer res nij tako ob-sirno in nmogoverstvo, kakor pri nekterih druzih slo-vanskili narodth, a vendar sasluzuje raalo ve5 pozor-nosti, nego mu je bdo prisojene v maticnej knjigi „Slo-vanstvo"I pag. 193. XaSlo se je, hvala bogu, ie mnogo rodoljubov, ki so veliko fiasa in truda posvetili tako teikeraa poslu, kakor je nabiranje narodnega blaga. A podpiraia in navdu^evaia je je na enej strani ljubezen do naroda, katerega s> hotoii ved io bolj spoznavati v vseh cjegovih prednostih in sposobnostih. na drugej strani pa ponos, s katerim so huteli svetu pokazati, da slovenski narod vendar se n»j tako reven, tako brez znacajnega in individuvalnega zivenja, kakor po navadi na§i nasprotniki terde. Saj nikjer drugod narodov znaiaj tako Sisto ne odseva, kukor ravno v narodnih pesnih, v onem izrazu ?st*p, kar narod 6ati, misli in terpi. Kolikor nam je iz slovstvene zgodovine znano, je bil pervi, ki je spoznal vrednost narodnih pesnij in ki je je zaBel tudi nabirati Pater Disma« a S. Elisa-betha;,iraenovan Zakotn k. Rojen v &ilki, stopil je v red bosili Avgu^tineev in pri§el za pridigarja v Strehlo (na Zlezkem,) pozneje za kurata v Brause. Umerl je 1. 1793. Kaj se je zgodilo z njegovo zbirko narodnih pesnij, nij znano. Ilrugi iraineji ntbiratelj narodnih pesnij je bil na§ djari, poprej tako oholi, iskali prijateljstva drugih. AH nam Slovanom nemila osoda nij pripiUila. da bi se bilo izvrSilo kaj tako blazcga, in gospod Smorling, Av-striji na colo postavljen, i/.delal jo iebruarski patent 1861. Namesto da bi se bili narodi s a m i porazumuli in usia* vo si dali, dobili so podarjeno ustavo, katera se je pa saj nokaj ozirala ntt fodenilizem. Una jo sklicaia dezol-ne zboro, kterirn je podelila sicer male pravic, vendar pa prevazno pravico, posiljati iz svoje srode poslance v derzavni zbor, v zbornico poslancev. Ta uslavajevstva-rila tudi gosposko zbornieo, v katero krona Imenujo udo po svoji volji, le nasi nudvojvodi in nadftkofi so v njo poklicani ex lege. Dezelo unkraj Litave so precej v pofiotku prote-stovale zoper to ustavo; a dofcelo takraj Litave tudi ne-zadovoljno, vendar so poslale svoje pmnanc^ iz dezelnih zborov. Kmali se je pokazala volika nepravi^nost ziasti Smerlingovega volivn^ga reda, vsled tega so munrefi Nemei Ui Italijani, nkopram manjsiua v nekterih kro-novinah, dobili vcMno v dj^dnih zborih in z Nemei v deriavnem zboru nadvladali. Jedro to ustavo je bilo, da so (le/.clni zbori posiljnli poslaneo m Ounaj v dorzavui zbor, v katerem -.so so razsojevule skcpne zadevo celuga ccsiirstva, zato so je tudi imcuioval ^u>:i dciztvvni zbor. Po koucauili skupuih opravilih so irneli oditi posianei dezel unkraj Litave, in ostali so sklopali v ozjem der-zavnem zboru o skupuih zadevah d<>.ci takraj Litave. To jo bila jako zamotana usta\a, Midjari, ILvatje in Italijani na Bonesfanskein je nijso .ipvejeli, ne samo zato ne, ker jo bila jako kotnplikouin', t narodu nerazumljive in „zalijo uho," ne glede na to da soderzaj n« more mikati. Drugi enak nabiratelj je Leopold Volkmar. Narodne pesni je popravljal in dostavljal v jeziku, ki je sla-beji. nego ga narod govori. at^m, da so njegove pesni zopet v narod nied Ptujem in Radgono prisle, §kodoval je neizmerno zdravemu okusu narodovemu. Njegove npesmi in fabolc" je izdal Murko v Gradcu 1836. Ni6 bolji nabiratelj nij bil Peter Danjko. Ze 1. 1827 jo izdal v Rmlgoni „Posvetne pesmi med slovenskim narodom na Stajerskera." Manjkal mu je pravi razum za narodne pesni in njih obdelovauje, zato je pokvaril pomen in duh narodne poezije. Zlagal je tudi sam pesni, a te neso druzega, nego proza v verzih. Nemei in Madjnri ^o a poraoSjo saksonakega Bousta Avstrijo zopet lo5ili v dva kosu, kakor pred lotom 1848: v dorzavi takraj in unkraj Litave, kateru vsakft Ima svo-jo posobno ustavo, naSa ima poprej&ni pnrluaiont, Ogor-sko je dobilo ustavo od leta 1848 nekaj popravljeno, Za skupne zadeve, katerih jo le raalo : zunajna opravila, vo-jafetvo in skupne financo, vstnuovljeno bo didegacijo, r kPtcre podiljata oba parlamenta svojo poslance, ki pa ne sklepajo v eni zbornici, mnpak vsaka dolugacija zbo-rujo za>se, s svojim prtjdsoduikam, in i inn to evojo lejo zdaj na Dunaji zdaj v Pcftti. Vnakn polovica Avstrije ima svoje ministerptvo io n skupae zadove so posobni trl ministri. Vsled to razdclitve so prisli nn krmilo Nomoi in Madjari, za takraj Litave so Nmnci prnmogli, vzelft se je dcz"luim zborom prnvica, poSiljati poslance v dr* zavni zbor, in narodi volijo i.eposred no to poslaneo, to z majlino veeino so Nemei zmdgli, kor so nekteri po* slanci juftnih de/.el glasovnli z njimi proti volji ivojih voliicov v dez zborih. To je zbudilo fte vcLo nevoljo, in Oeski posianei ne hodijo niti v dorUvni zbor, niti v dezelni zbor. Nemei in Madjnri dosogli bo s tem svo^ namem: oni so si razdelili gospoilarstvo ftoz druge narodnosti, posobno pa cez Slovane.—Nasledpk tega je, da v obco prav malo napredujemo in da jo gospodarstvo vsako leto slabgo. Mi Slovani sniopotrti in smo zgubili vse veselje in navdufienost za javna opravila, Avstrija pa no moro biti src&ua, dokler nijso sre&ni in zadovo-Ijni vsi v njej zivcLi narodi. 05ividua je toroj potrebu, da so v Avstriji marsikaj prennrodi in da so po ustav* ni poti vpi'lje na podlagi tolikih. skufienj nova, nafii dr* zavi l>olj primerna sisteoiu. Prafianjo pa je, kaka bi mo nil a biti ta preuravnava in kaka fuderalisti&na obho-va bi bila Avstrija bolj primerna in kaka bi se to izi vrsilo po postavni poti.—Da bi bili vsi narodi avstrijski bolj prijazni drug drugemu in vneti za pravo svobodo, bilo bi to lehko izvrsiti, kakor v Aoieriki.—Ker pa ho-cejo nekateri imeti prednosti, golovo tezavna je vsaka prenaredba. Vendar pa hocemo puskusiti in v glavnih potezah odgovaijati na obe prasanji. Kar se tide prvega vprasanja: kaka federalna vstava bila Avstriji najbolj primerna, treba jegledati nazgodovino» kajti zgodovinaj* in ima biti uiiteljica narodom. Zgodovi-na drugih federaluo osnovanih drzuv in Avstrije o kteri smo ze v proprejgnih clatikib govorili, u5i nas, da je v taki drzavi v prvi vrsti skorb6ti za moino skupno cen- Vse popreSnje nabiratelje pa je prekosil Anton Smcle ft 3« decembra 1840). Krog L 1880 nabiral je marljivo po Kranjskem narodne pesni in placeval je tudi d;>ago nala§L za to aajete ljudi. A zapisovali so ma pesni tudi taki ljudje, ki n&o znali gramatike in metrike in ki n*5so po vseni praviloo iz list naroda zapisovali. Nekoliko teli pesnij je natisnjenih v razlifi-nih zvezkih 6belice. Najmarljiveji in brez dvoma nnjkriticneji nabiratelj narodnih pesnij je bil Stanko Vraz (rojen 1811 v Cerorcu pri Ljufcomiru, umerl 1851 v Zagrebu). Poto-val je 1833 po gtujerskem, 1. 1834 in 1837 po Kranjskem in Koroskem in I. 1838 po Ogorskem. Tako je nabral prelepo Stevilo kritifiao zapisanih narodnih pesnij. Razen tega so mu pa §e pomagali sledeci rodolju-bi pri nabiranii: Josip Drobnie, Bud. Godl, Urban Jar-nik. M. Kastelee, Jak. KoSar, Trezika Krizanifieva, Iv. Kukuijevifi Sakeinski, J. .N. Leskosek, Hi. Mnjar, Josip .Murfiee, M. Prelog, Dr. Pregirn, Anton EadeZ, Stevo Soldatifi, Vek. Sparavee, Terstoujuk, Jos. Vargo, Franjo Zennoj. Tako je iz§el pervi po znanstvenih tirjutvah urejeni zvezek slovenskih narodnih pesnij leta 18S9 v Zagrebu. , . A ne le rojeni Siovenci, nego tudi drugi Slovani so se pefali z nabiranjem na§ih pesnij. Tako je bil izdal ze Oelakowsky nekoliko poskusenj slovenskih narodnih, v KoroSkem nare&ji zapisanih, v svojem delu: -Slowanske narodnj pjsn«3% Pr«ga 1822, I. zv. str. 192—194 in 111. zv. str. 214-217. A vedo voznosti is zbirka pregnanega Poljaka Milana Koiytka. Koritko je priSel 1. 1837 v Ljubljano in razposlnl v SI. Blatt 1838 st. 23 oglas na vse *Kranj<:o, naj nabirajo narodne tralno mod. Te pa potrebnje posebno Avstrjja, ker je v sredi Evrope, obdana od mogocnih, tadi nepnjatelj-skih driav, in ker je bila in ima Se bit! mogofina ve-levlast. V ta namen so njeni ministri od prvih casov sem cenlralizovali, kakor smo ndiK, all proved je bilo tega centralizovanja, kajti Skodilo je in jako se je mas-cevalo. Zato pa se ima central™ oblasti pastiti le to-liko moci, koltkor je treba, da more izvrSevati svoje po-trebe in uzviseno nalogo. Glede na to mora se oWasti ? sredi&ei pustiti vse vojaStvo na snhem in po morjo, kakor je zdaj v rokah naSega cesarja in sknpnega *a-stop*. Prav tako inorajo skopne zadeve biti znnanja opravila vsake vrste, skupni dolgovi in finanSne zadeve, da se bodo pokriTaK vsi skopni stroiki. Za vse to imamo ie dotiino zaeasno naredbo, ki so sedajne delegaetje. I*e-ta 1877 pa se ima pogodba * deielami ogerske krone ponovlU zastran skupnih zade? in delegacy. Takrat bi bil eas akupnemu. aastopn, delegacijara, zaupati Je Yojno to mir pa sklepe eksekuper vpirajoce se deria?-ne dele, in Se vec drogih op?a?il, ki so n. p. odkazana nemskemu skapnemu parlamentn t Berlinu, katera smo omenili ? poprejsm rasprati (glej sSoco" 27. iter.) in katera so tadi Oehi v mislih imeh t fandamentalmh clankih lota 1870. Za izwsevanje teh skupnih opratil bt mora) imeti nas eesar ne sarao svojo ministerstvo, ampak tadi stoje nradnike po kronovinah. To nasvetu-iemo, ker smo t Avstriji tega od davnih casov So va-jeni, ker nas zgodovina rimsko-nemikih eesarjef in per-votne vstava federalno osnovanih diiav ueijo. kako za-lostnaje bila ta eentralna moo, ktera ni imela sredstev, da bi bila krepko izversevala postave in sklepe nemskih in sploh skupnih parlamentov, in ker smo v poprejsnih olankih videli, da so Amerikanci zaveznih severnih dr-iav to potrebo priznali in izvrsili v svojo veliko korist. Kedor pa stopi v take javne sluibe, zgubi pravico do poslansiva in ne more bit voljen v parlament in v no-ben ljudski zastop. Geio v zavezi amerikanskih drzav je ta*o, tednj v republiki, v koji ima vsaka oblast svojo koreniko v ljud&tvu. Vsi ministri in eentralni urad-niki bi morali biti odgovorni ne samo cesarja, ki jih je iinenovnl, ampak tudi ceotralnemu parlamento. V ta bi postljah poslance dezelni zbori izmad sebe po Stevilu du§ v dotidni kronovini, da bi v deriavnem zboru za-stopane bilo vsa Avstrijska kraljestta, druge ponamezne dorzavico in vsaka namdnost po stevilu da§. Poslanci bi se volili za dobo ireh, najved sterih lot, in bi mo-rali popolnoma neodgovorni biti in brez instrokcij po-shnikovati. Za Avst.ijo ne morerao zagovarjati ali tudi ne svetovati ivposrednih volitev in tudi druge viSe zborniee v skupnem zastopu ne, ker so soper obe taki naredbi vsi ve$i avstrijski narodi, razun Nemeev, kateri zelijo naJvladati in vse ponemciti. Drugim zaveznim drzavam'je sicer mnogo mar vise zborniee, v kateri so po-sarane drzavice zastopane po enakem Stevilu poslancev, ali pri nas zeli velika vecina narodov drugaee. Y repnblikah ste sicer dve zborniei jako potrebne, da se sklepi in postave ne prenaglijo. Tega pa se ni bati pri posrednih volitvah iz dezeinih zborov v skupni zbor, tern mar.j, ker je nasi derzavi na geln eesar, kateremu gre praviea poterjevati ali zametati Sprejete sklepe in predloge po-stav. E vecerau bi se dala druga zbornica tako napra-viti, da bi poslanci v sknpnem parlamentn izraed sebe v drugo zbornieo posiljali tretji del ali geterti del sou-dov ter jih tako volili, da bi bila vsaka dezela in na-rodnost primerno v.astopana. Se ve, da bi obe zborniei same izvoiile svoje predsednistvo in da bi obveijali le sklepi sprejeti od njih in poterjVni od cesarja. Dezelni zbori bi pa imeli posiljati svoje poslance v drzavni par- pesni. In res, njegov klic ni; bil zastonj, nabralo se je toliko gradiva, da je napolnilo pet malih zvezkov. Ko-rytko sara nij znal slovensko, dragi nabiratelji so bili pa premalo izobrateni in premalo kritiini pri zapiso-yanji, zato je njegova zbtrka slaba. Veliko pesnij fe po-pacenih in slabo popravljenih, todi v men. Po Koryt-kovej smerti (1839) izda Blaznik na svoje stro&ke v bo-horifiiei. (ceravno je bil Korytkc obljubil, da je bode tiskal t gajici) pervi zvezek v Ljnbljani 1839 pod na-slovom: ffSIovenske pesmi kranjskega naroda". Priden in kritiken nabiratelj je bil Anton Janeii(5, ki je tzdal L 1852 v Celovca malo knjtzieo (VIII. 84 Strang) podnaslovom AOvetieslovanskega naroda: „Slo-r venske narodne pesme, prisloviee in zastaviee." Za nabiro slovenskega narodnega blaga pridobii si je volike zasluge prof. Vayavec. Po njem in njegov ih nceneih nabrano gradivo, je veLidel raztreseno po raznih - casopisih, zlasti v NovicaU, Glasniku in Zori. fiazen %. tega je izdal tadi prevazno zbirko: Narodne pripoviedk^. 4 / v Varazdinu 1858. » t Na GoriSkem je nabiral narodne pesni France Za- '" v krajSek (natisnjene v GoriSkem letniku 1864) in v no-% vejem 5asu tadi Bus prof. J. Baadouin de Coartenay. Poslednja zbirka §e le- izide zlasti z ozirom na njeni jezikoslovni poraen. * Pesni iz savinske dolioe izSIe so tega leta. ;, Cerkvene pesini je nabiral M. Majar in izdal leta f 1846 pod naslovam: Pesinarica eerkvena, all svete pe-sme-, ki jih pojo ih'rski Slovani na Stajerskim, Eoroikim *.¦ GoriSkim in Benetskim." I Bazen tu nastetih zbirk raztresenih je premnogo f - ^ slovenskih narodnih pesnij skoro po vseh slovenskih casnikih^ zlasti pa v Novicah in Glasnikn. lament iz svoje srede ne glede na kako morebitno raz-delitev dezeinih poslancev v karje ali pa staoore, kakor je bilo pri §merlingovi ustavi. — ___________ Dalje prihodnjid. DopisL Iz OHowoa 6. decembra 1875. (Izr. dop.Z zalost-jo smo Sitaii dolge 61anke iz Tomina, s katerimi ste nasprotni stranki selsko i modrejske cestne eerte letos ,Soiineu predate polnite raisleSi,—da zagovornik modrejske certe se tega nasprotovanja posluiuje naj vee iz namena, ker dobro ve, da dokler traja prepir se ne bo delala nobena teh cert in eerkijanska cesta osUne na-vetana na Tomin, ker eres sedanji modrejski klanec s Uikimi vozovi ni mogoce vozariti. — Casta nasa prisla bi pa stoperv takrat do pravega eilja vrednosti, ko bi as po krajdi iortt (selski al modrejski) zdrniila z de* ielno cesto, ki pelje v Gorico.—Vendar — molcali smo. Ko pa oni zagovornik V 49. lista wSoLeM cerkljane na-ravnost napada, primorani smo sovraini napad odbiti, kateremu izvir je, da se eerkijanska cesta nij izdelala ires neprimerno vis.ke hribe i globoke propade do Gia-hovega, ter tako navezala na Tomin, nego po uze od narave za eesto pripravni dolini za reko Idrijeo. Da Lbodo razmere na§im cltateljem bolj jasne, naj mi e dovoljeno to na kratko popisati. Vas Cirkno lezi v nizki dolini, blizo Kranjske meje. V okrogn obdaja-jo kotln podobno dolino visoki hribovi i le na jugoza-padni strani je toiiko odprta, da se po ozki strugi po-tok Girkenca pri 2eliim v reko Idrijeo izteka Do leta 1852 ziveli smo v domovini od sveta lo^ Seni — medvedom podobni; le dve giavni stezi ste k nam drzali, ena od Grahovega crez Bnkovo, Orehek, Za-kriz, druga iz Kranjskega irez hrib imenovan Vrhuli-ce. Po prvi se je donatio vino iz Berd, po dragi to-vorilo se je v hudih letih zito iz Kranjskega; da z veliko tezavo i nevarnoatjo—se razume. Doma^e ve&del zivalske pridelke in sadje odnaSato se je na hrbtn v Idrijo prodajflt in od tarn vozilo v Trst. Ptujci nas nij-so obiskovali zarad slabih poti, nas pa je poduceval nek star ucitelj, se ve da v—nemSfiini. Bili so za easa tudi nekateri razumni mozje, ki so sr5no zeieli, da bi z cesto pri§li v dotiko z druzimi kraji, a ni jim bilo mogoee stvari v tok spraviti. Za&ttkom leta 1852 obisSe na§o kraje takratni g. dezelni predsednik goriSki, bar. Buffa Prijahal je iz Tomina v Cirkno, a kako—ne vera; od tod so ga na St. Yi§kogoro v zato napravljenim nosalu 4 mozje ne-sli. Smililo se je gosp. dez. preds. ljudptvo i kraj v takeni polozaju in s priporo&ilom takratnega zupana pok. Cerina obljubil je pomagati, da se cesta izdela, Kmaio potem bil je poslan mzenir na§ domorodec gosp. Ivan Brelih, ki je 'iz 'verb Kladje od Kranjske meje do sv. Lucije po Idrijski doliai cesto zmeril in jo po rae-ri davkov vsakemu sroj kos za delo odkazal. Zacetkom se je Jjudstvo branilo delati, posebno so se vstavljali lastniki tistih zemljisc, katere bi jim bila cesta pobra-la. A vladala je ta eas ojstra disciplina; kdor se je vstavil, bil jo od zendarmov prijet i se zaporom kazno-van. Lastnikoin zemlji§5 pa se je obljubilo odSkodo-vanje z obSinskim paSoikom. Ko ljudstvo vidi, da niL ne pomaga vstavljati se, poprime urno z delom vsak svojega ma odkazanega kosa. ki je znasal ako se po-Lesno raduni 7 do 10 % stro§kov na izr. davke, nek-terim celo ako je dobil v tverdem zemlji§ca — 12 do Premnogo se nenatisnjenega gradiva vecidel od novejih nabirateljev, kakor tudi Vrazovo rokopisno za-puicino hrani SI. matica in pripravlja za kriticno izda-jo. Da bi le skoro izsla! Tudi so se slovenske narodne pesni ze ve^krat kriti5no presojevale. Pervi jo storil to Anastasius Grun v uvodu k svojej prestavi 48 daljsth in nekaj krajsih slovenskih narodnih pesni, katero je izdal 1. 1850 v Lipskem. 0 tej prestavi in v duhu slovanskih narodnih pesnij pisale so Novice I. 1850 St. 44-48 in 50. Slo-vanom sovrazni casnik „Ostdttifcsehe Post" 1850 st. 282 pozdravil je slovenske narodne pesni v GrQnovej tako-lei JSinVolk, dessen poetische Psyche in solcherVer-klamng den Deckel ibres Sarges bricht, ist als eine nea fenwonnene Provinz. als ein neaer Zawachs an Kraft, ligenthumlichkeit und Schonheit im Beiehe des menseh-lichen Fortschrittes and hamaner Bildung zu begrns-sen.tt Zlasti metricno stran slov. narodnih pesnij je prei-skoval prof. Pajk v programo. goriSke gimnazije 1861. Nokoliko sploSnih opazek o slovenskih narodnih pesnih je spisal prof.Krek v podlistku Slov. Naroda 1873. Todi prof. Urbas gotori o si. narodnih pesnih v svojej ethnograph&kej skici „Stovenenu (posebe natnisnjena iz programa derzavne realke v Terstn 1873). Po zapopadku je sku§al urediti si. narodne pesni prof Mih. Zolgar v svojem sestavku „ Slovensko narodno pesnistvo" v pro-gramu celjske gimnazije 1873. Vsi tnkaj omenjeni nabiratelji pe^ali so se le z enim delom slovenskega narodnega pesnistva, le z be-sedjem (text) in so popolnoma prezirali drugo va^nejo stran, t. j. napeve. "To preziranje se res da nekoliko IS %; pomoSi ni bilo druga, nego zelezo i smodnik pri streljanju pe6in. S t&kim absolutnim gospodarstvom i d>sciplino, delala se je eerkijanska cesta od spomladi lota 1852 do jeseni 1. 1854 pod gospodstvom takratnega zupana Cerina i okrajnega giavarja g. Sterleta. Nij mi znano koliko je takrat vodstvo cestnega dela dobilo podpore iz'tominske okrajne blagajnice; gotovo pa vem da taznesek, kateri je bil za porabc smodnika i zeleza odlocen, niti cetertinko onega zneska ne preseze, katere-ga dopisnik navaja. Leta 1854 prisla je okrajnaurad-nija v Cirkno; in z njo smo imeli takrat tudi svojo okrajno blagajnico ter niL ve6 iz tommske dobivali. Kar se tide cestne fate Cirkno—verb. Kladje, zavrnem Vas i zagotovira, da niti peneza za to od vas dobili nijsmo in ne z vasimi knravimi, nego z na§imi trdimi zulji smo jo dodelali, nam na korist i Vam ne v Skodo. Da so je v poznejih letih, ko so prebivalcem cerkljanskege okraja nze moci poile, za delo v hudera robu (taka imenovana pciina blizo Stopnika) po velikem prizadeo tju nekaterih takratnih dezeinih poslancev (ravno Gros* mann nasproti) iz dezelne denarniee zdattie podpore do-bivalo, radi pripoznamo i smo gg. dobrotnikom iz sr* ca bvalezni. Kako pa ste Vi pod vodstvom Grosman-ovem, ki gc dobrotnika imenujete, za to cesto skerbeli, kazalo se je oditno. Kljub temu, da je bila na§a eesta uz<; do BiLeka narejena, ste jo merili crez vbe doline in plazo-re od Grahovega po hribih na Beko, ter jo hoteli po s i 1 i prikljeniti Totninu. Vas Grosman bil je res pri* jatelj VaAega trga, nikakor pa ne vsega okraja tomin. skega, kajti cesta po Idrijski dolini, katera mogel vse lepo ?rediti,—Nadalje naznanja odbor, da ae je obrml do | vod*tva zelezniee aarad ponizanitv voznine za ?ae obi-akovalce koneerta 80. t. in. n»yj fyibijano, Trstom in Gorico.—Tiati gospodje, ki ho&jo biti delefcni tega po-lajganjft, naj se obrnejo na predsedniStvo Slavea.—Ko-noono priporofa odbor, da se pea? gotoyo vdeleze ? j nedeljo, 19, t. m. pevske poskusnje ? Bihenbergu m peyei h Bihenbergn, Dornberga, Ajdovseme, Cernic, Vipave, Komna, Stanjela i. t. d. Kot ustaaofniki so sopet pristopdi ? drumo e. g. Filip Kraraar, iupnik* v Dornbergu, 5. g. Batagelj, ka-plan v Bsnfiah, g. Baje, ufcitelj v RenSab. j (Mralm «mor) so je vrSil minulo soboto svecer. j Iz tiskarne Majlingove dorau sedsi devetnajsletni tiskar j France Vising bil je napaden od se ne 14 letnega j Sevlarskega poraognika Martelanca, s katerira sta uze | dolgo fiasa bila v sovraStvn. Mladi vbiialecjevcdno pso- j val tiskarja, ta navelicalsi se tega zmirjanja rau zasoli aauSnieo, eevl;ar rau priseie, da so bode maSeeval. Po« daka ga toraj v soboto po noei za voglam ulico „dell& , Croce", ko pride tiskar, ga napade, verze ran ? gla?o veliko op»ko, na kar revez v medlevico pade in brez-seriui ubijaloe ga je §e s coklami v spodnji del trebu-h.t breal, da se je reveS jedva vzdignd in polrartev do-mo? zavlekol. V stirindvajsetih urah oil jo mrte?. Dru-zega dne se je ubijalec prostovoljno sodniji IzroSil. Zalostno znamje sodajuega uasa ! j (iNirotnn Nodnijit) pred porotno sodnijo je bil obsojen dne 0. t.ra. Karo! Gruntner zarad posilne os« krurabo na 4 leta jocc, 10. t. m. Franc Tutta zarad enucrga hudodelstva na 8 mesocev jcue, 11. i m. 61 btni moz, Gasper Borger tudi zarad onaecga hudodelstva na 7 mesecev j«»eo, 14. t. m. Anton Cedoni iz Nimis-a pri Vidtnu na ltalijauskem zarau sodi'lovanja pri pona-rejanju b.mkovcev na 5 lot tezke jefie, Martin Krizaj, ki jiJ bil zasozen zarad uboj-i, pa je bil vfieraj spoznan nekri-vega.—0 pnih treh procesih noeemo nic poro^ati, ker nij za jarnost; vsi drugi pa so prav malo zini:nivi eJini zadnji proves je nekoliko interessanten, ker je' obeicstvo vse dnigafie sodilo o njegovem izidu. — Slo-venski porotniki se bodo ta pot sopet pritozili pri mi-nisterstvu in prosili, da se loci porotna sodnija v sloven ski in itahjauski ojdelek.—Prav tako ! (8*r»5en amor v terzaikl okoliclA V SObotO, 27. novembra zveeer ob 6 uri je sel Jozef Tersifi, 14 ietni decek iz kamnoloma gosp. inzenirja Derin-a do-mu. Imel je pri sebi 1 gl. 70 kr. Na potu pa ga na stari openski cesti nenadoma toloviiji napadejo in mu najprvo ves denar vzamejo, potem ga pa nbijejo. Na trebuh mu namrec vrzejo velik karaen, glavo mu pa tso z nozem razmesarijo. Jopifi, fievlje in kapo so mu vzeli. TerzaSki lahoni namrec sodijo, da je na§ okoli-2an Ant. Sos. tega umora kriv, in to je tudi „Cittadi-no" trdll, pa ni res, tensve5 sramotno in perfidno je, da se po fanntikih dolzijo ljudje, predno je spoznana res-nica. (Wovegu poiit. druitvn „*iog»'*.) pravila nij po-trdilo namestni§tvo zarad §. 16. ki se nanaia na skli-cevanje taborov. Ta §. je zacasni odbor popravil .n pravila sopet predlozil velesl. namestnigtvu v potrdbo. bode zacel izhajati z novem letom v Trstu; zovel se bode „Edinosta, uredoval ga bode g. Dolinar; izhajal bode vsak mesee dvakrat in se bode posebno pecal se zadevami trza§ke okolice. Veljal bode za eno leto 2 gl. 40, za pol leta 1 gl. 20 in za fietrt leta 70 soldov. UredniStvo bode v Skorkoli §t. 84, kamor naj se vse pisma poSiljajo; administracija pa bode pri sv. Ivanu St. 424. Ker se nadejamo, da bo no? list koristno uplival na trza§ke okolifiane, pri-poroeamo ga slovenskem rodoljubom ? trzaiki okolici. <'*1'e» 5asopis s podobami za slorensko mladost, razpo§ilja se svojo zadnjo gtevilko sledege va-bilo knarocbi: Ker s prihodnjim listora zaSnemo 5es-to wVert6evo" leto, zatoraj prosimo vso slovensko mladjno, prijatelje in rodoljube, da nam v bbilnem §te-'ilu z narocnino prisko5ijo na pomod. „VertecB velja za vse leto samo 2 g!. 60 kr., za pol leta 1 gl. 30 kr. Pn tei priloznosti prosimo, da bi na§i narocniki sogli tudi po „gledali§kjk igrah za slovensko mladino." Kdor narocmni 20 kr. prilozi, dobi takoj po po§ti prvi zve-zek gledaliskih iger, obsegajoe preiepo igro BStar vojak m njegoya rejenka.« ^rtee^ je izvrsten list in mi ga prav zivo priporocamo.— („Xv«k" tunic sc^rt uiiBjai,") io si veselo pri-povedujejo mnogi sbvensti rodoljubje na GoriSkem in uze so nekateri rodoljubje zaeeli nabirati naiognike po Goriskem. Mnogi se naaejajo, da bo z novem letom za-Se!o novo zivenje na Slovenskem in da bo posebno „Zvoatt blazil srca Slovencem.—Denagnjemu listu smo dodali kot prilogo preiepo vabilo na narofibo wZvonaB ; naj je nasi citatelji pazljhc prefiitajo in naj vsi rodoljubje na Gcri§kem delajo na to, da se bo ta lepoznansk list mofino razsiril po na§i domovini. (n i»er»nien«) federalistiSni tednik, ki izhaja na Dunaju in stane za Cetrt leta f. 1. 50 s„ zastopa interese vsih zatiranih narodov ? Avstriji; prinaSa prav dobro pisane Slanke politifinega, gospodarskega, in lepoznanskega zadriaja.—Priporocamo ga torej naSim omikanim narodujakora, ki 6itajo tudi nem§ke «asnike in naSim fiitalnicam.—Narocniki dobivajo tudi pnlogo „Das Lesestflbchen", ki prinaSa marsikako lepo noveio % ilustnu-ijami, (Rn^wit n»krMNlfe «»*•«; 2% m Avstrijsko pribeglerod-bine Hercegovinske in Bosnjaikc; I. Zbirka v Ocrici at. 31. Soto ......*• »>•"" 11. Zbirka v Cforici it 32. Soce .......* 29~ Torain»!ca zbirka „ „f ......»» f *•"" J. Dorab-xSka ibirka st 33 Soie........ l»- 1. Ribenberska „ „ 33 „......„ }L& 1. Cerkno ., .,33........., 25.-- Knnalska „ ,. 33 «......,. 36.H5 Cemiska „ „ 34........»• »» HI. Zbirka v Gotic k, 34 „ ... . ¦ • • » ?}•- IV, „ „ i (dr. Rojcevi delalci St.34So«e. „ 14 So Iz raznih krajev posnmezni st. 34 Soce . . . „ 9.-- Sclo zbirka St. 35 Soce........„ HMw V. Zbirka ˇ Gorici st. 35 Soce.......» J.- L Sovodeniska zbirka 35 „ . •.....»» J-*u Renika zbirka §t. 35 „ . ,......- »-t9 VI. zbirka v Gorici St. 38 „.......„ 2.— Solkanska zbirka §i 36 „.......„ 21 ?f U. JTanalska zbirka it 36 So*e......r %*§ II. Cerkno zbirka St 36 ,,......»» &- I. Nabrolinaka zbirka 3? „........ 25.54 1L Sowd?njska zbirka 87 »,......» &M U. Ribenberika zWrka 88 „.......» 1958 LokavSka zbirka St. 39 SoSe ....'..„ S5.^> Skriljska zbirka St. 39 Sofie ..,.,.,„ «>24 1 KoprUka zbirka St. 39 Soda....... ,, 18.20 Zbirka Vertojbska St. 40 „...... ,. |26 Posamezni darovatelji h GoriSkega St. 40 Sode* „ J*.-~ II. Nabreiinska zbirka St. 41 Soge ... . >. 8460 Zbirka t Krilu pri Ajdovia. St. 41 Soce . . . „ 5185 Nakckka zbirka St. 42 So^e ........ 15.45 Vertojbaka bcsck St. 42 Soce......„ 10.40 Pcfska zabata «a Peftnah it. 42 Soce . . . „ 4~- 1H. zbirka RihenberSka St. 42 So«e . . . . „ 14.bO Mirnska zbirka St. 42 So<5e ...,...,, 32.97 Zbirka v Velikem Repnera St. 45 Soce . . . „ 12.13 Brustro „S1oga" v Ajdov§6ini St. 42 ... . ,. 10.— G. J. Nanat t Standreia St.45Sofie ....,> 1.- 11. Koprivska zbirka St. 46 Sofia.....„ 5.24 Zbirkfi ob^ioe Sv, Eri2 pri Trsta St. 48Soce . „ 1728 G. Zorc r Bovca 5fc 48 Soce ..,...„ 3.30 Citalnica v Domberga St. 49 Soce.....„ 30.— Go8podicna ZapanSic-ova v Bovett St 50 Sofie . ,r 2 — G. Luka PiS5ane v Trsto St 51 Sode . . . . „ 4.— 8kapaj . I 67T.26 Na to smo odposlali valed pobotoic 25. afgusta............» 110.— 30. „ ! ............90.~ 24. septem...............120.— 21. oktobra ............„ 120. - 18. novem. . . . . . . . * . . . . „ 120.--^ Stroski za postnino in drag!.....„ 2.87 Podpisani in nevpbceni darovi nekaterib mestnib rodoljnbof.............. 13.— Danes odpoSljemo . ,...... . . „ 101.39 gtd. 677-26 Doticne pobotniee hranimo, da jih pregledajo po- verjeniki, ki so darove nabirali. Razun omenjenih svot so bile v Sodi naznanjene in direktno odposlane slede- ee svote: Solkanska Citalnica 70 gld., Kaoalska 6italniea34 gl,8r> s. goriska gitalnica 108 gl. 50 s. in mi smo v Zagreb poslali 1 zaboj stare obleke. Poslali so mnogi rodoljubi in nekatere fiitalnice pobrane doneske direktno v Ljubljano in mnogo darov je do§lo „Glas-u". Kakor smo mi lo povrgno izracunili, dali so Slovenci na Goriskem nad 2000 gld, revnim bratom v Hereegovini. Vendar pa so ti na§i bratje vsaki dan potrebnejli in ne sinemo misliti, da smo uze zadosti storili, ampak pomagati moramo se in porabiti vsako ugodno prlliko, da ne vsabne Se vir darov na Gori§kem. Za zdaj paiz-recemo vsini dariteljem v imenu nesrecnih bratov: Bos' Yam plati! _________ e Poslano.*) Mnoziea podpisanib prosi slavno uredni§tvo, da bi ta spis v veleeenjenem listu, wSo5i/ objavilo. ker kri-vice se nam gode od strani na§e dezelne cenilne kome-sije. C. gg. udom c.k. dezelne cenilnekomisijevGorici! Dne 16. t.m. ste se snidli nasa, tominiska, in kranjska ee-niina komisija na kranjski meji, da bi ondi kako-vost zemljM primerjali. K temu posln bi morala tudi nasa dezelna cenilna komisija svoje zastopnike poslati, kakor jih je bila kranjska cenilna komisija poslala; ona pa te svoje dolznosti nij storila. Prisel je bil namrefi le nadzornik, ki Siovenscme nij zmoien ter je nam pov- sakem bolj 5 ko do val, nego koristil. Kranjska zastopnika, Dr. AhaciS in Dr. Pokiukar, sta pa svojo stran izvrst-no zastopala ter vse poslovcnila, kar sta z naSim nad-zornikom nem§ko gjvorila. Dalje na§a dezelna cenilna komisija za nas hribovce nic ne skrbi, a,li prav za prav ona nas je pogubila. Nase razraere so njej eisto neznane, kajti ona nam je v zadnjih vrstah in ravno tako pri gozdih ta-rife, ki jih je okrajna celnilna komisija napravila bila, povisala, brez da bi bila nasa zemljiSfia ogledala. Koliko boljsi .«o v tern Kranjei, so razvidi, ako se primorja nasa tarifa z njihovo. Kranjska tarifa za senozet VIII. vrste je od orala 50 kr., nasa pa ravno na kranjski meji 1 fl. 50 kr. Od njiv VIII. vrste je na Kranjskem 70 kr. od orala, pri nas pa I fl. 50 kr. 01 senozot VII. vrste imajo Kranjei t fl. 10 kr., mi pa cele 3 fl. Od njiv VII. vrste imajo Kranjei 1 fl. 40 kr., mi pa 2 fl. 50 kr. itd. Iz tega se paS razvidi, katn so nas in riaSe sleditoljo ti mozje pripravili, zategadelj jim ne morerao vec zaupati. V Toininskih hribih dne 28. avgusta 1875. Andrej Lapanjo—- Peter Liharnar—And.Klornon6i6 -Matija Lapanja—Janez Lapnnja—• Jozef KokoSar—Anton Bizjak—Jozef Carli—Jakob Hvala—Martin Lapanje—jfa-nez fiiavec—Matija Kaueifi- • Janez Lapanju—Jakob La-pajha— Martin (Wov— Franc Laptvnje— Peter Kobau Jozef Lapanja— Tomaz Labarnar— Anton Strukol— Janes Kaufiifi—Matija Krivec—Johati Kranc—Janoz Oufer Jernej KaLi&-- Jozef Kobau—Peter Bait— Martin Bait Martin Hvala—Matija Kofol—Janes Hvala—Matija Golta Petf»r Podgornik—Anton Hvala—Martin Ji»klin— Janez Kofol—Ivan Mrak-Matija Lapanja—Matevz Pirih—Pr. Vogric—Vitus Riavic—Franc Lapanja—Jakob Pirih. *) UreduiSfcvo nij odgovorno ne za obliko ne za zadrlaj. \t* * Karol Zanetti KaSelj { z najhujii ozduvijo imenitae paatilje | s 9 Menotti Seidlitz-Moll (Ml edina in glavna xaloga v lekarnici Zanetti, prodaja 1^ «c po 1 gld. Skatoja, 1 Ekstrakt iz Tamarinda ¦s najboljSi in nsjmocnejSi, kohkor jih jo bilo dozdaj izdelovanih v raznih lekarnicah. Hiter priporao6ek P 1 V C 1 1 mm proti zagerljenosti. nofcranjera kataru, pMnem pr«jh la-jenji, driski, stane »anio 40 soldov. "1 •M 1 Zdravilni fluid mm za Iconje (Restitiition.^fluid) Ta lek ima lastnobt, da 5 In izdriiaje konje dolgo 6&$n pri raofii. tm 1 Ena steklenica stane f. 1.20 % navodom xred. 'Mt I fet 1 1 f* Pagliano Sirup r-l |^ pravi iz Florence. ^1 u Caj W.lhelm in Kollcir * Q za eiscenje krvi. V &» Hofmanova Odontina s i proti bolesti zobov. Najhujsa in neprejenlfiva bolefii- na jenja precej. fie se eno kap'io tega lekft vlijo na bornbsz- in dene v votel zob. ™ % \> Edina mbga makovrstnih mineralskih «l 1 m vo&u in sledecih posehnih Uhov: 1 i Absent Montoranov iz Benet^k,—-Frava Magnezi-ja angleika Henry.—Krogljice Blancard in Vallct.— & Zobna zraes Pfetferraanova. Popp, Suin de Baote- I "* mart —Arabska Eevalenta v prahu in testu. — Prah u za olajsanje jrebavanja dr. Golis-ov.—Pastilje Vichy Bilin, George. Milo iz zelisc Borchard-ovo. Gliceri- I * na Hoffman.—Mesni elafcralct Liebigov in vsakovrstna homeopaticna zdmvila. Na Travniku prva lekama sem od §Jc6- Otroci veselit^ m\ Kedor hoLe razveseliti otroke za boziene praznikc, naj kupi, dokler je se cas v nasem. ¦•TBozidnem bazarju **¦ za sainih Jfc J* «*¦_*¦_• sm^mrm^m, Sl|f ^znih igrac za fantice in deklice vsake starosti in sicer; 1 veliko perajoco punco 1 skrinjca polna orodja ! karton 1 mehanicno vrtalce na katerera jc inalano zivalstvo 1 pajaca 1 pokrivacami I regiment anglezkih vojakov 1 Indijanca t narodni obleki 1 mehanicni panorama 1 porcelanast service za 6 osob 1 slaves, ki leta po sohi 1 Orang-Utang, ki izvriuje 15 1 novo iznajdeni smejalni aparat tocek. 1 cv»perna pistolka z nebeskimi 1 saraokre? za od zadej. basati glasovi. 1 igra domino 12 lepih dekoracij za Kristofo drevo. ?se te prar krasne in nove igra5e, 2? na itevila, stanejo tiuno 5 gld. in se dobe za to ceno pri Wipn 1. lY«»IIzcll« m.r «S Odpoiilja §e s povzetjem hitro in vestno. Lastnik YIKTOH DOLENEO. Izdavate^* in a» uredniStfo odffovoren: ALOJ^IJ YALENTWCC- Tiskat: PATEBWOLLI t Gorici. 49